Leto I.___V Trstu 31. oktobra 1911.	jffffi* _Št. 9.
STAVBINSRI DELAVEC
Uredništvo in upravništvo: GlaSÌlO IUR ZiđarjeV Ìli SOrOdliìh StrOk ¥ Avstriji. Naročnina za nečlane: Trst, ul. Boschetto štev. 5.	J	za celo leto........k. 2.60
zr o mesecev	1 ou
Telefon štev. 1570.	Izhaja v Trstu vsak drugi četrtek.	Posamezna številka 8 vin.	inozemstvo'več poštnina.
Razmere pri stavbah.
M.
V posameznih poročilih obrtnih inšpektoratov, o katerih hočemo v naslednjem govoriti, so razmere pri stavbah v področju prvega nad-zoro val nega okraja najobširneje opisane. To ima svoje razloge v tem, ker sta temu inšpektoratu prideljena dva asistenta, ki imata nadzorovati edino le stavbe. Iz uradnega poročila posnemamo sledeče :
Visoka konjunktura, ki je bila v poročilnem letu v stavbinski obrti, se pojasnnje z okolnostjo imenovanja dveh asistentov, ki sta v glavnem imela nalogo nadzorovati stavbe in vsled tega je tudi poskočilo število inšpekcij v tej obrti. Da-siravno se je imenovanje teh dveh asistentov izvršilo že par mesecev prej, to je še v prejšnji poročilni dobi, se je njiju delovanje 1. 1910 označilo normalnemu in se je jeseni 1910 razširilo tuJi na ostalo občinsko področje Dunaja. Število stavb, ki pri tem pridejo v poštev, je poskočilo od 92 na 500, število inšpekcij pa od 128 na 1196. Od omenjenih 500 obratov je bilo za nezgodno zavarovanje obveznih 498; 313 ni imelo nobenega motorja. V inšpiciranih stavbenih obratih je bilo zaposlenih 24.878 delavcev; od teh je bilo moškega spola v starosti 14 do 16 let 914, starejih nego 16 let 19.015 delavcev in 4949 delavk. Mladih ženskih pomožnih delavk ni bilo najti. Končno je še omeniti šest inšpekcij stav-binskih kantin v katerih je bilo zaposlenih (5 moških in 11 ženskih pomožnih delavnih moči.
Predno se nadalje poroča o stavbinskih inšpekcijah, je še navesti dvoje nasvetov, katerih vpoštevanje bi inšpekcijsko delovanje jako olajšalo, oziroma ga pospešilo. Stavbinske prostore si morajo inšpekcijski organi pravzaprav šele poiskati. Pomoč, ki jo pri tem nudi dunajski uradni list, je nezadostna, ker ta objavlja pač prošnje za stavbeno dovoljenje, ne pa če se je stavbo dovolilo in kedaj se z njo prične. Ako bi podjetniki bili obvezani naznaniti začetek dela in bi ta naznanila prišla potom stavbinske oblasti ali pa naravnost na znanje obrtnega nadzorstva, bi si to lahko prihranilo zamudno in trudapolno iskanje stavbinskih prostorov. — Druga želja bi bila, da se obrtno nadzorstvo pritegne tudi stavbinskim komisijam, da bi tein ložje že ob tem času zahtevalo vpoštevanje določb ministe-rijalnega odloka z dne 7. februarja 1907, dr. z. št. 24. Glede dovolitve motoričnih obratnih naprav pri stavbah je sedaj merodajen ne le § 25 obrtnega reda, temveč tudi § 99 dunajskega stavbinskega reda.
antonietta giacomelli
Grozen sovražnik.
Iz italijanščine prosto poslovenila r. f. m.
=( Dalje. )=-
Celo oni, ki so zmerni pivci, ki torej niso pijanci, celo njim škoduje na zdravju ako na mali opuste vino ali druge alkoholne pijače, na katere so najbolj vajeni. Od tod tudi izvira mnenje, da je vino zdravju koristno. Pa ni res. Kdor ni pivec, ne čuti nikdar potrebe po vinu ali po drugih alkoholnih pijačah Brez teh lahko živi in je celo bolj zdrav in vedno sposoben za delo.
Seveda, treba je pač priznati, da momentano, v skrajni sili, ako moramo napeti živce nad na-vadnostjo, nam čašica vina koristi, ker nam rnzdraži živce. Ampak to je vredno toliko kolikor bičanje konja, kadar se zahteva od njega več moči. Toda nikjer ni zapisano, da je konj po bičanju močnejši. Tudi mi si ne pridobimo ničesar ako smo si z alkoholom živce razdražili. Narobe. Kadar se naučimo delati samo pod uplivom vina, ne bomo mogli brez njega nikdar več delati.
Nova prikazen zadnjih let je nastop podi-ralnih podjetij, ki prevzemajo — tudi od stavbinskih mojstrov — podiranje večjih stavb in jih izvršujejo. Te tvrdke, ki navadno tudi trgujejo s starim stavbnim gradivom, oddajajo podi-ralna dela zidarskim mojstrom. V resnici pa je delovanje slednjih le v tem, da razobesijo svojo tablico kje v bližimi prostora, kjer se podira. V nekaterih posameznih slučajih so proti tedenski plači nastavljeni kakor polirji in stalno nadzorujejo delo. V tem je nedovoljeno prikritje in se je prosilo magistratne okrajne urade za uvedbo rednega postopanja.
Nadalje se je opazovalo, da se je pogostoma delalo s težko dobljenim stavbnim kreditom, kar je često povzročilo spremembo stavbnih vodij, ali pa tedne in mesece trajajoče ustavljenje dela, vedno pomanjkanje lesa za odre in varčevanje z delavnimi močmi. Ker se izplačuje stavbinski kredit v obrokih po dozidanju posameznih nadstropij, se je često pospeševalo zgradbo s tem da se je napravilo samo zunanje in srednje zidove, medtem ko se je v notranjosti opustilo zidove, ki nosijo konstrukcijo, in če je sosednja hiša že stala, tudi varstvene zidove proti požaru. Vzidani traverai in trami so dobili namesto manjkajočega zidu le lesene podpore, ki so pa često bile jako pomanjkljive. S tem se močno poviša možnost nezgod.
Stavbena inšpekcija je bila razmeroma intenzivna. Navadno se je obiskalo vsako stavbo po enkrat na mesec, č<-sto pa tudi vsak teden ali vsake 14 dni. Razmerje delovnega prostora se tu vedno spreminja; nastajajo vedno nove nevarnosti nezgode. Za njih odstranitev pa je neobhodno potrebno, da se potrebne varstvene naprave brez odloga izvede. Predpogoji zato so: zadostna množina lesa za odre, zadostno število stavcev odrov in vestno izpolnjevanje dolžnosti od strani polirjev. Cesto se je pri grajanju pomanjkljivosti izgovarjalo, da so dotični predmeti le začasni. Toda ravno v tej okolnosti, da so vse naprave odrov itd. začasne, je nevarnost in skušnjava za površno, brezskrbnejšo izvedbo. Ovadb glede stavb na obrtno nadzorstvo je bilo 13. Zal se mora reči, da se teh ovadb dolgo časa ne reši, ali pa, da se vršijo dolgotrajne razprave, predno pride do odločitve. Med tem časom pa je stavba že končana. Izmed nedostatkov na inšpiciranih stavbah je sledeče posebej navesti: Opustitev podpiranja sosednih zidov, stavbinskih jam in prekopov za temelj se je grajalo v 10 slučajih, slabo izvedbo podpor v 74 slučajih. V enem slučaju, kjer se je na hodišču (trotoarju) pojavila zevajoča razpoka v dolžini 18 metrov, se je pri mestnem
In to še ni vse.
Izdajalec ne neha nikdar izdajati. Dokazala sem Vam kako se Vam alkohol laže, kadar vam narekuje mnenje, da niste brez njega sposobni za nobeno delo. Povedala sem Vam, da so opazovalci prišli do prepričanja, da se brez vživanja alkoholnih pijač ložje prenaša mraz in vročino. Sedaj čujem, in zopet iz ust pametnih in učenih mož, da tem ložje človek vstraja na delu čim manj alkoholnih pijač zavžije in da je najbolj vstrajen tisti, ki se sploh vzdrži vživanja takih pijač.
Prosim, to niso nikakršne sejmarske zgodbe. To je resnica, od znamenitih učenih in vestnih mož dokazana.
Poslušajte najprej kaj pravi gospod Rochat iz Firence, ki si je prevzel nalogo opazovati posledice pijančevanja in delati med italijanskim ljudstvom zoper pijančevanje.
Tako piše v eni izmed svojih knjig: Nek angleški zdravnik, doktor Parker, je «najel nekoliko vojakov, da postavijo tlak v «njegovi hiši. Vojake je razdelil v dva oddelka. «Med delom je gospod Parker dajal vojakom «enega oddelka vino, pivo in druge alkoholne
stavbnem uradu predlagalo ustavljenje stavbe, dokler se ne odpravi nedostatek. V 250 slučajih niso odgovarjala glavna stojala in odri predpisom ministerijalnega odloka z leta 1907. Pomanjkanje ograje pri navpičnih in vodoravnih odprtinah se je moralo grajati 400 krat. Prezgodnje odpravljanje desek z odrov, vsled česar je nastala nevarnost padanja gradiva skozi vsa nadstropja, se je istotako večkrat opazilo. V 18 slučajih se je grajalo pomanjkljivost začasnih stopniških ograj. Pri eni stavbi se je našlo namesto pravilnih stojal prazne apnene sode, katerih doge so bile komaj en centimeter debele in narejene iz mehkega lesa. Nezadostne lestvične hodnike, po večini z eno samo lestvo se je grajalo v 40 slučajih ; prekratke lestve v 89 slučajih ; slabe lestve z manjkajočimi klini, pribitimi kosi lat, ali pa nalomljene, se je našlo v 95 slučajih. Stranišč je popolnoma primanjkovalo v 15 slučajih, v 56 slučajih je bilo njih število premajhno, v 86 slučajih pa so bila popolnoma zanemarjena. Barake so manjkale v 33 slučajih, v 29. pa so bile nezadostne. V mnogih slučajih se je vporab-ljalo apnene kamre, utice za orodje v obsegu štirih kvadratnih metrov tal, ali pa prostore v temnih kleteh. Tako bi se dala navesti še cela vrsta nedostatkov, posebno pa pomanjkanja varnostnih in higijeničnih priprav.
Iz tega uradnega poročila je razvidno, da je le intenzivno inšpekcijsko delovanje v stanu odpraviti mnogoštevilne nedostatke in slabe razmere pri stavbah. Zal da manjka obrtnemu nadzorstvu najvažnejši pripomoček: / : vfševalna oblast. Obrtni nadzorniki grajajo, karajo in na-svetujejo kako naj se to in ono napravi. Ako pa se polir ali pa podjetnik brani zadostiti nalogom obrtnih nadzornikov, lahko ti napravijo ovadbo na politično oblast, na magistratu. Predno pa se tam uradno kljuse prične gibati, poteče dokaj časa, kar ima posledice, da se nedostatkov ne najde več, ker je stavba že močno napredovala, ali je pa celo že dovršena, vsled česar nastane popolnoma nov položaj. Obrtnim nadzornikom bi se ravno iz teli razlogov naj podelilo izvrševalno oblast, da morejo svoje odredbe podpirati s potrebnim pritiskom. V to svrho bi seveda trebalo spremenitve, oziroma izpopolnitve obrtno nad-zorskega zakona. Toda temu se upirajo podjetniki z vso močjo in tudi parlamentarični položaj ni pripraven, da bi vzbudil kaj upanja.
Pričakovati je, da bo intenzivnejše inšpekcijsko delovanje znižalo število nezgod. Toda to se bo pojavilo šele tekom časa, ker sta asistenta šele eno leto v pravem delovanju. In če se bo enkrat vživelo obrtno nadzorstvo xa stavbe, ki
«pijače. Vojakom drugega oddelka pa vodo, čaj, ' kavo in čokolado. Prvi dan so vojaki prvega «oddelka naredili več dela kot vojaki drugega «oddelka. Toda v nadaljnih dneh so pa naredili «več dela vojaki drugega oddelka, t. j. tisti, ki «niso pili vina in piva, marveč vodo, čaj in drugo.
«Sedaj je gospod Parker napravil protiposkus. «Tistim vojakom, katerim je prej dajal alkoholne pijače, je začel dajati kavo, čokolado in enake «pijače. Drugim pa alkoholne pijače. In zopet «so naredili več dela abstinentje. (Abstinentje se ■ namreč imenujejo vsi, ki ne vživajo alkoholnih «pijač).
«Kapitan Ross je naredil enak poskus med «mornarji dveh barčic ob priliki neke pomorske «tekme. In zopet so zmagali abstinentje, to je :<oni, ki niso pili alkoholnih pijač. Ko se je vrnil «iz svojega potovanja na severni tečaj, je pisal : «Ako bi bilo odvisno od mene, bi uničil vse «alkoholne pijače, ako ne za drugo, pa vsaj zato, «ker ošibkujejo živce mojim mornarjem.
« Lahko bi pa omenil še različne dirke in tekme, pri katerih je bila zmaga vedno na strani
jo bilo postavljeno začetkom julija t. 1. se bo šele potem moglo popolnoma uvaževati njegovo delovanje. Vedno grajanje pa bo privedlo do tega, da se bodo razmere na stavbah polagoma obrnile na bolje. To je edina svetla točka, ki nam jo nudi obrtno nadzorstvo.
Proti draginji.
N a dei lj eva nj e.
I. Glede na oderuške praktike kartelov
se poživlja vlada:
1.	I)a čimprej poroča zbornici poslancev, če smatra, da so in v kakšni meri da so izpopolnjeni pogoji za monopolizacijo najprej veletrgovine z železom, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom, milom in drugim od kartelov podraženim blagom, nadalje pa tudi za monopolizacijo proizvajanja tega blaga;
2.	Da predloži državnemu zboru načrt zakona o uravnavi kartelstva, ki se ima popolnoma ločiti od delavske koalicijske pravice. Veljavnost kartel nega zakona mora obsegati ravno tako industrijske kakor agrarne kartele, zlasti mlekarske kartele; po eni strani pooblaščati državno upravo, da nastopa proti oderuštvu kartelov, po drugi strani pa mora zagotoviti delavcem karteliranih obratov uspešno varstvo zoper premoč kartelira-nega kapitala ;
8. Dokler ni kartelnega zakona, naj nastopa proti kartelnemu oderuštvu s tem, da odvzame kartelom vse uogodnosti na državnih železnicah in da strogo izvršuje vse obrtnopravne in davčnopravne predpise na enak način, kakor je vlada nastopala proti rafinerijam v Dziedici in Limanowi.
J. Glede na oderuško početje prekupo-valstva se vlada poživlja:
1.	Da predloži zbornici poslancev zakonski načrt, s katerim se konzumne zadruge popolnoma oproščajo pridobninskega davka;
2.	Da predloži načrt zadružnega zakona v zmislu zahtev, ki jih je naznanila osrednja zveza avstrijskih konzumnih društev;
3.	Da naloži deželnim oblastnijam, da določijo povsod, kjer se podraže najmanjše potrebščine vsakdanjega življenja z dogovori o cenah v podrobni prodaji, v zmislu § 51. obrt. reda maksimalne tarife.
K. Vlada se poživlja, da misli pri pripravljalnih delih za avtonomni carinski tarif, ki ima nadomestiti sedaj do leta 1917. veljavnega, na odpravo carin za žito, krmo, živino, meso, železo, sladkor in kavo ter na znižanje carine za ostalo s karteli podraženo blago.
Glede na poslovno postopanje se predlaga, da se ti predlogi odkažejo draginjskemu odseku z nalogom, da jih takoj vzame na posvetovanje in da poroča o vsakem posameznem predlogu takoj po končanem predposvetovanjti, najkasneje pa v štirinajstih dneh.
***
V zadnji in današnji številki smo objavili nekaj predlogov ki so jih stavili socijalni demo-kratje potom katerih se ublaži neznosno draginjo. Pretekli teden je o predlogu, sodr. Rennerja razpravljal draginjski odsek, ki je tudi sprejel socijalno demokratične predloge in sicer predlog sodr. Rennerja, ki se glasi.
«abstinentov. Tako sta leta 1893 pri dirki Berlin-«Dunaj (578 km.) zmagala dva abstinenta.
«Weston, ki je prepotoval 7445 km. v sto «dneh, — kapitan Webb, ki je preplaval morski «rokav, ki deli Anglijo in Francijo, nista nikdar «vživala alkoholnih pijač. Najboljši kolesarji se «pri dirkah vzdržujejo alkohola.
«Slavni telovadec Cyr, ki je pri zadnji «pariški razstavi vzbujal splošno čudo zaradi «svoje živčne moči, je bil abstinent».
Kaj me zopet tako debelo gledate? Kaj se vam zdi nemogoče? Ne verjamete? No, pa poslušajte, kaj pravi dr. Bunge, profesor na vseučilišču v Bazileji.
Tako pravi:
«Mnenje, da alkohol ojači šibke, je pogubo-«no.sno zlasti za revnejše sloje. To revno ljudstvo, «ki zasluži komaj toliko kolikor potrebuje za «življenje, se je od gorinavedenega mnenja pustilo «prepričati, pa vam sedaj velik del svojega za-«služka potrosi v gostilnah in žganjarijah, mesto, «da bi si nakupilo nekaj več dobre in zdrave «hrane».
Dalje prih.
Poslanska zbornica konstatira, da za uvoz mesa in živalskih sirovin iz takih - držav, odkjer uvoz' teh predmetov ni združen z veterinarno policijskimi nevarnostmi, ni treba dovoljenja ali pa enakega postopanja Ogrske v smislu § 12. carinske in trgovinske pogodbe z Ogrsko in dovoljenje spada izključno pod komp tenco avstrijske vlade.
Ker uvoz zmrznjenega argentinskega mesa po angleških, italijanskih in švicarskih in po naših dosedanjih izkušnjah ni združen z veterinarnimi nevarnostmi, ker priznava to ogrska vlada sama, ki od nas ne zahteva nobenih veterinarno policijskih odredb, temveč čisto druge kompenzacije, so dani vsi zakoniti predpogoji § 2. in nismo zavezani pogajati se z Ogrsko. Naša vlada ima popolnoma proste roke; z ozirom na pomanjkanje mesa zahteva poslanska zbornica:
1.	Vlada naj dovoli brez nadaljnih pogajanj z Ogrsko vsako prošnjo za uvoz argentinskega mesa, brez časovnih in kvantitativnih omejitev.
2.	Vlada naj uvede s Srbijo pogajanja o novi trgovinski pogodbi, ki naj dovoli Srbiji proti primernim koncesijam avstrijski industriji neomejen uvoz žive živine in mesa v Avstrijo.
Mladočeh Neumann zahteva, da se o točki 1 tretjega odstavka glasuje posebej, češ da bodo mladočehi glasovali za ves Rennerjev predlog izimši navedeno točko. V poimenskem glasovanju je bil Rennerjev predlog brez točke 1 sprejet S 24 proti 23 glasovi; zanj so glasovali vsi mestni poslanci. Odklonjena pa je bila točka 1. tretjega odstavka s 25 proti 23 glasovi. Sodrug Renner je to točko priglasil kot predlog manjšine.
Nato je odsek s 24 proti 20 glasovi odklonil Marekov predlog o uvozu ruskega mesa, živine in perutnine; Marek je v imenu manjšine vztrajal pri predlogu. Tudi If aberjev predlog je odsek s 23 proti 22 glasovi odklonil. Nato je odsek glasoval o Jerzabekovem predlogu, ki obsega vse to, kar odklonjena torka 1. v so-cialno-demokratičnem predlogu. Jerzabekov predlog se glasi :
Zbornica naroča vladi, da takoj dovoli uvoz ohlajenega argentinskega mesa, ker Ogrska po pogodbi temu ne more ugovarjati; da dovoli popolno izkoristenje doslej veljavnega mesnega kontingenta iz balkanskih držav in da ga še poviša. Z ozirom na nevarnost okuženja je strogo paziti na veterinarsko-policijske odredbe.
Ta predlog je bil s 23 proti 22 glasovom sprejet; vzlic odklonitvi točke 1. je predlog dr. Rennerja s tem v bistvu sprejet.
Sociialisticni pregled.
Volitve v Alzaciji in Lotaringiji. V Al-
zaciji in Lotaringiji so bile v nedeljo deželnozborske volitve prvič po novem volilnem redu. Volilna pravica je splošna, enaka, tajna in direktna. V glavni volitvi je izvoljen tisti, ki je dobil nad polovico vseh oddanih glasov v volilnem okraju. Ako ni dobil noben kandidat nad polovico glasov, tedaj so čez sedem dni nove volitve, kjer odločuje relativna večina in je izvoljen tisti, ki ima od vseh kandidatov največ glasov. Volitve morajo biti vselej v nedeljo. Po dosedanjih volilnih rezultatih je izvoljenih 7 socialnih demokratov, 19 centrumovih pristašev, 7 pristašev lotarinškega bloka in 2 liberalca. Socialni demokratje so dosegli lep uspeh; že pri glavnih volitvah so osvojili G mandatov. Preje niso imeli socialisti nobenega poslanca v deželnem zboru.
Velika zmaga socijalistov v Belgiji. Dne
16. oktobra so se vršile po celi deželi občinske volitve, pri katerih je zmagala socijalistična stranka po vseh večjih mestih. Klerikalci so bili poraženi na celi črti. Vse eno bodo trdili, da so socijalisti mrtvi. No, naj se le tolažijo, mi jim to privoščimo.
Socijalizem je mrtev tudi na Švedskem. Pred dvemi tedni so se vršile volitve za državni zbor, ki so končale z veliko zmago socijalistične stranke. V stari zbornici so socijalisti imeli 35 poslancev, sedaj je izvoljenih 65. torej 30 novih. Poleg tega so dobili dvakrat več glasov kakor zadnjič.
Ubogi klerikalci in liberalci, ki socijaliste desetkrat na dan uničijo.
Socijalistična stranka na Angleškem ni
imela do zadnjegav časa nobene moči zato, ker ni bila združena. Šele zadnje velike stavke, ki so se vršilo na Angleškem, so zdramile delavce,
ki so sprevideli, da je treba zraven močne strokovne, tudi močna politična organizacija, ako se hoče imeti dobre uspehe. Do danes je bilo delavstvo na Angleškem politično popolnoma brezpravno. To so najbolj občutili pri zadnjih stavkah. Raditega so se zbrali zastopniki vseh socialističnih frakcij na skupno zborovanje, na katerem so sklenili ustanoviti enotno politično stranko na kolektivistični podlagi. V ta namen so si izvolili skupno komisijo, ki ima nalogo izdelati program stranke.
Italijanski socijalisti proti vojni. Vsem je že znano, da se jc pričela italijansko turška vojna. Italija hoče na vsak način imeti v svoji lasti Tripoli, ki je dosedaj v turški lasti. To barabsko postopanje italijanske vlade obsoja delavstvo celega sveta in ne zaostajajo tudi italijanski socijalisti, ki so proti vojni priredili splošno stavko za en dan po vseh večjih mestih Italije. Italijanska socijalistična stranka je poslala pismo turškim socijalistom, v katerem izraža svoje simpatije turškemu proletarijatu. Čudno je, da sveti oče papež blagoslavlja italijanske vojake, da bi jim bog dal srečo, da bi ubili dosti Turkov.
Kje je peta božja zapoved: «Ne ubijaj»??
Revolucija na Kitajskem traja že več časa, in to ni kakor bi kdo mislil, da je revolucija nenadoma izbruhnila. Temveč se je več časa pripravljala, tako da danes revolucijonarji nastopajo popolnoma disciplinirano, ter pridobivajo mesto za mestom. Pričakovati je, da revolucijo-narci zmagajo na celi črti, in da Kitajska postane velika republika. Ta država je bila enkrat naj-kulturnejša na celem svetu. Danes pa je nazadnjaška po krivdi svojih vladarjev. Zato ves civiliziran svet želi zmage revoluciji.
O-0 TRST. 0-O
Razmere na stavbah. Pod tem naslovom objavljamo več člankov, v katerih se pečamo s poročili obrtnih inšpektorjev !z vseh večjih mest v Avstriji. Ti članki so zanimivi za zidarje v naših krajih. Iz teh člankov čitalelji lakho razvidijo kako pomankljiva je inšpekcija na stavbah in ni se čuditi da se čita vsak dan o kakšni nezgodi v tem ali onem kraju. V Trstu pa je v tem oziru naravnost škandalozno. V Trstu se sploh inšpekcije po stavbah ne izvršuje. Na Dunaju smo v tem oziru na boljšem. Tam imamo dva plačana asistenta, ki nadzorujeta stavbe. Seveda to ne zadostuje, če pomislimo, da se je gradilo lansko leto 1400 stavb. Ali vendar je nekaj. V Trstu pa nimamo ničesar. Naša zidarska podružnica s 1 že pripravlja na akcijo, s katero morda prisilimo vlado, da se tudi v Trstu nekaj preskrbi za varstvo stavbinskih delavcev. Da bi šel obrtni inšpektor revidirati po tržaških stavbah kako je tukaj zanemarjeno v higijeničnem in v varstvenem oziru. Da bi se pogledalo kje delavci jedo, kakšno vodo pijejo, kako so urejena stranišča itd. Potem bi se šele prepričali kako je vse zanemarjeno.
In vendar imamo tu ministrski odlok z leta 1907, ki pravi med drugim: Na vsaki stavbi, kjer je zaposlenih več kakor deset delavcev, se mora pripraviti posebna soba za odmor in za obed. Pozimi mora biti zakurjena. Na vsaki stavbi se mora preskrbeti zadostne ciste pitne vode. Podjetnik mora preskrbeti zadostno število čistih kozarcev. In to na vsakem nadstropju. Na vsaki stavbi morajo biti stranišča za moške in ženske, ki morajo odgovarjati zdravniškim odredbam in morajo biti zmiraj snažna. Na vseh večjih stavbah morajo biti pripravljena zdravila in priprave za prvo pomoč v slučaju nezgode. Sedaj vprašamo: Kaj je v Trstu od tega ministrskega odloka izvršeno ? Ali imamo na stavbah prostore za obed in odmor? Ne, zidarji so prisiljeni obedvati zunaj na cesti na dežju in mrazu! Na več stavbah morajo zidarji piti vodo katero rabijo za delo. Namesto kozarcev rabijo posode v katerih nosijo apnenco.
Stranišča so škandolozna, umazana neogra-jena, skupna za moške in ženske. Kje pa so varstvene odredbe? O teli se niti ne govori. Podjetniki imajo pred očmi le svoj dobiček in ni jim mar za varstvo delavcev. Svetovali bi gospodu obrtnemu inšpektorju v Trstu gospodu Coglierinu, da bi si enkrat ogledal tržaške stavbe, na katerih primanjkuje vsaka varstvena in higije-nična odredba. Čas bi bil, da bi gospod Coglie-vina povedal podtjetnikom, da zakoni veljajo tudi zanje.
❖—e DOPISI. 0—❖
NABREZINA. Vodstvu «Kave Romane» v Nabrežini ni znano, da se je v Nabrežini odpravilo ponoćno delo klesarjev že leta 1901.
Pri vseh drugih gibanjih, ki smo jih imeli potem, se o nočnem delu ni niti kaj omenilo. Vodstvo «Kave Romane» hoče sedaj po toli kih letih zopet vpeljati ponočno delo. Napravili so električno rasvetljavo, vse so modernizirali. Ko je bilo vse to delo dovršeno, so pričeli nagovarjati klesarje, da bi tudi ponoči delali. Ne mine dan, da ne bi bilo izvanrednega dela, tako da ukažejo delati zdaj temu zdaj onemu klesarju.
Dostikrat brez da bi plačati izvanredno delo. Odbor naše organizacije je proti temu najodločneje nastopil. V pondeljek 6. t. m. je bil sklican shod tamošnjih delavcev, na katerem se je enoglasno sklenilo, da ne sme niti eden klesar delati po noči bodisi v akordu ali za dnino. Proti tistemu, ki bo po noči delal bode organizacija odločno nastopila. Vsak klesar bi moral vedeti, da ponočno delo škoduje zdravju in na drugi strani imamo brezposelne delavce, ki bi lahko delali, ako ima Kava Romana že tako silno delo. Ta sklep je bil naznanjen vodstvu kamnoloma, katero seveda ni zadovoljno s tem sklepom. Nas to malo briga če je ono zadovoljno ali ne. Nam zadostuje, da so delavci zadovoljni.
(Opomba uredništva).
Objavili smo ta sklep nabrežinskih sodrugov, s katerim se popolnoma strinjamo. Napraviti hočemo le par opazk.
Organizirano delavstvo se povsod v prvi vrsti bori za skrajšanje delavnega časa in za odpravo po i h čnega dela. Skrajšanje delavnega časa je za delavce velikega pomena. V prvi vrsti si delavci ohranijo zdravje in imajo čas za izobrazbo, čitati časopise, knjige, zahajati na shode, predavanja i. t. d. Na drugi strani pa se omeji brezposelnost. Kajti manj ur ko delamo, več delavcev se potrebuje. Ali naš namen je tudi ta, da delavci redno delajo od pondeljlca do sobote.
Vodstvo Kave Romane se sedaj izgovarja, da je prisiljeno delati tudi ponoči, ker veliko Število klesarjev ob pondeljkih ne dela in nekateri celo ob torkih ne pridejo na delo. Vprašamo Vas klesarji: Ali je to lepo in častno za organizirane delavce. Ne sodrugi, to ni lepo, s tem škodujete samim sebi, Vašim družinam in organizaciji. Ali niste zračunali koliko Vas stane ako ob pondeljkih ne delate? 5. kron, ki jih ne zaslužite in najmanj 5 kron, ki jih zapravite, torej 10 kron. Za Vaše družine je 10 kron lepa svota. Poleg tega si pa še na zdravju škodujete in dajate gospodarjem orožje v roke, da Vas lažje izkoriščajo.
To ni lepo in ni koristno, da se v pondeljek in torek popiva in ne dela, druge štiri dni pa se na delu ubija. Svetujemo Vam klesarju, da opustite to grdo navado, ki Vam škoduje fizično in duševno. Proč s pondeljkovanjem. To mora biti klic vseh zavednih klesarjev.
Vse zaupnike v Nabrežini prosimo, da napravijo Statistiko po vseh delavnicah, koliko je slovenskih in koliko italjanskih delavcev. To zaradi tega, do bode odbor organizacije vedel koliko izstisov strokovnega lista ima naročiti, da ne bodo listi primanjkovali.	Odbor
Organizacija v Nabrežini napreduje od dne do dne. Klesarji so skoraj vsi do zadnjega organizirani. Sedaj se pripravljajo za organizacijo kovači, ki so že imeli svoje sestanke in so sklenili stopiti v organizacijo. Izjemo delajo kamno-lomci. Oni se organizirajo vsaki dve leti enkrat, kadar napravijo kakšno gibanje. Ko enkrat dosežejo nekaj zboljšanja, takoj pustijo organizacijo, ker mislijo, da je ni več treba. Ali kaj se zgodi? Gospodarji so prefrigani. Kadar vidijo, da so kamnolomci neorganizirani, jim vse nazaj vzamejo kar so jim prej dali, tako da so kamnolomci izmed vseh najbolj izkoriščani.
Sedaj se zopet pričnejo zanimati za organizacijo ker so izprevideli, da brez organizacije ne morejo ničesar doseči. Zato sklenili prirediti več sestankov, na katerih se bode govorilo o potrebi organizacije. Iz naše strani pozdravljamo to gibanje, samo želeli bi, da bi kamnolomci ostali zvesti organizaciji, ako si hočejo izboljšati svoje razmere. Vaša dolga izkušnja bi Vas morala tega naučiti.
VRTOJBA pri Gorici. V nedeljo 22. oktobra t. 1. se je vršil pri nas javen shod proti draginji. Na shodu je govoril sodr. dr. Turna iz Gorice, ki je v dolgem govoru pajasnil vzroke današnje draginje. Po govoru sodr. Turne se je vršil zidarski shod, na katerem je govoril sodr. Pe-tejan iz Trsta, ki je govoril o položaju zidarjev na Goriškem. Pojasnil je, kako ravnajo nekteri stavbinski mojstri svojimi delavci, kako slabo plačajo posebno sedaj v zimskem času. Pri vsem tem je še veliko število zidarjev, ki se nočejo organizirati, ker mislijo, da napravijo smrtni greh ako pristopijo strokovni organizaciji. Raje se pustjjo izkoriščati od gospodarjev, kakor da bi se organizirali in se z nami bojevali. Pomisliti bi morali, da brez organizacije ne dosežemo ničesar.
Ako hočemo prihodnje leto napraviti korak naprej, se moramo vsi organizirati in agitirati med zidarji, da vzbudimo v njih čut boja. Največja nesreča med zidarji na Goriškem je ta, da nimajo korajže. Bojijo se gospodarja kakor hudič križa, ker ne vedo, da ni gospodar tisti, ki da delavcem živeti, temveč da so oni, ki gospodarja redijo in mu kapital skupaj skladajo. Opustite ta strah in postanite bojeviti. Kadar bodo zidarji vsi organizirani, bodo imeli gospodarji strah pred nami in ne mi pred njimi. Vsak organiziran zidar mora biti ponosen, da je organiziran, ker dokaže, da je zaveden in izobražen. Ne skrivati člansko knjižico, da je nihče ne vidi, temveč kazati jo drugim in jih spodbujati. Sedaj v zimskem času je čas za agitacijo. Ako vsak napravi svojo dolžnost, bo prihodnje leto naša organizacija močna.
GRADEC. V nedeljo 15. oktobra se je tukaj vršil zidarski shod, kateremu je predsedoval tovariš Kern. Shod bi bil lahko bolje obiskan, kakor je bil, zlasti ker ni manjkalo agitacije. Posebno v pičlem številu pa so bili na tem shodu zastopani tukaj zaposleni slovenski zidarji, katerih je precejšnje število. Ti so najbrž mnenja, da jim ni treba obiskati shoda, dasiravno se lahko marsikaj naučili. Spodnještajerski tovariši bodo vendar tudi enkrat morali uvideti, da so tudi ljudje in da imajo kot taki pravico do življenja kakor vsi drugi. Do tega pa jih je mogoče le potom organizacije pripraviti. Vsled tega je tudi njih dolžnost, da se organizirajo in da obiskujejo shode.
Na dnevnem redu tega shoda je bilo: 1. Blagajniško poročilo ; 2. Predavanje tovariša Hartmana ; 3. Slučajnosti.
Namestnik blagajnika, Schonwetter je nato podal blagajniško poročilo za dobo od 1. julija do 30. septembra
(3. četrtletje), ki je sledeče :
Dohodki:
190 vpisnin..............K	239.80
2 duplikata po 40 vin......... »	—.80
705 tedenskih prispevkov po 45 vin. . . . »	317.25
13383 » » 55 . . . »	7360.65
45 » » P5 ...	29.25
1565 » » » 75 »... »	1173.75
Drugi dohodki skupine..........»	16.—
Skupaj ... K	9137.50
Ostanek v blagajni od 30. junija 1911 . . . »	3794.60
Skupaj . . . K	12932.10 Stroški :
190 vpisnin po 60 vin..........K	114.—
2 duplikata po 40 vin.........»	—.80
750 tedenskih prispevkov po 30 vin. ...»	211.50
13383 39 . . .	5219.37
45 » 47 »... »	21.15
1565 » 55 »... »	860.75
5 varstvenih predpisov........»	—.30
15698 prispevkov okrajnemu predstojništvu
po 8 vin..............................1255.84
Naročnina za liste....................9.70
Agitacija................»	19.—
Uprava skupine.............»	67.81
Podpora ................»	17.—
Razni stroški.............. »	121.12
Skupaj ... K	7918.34
Ostanek v blagajni za prihodnje četrtletje . . »	5013.67
Skupaj . . . K	12932.10
Poročilo je bilo z zadovoljstvom vzeto na znanje.
K 2. točki dnevnega reda je povzel besedo sodr. Hartmann. Orisal je današnji žalostni položaj stavbinskih delavcev sploh. Posebno pozornost pa je v svojem govoru posvetil vzrokom neznosne draginje. Najpotrebnejše kar delavstvo v prvi vrsti konzumira, se podražuje od dne do dne. Vlada pa namesto, da bi proti draginji kaj storila, pomaga kapitalistom, veleposestnikom in veleindustrijalcem. Govornik je navajal cene živil kakor so bile pred desetimi leti in jih primerjal s sedanjimi. Ožigosal je tudi početje vlade in meščanskih poslancev, ki so v prvi vrsti zakrivili, da je sedanja draginja naravnost neznosna.
Ako zahtevamo od podjetnika povišanje plač, nam ta vedno zatrjuje, da ne more ugoditi naši zahtevi. Toda podjetnikom bo treba zabrusiti v obraz, naj svojim poslancem zakličejo energičen: «Stoj!», kadar bodo zopet pomagali vladi delati ljudstvu sovražno politiko, ki povzroča draginjo. Ravno draginja nas sili, da zahtevamo od delodajalcev povišanje plač. Burno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem.
K. 3. točki prosi Schonwetter člane, da pravočasno izplačajo svoje prispevke, predno nastopi slab jesenski čas. Izplačane knjižice in izkaznice pa naj takoj prinesejo v društven lokal, kjer se jih bo pečatilo in vknjižilo. Nadalje naznanja članom, ki so pristopili 1. 1910, naj prinesejo članske izkaznice, ki so za leti 1910 in 1911 izplačane, v društvene prostore, da se jih tam zamenja za knjižice.
Za oddane izkaznice se bo izdalo potrdila, ker se bo knjižice izdajalo šele meseca februarja 1912. Potrdilo služi kot izkaznica za zimski čas.
Hartmann navaja, da je mnogo tovarišev mnenja, đa morejo opoldne že ob 1 uri pričeti z delom, ker se sedaj ne more delati do 6. ure zvečer. Temu pa ni tako. Tudi po zimi ob kratkem dnevu se je držati v pogodbi določenega l'/s urnega opoldanskega odmora.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik ob 12. uri zaključil shod.
Iz organizacije.
Vsi člani zidarske organizacije so na-prošeni, da plačajo svoje tedenske prispevke. Leto se bliža svojemu koncu. Koncem novembra se leto zaključi, zato je dolžnost vsakega člana, da do tistega časa plača svoje zaostale prispevke, ker drugače zgubi vse članske pravice in ne bo v zimskem času dobival svojega strokovnega lista. Ob enem prosimo tiste člane, ki gredo v zimskem času na svoj dom, naj nam naznanijo svoj naslov, da jim bodemo strokovni list na dom pošiljali.
Deželni kon^rcK zveze stavbinskih «It-lavce»
v Italiji se je vršil pretekli teden. Na njem so bile zastopane vse organizacije. Ta kongres je bil važen ne samo za Italijane, temveč za vse stavbinske delavce. Pred vsem se je kongres pečal s povišanjem tedenskih prispevkov in s centralizacijo vseh stavbinskih organizacij. V Italiji je vel do zadnjega časa po več provincijah Italije duh lokalizma in nizkih prispevkov. Imamo centralno zvezo, ki šteje okolo 40.000 članov ali poleg tega obstoji več lokalnih skupin, ki nočejo priznati centrale samo zato, ker ima višje prispevke.
Pregovor pravi, da skušnja uči. Ta pregovor velja tudi za italijanske stavbinske delavce. V Italiji se je namreč organizacija kapitalistov zelo razširila po vzoru avstrijskih in nemških kapitalistov.
Zato smo v zadnjih letih opazovali, da so delovci izgubili stavko za stavko. Zakaj ? Zato ker so bile lokalne organizacije preslabe, da bi se borile proti močnim kapitalističnim organizacijam. Zato so kapitalisti triumfirali nad delavci. Ti porazi so naučili italijanske zidarje več kakor vsi shodi.
Iz teh porazov so se naučili, da ako se hočejo bo, riti proti močnim kapitalističnim organizacijam, morajo imeti močne delavske centralne organizacije s polnimi blagajnami. Brez denarja voditi stavke, pomeni delavstvo izdati in ga še v hujšo revščino spraviti. To je konštatiral tudi zadnji kongres v Italiji, ki je sklenil povišati tedenske prispevke, centralizirati vse organizacije, ustanoviti deželna tajniStra po zgledu Avstrije in Nemčije. Te sklepe pozdravljamo tudi mi, ker so tudi za nas važni, ker imamo veliko stikov z italijanskimi zidarji, ki niso hoteli ničesar slišati o organizaciji samo raditega, ker so previsoki prispevki. Raje so nam konkurenco in celo — za krumirje delali, kakor da bi se z nami organizirali in se bojevali. Upamo, da bodo ti sklepi kongresa vplivali na italijanske zidarje, da bodo spoznali svojo zmoto in kadar pridejo v naše deže'e, da se bodo z nami organizirali in bojevali proti internacijonalnemu kapitalizmu...
Kongres zveze zidarjev v Švici se je vršil 22 septembra t. 1. v. Curihu. Na dnevnem redu je bila i»leg druzega tudi združitev vseh organizacij v eno centralno. Iz poročila se razvidi ; da je organizacija zidarjev v Svici v zadnjih dveh letih precej nazadovala na članih.
Vzrok nazadovanja je iskati v notranjih sporih in v stavbinski krizi, ker je več zidarjev brezposelnih. V Švici so se pred leti Italijani ločili od centralne zveze in so ustanovili lastno organizacijo in to vsled previsokih prispevkov. To je organizaciji precej škodovalo. Ta spor so stavbinski mojstri zase izrabili in so začeli zidarje prokleto izkoriščati.
Zidarji niso imeli dovolj moči, da bi se branili, zato ker so se raje med seboj prepirali. V tem času ste se vršili dne veliki stavki, ena v Winterthuru druga v Curihu. V Winterhuru stavka trajala 10 mescev. Tje je prišlo veliko stavkolomcev krumirjev, med temi tudi «naši vrli Renčanci '. Ti boji so naučili tudi zidarje v Švici, da ako se zidarji med seboj tepejo, se gospodarji veselijo. Zato je tudi ta kongres iskal poti po katerih bi bilo mogoče italijanske organizacije zopet združiti s centralno. Dobra volja se je pokazala na obeh straneh in se je tudi izvolilo skupno komisijo, katera naj vodi podajanja do končnega sklepa. Upamo, da se bo tudi v Švici zopet napravil mir v organizaciji, ki bode v veliko korist vseh zidarjev.
Kakor čitatelji vidijo, so zidarji povsod spoznali, da so za uspešno obrambo delavskih interesov edino sposobne centralne organizacije z visokimi prispevki. Kakor po vseh deželah, tako bodo skušnje naticeli tudi avstrijske češke separatiste, da bodo spoznali svojo zmoto in da se zopet povrnejo v organizacijo izkatere so izstopili. Ta skušnja bode gotovo leta 1913, ko poteče nad 200 zidarskih delavnih pogodeb in nas bodo gotovo kapitalisti naskočili, ako se ne pripravimo.
Nemčija. Prvega januarja t. 1. so se v Nemčiji združile organizacije zidarjev in mano.alijev v e>io samo organizacijo, ki je postala prava potenca proti kapitalizmu v Nemčiji. Od prvega januarja do 30 septembra je organizacija pridobila 80.000 novih članov. Danes šteje organizacija zidarjev in manovalijev 250.000 članov, to je četrt milijona. Tako organizacija se nima bati boja. To naj si ogledajo slovenski zidarji.
Xinaga stavbinskih' delavcev na Švedskem. Švedski stavbinski mojstri so hoteli na vsak način uničiti organizacijo stavbinskih delavcev v kateri so združeni zidarji, pomožni delavci (manovali), klesarji, mizarji, slikarji in tesarji. Da dosežejo kapitalisti svoj namen, so proklamirali izpor, ki je trajal tri mesece. Stavbinski delavci so nato odgovorili s svojo solidarnostjo, ki so vstra-jali ves čas. Po treh mescih boja so kapitalisti bili prisiljeni delavcem povišati plače in privoliti tudi v druge pri-boljške. Edini, ki niso ničesar dobili, so bili mizarji. To je spet lepa zmaga švedske organizacije.
Zidarjem se naznanja, da naj ne iščejo dela v Trstu, ker je več zidarjev v Trstu brezposelnih in ker se v Trstu pripravljamo za obnovitev delavne pogodbe. Od sedaj naprej je za zidarje Trst zaprt.
Zadružništvo.
Konziiiiientov nam je treba. Več plaée! Koalicija in asociacija. Dunajska borzna zbornica je objavila svoje poročilo o prometu efektnega in denarnega trga v pretečenem letu 1910. Poročilo navaja v bistvu sledeče: Svetovno gospodarstvo je doseglo znaten rekord. Velikanske množine blaga se je izdelalo, velike množine blaga se je spravilo na trg in vporabilo velike svote kapitala. Pojavile so se dosedaj še nedosežene številke, toda vkljub temu ni bilo najti čuta poštenega zadoščenja. Ovire vsake vrste, za katerih odpravo je bilo treba mnogo ustvarjajoče sile, so se povsod stavile na pot. Posebno pa ni napredovala konzumna moč spodnjih in srednjih plasti prebivalstva. Nasprotno, kupovalna moč prebivalstva se je zmanjšala, potrebe se je moralo vsled velike draginje živil vedno bolj omejiti. Raditega so se ohrabrile trgovske in obrtne zbornice na Dunaju, v Brnu in Eeichenbergu in pa centralna zveza avstrijskih trgovcev do najostrejših protestov proti trajnosti skrajne bede, brzojavile so ministrskemu predsedniku, manjkalo jim ni krepkih besed in raznih nasvetov, ker bi rade zabranile, da sili draginja delavce v splošno mezdno gibanje. Se pred kratkim so skušali nekateri politiki javnemu mirenju sugerirati, da povzroča draginjo zvišanje delavskih plač; sedaj pa uvidi že vsak zbornični svetnik, da sili draginja delavca v mezdna gibanja. Podjetniki, ki so v polni meri zakrivili našo trgovinsko in carinsko politiko, se naj sedaj zahvalijo pri svojih lastnih govornikih in «industrijalnih politikih , ako se kmalu pojavi tisočglasni klic: «Več plače!» Seveda tone zadostuje. Strokovne organizacije ne morejo neprestano za podjetnike hoditi v ogenj po kostanj. Torej je utemeljeno vprašanje : « Kako dolgo naj konzumenti še prenašajo to agrarno gospodarsko politiko ?» Neštete milijone se je že vsipalo proizvajalnim zadrugam v naročje, neštete milijone se je že vporabilo, da se jih je združilo v trden obroč podraževalcev živil. Za konzumente in konzumne zadruge ni denarja, pač pa davčna bremena in šikane. Nov zadružni zakon se pripravlja, ki pa hoče konzumentom organizacijo še otežkočiti. Neumnost in podkupljivost meščanskih volilcev in bojazljivost meščankih zastopnikov še podpirajo nesramno gonjo proti organizaciji konzumentov ! Ako bi organizirani konzumentje imeli na razpolago le deseti del sredstev, ki se jih razmeče za agrarne subvencije, bi lahko mnogo storili za ljudsko prehrano ! Vzemimo za primer le nov rop sladkornih oderuhov. Po državi pospeševane zveze konzumnih društev bi bile lahko že davno pridobile sladkorne tovarne in potoni lastnega proizvajanja razbile kartel. Že sam ta primer kaže vso ljudstvo uničevalno smer naše gospodarske politike. Proti roparskemu podraževanju ni prej pomoči, dokler ne bode dosedanja državna politika pokopana v ljudski jezi in dokler se ne bo gospodarske samopomoči ravno tako intezivno izvajalo, kakor potom koalicije.
ZAPRTI TRGI.
Zidarji naj ne hodijo na delo v Pulj, Hohenmauth, Moravske Budvice, Waltsch, Arnan. Kreins in Dubrovnik.
Na Ogrskem: v Szarvas, Nagyvarad, Požun.
Klesarji naj ne hodijo na delo v Kohl-stadt, Karlove vari, Maffersdorf, Miihldorf-Schwarzbrmm, Friedeberg. Drohobycz, Ko-lomea, Pulj. Trst.
Na Ogerskem: v Budimpešto, Šopronj in Požun.
RAZNOTEROSTI.
Budimpešta proti draginji. Pri budim-peštanskem mestnem svetu je bil pred dvema letoma ustanovljen socialno-politični oddelek. V kratkem času svojega obstanka je komisija izvedla zelo blagodejno socialno-politične naprave : Stanovanjska beda je pred tremi leti dosegla svoj višek, ko je bilo za več kot ÌS00.000 prebivalcev le 1 (jO.000 stanovanj; od teh je bilo praznih le 242. t. j. okolo 0.15 odstotkov. Tedaj se je mestni svet odločil, da nastopi pioti oderuški politiki hišnih posestnikov, izdelal je ob-
sežen stavbni načrt, in danes po dveh letih razpolagi» občina s 4500 stanovanji deloma v večnadstropnih hišah, deloma v pritličnih hišah, ki jih oddaja delavcem in malim obrtnikom v najem za nizko, režijskim cenam odgovarjajočo najemnino. Najemnine so v mestnih hišah za 30 do 50 odstotkov nižje kot drugod. Večja stanovanja so opremljena s kopalnimi sobami, za manjše najemnike so napravljene skupne kopalne sobe. — Mestna občina seka že šesto leto konjsko meso, ki je bilo proglašeno za konjski monopol. Kupcem se ne prodaje več kakor po kilogramu, da gostilničarji in drugi prodajalci ne zlorabljajo te naprave. Občinskih mesnic za konjsko meso je vsega vkup 22. Meso se prodaja po lastni ceni in velja kilogram konjskega mesa od 40 vin. do 1 K. kilogram konjskih salam 80 vinarjev, par konjskih klobas 4 vin. — Mi stila pekarna je bila zgrajena pred dvema letoma in speče na dan 25 tisoč kilogramov kruha ; sedaj se obrat razširi, da bo spekel na dan 80 tisoč kilogramov kruha. Podjetje dela z neznatnim dobičkom, pač pa regulira s svojimi nizkimi cenami cene zasebnih pekarn. — Najnovejša akcija mestne občine proti draginji je otvoritev 14 prodajalen za Urila, ki je določena za bližnje dni. — Dalje je mestni svet dal napraviti veliko skladišče za premog, da oprosti konzumente ob sedanji draginji iz klešč prodajalcev premoga. — Končno bo občina oddajala svoja obsežna občinska zemljišča v najem le takim zakupnikom, ki bodo pridelovali zelenjavo in jo oddajali izključno na budimpeštanski trg.
Praznovanje prvega majnika na Norveškem zakonito priznano. Leta 1907 so praznovali strokovno organizirani delavci papirnice Embretsfos na Norveškem prvi maj brez dovoljenja tvorniškega vodstva. Zaraditega je tvorni-ško vodstvo vseh 250 delavcev odpustilo in tvornico za nekaj časa zaprlo. Delavci pa so smatrali takojšnjo odpustitev za neopravičeno in so podjetnika tožili, da jim izplača 14 dnevno plačo. Tri instance so pritožbo delavcev zavrnile, najvišje sodišče na Norveškem pa jo je priznalo za opravičeno in obsodilo tvorniško vodstvo, da mora plačati delavcem 16,000 kron odškodnine. Najvišje sodišče je utemeljilo razsodbo s tem, da enkratno izostanje ni povod za odpustitev in da je popolnoma vseeno, ako tudi drugi tisti dan izostanejo. Vodstvo je ugovarjalo, da delavnega počitka na 1. maja niso priredili delavci, ampak strokovni odbor. Ta ugovor je sodišče zavrnilo z utemeljitvijo, « da se mora smatrati odbor strokovnih organizacij za postavni organ strokovnih organizacij i» in sklepov tega odbora se morajo člani držati tako dolgo, dokler jim večina članov izrecno ne ugovarja. Talco je priznalo najvišje sodišče na Norveškem 1. maj za postami demonstracijski dan in izreklo, da se morajo strokovno organi', ir ani delavci brezpogojno držati sklepov svojih organizacij.
Zaradi podpor rezervistovskim družinam
so vložili socialno demokratični poslanci v petkovi seji na domobranskega ministra interpelacijo, iz katere povzamemo: V zadnjem času se nenavadno množe slučaji, da se rezervistovskim družinam iz povsem neopravičenih razlogov ne izplačuje podpore, ki imajo pravice do nje. To postopanje je tem bolj čudno, ker oblasti niti ne navajajo razlogov, zakaj so podporo odrekle. Namesto, da bi pristojne oblasti rezervistovo družino, ki so jih odrekle podporo, poučile, zakaj ne dobi podpore, in bi ji s tem dale možnost, da neopravičene razloge na višjo instanco ovrže, ravnajo ravno nasprotno. Oblasti pošiljajo rezervistovskim rodbinam kar vnaprej tiskana naznanila, da ne dobi podpore. Prav tako tudi deželne oblasti zavračajo rekurze, ne da bi preje navedle razloge. Na ta način se strahovito množe slučaji, da niti najpotrebnejše rodbine ne dobe podpore. Oblasti zavračajo potrebne rodbine kratkomalo s tem, da se družina lahko preživi. Zlasti rado se to zgodi tistim družinam, kjer tudi rezervistova žena dela, dasi je zaslužek žene navadno jako pičel in komaj zadošča z moževim zaslužkom vred, da družina za silo shaja; nadalje se to po krivici dogaja tistim družinam, kjor je zaslužil mož na mesec povprečno čez 100 kron. To je protistavno, kajti postava z dne 21. julija 1908 določa, da se morajo plačevati podpore rodbinam tistih rezervistov, ki je rodbiiia od njihovih dohodkov bistveno odvisna. Podporo smejo oblasti odreči samo tedaj, ako poklicani rezervist še nadalje dobiva plačo, ali če so njegove razmere take, da
ni nikake nevarnosti za rodbino. Da pa ob sedanji neznosni draginji družina ne more zdelovati, ako dela samo žena za pičli zaslužek in da si rodbina tudi ni mogla ničesar prihraniti, čeprav sta delala mož in žena in čeprav je znašal možev povprečni zaslužek nad 100 kron mesečno, je popolnoma jasno in ni treba še dokazovati. Najbolj čudno pa je to: ako se je postopanje oblasti kritiziralo, so oblasti izjavljale, da so jim višje instance ukazale tako protiljudsko postopanje.
Uvoz mesa na Angleškem. Kmalu bo zopet morala avstrijska zbornica izreči svoje mnenje o mesnem vprašanju. In zopet bomo slišali najraznejša zavijanja najbolj očividnih dejstev, samo da bi veleagrarna gospoda olepšala svoje protiljud s ko postopanje. Zategadelj se nam zdi umestno, da spregovorimo par besed kako preskrbuje Velika Britanija svoje prebivalce z mesom. To se nam zdi tem umestnejše, ker je Angleška vzorna dežela za uvoz mesa, obenem pa tudi vzorna dežela za najplemenitejšo živinsko kakovost, za racionalno gojenje posebnih pasem in obenem tudi vzorna dežela z ozirom na obvarovanje pred živinsko kugo. — Uvoz zmrznjenega in ohlajenega mesa na Angleško, Škotsko in Irsko je dosegel v letu 1910 toliko višino, kakor nikdar popreje. Uvozilo se je (310.970 ton mesa, za 78.714 ton več kakor v prejšnjem letu. Ta številka je tem pomembnejša, ker so istočasno tudi Italija, Švica in Portugalska, odpravile carino za uvoz, kar je jasen dokaz, da po Evropi vedno bolj prodira mnenje, naj se dovoli prost uvoz tujega mesa. V letu 1910 so uvozili Angleži skoro dve petini mesa iz inozemstva. Mesa niso uvažali samo iz Argentinije, ampak jako mnogo iz Avstralije in tudi iz Venezuele, Urugvaja in Patagonije. Opomniti je treba, da se je uvozilo več ohlajenega, kakor zmrzlega mesa. Kljub velikemu uvozu na Angleškem 'ivinoreja goved stalno napreduje. Samo število ovac je neznatno padlo, kar itak nima posebnega pomena. To dejstvo pa nam kaže z nedvomno jasnostjo, da uvoz domači živinoreji prav nič ne škoduje. Iz povedanega pa je jasno, da vse govorjenje naših veleagrarcev ni nič drugega kakor smotreno potvarjanje resničnih dejstev in številčnih dokazov v ta namen, da bi ogoljufali milione in milione lačnih ljudij.
Izdajatelj Teodor Mcisner, Dunaj VII. Halbgasse 18.
Odgovorni urednik Josip Petejan v Trstu. TIPOGRAFIA MODÈRNA M. Sl'SMEL A C. - TRIESTE.
ŽEPNI
KOLEDAR
ZA DELAVCE SPLOH IN PROMETNE SLUŽABNIKE ZA NAVADNO LETO 1912
izide te dni, Koledar je izreda praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. - Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr. ustavne vlade. — Social no-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
—	Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr. državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. —■ Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje.
—	Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika).
200 besed tujk in njih pomen. Beležke.

Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po posti 10 vin. več. =