Športniki tedaj krač Poi talna plačana v gotovini SREDA, 20. MAJA 1958 10 dinarje? LETO VL LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDO sTEV. 80 PORAZNI REZULTATI iz tckhovani V MEDNARODNI POLITIKI SENZACIONALNA ŠPORTNA POROČILA NA-SlH DOPISNIKOV Z VSEH KONCEV SVETA! — STALIN DISKVALIFICIRAN — KOREJSKI REZULTATI — TEKMOVANJA V LAOSU — NA« VIJAČI BREZ TEKMOVALCEV — MC CARTHY SE NE DA — VOLILNI TURNIR V ITALIJI! DISKVALIFICIRANI STALIN 19:1 Je izgubil proti lanskemu letu ob priliki Dneva sovjetskega tiska Stalin. Namesto 19-krat kot lani je letos omenila moskovska »Pravda« v uvodniku njegovo Ima samo enkrat — pa Se to po pomoti neodgovornega urednika! Tak porazen rezultat je bil po mnenju opazovalcev mogoč samo zato, ker se Stalin — ni mogel več braniti! KOREJSKA PRVENSTVENA TEKMA PODALJŠANA Zamenjava nekaterih bolnih in poškodovanih igralcev v Koreji, ki je vzbudila pri navijačih neupravičene upe, ni na potek igre prav nič vplivala. Rezultat je Se vedno 0 :0. Nekemu angelu miru, ki je prijavil svoje sodelovanje, so dovolili, da sme nadaljevanju borbe prisostvovati samo kot — opazovalec. IZBIRNA TEKMOVANJA V LAOSU Da bi razbremenili glavna tekmovanja, so začeli te dni z izbirnimi tekmovanji v Laosu. Ker je predvidoma do finala Se daleč, zahtevata oba nasprotnika pojačanj — eden iz Washlngtana, drugi iz Moskve. Predviden rezultat: Cim več pobitih Indokitajcev... HANDIKAPIRANI NAVIJAČI Velika prijateljska tekma med proslavo Dneva sovjetskega tiska in obletnico PraSke vstaje je bila na Češkem odpovedana, ker so Rusi proslavo PraSke vstaje zaradi nelojalnih čeških navijačev diskvalificirali. Zato so pa s toliko večjim pom-pom inscenirali proslavo obletnice Prihoda sovjetske armade v Prago — Stlri dni kasneje. Češki navijači pa so se med seboj zmenili, da bodo prav gotovo najbolj svečano proslavljali vsako obletnico — odhoda sovjetske armade iz Prage... MC CARTH YJEV K O. Boksarski mateh McCarthy: Svoboda se nadaljuje. Ker je uporabljal McCarthy v prvih rundah nedovoljene udarce, mu ogorčena publika grozi, da ga bo nesla iz ringa, Se preden bo knock-autiranl VOLILNI TURNIR V ITALIJI Za veliki volilni turnir.v Italiji nadaljujejo plačani trenerji z vso silo s treningom. Najbolj se pri tem odlikujeta dv MtADt* AIPIN ITAU »... demokrščansko, neofašistično, monarhistično, komunistično...« PREDVOLILNA »Ar na volitvah bo večina naša?« vsak vodja laške stranke se sprašuje, »ko vsak hudič že svojo stranko snuje in nam pred nosom kroglice odnaša.« Prav isto se volivec. laški vpraša, za koga ln za kaj naj le glasuje: ta biftek, oni Trst mu obljubuje, »» spet drugi z rajem, peklom se oglaša. Cernu, volivec, 10 izbiraš liste? Glasuj za neodvisne al' fašiste, vsem kažipot ideja Je Benita, pa naj so lev!, desni, iz sredine ti po volitvah boš pretakal sline a eni bodo prišli — do korita! VZAMEM V KRATKOROČEN NAJEM... ... otroka, vseeno kakšne starosti ali spola, da ga dam kot svojega v specialni Internat zunanjega ministrstva v Budimpešti — ker me sicer kot diplomata brez kavcije ne pustijo v inozemstvo. Otroka lahko dobijo starši nazaj, kakor hitro dobim azil v kateri koli tuji državi. Cenjene ponudbe pod »Kavcija in zaupanja vredni diplomati«. PREKLIC! ... Ni res, da bi v Albaniji ne bilo na razpolago lepega pohištva, preprog, oblek itd. Res pa je, da se te stvari nahajajo varno spravljene v posebnih magazinih. Ni pa zopet res, da bi teh stvari nihče ne mogel dobiti, temveč je res, da so že vse rezervirane za bratsko sovjetsko poslaništvo, za bratske sovjetske strokovnjake itd. Res pa je, da ni res vse tisto, kar si mislijo pri vsem tem Albanci! — Enver Hodža et Co., Tirana. PREDSEDNIK V ZADREGI Neki ameriški časopis je nedavno tega objavil tole vest: »Pred nekaj leti je ministrski predsednik najmanjše države na svetu — republik« San Marino — prišel v Zedinjene države Amerike po posojilo. Hotel je dve sto tisoč dolarjev, toda ameriški predstavniki so mu rekli: — Kaj pa boste z denarjem, saj vendar nimate komunistovi In predsednik Je zapustil Ameriko praznih rok. Domov grede pa se je ves potrt ustavil v Franciji, kjer so takrat imeli okrog dva milijona »komunistov«. Zaprosil je francoskega ministrskega predsednika, naj mu jih posodi nekaj tisoč. Toda Francoz se ni dal: — To pa že ne! Potrebujemo jih, da dobimo ameriške milijone! Zdaj predsednik male državice teh velikih preglavic nima več. Pred tednom dni je bilo uradno naznanjeno, da je Saa Marino končno postal — .komunistična' republika.« NATANČNOST K vratarju muzeja sta pristopila dva ugledna moža, prijazno pozdravila in pokazala svoji izkaznici. To sta bili izkaznici, ki ju je izstavilo ministrstvo in sta dovoljevali prost dostop v vse muzeje. Ugledna moža sta bila namreč znanstvenika in sta bila zelo zainteresirana na muzeju. Vratar — bil je to star, natančen vratar, osivel v verni službi — je pogledal Izkaznice obeh, pogledal od spredaj, pogledal od zadaj, nato pa jih jima vrnil. »Manjka pečat krajevnih organov!« je samo dejal in se obrnil v svojo ložo. »Ali nama ne verujete?« sta se razburila ugledna moža. »Poglejte, prosim, še najini osebni izkaznici!« »Pravim samo, da manjka pečat krajevnih organovl« Je stari uporno godrnjal to zginil v svojo ložo. Toda ugledna moža sta mu sledila »Ali ne bi mogla telefonirati direktorju muzeja?« sta vljudno vprašala. Molče je pokazal stari, v službi osiveli vratar na telefonski aparat. Znanstvenika sta klicala ln klicala, pa brez uspeha. »To bi vama lahko takoj povedal, da danes, v sredo popoldne, ne bosta nikogar dobila. V sredo popoldne Je direktor vedno z doma.« Potem Je mlajši znanstvenik nad vse odločen poklical ministrstvo. Toda — kot rečeno — sreda popoldne Je bila, in tudi na ministrstvu ni bilo nikogar. Tačas pa Je drugi, starejši in izkušenejši znanstvenik poizkušal s cigaretami. Toda ni računal na vestnost starega in v verni službi osivelega vratarja. »Hvala!« Je dejal. »Sem v službi!« Tedaj sta oba znanstvenika staknila glavi tn se posvetovala. Končno sta re-signirano potegnila denarnici »Potem nam pač dajte dve vstopnici, če mora že tako biti!« sta vzdihnila. Toda stari, zvesti vratar Je samo odkimal z glavo in dejal očitajoče: »Ali ne znate brati, kaj piše tu na tabli?« In je pokazal na veliko tablo na steni, kjer je bilo napisano: »Ob sredah in sobotah popoldne prost vstop!« ODKRITJE Mali Jurček opazi v bratovi zgodovinski knjigi« Krištof Kolumb, 1426—1492 — pa se začudi: »Kdo bi si mislil, da so v Ameriki že takrat poznali osemštevilčni telefonski naročniški sistemi« LJUBITELJI GLASBE »Kako vam Je ugajal si« nočnji koncert, gospa?« »Ne preveč! Orkester j* bil odločno preglasen, tako da človek še samega sebe ni slišal v tistem trušču« kaj pa šele soseda!« VLJUDNOST »Ze mesec dni hodim dan za dnem spraševat, kdaj boste objavili moj članek. Kdaj ga mislite objaviti?« »Oprostite, imate morda v nedeljo kaj časa?« »Imam. Torej lahko pridem vprašat...« »Da, prosil bi vas, Č® bi odslej prihajali raje samo ob nedeljah!« POZNATA SE »Milanček, ali veš, kaj bi dobil od mene, če bi prinesel same odlične v spričevalu domov?« »Seveda! Batine, ker bi mi ne verjel, očkal« ZAKAJ? Oče in sin se sprehajata po parku. Mali drži v rokah prirodopisno knjigo in sprašuje očeta o živalih. »Atek, kaj je to?« »To je stenica.« »In zakaj je to stenica7« »Ker ni tiger.« »Ali je tiger podoben stenici?« »Ne, tiger je podoben leopardu.« Oče se naveliča spraševanja in ves nejevoljen reče sinku: »Na, pet dinarjev In pojdi v zoološki vrti« Mali veselo pograbi denar in steče v živalski vrt, nenadoma se sunkovito obrne in kriče vpraša očeta: »Oče, ali bom videl tam stenico?« M02 BESEDA »Tinček, kdaj se misliš nehati pretepati v šoli s součenci?!« »Pojutrišnjem, očka.« »Paglavec, zakaj pojutrišnjem?!« »Zato, ker moram še enega premlatiti!« Pot narodov Sovjetske zveze (Osnutek za zaščitni ovitek knjige) IkULAJ l»0 O* IN VINO VERITAS Tragedij« braa besed — Strašansko je prazna kavarna. Nič ne pomaga, treba bo odpreti kak nov lokal... — Fe j! Kdo hudiča je pa natakal vodo v kozarce?! — Bedak! Kaj pa piješ vino, ki je namenjeno gostom! GOSTINCEM REŠUJMO NASE GOSTINSTVO! IZ DNEVA V DAN SE MNOŽIJO PROBLEMI OKROG GOSTINSTVA — NA ENO ALI DRUGO STRAN. »TOTI« BO POIZKUŠAL PRILOŽITI SVOJ DELEŽ V TEJ RAZPRAVI — Le kje se ga je tako nalokal? Gotovo je odkril, kje točijo vino brez taks... Ples — to Je gostinski adut, le da kisla voda na mizah kvari sladko razpolo2enje. — No, sedaj že čakajo pol ure — lahko jih Srem postreči — Ne morem razumeti, zakaj meni vedno zleze na vrat! — Civ, čiv! Jutri se dobiva tu oh isti uril — Karlček, zdi so mi, da note preskakuješ. — Bodite potrpežljivi, go spodje, sem še začetnik. — Oprostite, zdaj, ko sem klavir popravil, ali lahko odidem? — Pa pravijo, da hri bolastvo ni šport! — Šaljivec!... pa si mi vedno pravil, da znaš plavati! Doktor, prehitro prebavljam. Pojejte dva polža. ITALIJANSKI HUMOR PE6AI KULTURNE UGANKE Dolga je in prazna, kakor milna pena? (buooo Bjjstunj) Žalosten hud6 in muzejsko star? (joopadaa pjsuih.ici) Kdaj mi boste s cenami dali Enkrat mir? (jjdBtj) i Muze Tallje svetišče? (335HBpaiS ojfsfiao) Kup ostankov in grobišče? (DjsirnpaiS o>)sjoqiJBX\[) Najbolj čislan in pogost? (>so8 a[ p odo A) Najbolj zapostavljena, in najbolj prekleta? (cjajado) Prašna, obležana, kakor suha figa? (BSlfujl) r Kaj je za založbe raj? (/bm i-iBH) Kaj pa jih posebno grize? (az|Aaa) VZDIHOVALEC Krog njega stvarnost zeleni, poganja, življenje novo raste in kipi, a on — ne vidi nič. vzdihuje, sanja, pred stvarnostjo zatiska si oči! NOVINARJEM Marsikatera Iz »Zadnjih vesti« kot v apno vloženo jajce — smrdi! Res bralci žele si senzacij za čtivo, predvsem pa iele kakšno — manj otipljivo! Brž sraka zagrabi vsak predmet, ki sije, novinar pa članek Iz — tuje revije! DIRIGENTSKA Znanega dirigenta so nekoč vpraiaH prijatelji: »Kako ti kaj gre?« »Hvala, A-dur!« »Kakšen A-dur?« »I, trije križi: žena, tašča, hči!« DRAMILO (Po Vodniku) Poet, tvoja pesem je prava, zažlhrana tebi Je slava! zveze ugodne, znano ime, dobra kupčija tebe rede. GLEDALIŠKI Ljudje so navalili na gledališko blagajno ob priliki premiere novega sporeda Veselega teatra. Iznajdljiva blagajničarka (proseče): »Vzemite še eno karto za JLedo*!« • • * Lipah je Sel na dopust na deželo. Nekoč se je splašil podivjan bik in dirjal na- ravnost proti njemu. Lipah je v smrtnem strahu zlezel pod korito. Cez čas pride k biku majhna deklica in ga nažene z vejico: »Murči, pojdi domov, alo!« Ko ga odžene, zleze Lipah Izpod korita in pravi: »Eh, saj to bi jaz lahko že prej naredil!« SOSOLCI Ko Je Emile Zola že bil svetovno znan pisatelj, ga Je nekoč v Parizu srečal neki možak, ga prijel za rokav in vprašal: — Emile Zola? — Da. Želite? Ali me ne poznaš več? Zola Je premišljeval, se trudil spomniti se, odkod bi naj poznal tega človeka. — Zelo ml je žal— toda ne morem se spomniti. Možak je bil ves iz sebe: —• Kako? Ne spomniš s« me več? Jaz sem vendar Julien Sčvron! V Soli sva vendar skupaj sedela, se spomniš, v drugi klopi! Emile Zola se je počasi spomnil in pokimal. Možak pa ga Je ves vesel vzel pod roko in ga spotoma vprašal: — No, torej! Da, da, leta minevajo! Sicer pa — povej mi no, kaj sl neki ves ta čas delal? RAJE BI... Pred nedavnim Je predaval v ZDA belgijski zunanji minister, prvi predsednik Generalne skupščine OZN in predsednik evropskega sveta v Strasbourgu — Henry Spaak. Po končanem predavanju ga je ogovorila neka zelo navdušena Američanka: »Oh, Mr. Spaak! Vi ste Izvrsten človek! Izgledate kot Wlnston Churchill, govorite pa kot Charles Boyer!« »Madamc,« je odvrnil skromno Spaak, »raje bi bil podoben Charlesa Boyerju in govoril kot W!nston Churchill...!« PosifcnomdE: KRIMINALNA HUMORESKA G. S. Bolo: (Iz salamenščine prevedel Ju-Ju) »Gospodje lopovi,« je dejal Enooki Bill, »s tem otvar-lom naš današnji kongres lopovov in vas vse prisrčno Pozdravljam I Uvodoma bi rad ugotovil, da so nas skrbi okrog težkih sedanjih časov in črne bodočnosti pripeljale do tega, da na tem kongresu vseh lopovov sprejmemo Primerne sklepe. V prvi vrsti moramo ugotoviti, ali ostanemo lopovi, ali pa se je kateri odločil za pošteno življenje?« »Kje neki!« Je vzkliknil Rdečelasi Jack. »MI smo in ostanemo lopovi ter bomo kot lopovi tudi umrli, pa naj bodo še tako slabi časi! V tem je moč našega značaja!« »Tako Je — ali smo pošteni lopovi — ali nismo!« je potrdil Krivonosl Joe • »Lepo Je imeti posla z značajnimi lopovi!« je z zadovoljstvom ugotovil Enooki Bill. »Le zakaj se tl, Šepavi Tom, ne oglasiš7 Vedno sl bil v čast in ponos našemu poklicu in kadar koli so te dobili, še nikoli se nisi Izmazal Izpod petih let!« »Gospodje lopovi,« Je počasi dejal Šepavi Tom, »stojimo na prelomnici našega življenja! Stojimo pred velikim vprašanjem: ali se dandanes sploh še splača biti lopov? Ali je to rentabilno? Al! nam to zagotavlja dostojen življenjski standard?« »Oglejmo si na primer naš zaslužek,« Je dejal Šepavi Tom. Kakšen majhen vlomček, kakšna drobna žepna tatvlnica — in konec je naše slave. Svoj čas smo še ogoljufali kakšnega neumnega kmeta s ponarejenim prstanom — toda danes goljufa ta kmet nas vse z namočeno solato, gnilim krompirjem, žarko slanino in ponarejenim oljem!« Skupščina je z grozečimi obrazi pritrjevala. »Poizkusil sem kot prodajalec v neki trgovini,« Je referiral Tom naprej. »Mislite, da sem lahko kaj ukradel? — Kako neki! Ce pa Je že poslovodja vse, kar se Je dalo prigoljufati na teži, pri metru, pri litru in cenah sam-sproti odnašal!« »Fej — takšna nelojalna konkurenca!« Je ogorčeno vzkliknil Rdečelasi Jack. »Tako je!« Je potrdil Šepavi Tom. »Pa ne samo tol Poizkusil sem nato s službo v nekem gostinskem podjetju. Toda ko sem si končno oskrbel ponarejen ključ od skladišča, sem ugotovil, da so ostali s pravimi ključi pokradli že vse, kar je bilo količkaj vrednega! Tistih najslabših ostankov, ki jih pa dajejo gostom, vendar ne bo noben pameten lopov kradel!« »Bogme — in vse to delajo tako rekoč brez režij!« je pribil Enooki Bill. »Zato sem, gospodje lopovi, sklenil presedlati v Industrijo!« Je nadaljeval Šepavi Tom. »Dal sem se namestiti kot vratar v neki tekstilni tovarni. Vse je šlo po sreči. Organiziral sem sl druščino ter smo začeli nositi blago Iz tovarne. Res — zaradi dobre organizacije in slabe kontrole — šele kasneje sem prišel na to, zakaj je upe-ljana tako slaba kontrola — nam niso prišli na sled. Toda kaj, ko pa blaga nismo mogli prodati! Vsakdo, komur smo ga ponudili, sc nam Je smejal v brk: ,Tako drago, — so dejali — se nam ne izplača kupovati. Nekateri vaši tovarniški vodilni uslužbenci nam dobavljajo blaga na kamione po mnogo nižjih cenah ter z manj rlzika!* — Da, tako se nam J; zgodilo!« »Kakšni lopovi brez značaja! Izdajajo se kot poštenjaki, pa uganjajo takšno umazano konkurenco!« Je zaklel Krlvonosi Joe. »Toda kaj naj napravimo, da rešimo svoj ogroženi življenjski standard?« Leden molk Je zajel druščino ob tem retoričnem vprašanju Krlvonosega Joa. Tedaj se Je oglasil v kotu Mali Jimmy: »Gospodje lopovi,« je tiho začel, »spričo sedanjega položaja predlagam, da enostavno nakupimo kakršnega koli blaga in potem špekuliramo, da se mu cena dvigne. Po višjih cenah ga nato lahko prodamo In masten dobiček nam ne uide! Brez rizika in brez režij!« Skozi skupščino Je še1 val presenečenja. Le Enooki Bill je mrko pogledal in vprašal: »Dobro ■— izplačalo bi se. Ni dvoma. Toda povejte ml, kakšna lopovščina pa bi to sploh bila? Saj to niti ni kaznivo!« Mali Jimmy je skomignil z rameni: »Zakonsko priznana lopovščina ni — priznam. Vsi delajo tako in tudi kaznivo ni. Toda, gospodje lopovi — ®li smo mi krivi, da se v današnjih razmerah pošteno lopovstvo zaradi nelojalne konkurence nepoklicnih lopovov ne izplača več in da špekuliranje s cenami ni zakonita lopovščina ter kot takšna nekaznlva ...?!« V MEGLI London. Megla je tako gosta, da vidiš komaj svoj nos. Pešec napenja sluh in skuša slediti korakom pešca pred seboj. Kolesar vozi tik za kolesarjem. Avtomobilist poskuša isto, toda ne vedno z uspehom. Kakor koli je Jack v svojem krasnem šestcilindr-skem vozu napenjal oči, vendar je vsake pol minute beležil zastoj. Avto pred njim se Je ustavil, on pa trčil vanj. Ker se je to nekajkrat in nekajkrat ponovilo, je Jack razjarjen zakričal avtomobilistu spredaj: — Hej, vi, nehajte se že ustavljati! Naposled Je spet trčil v sprednje vozilo. Spet Je zakričal: — Kakšen vozač ste vi? Vsake pol minute stojite!... Avtomobilist spredaj pa mu je brez razburjenja odgovoril: — Kaj neki bi še radi?! Ne morem več naprej! Avto sem zapeljal že čisto v kot garaže... IZ NEKEGA ČASOPISA Dvajsetletni Karel je v starosti 54 let hotel... RAZGLEDANOST — Zelo dobro poznam vašo knjigo, gospod pisatelj. Platnice ima svetlo-zelene barve... V MESTU Francoska kmetica se Je napotila na obisk v Pariz. Najela je sobo v najboljšem hotelu in plačala zanjo 2000 frankov. Sobarica Je vljudno pograbila njene kovčke in jo spremila v sobo. Naenkrat se kmetica razburi: — Kaj, dva tisoč frankov za to umazano luknjo? Nesramnost! Toliko denarja za to klop in ogledalo?!... Sobarica pa ji je vljudno odvrnila: — Nič se ne hudujte, gospa, to je lift... NERODNO POVEDANO »Gospodična Vera, uslišite me! Poslušajte vendar glas svojega srca...« »Jaz poslušam samo svoje možgane, ki mi pravijo: ne!« »Ali lahko torej upam, da sp vam bodo kdaj možgani kaj omehčali?« ljubezen »Ljubica, vse na svetu bi dal, da bi lahko večno takole sedel s teboj na klopci. Toda, žal moram sedaj iti, sicer bom zamudil večerjo!« ZGODOVINA »Zakaj Je leto 1800 pomembno v slovenski slovstveni zgodovini?« »Takrat se je rodil France Prešeren.« »Dobro! In leto 1818?« »Takrat je bil Prešeren star 18 let!« Spored ljubljanskih k inemaiogra lo v e sv IGRA ZJAZZ BOhJGO Bot46Q Pohod v džunglo. POTOVANJE Srečata se dva znanca, ki se že prav dolgo, posebno pa še prav dobro poznata. Pa vpraša prvi drugega: »Kje pa sl bil tako dolgo, saj te celo večnost nisem videl!« »Saj ni nič čudnega,« mu odvrne drugi, »veš, deset mesecev sem bil na potovanji’.« Prvi pa nato: »Ja hudiča, zakaj se pa nisi pritožil proti obsodbi?« Maihna zamenjava a — Jaz nič ne rečem, Ana, zdi se mi pa le, da malega nekoliko preveč razvajal. KONKURENCA »Pravite, da tale voda ljam sredstvo za rast las tvrdke .Kocinorast* pospe- konkurenčne tvrdke ,PleŠo-šuje rast las? Močno dvo- mlcln', tako da lahko vsem mim. Zakaj pa ste vi sami strankam otipljivo doka-tako plešasti?« žem, da so tam sami sle« »Ha, veste Jaz pa uporab- parji!« , Oj je jak se — Tako, Flfika moj ljubi, sedaj le pokaži, da sl res pes čuvaji KRATKI FILMSKI NOTICI V Tržiču predvajajo film »Veliki diktator« z upravnikom tamkajšnjega kino podjetja v naslovni vlogi. Film prikazuje netovariški odnos omenjenega upravnika do dramske skupine domačega društva »Svoboda«. Napeto, senzacionalno in samo za močne živce! Članom dramske sekcije društva »Svoboda« je vstop v kino prepovedan! • »Kaj bo pa zdaj?« Je naslov novega slovenskega filma, v katerem igrajo glavno vlogo nekateri blv-?i uslužbenci okrajnega i udskega odbora Radovljica. Konec dejanja se dogaja te dni na sodišču, kajti glavni junaki so s preveliko vnemo skrbeli za zvišanje — lastnega življenjskega standarda. Film ima zelo poučno vsebino. SOSTANOVALEC Pisatelj Jonatan Swift, ki je napisal znano knjigo »Guliverjeva potovanja«, je nekoč moral prenočiti v majhnem kraju, kjer ni dobil niti postelje, kje šele sobo! Moral je spati v eni postelji z nekakšnim silno neprijaznim človekom. Swift je hotel načeti pogovor: — Dober večer, sosed! Kako je kaj bil danes sejem? Nič odgovora. Toda Swift se ni dal ugnatL — No, pravili so mi, da je bil sejem kar dober! Živina da je imela dobro ceno! Se vedno nič odgovora — edino v postelji se je napravil oni še bolj na široko Swift pa je kar mirno nadaljeval: — Da, da, na žalost pač vsakemu ne gre tako dobro! Jaz imam zadnje čase vse premalo dela. Ljudje so preveč pošteni. Ni več pravih razbojnikov na svetu! Odgovora še vedno ni bilo, le nemirno premikanje v postelji. — Poglejte, na primer, od zadnjih razprav sem jih komaj šest obesil. In kaj je to: šest! Od tega vendar človek ne more živeti! Tedaj pa se je sosed le oglasil: — Kaj ste obesili? — No, razbojnike pač! Jaz sem namreč londonski krvnik, pa potujem sedaj v Tyburn, da bi obesil tam tri razbojnike. Kot bi mignil je skočil Svviftov sosed na nage, pograbil obleko in pobegnil iz sobe. Swlft pa se Je to noč vendarle dobro naspal sam v postelji. i-^arfborsfce v John Klobasa, Maribor: Vrnili ste se iz Amerike in ne veste, kam bi naložili svoj denar. Po našem mnenju bi bilo najbolje, da ga naložite v kino podjetje. Cene so monopolne, presežne plače pa znašajo od 28.000—66.000 din letno. Profesor Interesovlč, Maribor: Interesira vas, v kateri panogi zelo variirajo cene in kaj vpliva na va- ŽEBL TIČKOVI GOSPODARSKI NASVETI riacijo. Cene zelo variirajo v gradbenih delih. Na variacijo navzdol vpliva kontrola in končno sodišče tako, da lahko obračunske kalkulacije padejo od deset milijonov na tri milijone dinarjev. To velja tudi za gradbena dela socialnega pomena, na primer bolnišnic. Jurij Vodnjak, Pekrska gorca: Pravite, da so pri vas vrtali in iskali vodo za Maribor, pa je niso našli. Vprašujete, ali jo je mogoče pri nas kje najti. Mislimo, da bi bilo najbolje navrtati dravski most in nato črpati vodo iz Drave. Med tem časom pa, ko še primanjkuje vode, zgraditi še en vodomet pred gimnazijo. V parku je bilo strelišče, zdaj je le še raz-streliščel Kjer mladina je streljala, polomija je nastala. Prhle deske tam ležijo, komu le na čast trohnijo? RAZSTRELISCE V PARKU Vsak, kdor vidi to, se zjoče, streljati več ni mogoče. Društvo spl nevzdramno spanje, spi še strelsko tekmovanje. Društvo pa smrči in kima, kmalu prehiti ga zima. BIRMA MED MARIBORSKIMI FOTOGRAFI V nedelj.o je bila birma za mariborske okoličane. Pred cerkvijo se je nagnetlo precej botrov in bo-tric, birmancev in birmank, največ pa fotografov. Bir-mančki so dobili vsak svojo po licu, fotografom je pa grozila nevarnost, da se birmajo medsebojno. Kfieft je kieft, konkurenca je huda — in kri je zavrela. Ostalo je sicer trenutno le pri prerekanju, sčasoma pa preidejo mogoče tudi na klofute. Za prihodnjo birmo išče »Toti list« prostega fotografa, ki bi utegnil biti na razpolago za fotografiranje silovitih fotografov, prerekajočih se za dosego nedeljskega birmanskega plana.. V RESTAVRACIJI Gost: »Pri vas bi pa lahko tako dolgo sedel, da bi od lakote umrl.« Natakar: »Težko. Pri nas ob 83. uri že zapremo.« POTEM PA ZEl »Pepe, popolnoma se boš zapil. Zadnji čas je že, da začneš drugačno življenje!« »Je že prepozno!« »Ne, še vedno je čas, Pepe!« »No, potem bom pa še malo počakal!« IZNAJDLJIVOST Gozdar sreča dva preve-janca, ki neseta hlod. »Hej!« ju nagovori, »kje pa sta to dobila?« »Našla sva.« »To že vem. Kam pa zdaj?« »Na policijo, da denejo med najdene predmete.« OPRAVIČILO Nekdo sreča velik pogreb. Pa vpraša poleg stoječega gospoda: »Oprostite, kdo je pa umrl?« »Na vem. Ni bil moj pacient!« OLAVNI O OBOR ZVEZE SINDIKATOV 3 U &OSUAV 11B Slovenski rudarji: »Trkanje ne pomaga, treba bo zaropotati s svedrom.« CE 2E NI RES, JE VSAJ DOBRO IZMIŠLJENO HURA — BRADE! V Valenciji, v Španiji, je neki lastnik kina, ki je tako ponosen na svojo dolgo in lepo brado, da je dovoljeval vsem moškim, ki imajo brado dolgo vsaj 25 centimetrov, prost vstop v svoj kino. To pa je bilo le tako dolgo, dokler ni v sosednji ulici neki starinar začel posojati lepe dolge brade — za četrtino vstopnine v kino ... GLAVNO JE — SREČEN KONEC Mr. A. M. Gonnan lz Južne Kalifornije je bil pred šestimi leti obsojen na kazen 760 dolarjev, ker je nekomu prodal svoje zemljišče pod pretvezo, da se na njem nahaja nafta, za 6000 dolarjev. Sedaj je poslal državnemu tožilcu zahvalno pismo, ker so pote in resnično odkrili na tem zemljišču nafto ln je dobil za zemljišče 1 milijon dolarjev ... FILOZOFSKA Znana ameriška spiritistinja, Mrs. McEnnarney, Je nekoč pripovedovala slavnemu fiziku Einsteinu: »Ne boste verovali, toda pretekli ponedeljek se miza dolgo ni hotela premakniti. Le z največjo voljo smo jo spravili do tega, da je odgovarjala...« »O, zakaj ne bi verjel, da se je premaknila!« se Je nasmehnil Einstein. »Po znanem pravilu: Pametnejši popušča...« NEMOGOČE... V Bonnu, glavnem mestu zahodnonemške republike, so pred kratkim upokojili enega višjih uradnikov. »Kdo pa bo sedaj izpolnil praznino, ki Jo Je upokojeni zapustil?« so vprašali. »Nihče,« so odgovorili, »kajti upokojeni sploh ni zapustil praznine!« VENČEK NARODNIH OJ, SIJAJ, SIJAJ SONCE! Oj sijaj, sijaj sonoe, oj sonce pesniško! Kako bom sjalo sonce, k’ sem zmerom kregano! Ko sonce moje gori gre, me kritke trgajo, utopiti v žlici vode, zaklat me hočejo! Ko sonce moje doli gre, prijatli uživajo, za hrbti škodoželjno zavist prikrivajol Oj sijaj, sijaj sonoe, oj sonce pesniško! Kako bom sjalo sonce, k’ sem zmerom kregano! KAJ SE TI, FANTIČ Kaj se tl, fantifi na oder podajaš in vloge prevzemaj pa plavat ne znaš? Mene poslušaj ln več ne poskušaj se k Taliji štulit, ker plavat ne snail Teksta te sila bo gvišno umorila in šepetalki bo revi, gorje! POJDEM NA MORJE Pojdem na morje (na letni dopust!) Poideva, pobič, če bo popust! Ce pa popusta, pobič, ne bo? Hm, to pa, džkle, težko bo šlo: NA KUBIK! Kaj Je pokazala praksa? Ce se malo dvigne taksa, je gostinstvu mnogo laže: vse je precej — trikrat draže! RAHEL MIGLJAJ Tudi velikim umetnikom se zgodi, da pozabijo vlogo in morajo čakati na šepc-talko. Tako je nekoč tudi znani igralec Eugen Kloep-fer prišel iz teksta. Mučna tišina — pri tem pa se je celo šepetalka tako zmešala, da ni našla pravega mesta in nervozno listala po knjigi. Kloepfer ve, da mora ta trenutek nekako premostiti in pomagati šepetalki, ki se Je pisala We-semeier, da se znajde. Zato je mirno dejal svoji partnerici: — Kaj sem že hotel reči, kako kaj gre gospe Wese-meier? Partnerica ga Je začudeno pogledala, kajti kaj takega ni bilo v tekstu. Kloepfer pa je pojasnjujoče dodal: — Veste, #e dolgo časa nisem ničesar slišal od nje. DOBER UCENEC »Tinček, povej ml nekaj fizikalnih lastnosti vode!« »Ce se v vodi umivamo, postane umazana!« KOLPE v: DD_ym» KRONIKA DOLENJSKIH, POSAVSKIH TER SUHO IN BELOKRAJINSKIH KRAJEV Piše Jožek Čebulica, pionir NAMESTO UVODA Dovolite, cenjeni bralci, da se vam predstavim. Jaz sem Jožek Čebulica, po poklicu učenec l.a razreda, v civllu pa kronist »Totega lista«. Ko sem že omenil tolo, vam moram povedati, da ne spadam ravno med najboljše učence. Tako se Je na primer zgodilo, da me J« zadnjič tovariš učitelj vprašal, koliko Je dva krat štiri. »Štirinajsti« sem pogumno odgovoril. »EJ, ejl Daj, povej ml, Jožek, kateri tepec te Je učil takega računanja?« »Noben tepec, pač pa moj stric, ki Je zaposlen pri podjetju Keramika v Novem mestu. Zadnjič, ko sem ga obiskal, Je ravno sestavljal nekakšen račun, pa Je izračunal, da sta dva njihova delavca, ki sta izvršila neko naročilo v štirih urah, opravila pri teni kar — štirinajst ur dela. In ker Je moj stric specia-llst za računanje, bo to že držalo!« . In res Je držalo — na računu seveda — mene pa so tistega dne proglasili za najslabšega računarja v Razredu. ČUDNI OBIČAJI Od strica sem Jo tokrat mahnil še v Trebnje k teti. Povedala mi je, da imajo pri njih tisti, ki so odgovorni za poulično razsvetljavo, precej čudne navade Zato tudi nisem bil preveč presenečen, ko me je teta naslednjega jutra ob sončnem vzhodu zbudila z besedami: »Jožek, brž vstani, sicer boš zamudil šolo. Na ulicah so že prižgali svetilke!« GASILSKA Gasilci iz Grlave so vam fantje od fare! Zadnjič, ko je obhajal Sv. Florjan svoj god, so priredili- takšno mokro vajo, kot da bi gorele tri vasi, saj so zanjo porabili kar 50 buteljk žlahtnega ljutomerčana in nič koliko šmarnice. Kot smo zvedeli iz nebes, se Je Sv Florjan že primerno zahvalil za pozornost, ki so mu Jo izkazali grlavski gasilci. Ti vrli možje pa si sedaj močno razbijajo glave s tem, kako bi še kakšnega drugega svetnika spravili v zvezo z gasilstvom, kajti takšne mokre Vaje so jim baje silno všeč. To, da njihovo društvo nima niti primernih uniform niti dobro organizirane gasilske služb®, pa je pri vsem tem — postranska stvar. BRZOJAVKE IZ LJUBLJANE V Ljubljani bo pričeli zidati 7 stanovanjskih blokov in 6 šolskih poslopij stop Protestiramo stop Zakaj ne gradijo 6 stanovanjskih blokov in 7 šol stop. Večni nergači (brez »stop«) • • Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so pričeli asfaltirati peron stop V dobro poučenih krogih smatrajo to kot zanesljiv znak, da bodo kmalu začeli a poglabljanjem kolodvora stop. Izkušeni Ljubljančani • • • Protestiramo proti novi trgovini »Elan« v Ljubljani stop Sedaj ne bomo imeli več izgovora za vožnje v Begunje stop Predvidevamo padec turizma na Bledu stop. Službeni potnik v žalosti DEFINICIJA »S čim se pa vi ukvarjate?« »Jaz sem lirik!« »Kaj pa delate, kadar niste zaljubljeni?« iCe ia hočejo spoznati Ljubljano, naj spoznajo le njen stanovanjski problem!« Stef Bezlajr RADIU LJUBLJANA Včasih rjoveš drugič umiraš. Kaj ti Je, ljubček? Ali mutiraš? Spravi stare plošče v arhiv, potlej pa boš čisto zanimiv! Se eno: najprvo motorje blokiraj, potem naročnino visoko pobiraj! SE ENA LJUBLJANSKA Pomlad je tu. Njen dih nas vse razganja, prav vse, še našo menzo izpod Grada, čeprav — priznajmo! — reva ni več mlada, pa vendar cene kvišku zdaj poganja! Bele in zdrave zobe dobite z Zlatorogovo zobno pasto, še lepše boste pa imeli c novo ZLATOROGOVO klorofilno pasto, ki bo vsak čas v prodaji ter ima dober okus, razkužuje in se lepo peni. Ce se mans^enik znajde — Glej no, odkrila sva okostje ihtiosaurusa! To bo nekaj za naš muzej! — Tl, pa ga ne bi raje odnesel k »Odpadu«. Tam dobiva zanj celo premoženje, saj Je znano, da odkupuje »Odpad« v Ljubljani in drugih večjih krajih Slovenije po najvišjl dnevni ceni kosti, železo, cunje... Priznam, drag) Ceijani, da nisem sovražnik loterij in tudi proti športni stavi nisem, toda takšno loterijo, kot jo je uganjal zadnjič prodajalec v pekarni tam nekje okoli celjskega »Branibora«, sem zares preklel od premije pa do tolažilnih dobitkov. V pekami je bilo ljudi ko listja In trave in vsi so lepo čakali v vrsti. Ker pa Je kruha primanjkovalo, ga je prodajalec delil samo nekaterim Izbranim srečnikom — po lastni uvidevnosti seveda. Tako so nekateri odhajali iz pekarne s premijo v obliki sedmih ali osmih štruc, drugi z manjšimi dobitki, večina pa z dolgim nosom. To je bila namreč — tolažilna nagrada. V Gomilskem pa sl hočejo nekateri vaški veljaki prisvojiti občinski travnik, ki služi telovadcem »Partizana«. Zato sem jih zadnjič spomnil na to, da ne živimo več v stari Jugoslaviji, ko so imeli edino oni besedo na vasi. Ce me pa ne bodo ubogali, bom prihodnjič prišel na dan z imeni CefizeH 1 r JUCA ODGOVARJA PEPI Draga Pepa! V Zahuji sem bila priča, kako je osebje neke gostilne potolklo svetovni rekord v počasni postrežbi To me je tako navdušilo, da sem s čezzvočno hitrostjo odbrzela v Podnanos, kjer sem pa — kot zakleto — zašla v družbo špiritistov. Ne verjamem sicer v duhove in druge nadnaravne sile, toda tokrat sem spoznala, da je v tem copranju pravzaprav nekaj resnice. Sedeli smo v temi okoli mize in napeto čakali, kdaj se bodo prikazali duhovi pokojnega Napoleona in drugih ter nam prerokovali bodočnost. Namesto njih pa so se prikazale le ruševine podna-noSkega zadružnega doma, ki so s tako žalostnim in obupanim glasom prosile za pomoč, da smo brž prižgali luč. Tvoja Juca KOLUMBOVO JAJCE »Pomisli, zemlja se vsak dan premakne za približno dva kilometra!« »Kam? Proti vzhodu ali zahodu?« »Proti zahodu.« »Ravno prav. Potem ml jutri ne bo treba iti v mesto!« mpum 50- POŠVEDRANIH PET NAOKROG (Prispevek k anketi »Poleta«) Predsednik Športnega kluba — tisti s poivedrano peto na desnem čevlju — — je sklical sejo upravnega odbora. Zbrali so se v lakotni kavarni, kjer so trije godbeniki igrali kot napadalni trio Branika v Šibeniku: v disonancah. Nikjer namreč nimal dandanes takega ljubega miru kot v kavarnah, kjer se natakarji skrivajo pred gosti tako kot moStvo, ki izgubi prvenstveno tekmo, pred svojimi navijači Odborniki so prihajali — in čudno — vsi so imeli najmanj eno peto poivedrano. Tajnik Je imel poive-dranl obe. Ura je bila osem. Predsednik je otvoril sejo s pozdravom: »Zdrav duh!« Prisotni so se odkaSljali in odgovorili: »V zdravem telesu!« Nato Je predsednik preSel na dnevni red, to je: Kako priti do denarja. Dejal je, da morajo vsi člani plačati članarino. Odborniki so to odobravali in pripomnili, da bi na ta način lahko z vso članarino enemu tekmovalcu kupili copate. Ostalo pa jih je Se devetnajst brez copat — in to samih Študentov — in — o groza! — s Številko noge 43. ki zahteva za dve sto dinarjev dražje copate. Skoda, da človek nima samo nog! Toda človek ima tudi zgornji del nog za hlačke in trup za majico. Poleg tega je človek bitje, ki ima občutek za prostor, zaradi česar nastajajo seveda potni stroški. Skratka: kje dobiti denar? »Kako priti do materialnih sredstev?« se Je Nno izrazil predsednik. Nihče mu ni odgovoril, vsakdo sl Je samo mislil. Predsednik se je spomnil nog s Številko 41 Godba v kavarni je začela igrati filmsko popevko: »Tega so krive le noge naSe Dolores!« »Poglejte mojo desno peto! Več ne morem storiti!« Je dejal predsednik in pričel pripovedovati, iz katerih podjetij so ga Se vse ven vrgli. »Prekleti monotoni odgovor: za vsak dinar, ki vam ga damo, moramo plačati dvajset dinarjev akumulacije!« je zakričal tajnik — oni z obema pošve-dranima petama. »Preklete neprodane zaloge!« »Prekleti izgovor, da zaradi suSe ne morejo prodati dežnikov!« M — Pravzaprav bi jim morala končno le povedati, da Je žoga tu zunaj. »Prekleti izraz: več sa-se spomnili na akumulaci- molnioiatlve!« Tako so prispevali k dnevnemu redu ostali odborniki s poSvedranimt petami. Godba je preSla na narodno pesem: »Kje bom Jemal, da bom tebi dajal ...« Odborniki so naročili po en kapucinec. Ura Je devet. Predsednik maha z rokami kot da bi hotel pričarati tisočake, tajnik odklanja njegove predloge mlaskajoč z Jezikom, blagajnik si resignirano čisti nohte. Ura Je deset. Nekateri — bolj potratni — so naročili Se en kapucinec. Tehnični referent je hotel spregovoriti o ukrepih za dvig kvalitete Športa v klubu. »Kaj kvaliteta!« so ga prekinili. »Kvantiteta, kvantiteta!« In pri tem so Jo. Tehnični referent je moral priznati, da je v odboru nepotreben. Spomnil se Je, kako je nekoč, ob dvajsetletnici kluba, dejal, da stoji športna ideja visoko nad malenkostno vsakdanjostjo. Ko Je odbila ura enajst, so napravili sklep, da se bodo pozneje zopet enkrat sestali. V kavarno je stopil pijanec, ki je nekoliko poznal predsednika in mu zabrundal. da vedno sili h koritu. Violinist je stopil k predsedniku, mu zaupal, da je njihov simpatizer in mu dal tisočak za nabavo enega para copat. Nato ga je pozdravil »Zdrav duh!«, se s zdravim telesom obrnil proti godbi, zamahnil z lokom in zaigrali so šlager »Zašto smo se sreli?« DVE DUŠI — ENA MISEL Sedela sta, seveda z roko v roki. Bila sla strašno srečna. Kajti pravkar sta se zaročila. In oba sta mislila: On: Ona me bo osrečila! Ona: On me bo osrečil! On: Peljal Jo bom na matični urad! Ona: Peljal me bo na matični orad! On: Na rokah Jo bom nesel čez najin prag! Ona: Na rokah me bo nesel čez najin prag! On: Kako krasno bo najino življenje! Ona: Kako krasno bo najino življenje! On: Zvečer bova sedela skupaj. Jaz bom čital časopis, ona bo pletla nogavice, Zene tako rade pletejo nogavice! Ona: Zvečer bova sedela skupaj. Jaz bom pletla nogavice, on pa bo bral časopis. Moški tako radi berejo Časopise! On: Nikoli ne bova zaspala, ne da bi se prav lepo, nežno poljubila! Ona: Nikoli ne bova zaspala, ne da bi se prav lepo, nežno poljubila! On: In zjutraj mi bo ona prinesla zajtrk v posteljo! Ona: In zjutraj mi bo on prinesel zajtrk v posteljo... KATASTROFA »Zadnjič, ko sem se peljal v vlaku, sem doživel pravo železniško katastrofo.,.« »Vraga, saj sem te že mislil vprašati, kako da imaš tako deformiran obraz. Kdo pa jo je zakrivil? Prometnik?« »Ne, čisto navaden civilist. Veš, v temi sem ga namreč zamenjal z njegovo hčerko!« VSTOPNIWA 40.~ Konkurenca. >1 ODKRITOSRČNOST Mlad komponist zaigra svojemu prijatelju pesem# najprej v narodni, potem pa v svoji priredbL Nato ga vpraša: »Sedaj ml pa, prosim, odkritosrčno povej svojo sodbo ...« Prijatelj se obotavlja: »Veš, to je zelo težavna stvar!« »Zakaj? Toliko sem mož, da bom prenesel kritiko!« »To ni tako enostavno! O tem bi pravzaprav morali Izreči svoje mnenje juristi, ali Je to navadna tatvina ali pa že celo nameren po-lzkus roparskega umora poslušalcev!« Z razsforvfe ■ •Kdo bi sl bu mislil, da te naslikano tudi toliko stane!« ENA O KRITIKIH Obiskal je vsako premiero — ne Iz ljubezni do umetnosti, ampak zato, da Je lahko prvi rekel: Ne. SAJ JE INŽENIR! Moj prijatelj ravnatelj Je dal zgraditi lepo, moderno, malo vilo po načrtu znanega arhitekta. Vila Je zidana po najnovejših zgledih moderne arhitekture z vsemi modernimi finesami Ko je prinesla stara mlekarica mleko v novo stanovanje in videla to WW-derno lepoto ln praktičnost, ki Jo JI Je pokazal prijazni ravnatelj, ga Je vsa zadivljena tudi prosila, naj ji pove naslov inženirja, k* je stavbo gradil. »Zakaj bi pa rabili tega inženirja?« jo vpraša ravnatelj. »Veste, gospod ravnatelj# naš hlev se je podrl, pa bi ga prosila, da bi ga spet postavil!« IZGOVOR JE DOBER... (Po Aškercu) Mar jaz sem kriv, če sem sastreljal v tekmi cel kup goIAv? Saj loveo tudi včasih ■ prazno vrečo sam gre domov. STEDNJA — Veš, že od malega se zanima nogomet. Izdaj« Novinar«o diuitvo Slovenije Poierjentilvo Maribor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Karitj — Letna naročnina 400 dinarjev, polletna 200, e*UI|e,n* ton dinarjev — Urednlltvo ln uprava: Uarlbor. KopalUka 2 — Telefon 2S-78 — ček. rai. NB «40t*T-l89 — Pollnl predal 82 — SokoptMv Is ftab a« vračamo — Tlak Uaztborakn tlak***