\ I Štev. 226 TRST, petek 13. avgusta 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN —— totfi ob nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. P»4amične Stev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnab v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, ^oftojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, vamrtcice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« SO st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka «*d«ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-aaaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Urnosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko* je moć I — NAROČNINA ZNAŠA mm vse leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; ca na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoialna nm a*«*l}sk* lxd*nja „EDISOBTI" .tane : ■■ -■ UtM X 5'30, pol leta a 60 ■ —-V» dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo J ista. UREDNIŠTVO: ulici Giorgio 6a!attl 18 (Narodni dura) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-'. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti žt. 18. Po3tno-hranl!iKni račun It. 841*652. TELEFON St 11 57. Brzojavne vesti. Bolgarski car. BAD GA9TEIN 12. Bolgariki car, ki -'e *čeraj povrnil od Sv. Krvi je danes ob 10. uri predpoludne z avtomobilom odpotoval na Dunai. Novi pruski vojni minister. BEROLIN 12. Poveljujoči general 2. ar-iradnega rbora, general pehote pl. Heenngen ;relo. PARIZ 12. „Matio" poroča iz Biu'ogne »ur mer : Včeraj je pri kopanju v morju struja 22'&bila tri uslužbence 7rver.iice ia iih potegnila sehoj. Lo eden sa je zsmogel rešiti, druga dva sti uforrila, PARIZ 121 P;i Clermontu Ferrandu ve jo včeraj na nekem bližnem jezeru prebrali £o!n. v katerem le bilo 10 oaeb. (J o*eh, ki »o se op ije e prevrnjega čolna, ae je rešilo, crugi ao utoni.i. Turčija. CARIGRAD 12. Turški listi porcčajo, da je turška f'ota sinoči pre ela povelje, naj iz Sacirne cdo'uje v Eerpato*. CARIGRAD 13. Vcino sodi?Č3 je proti 19 čiencm albanskega kiuba v Valoiii radi r akcijocfirne agitaciie izdalo tirahneo. Krečansko vprašanje. PARIZ 12. „Matin" poroča iz Pere: Grški odgoTT smatrajo za nezadosten. Turški miniater^ki svet je kler.il poslati novo noto grški vladi in tudi zaščitnim vlastim. Po-vei:n:k f;ote je prejel zapečatena povelja. Vsi na dopustu se cahajaoči častniki so nazaj poklicani. SOLUN 12. Glasom cekfga uradnega iskaza se ie doslej povrnila iz Makedonije ca Grško 50 grških častnik: v. Boji med Španci in Mavri v Severni Afriki. MADRID 12. Iz Piinona de Ia Gamera p rcčaio: Streljanje s topovi je trajalo ves d :n. Kcnečno je bil fovražnik pegnan v beg. TcpniStvo ;e obstreljavaio tud sosedno vas!, p i čemer je bilo ubitih ozir, ranjenih več Mavrov,. MELILA 12. Včeraj je scvražcii ocp> dal neki traisport, pri tsra je pa b:io 6 M wov vb tih, mn920 pa rar j^r;ib. ALHUCENAS 12. Marokatci so čada-l;evali streij&n-e na mesto, katerega poeadVa je odvračala s streljanjem iz topov in pušk. PARIZ 12. Madridski poročevalec ,.Fi-g rs" demaetuje iz najboljega vira pc^o . Lek< g-t angleškega lista, češ, da misli Španska zasesti Tetusn. V C uti je mir. Nika k gi vzreka ni torei -za tak-j cpe/acijo. Operacija se omeji na Meliiojako ne bo posebn;h dogodkov. Dunaj 12. Dne 4. septembra t, 1. pride s mkij rotnuajki kralj obiskat cesarja Frana Josipa. St. Morite tSvica) 12. V hotelu Sa-\cy bo bile neki ruski itneginji ukradene dragulje v znesku 200.000 rubljev. Rim 12. Iz Adis Adiba poroča;o, da so vsi gia.Oii o bolezni kralja Menehka pretira i. London 12. Državni podtajnik mini-at ratva za uaanje s:«ari ]e odredil, da se Indijca D-ngra obgiavi 17. t. m. (Dinera je umeril nekega visokepa anaiešktga dostojanstvenika. Op. ured.) Slovani: na morje! T.* pozir smo prineih že večkra-. In tudi v bodoče ga bomo prinašali, ka ti te tri besede značijo za nas naslov Feiikcgi programa, ainiezo naših žslia, nbšib idejalor. Na morje ! Tui» daaee kiičemo tako, ali na kakor pesniki, ki obož^vajo zlato zahaja-Kije solnca in to naie morje, ki je podobno raztopljenemu srebru, v katerem odseva božanstveno naše južno nebo ; ne kakor ljudje, ki v poletnem času beže iz delavnic, iz tovarn, ■ prašnih me* t jih ulic, da na obali moraki, v valovih morja in aolaca iščejo pokoja, odmora il do'ce far niecte. Ne, mi kiičemj danss bratom — kakor vedno: na morje! — z gotovo tendencijo, prožeti od ene misli in hrepeneči po gotovem idejam : da, to morje, ta Jadran, povrnimo narodu, ki mu pripada po naravnem pravu ! Tudi italijansko novinstvo je te dni polno skrbi za izto^ae obali Jadrana. Tudi Italijani ne vidijo več na nai h obalih le izletnikov iu tujcev. Razlika med našD iu italijansko trigo za naši obali ia D&Se morje je vamo ta, da hočejo Itaiijani z zobmi in nohti obraniti sebi, kar so oteli pravim gospodarjem, dočim mi povzdigamo svoj glas, da zastopamo interese zakonitih aii po krivici in viii tlačenih gospodarjev vztočne obali Jadrana. Kakor znano ao imsli Italijani te dni v Portorose avečanoit na korist avoje „Lrge Nazionale". V kopališču „Portorose" je aedaj največ slovanskih goita?. In ti — to je ra-ravno — ve nivo mogli pridružiti vlavjo niih, ki preže po glavi nav — Slovanov I Ta vločaj je bil italijanskim časopisom v povod, da ao navalili na slcvan«ke goste, ki da ao do&li da tudi tu „tirajo politiko". Ia to novin-it o poživlja avoje oa krov proti „vlovanski invaziji". Ne bomo izgubljali časa s tem, da bi Italijanom solili pamet. Teh par vrstic po-; a^e^aniO raje aiovanakim gostim po ne&ih kopališčih; a slovanskemu novin-tvu, posebno | češkemu, priporočamo to^lo, d * čuje naš ! glas, da ne ostanemo „vpijoči v puščavi". Pojte za par ur v G.adež, v Portorose, v Izolo, ali biižnje Barkovlje, pak se pri-; bližajte onim tisočem, ki ae aclnčijo n& pesku j in se Dehajo v mor ju. Poslušajte njihov ; sovor: zdelo se ?am bo, da ste v Pragi, i nekako cpo.uua^ n& Ferdinandovi tridi. Čehi, ; Čehi, pa zopet Čehi, pa če tudi sede v njiho-j vem kolu mcogoštevilai Poljaki, Rusi, pak južni Siovani. Toliko jih je, kakor da ro 93 ■ sedli na morju iz najbližje okolice, a no i z i daljnjih kraje* ! Nekdaj so ti gostje zahajali nižje, v j Italijo, ali na frsccozke rivijere. V zadnje ' čase pa ao uvideli, da jim je tu, na Jadranu, ! ugedno in bliže. In zato zahajajo k nam v ; trumah. »K nam?" Da, to smo hoteli vprsšati; ali odgovor je že d&n v tiitih nemških tabkh, neiršžih natakarjih v skoro vseh botelib, kopališč in zdravil šč v našem Primorju. No vprašujemo filozofski: kako vedno Nemci nsmeito Ita^janov, kateri pcslednii ver-džr vedno kričijo, da so „gospodarji" furlanske in istrske obeli ? Priznajmo raje dejstva in stavimo sebi drugo važne;e vprašanje; kako to, da ; slovanski gostje na flovencki, sli Slovancm I obmejni zemlji polnijo Žepe samn tu:incfrm in • svojim neprijateljem ? Italijansko ronastvo kriči sicer v .k beh, [d3 tudi sloTcn^-ki gostje rečen^a o voditi na : caši obali npol;tiko" i-i tudi mi bi megli j kon teiirati kak primer začetka politične eko-1 nomije ca naši ob&li; ali to -se je le malo, premalo tudi za naj?krcmneji z&četek, da bi nas moglo utešiti. Ia vendsr bi se dalo meogo steriti onega, j k a r moramo takoj storiti! Ako vi I Nemci morejo ust/ar ati Kalifornije na tej I obali, čemn naj bi jim Slovani sami drnašali i sfoj dsna: ? Pradlno bi bilo, da domačimi sami, Slorenci ia Hrvatje, vržejo svoje oko na r k-ploatac jo evojega morja. Ali naše domače p 1!';^ niso šj tako urejere, v« nsša nacijo-nt.1 -h ekonomija je fie v po*o}ih ; v nas ni ie podieinsga duha, da bi sami spremenili svoje mo-ie v vir bogatstva. V i2gled nam je Opatija. Tudi tam nismo sami gospodari. Tcds kraj vsega t g^ moremo vprašanje našega morja res ti povoljno -;a nas, ako nam stoje ob strani stareji slovanski bratje, ki imajo več izkustva in več sredstev nego mi. Do bratov Čehov ae obračamo še pcseoco. Vi Čr-hi, ko se povrnete domov, ne pripovedujte samo o toplini našega neba, o zdrarjn našega morja in ne veselite se skorajšnjega povratka ca jug, ako ob enem na zastavite svoje železne TOije, da a temi izleti na morje apajate koriat — politiko bodočaoati! Vam treba malo besed. Vi ste videli naše obali in uve-rili ate se, da aa na njih more posezrti plodnega semena. Pa dobro, pridite in seja j t e I Delavcev bo dovolj za vsakojako obilico ploda. Ena misel naj nas vodi vveh: na morje Slovani! Javen shod slovenske kmečke stranke v Štanjelu. V nedeljo ob 4 pop. se je vršil ▼ Štanjelu shod kmečke stranke. Prijazni Štanjel je bil ves v narednih trobojnicah. Nekoliko pred 4. uro pop. ve je pripeljal iz Sežane g. okrajni glavar Rebek. Nato se je zbralo ca fr'gu okolu 300 posestnikov iz raznih krajev. Zupan Hočevar je pozdravil navzoče zoo-rovaice ia omenjal, da je počastil shod gosp. okrajni glavar Rebek, za kar ve mu toplo zahvaljuje. Gosp, M e r m o l j a iz Vrtojbe je predlagal predsednikom shoda župana šta-ojelskega g. H o £ e v a r ja, kar je bilo enoglasno vaprejeto. Prvi govornik ie bil govp. M e r m o 1 j a iz Vrtojbe, ki je izvajal sledeče: Pred par leti se je ustanovila na goriškem kmečka stranka. Namen jej je organizirati kmeta Jkakor re dan danea vsi stanovi organizirajo. Stranka je mlada in ni treba je grajati, ako dovlej ni dovegla posebnih uspehov. Druge itranke so ukoreninjene po svojem čavopisju. Kmečka stranka je nastala vsled boja med napredno iu klerikalno straoko. Gre zato, da se spozna ; pravo veljo ljudstva, in da se atori za kmeta, kar je nujno potrebnega. Stranka nastopi takrat samcatojno. Protestira proti psovkam ▼ (klerikalnem čavopisju in proti osebnim napa-doći istega. (Pritrjevanje). Na to se je oglasil za besedo neki abi-turijent po imenu Vrtovec iz Žabelj. Govoril je o ustroju raznih strank, pa jako zmedeno, da sb konečno ni videlo, kaj je hotel povedati. — Jedro je bilo to, da je j kmečka stranka nepotrebna, da so ; kmetje že itak zastopani v klerikalni stranki, i Hvalil je obstrukcijo v državnem zboru z narrd-- nega stališča, ter se skliceval pri tem tudi na j češke agrarce. (Medklici! To so bogataši, re ; kmetje !) Govorniku so zbcrovalci mestoma pritrjevali pGtem pa glasno prigovarjali. Nato ae je oglasil za besedo zopet g. M e r m o 1 j a, ki je menil da te klerikalci babajo z obstrukcijo, on pa da je ne more ne grajati ne hvaliti. Pojasnjeval je z o žirom na predgovornikova izvajanja, da so ca Dunaja češki agrarci rcB za obstrukcijo, vendar to niso nikaki kmetje, kaker na Goriškem I ampak so bogataši in velepcseitciki. (Pritrjevat je)t Oglasil se je potem za besedo tomajski župan g. Vran. Izvajal je, da ie kmečka stranka nastala vsled prepira med napredno in klerikalno stranko. Kmetje ao proti obema atrankama, ki iti obe gosposki. Menil je, da je to sramota, kakor se vedi osebni boj v obeh listih v „Gorici" in „Soči". Ti dve stranki da poznati kmeta le ob volitvah. Kmetje da so se posvetovali med aeboj in obe ti stranki obscdili. Govornik se je zavaroval proti e čitanju, da ima sgrarna stranka r svoji rredi „frakarja" in je povedal, da ta (dr. Franko) se ni usilil v stranko, ampak ga je strseka sama zaprosila, naj vstopi. — Kmttja ga hočejo, pa je konec. Potrebno je, da se km&t organizira, da bo imel večino v j deželnem in drž. zboru. (Živahno pritrje-i vanje). Na to se je oglaiil k besedi deželni pc-! stenic goap. Josip Stre k ei i. V gjedrna-tem govoiu je pojasnil obstrukcijo in razmerje itiank v deželnem zboru. Kakor zastopnik tega okraja in Krasa, je rekel, da je naravco da se je slov. kmečka stranka v dež. zbora združila z italijansko kmečko atranko v dela volj no večino. Nenaravno p a j e t o, da so «e tioveciU tle-rikalci zvezali z laškimi brez-verc i. Da slev. kmečka stranka ni brezversk^, je razvidno iz tegp, da se je vezala s katoliškimi poslanci. Govoril je o državnem zboru in povedal, da so slov. klerikalci brez nika kega prigovora dovolili proračun največ ina sovražnikoma slovenskega naroda in Štovane v ministroma Stiirgkhu in Hocbenburgerju. (Klici: Sramota!) dečim so začeli obstruirati pozneje iu navidezno hoteli pomagati bosanskemu kmetu, ko se ne brigajo niti za kmeta doma. (Klici :vTako je !) Govornik je razlagal, da je bilo Sučtaršiču ie za ministerski sto-lec. Rad bi postal ekscelenca. To je kruho-borstvo. — To je gosposka in ne kmečka stranka. Pojašnjevanje da češki agrarci niso kaki ubogi kmetje, ampak so to, kar so v Furlaniji laški „Contiu. Pravi da je bila ob-strukcija za naše ljudstvo skrajnoškodljiva in ker se sklicujejo nekateri na tržaškega poslanca Rybtrj, češ, da je on za obstrukcijo, je naglašal, da je bil Ryba£ krivo informiran. (Tej trditvi morzmo oporekati najodločneje kakor neresnični. Opomba ured.) — Obsoja obstrukcijo iz gospodarskih razlogov. (Živahno pritrjevanje). Nato se je oglasil k besedi zopet g. V r-tovec iz Vel. Žabelj. Ko je stop i oa oder, je navstal tak vriič, da ni megel do besede in se je odstranil. Na to se je oglasil zopet tomajski župan gosp. Vran in pravil, da je B:g najprvo ustvarii kmeta. Iz tega so se izcimili drugi stanovi, ki so vzeli kmetom vodstvo iz rok. Kmetje pa hočejo imati zopet vrnjene svoje pravice in se hočejo sami vladati. (Pritrjevanje). Potem se je oglasil k besedi g. T u r k iz Koprive in pravil, da so se predgovora iki doslej bavili le z državnim zborom in drugimi stvarmi, a se je premalo govorilo o naši deželi Povdarjal je, da je potrebno, da se kmečka strank« organizira, da ne bo gospoda kmetu delila kruha. V naši deželi da je 80 poatotkov kmečkega prebivalstva, torej pritče njemu vodilna uloga. Kmet naj bo naš poslanec! Največjo krivdo rad' zdražbe da imata Gregorčič in GabršČek. Potrebno je volititi kmete in ne dobtarje in ne učitelje. (Pritrjevanje). Nato ae eglasi k besedi g. Zlobec iz Velikega dola. Rekel je, da se popolnoma strinja s predgovorniki, in priporoča, naj bi se tudi za letos preskrbelo cd vlade brezplačno seno in umetna gnojila ter je prosil vladnega zastopnika, naj to podpira. Z&vrSil je z besedami: Sena in kruha nam dajte ! Na ?o ve je dvienil g sp. okrajni ghvar Rtbek in je izjavil sledeče: Vaš poslanec Alojzij Strekelj je stavil v parlamentu predlog radi sena. Predlog se je odstopil ministerstru. Ministeretro je aaročilo okrajnemu glavarstvu v Sežani, naj ta predlog prouči in poročp. Jaz pa sem takoj naročil svojemu stre.kovnemu referentu, da stvar prouči. Kakor hitro bodo izvršena poizvedovanja. bo poročal ministeratvu! Obljubljam, da seobom vedno potegoval:za bl&gcttanje Krasa, kakor sem to doslej delal. (V:hr.rno odobravanje). K besedi se je oglaiil še gosp. Vran iz Tomaja in pravil, da se kmalu ustanovi županska zveza, ki bo velike gospodarske važnosti: Seno naj bi se poslalo županski zvezi, da ne Ortana dobiček v rokah rajnih špekulantom. Gosp. M o r m o l i a je povedal, da je bilo rrvotno določm", da so že danfs po«ta-vijo kandidatje kmečke stranke, vendar se je to opustilo, ker se heče prepustiti kmetom satnim iz vie dežele, da povta-viio kandidate. Zato predlaga, naj se iz v gaka občine cdpošljeta po dva zaupnika dne 2, septembra izvrševalnemu odboru v Gorico, kjer se postavijo kandidatje, (Vspre-jeto). Na to je predlagal sledečo reiclucijo: Pczivlia se visoka vlada da dovoli znižanje ^vkov od vinogradov, poškodovanih po trfcni uši in drugih nezgodah, in onih travrikov, ki se je na njih iztrebilo kamenje, (V.pre-jetfr). K« r se ni n;kdo več oglasil za besedo, «e je predsednik Hočevar zahvalil za udeležbo ia je zaključil shod. Predlaga pa fie naj ie izreče zaupanje in zahvala gosp. okrajnemu glavaru Re-beku. (Vaprejeto med viharnim odobravanjem in živio-klici na ckr. glavarja). Opomniti je, da se je vršil shod popolnoma mirno in dostojno. Udeležba bi bila večja, ko bi se ne bile vršile cb istem časa povsod razne veselice. „Oeleizdojniški proces" v Zagrebu. (119. dan razprave.) Zagreb 11. VIII. Nastić pred sodiščem. Branitelj cr. P o p o v i ć je predlagal, raj ie zasliši kakor priča neki Jo;an Steja-novič. Ta je bil dijak v Belemgradu in znanec Nastičev, ki je pri „Zlate m sodčeku" (burence) čeito šampanjiziral ter je na uaibolj surov in divji način zasramoval cesarja in kralja Frana Josipa. Stojanoviću — ki je z drugimi dijaki iz Botna bil vča«h navzoč na teh prizorih — se je to scmljivo zde'o in zato je v Serejevu poizvedoval o Naatiću. Tam so mu rekli, naj se vrruje pred Naitićcm. Nastić a da so često videvali v družbi z avstrijskim atašejem. Prediednik: „Vidite, Nastić se že smeje. Takoj boste videli, da so to same pripovedke!" — Branitelj dr. P o p o v i ć : „Ravno o teh „pripovedkah raj bi zaslišali Stojanovića!" — Prediednik ni dovol:l goveriti o tem. — Branitelj dr. P o p o v i ć je hotel ša govoriti o črnogorskem vladnem komunik°jo, v katerem je rečeno, da izpovedba Nastićeva pred zagrebškim sodiščem, češ, da je original „revolucijonarsega Statuta izročil črnogorski vladi, ne odgovarja resnici, — ali predsednik ni dovsKl govoriti o tem, radi česar je branitelj prijavil pritožbo ničnosti. Zatem je bila zaslišana po Nastiću dovedena priča, 18-letni trgovski pomočnik Ljuba Gjorgjević. Povedal je, da ga je Nastić dovel v Zagreb in mu plačal potne troške. Tudi biva skupno žnjim pri „Treh gavranih". Hotel bi tu dobiti službo, zato je prišel semkai. — Branitelj dr. B u d i a a v 1 j e-vi ć: „Nastić pa pravi, da ste prišli semkaj, da se predstavite sodišču kaker priča. Kaj je resnica?* (Velika veselost)- Gjorgjević je izpovedal, da je S. Jovanović res ponarejal menice. Na vprašanje branitelja dra. H i n -k o v i ć a je priča izpovedal, da je bil ta Jovanović z N a s t i ć e m v tesnem prijateljstvu ter da sta bila vedno skupaj. štraa U .EDINOST" St. 226 V Trsta, dne 13. avgusta 1909 Neki Gjolrić da mu je pred nekoliko dnevi V zaključku trojega govora je poslanec pripovedoval ▼ Serajevu, da je bil Jovanović' Dobernig slavil velikonemško misel in je v nje imenu požiral tujezemike Nemce: pomagajte nam, da izrriimo v Zagrebu pri Nastića, da bi izsilil iz njega 100 K. Branitelj đr. Po po vi <5: „Nastić pa je tu izpovedal, da Jovanović ni bil pri njem!" Nastić: ».Tega nisem rekel tako." Predsednik : „No, vidite, Nastić pravi, da ni tega rekel !M — Branitelj dr. Po pori ć: „Nu, če Nastić pravi tako, potem se udaja m, četudi famo vsi prepričani o nasprotij em." (Splošna hrupna veselost). Drž. pravdnik je predlagal, naj se priča za pri teže, a brsnitelii si se izrekli proti t mu. Po obojestranski repliki je senat sklenil zapriseženje priče, proti čemur so branitelji prijavili pritožbo ničnosti. Po kratki pavzi sta branitelja dr, L u -k i n i ć in dr. B e 1 o b r k stavila svoje predloge glede nabave raznih spisov. Interesantna so bila izvajanja tega poslednjega o razmerah in dogodkih v hrratsko-jamostalni stranki, Dogodki leta 1902 so mnogim Hrvatom odprli oči in predirati je jela misel na pomizjenje med Hrvati in Srbi. Odlični Hrvatje in Srbi so pisali o razmerju med obema pTem*uoma. Dr. B e 1 o b r k ie predlagal naj ca zaslišijo kakor priče: dr. Josip Frank, dr. Mile Starčević, dr. Baner, dr. Lorković in bivši sckcijski načelnik Simanovic, ki povedo, zakaj so bila v letu 1903 tudi med Srbi zborovanja Številneja nego poprej. To se ni godilo 6 kakim posebnim namenom, ampak le zato, ker se je srbsko samostalna stranka okoriščala na pravici do zborovanja, ki se je t?daj liberalne;e izvrševala. Po pavzi je dr. Belobrk predlagal zaslišanje Svetozarja Pribičevića, kakor urednika „Srb?braoa" in kakor tajnika srbakvaamostaJne stranke, ki bo pričal, da stranka ni imela nikdar zvez z Belimgradom, marveč je vedno delala le na t % da se z b o 1 j š a položaj Srbov v Hrvatski. V ta namen so se vršile konference in so ae ustvarjale organ1-nizacije. In da nima „Srbobran" nikakih veleizdaialakih tedenc, najbolji dokaz za to ie dejstro, da je bila naredba, s katero je bil temu listu odvzet poštni debit za Bomo in Hercegovino* pred nekoliko dnevi preklicana. Branitelj dr. Belobrk je predlagal prečitanje nekega reskripta cesarja Earola VI. iz leta 1715, ki pobra trditev obtožnice, da le v Pakracu in Srisinu žive pravi Srbi. Dalje je hotel branitelj predlagati, r.aj n]eg>vega klijrn'a Lazo Bsc'ćh izpuste iz zapora, ali predsednik ni dovolil tega predloga, radi česar je Đačić prijavil pritožbo ničnosti. Na to je branitelj dr. H i n k o v i 6 na-diljeval svoja izvajaria in je predlagal več prič iz Siseka. Dr. Hir :oviČ bo jutri nada* 1 je val. Z danafniim dnem je zaslišaranje Na* stida za sedaj dovršeno. Svojo adreso je napovedal : Dunaj, Tbesb&ldgatse 12. veliko nalogo, da držimo odprto pot do Adrlje, v Trstu, ki - kakor je 2e Bismarck rekel — pripada k nemški državi! f Tem besedam je sledilo seveda neopisno navdušenje, ki je dobilo odduška v pevanju pesmi „Wacht am Rhein", In isti poslanec Dobernig, ki je zagrešil to veleizdajitfo na integriteti države, isti Dobernig je mej njimi, ki z visokega sodnega stola doli pošiljajo strele doli na avstrijske Slovane radi nj hivega — nedostatnega avstrijskega patrijotizma 1 Poslanec Dobernig je jeden stebrov Bienert-h o v e ga z i s t e m a II Ali ta Trst, ki ga poslanec Dobernig reklamira za Veliko Nemčijo, so naša tla. Ta hočemo braniti mi z vsemi svojimi silami, pa bilo to tudi z obstrukejo proti Dobernig... Bienerthovemu zistemu !! Vprašali bi naše Italijane, kaj pravijo k temu, da jeden niihovih parlamentarnih zaveznikov reklamira Trst za — Nemško državo?! Ali oni nimajo sedaj časa za take lapalije, ker imajo vse roke polne posla z zasramovaojem slovanskih gostov, ki prinašajo v d iželo — denarja ! 1 Tržaški mestni svet. Volitev v delegacijo in odseke. — Mora-ličen poraz dr. Cimadorija. Simčnja druga seja mestnega sveta je bila da-si dolgočasna, vendar zanimiva in zna* čilna. V dve uri trajajoči seji se ni delalo drugo ko glasovalo in volilo razne ksmisije, O i slovemke strani so bili izvoljeni: 1. V Toda Čehi, Poljaki in Hrvatje se niso omejili le na obisk kopališča. Ne prihajajo ■em vsi Slovani radi potrebe, da bi si zaslužili tri krone na dan. Je tudi Čehov, Poljakov in Hrvatov, ki so dovolj bogati, da so začeli kupovati tudi zemljišča in graditi tam svoje vile, kakor se zdi, ne brez premišljenega namena, da dajo ivoje politiško označje tej italijanski zemlji. Takov je smisel „Piccolovega" članka. Naši gospodje Italijani so pač vedno isti: nočejo ničesar pozabiti in ničesar se naučiti. Sicer bi bili morali vendar že priti do spoznanja, da Italijanov s kraljevstva ne bodo privabljali v istrska kopališča. Pred vsem že zato ne, ker imajo Italijani v domovini dovolj kopališč take vrste, a radi patrijetizma in ljubezni do svojih neodrešenih bratov Italijani iz kraljevstva tudi ne bodo nosili svojega denarja sem gori! Zbog klimatičnih prilik, narave in geo-grafične lege pa bodo imela kopališča in zdravilišča ob Adriji vedno veliko privlačno silo za prebivalstvo notranjih avstrijskih dežel. Ker je pa to prebivalstvo po večini slovansko, je naravno, da bo ta večina v isti meri, kakor se bodo avstrijski Slovani kulturno in gospodarski razvijali ter narodno zavedali, dajala v vedno večji meri svoje obiležje tudi publiki, ki bo obiskovala t a k o p a 1 i š č a. To je torej zakon narave, logičnega razvoja. Italijani kažejo s svojim krikom 1 e svojo totalno nezmožnost za povdigo tujskega prometa. Če jim je celo drugorodec, ki jim prinaša denarja, nadležen, kaže to, da se Italijani sami čutijo nesposobne za mednarodno tekmovanje, ki se ga niti mi mali Slone bojimo. Mari ni slovanski denar dober kakor italijanski in venci Trst Posl. Dobernig reklamira za nemško državo! NemŠko-nactionalni pevci iz Celovca so nedavno priredili romanje v Monakovo. To bi nas ne brigalo. Na slavnostnem komersu je valovje veliko-nemškega navdušenca visoko plulo, V imenu Celovčanov je govoril znani državni poslanec Dobernig. Beseda mu je letela na perotih veliko-nemškega paroksizma, To je samo ob sebi umevno. Vendar je zabeleženja vreden nastopni pasus : „Utegne priti čas, ko bodo Nemci iz rajha raj še zahajali v Monakovo nego na Dunaj, in ko bodo tam (o a D u-caju) obžalovali, da niso z vsemi mišicami pritegnili k sebi nemškega b i t s t v a", Stemi besedam: je g. poil. Dobernig, pokazal, da ne pozna zgodovine, ali pa jo hoče falzifi kovati. Msri ni do najnovejih časov ves dunajski aparat z vsem nasiljem državna uprave deloval — na ponemčenje te države ? ! Mari da je državna uprava še danes kaj druzega, nego eksekutivni organ tistih nemških politikov, ki štejejo v svoji sredi — pesi. Doberniga ?! Ca pa Dunaj, ki ga dan?s Dobernig hinavsko obsiplje z očitanji, vendar ni dosegel svojega nnmena, na tem torej ni krivo pomanjkanje dobre volje, ampak zakon narave : ker je narava močneja, nego vsa zla volja „Dunaja" in pangerminov Dobernigove vrste. | „i0jeno da živita skupno na tem ozemlju. Tudi ^Danaj m mogel izvršiti čudeža, da bi Uverjeni pa smo tudi, da se bodo pri skup drža^. z veliko slovansko večino pretvoril v nem delovanju nasprotstra vedno bolj ublaže- uniformirano državo. nems Nu, pa tudi na ta očitanja Dobernigova mi ne bi reagirali; ali mož je zagrešil še nadalnje fslzifikacije dejstev. V svojem zadoščenju, da je velika Avstrija ukrotila malo Srbijo, da je — kakor je rekel poslanec Dobernig — pokazala, da je še vedno velesila, je mož vskliknil, da Nemci ne smejo slediti samo kulturni politiki, ampak mora sodelovati tudi politika s i 1 e !! Edaj so Nemci gojili kulturno politiko ?! Mari ni bila njihova politika vsikdar le politika naj-gršega nasjilja, nevrednega zares civiliziranega naroda?!! Kdor gre za t« m, da manjšina tiranizuj večino, ta sploh ne more tirati drugačne nego politiko nasilja!! Taka je bila politika Nemcev ▼ Avstriji stoletja in je — še danes. S tem, da jo je Dobernig hotel kazati v drugačni luči, je zagrešil le falzifikacijo dejstev ! municipalno delegacijo dr. Siavik in Goriup, 2. V šolski od tek : dr. Wi hn, 3. V stavbeni j ravno tako odsek: Mnrtelanc in dr Wi-fan, 4. V finančni i Eem8£ ? 1 odsek dr. Rybar 5. V zdravstveni dr- Pertot Streh Italijanov pred Slovani je na-in dr. Martmis. 6. Od?ek za oskrbovani j raf 1158t smešen. Nemci, nemški napisi, nemške vode Ferluga. 7. Nadzorovalni odsek hranil-! razglednice itd. niso nevarne za italijanski nic Bjeker in d;-. Martini«. 8. Pravni odsek znača? kopališč in zdravilišč na s3vero-dr. Siavik. 9. Javna snaga dr. Pertot. 10. t otočnih obalib Airije; pač pa je ta značaj ; v nevarnosti, kakor hitro 36 je pokazal kje kak slovanski napis, ali kaka slovanska razglednica ! Gospodje Italijani naj bo3o prepričani, da je ta strah nevreden velikega naroda, ki se toli ponaša s svojo slavno kulturo! Nihova borba je borba nespametnežav, ker je to borba proti naravi, ki se daj a umetnim načinom pač zavirati, a nikdar ne zaustaviti! Ako pa že gospodje mislijo, da lahko žive sami za-se, naj se ograde s kitajskim zidom, naj napravijo na zid napis: „Tujcem prepovedan uhod" in potom bodi prav lahko sami za-se — stradali in lakote umirali ! Sreča le za te pokrajine je, da je italijansko ljudstvo samo boli pametno, nego voditelji, ker vemo od očividcev, da domači Italijani z največim spoštovanjem govore o — „gentilezza" slovanskih gostov! Irredentovci so same jagnjeta. Pod naslovom „Enoraiezza" govori včerajšnji „Pic-colo", kako je v hiši nekega gospođa Josipa W. (kakor smo mi poizvedeli, je ta gospod Josip Wollenigh, trgovec v ulici Tigor št. 8) njegova hčerka igrala na klavirju Garibaldi-jevo himno, Ear naenkrat da je prišel v stanovanje redar, ki je gosp, W, povabil na policijo, kjer so ga kratko malo na podlagi znane naredbe kaznovali na 14 dni zapora. In zares, ako bi stvar bila le taka, tudi ako se gre za Garibaldi je ro himno, bi bilo to postopanje policije zares „enormezza". Nu stvar malce drugače izgleda, kakor smo poizvedbi. Igralo se je namreč dan za dnevom na glasovirju razne veleitalijanske pesmi in dotični gospod je celo zaporedoma stopal k oknu, kjer je na ves glas tulil Garibaldijevo in Ma-mellijevo himno in druge take z očitnim namenom, da bi nagajal nekemu|aamestniškemu svetovalcu ia nekemu stotniku bosanskega pešpolka, ki stanujeta ravno vis-a-vis. To se je ponavljalo dan na dan, dokler sta se dotična gospoda, če ne radi druzega, že radi tulenja naveličala ia se pritožila. Nočemo se pripirati, ali jo 14 dni veliko ali malo, vse kako po niso ob teh okolšSinah nikakb enormezza". Naj jih Ie imajo svoje Čifute! Mastnimi črkami in očividnim veseljem je naznanil „Piccolou svojim teličem, da so oni briganti, ki so oropaii banko na Reki, Rusi. To je bil zopet masten grižljaj za njeg>va strupena umazana usta. Ali to pot ga moremo pošteno prijeti za nesramno grlo. Č9 on govori o narodnosti onih brigantov, pa naj spregovorimo mi o plemenu teb lopovov. Imena so jim: Abraham, Salomon in Simeon. Vsi trije so potemtakem Cifuti! Torej po plemenu najbliži sorod liki — „Piccola", Tako gospoda! Tu jih imate in obdržite jih! Mestni in okoiičanski mladini. Prejeli smo: Često sem čital v „Edinosti* opomine na našo mladino, da ni dovolj navdušena za narodno stvar. Tudi sem že napisal razne notice, v katerih sem skušal vplivati na naš mladi naraščaj in ga pripraviti do tega, da bi opustil tavanje po zgrešenih potih in nenarodnih stezah. Veselje vseh nas je danes tem veče, ko vidimo, kako se ustvarjajo sokolske skupine ena za drugo na našem tržaškem ozemlju, — Sedaj imamo v mestu in okolici že armado Sokolov in Sokolić! V kratki dobi snaga ur&djiški odsek Josip Pertot. 11, Odiek za revizijo bilance hranilnic dr. Rjbaf. 12. Odsek za zastavljalnico Goriup. 13. Odsek za vojaške zadeve Ferluga, 14, Odsek za trgovino in obrt Sancin. I^vzemši odjeka za plinarno, ter anagra-fični in ognjegaini odsek co voljeni v vse odseke tudi Slovenci. Socijalisti so volili v delegacijo dr. Puecherja in Spazzala. Zanimiva je bila volitev upravitelja plinarne, VeČina je predlagala dr. Cimadorija. Pri volitvah je dobil dr, Cimadori od 63 oddanih glasov 33, Bil je torej 30 krat brisan. Glasovalo je proti dr. Cimadoriju 10 socialistov in 11 Slovencev, skupaj 21 glasov; torej je glasovalo proti dr, Cimadoriju tudi 9 članov večine. Socijalisti in italijanski desid^nti so volili nekega Lucatallija, uradnika pri plinarni, ki je dobil pri glasovanju 22 glasov.1 Slovenci so oddali bele listke, ker niso znali, da namerava tudi del Italijanov glasovati proti Cimadoriju; da so to znali, bi bili gotovo tudi oni volili Lucatellija, ki bi bil tudi izvoljen, dočim bi bil Cimadori slavno propadel. Na vsak način pa je volitev Cimadorija jako zanimiva in značilna, da preseda tudi precejšnemu delu Italijanov delovanje tega moža, da ga obsojajo tudi Italijani sami. Cimadori je sicer izvoljen, a če se pomisli, da se je združilo proti njemu brez vsake agitacije 30 glasov, tedaj znači t o zanj tako moralično pljusko, da bi moral iz tega izvajati konsekvence. Vse* kako pa kažejo znamenja, da se približuj sicer počasi, a gotovo dan, ko dobi tudi ta mož plačilo za svoja črna dela, No, včerajš, seja je bila značilna in zanimiva tudi v nekem drugem oziru. Z včeraj-šnim dnem so stopili slovenski zastopniki prvikrat v delegacijo, v ono najsvetejše, kjer so dosedaj tako skrbno čuvali skrinjo zavezo magistratovih tajnosti; obenem pa so stopili včeraj slovenski zastopniki v vse odseke, iz-vzemši treh, tako, da se bo vršilo v bodoče vse delovanje na mestnem magistratu tudi pod kontrolo slovenskih zastopnikov, S tem je nastopila nova doba za naš narod v Trs:u. a obenem je stopilo v nov stadij tudi celo javno življenje v našem mestn. In mi smo prepričani, da amo na razpotju ; nam ta nova doba ne prinece poojstrenih na-sprotstev med obema narodima, katerima je ustanovilo že četrto sokolsko udruženje v okolici! Tem bodo gotovo sledili tudi drugi okoiičanski kraji. V mestu je „8okolM oživel kakor menda nikdar prej in gotovo je, da se vrste vrlih bratov Sokolov ie izdano pomnože. Mladine je v mestu in predmestjih toliko, da bi mestni Sokol lahko nastopal g štiri do 600 uniformirancev, In do tega moia priti, ako storimo vsi svojo dolžnost l Tržaški „Sokol" mora napredovati, ako bo imel na če!u mož, kakoršnji so baš današnji njega voditelji. — Treba Ie vstrajne agitacije in pogostih nastopov. Naši sovražniki so se vrgli z vsemi in c^Io lopovskimi sredstvi na posamične Sokole, ker se boje rudečih srajc (katere pa ljubijo, ako se jim v njih predstavlja Garibaldinec !) Mi vsi, ki smo sposobni in voljni za to, da podpiramo našo slovansko narodno stvar, moramo hrepeneti po sckolski rudeči srajci in ko bnmt vsi vršili svojo narodno dolžnost s tem, rt se vpišemo v „Sokola" in oblečemo v sokolik > uniformo, bo rešen tudi oni del naše mladine, ki se še izgublja po raznih strankarskih poteh ter zapravlja zdravje in denar na šk?do sebi in svojemu narodu. V okolici naj bi ne bilo mladeniča in ne moža, ki ne bi podpiral sokolskih društev in v mestu naj se tndi vpiše sleherni, ki zmore krono na mesec in ki želi pomagati narodni stvari. Stoletnica Gajeve smrti. — Posebni vlak odide iz Zagreba die 15. avgusta v Krapino in sicer z južnega kolodvora ob 5. un zjutraj. Povrne se v Zagreb iitega dne ob 11. uri zvečer. Vozne karte se bodo prodajale pri blagajni na južnem kolodvoru. Z&ti je potrebno, da vsi on', ki so se že, ali se še niso prijavili, pridejo pravočasno na kolodvor, da ne bo imel vlak zakašnjenja. Prijaviti se je v C rilc-Metodiki knjigarn1', Zagreb, Preradovićev trg št. 4. Razpis štipendija. Početkom prvega polu-letja šolskega leta 1909/10 ima se podeliti jeden državni štipendij v letnem znesku 420 K. Pravico uživanja tega štipendiia imajo dijaki iz Iatre ali poknežene grofije Goriško-Gradiščanske ki obiikuiejo višjo poljedelsko šolo na Duuaju in predvsem slušatelji polje-delike^a cddelka imenovane visoke šole, ki S9 zavežejo s formalnim reverzom, da uporabijo svoje vsled poljedthkih štipendij pridobljene znanosti v lastnej domovini. Prosilci naj predlože svoie prošnje c. kr. Damestništru najkasneje do 15. novembra 1909. Iz šolske službe. Prcf. Fran Žnideršič na drž. gimnaziji v Gorici in prof. Rihard Riegler na drž. realki v Puli sta pomaknjena v 8. činovni razred. Na slavnost pevskega društva „Velesila" v Škedoju, ki se bo vršila dne 29. tek. m., prijavila so se sledeča bratska društva. — „Slava" od s*. M. M. Spodnje korporativno z zastavo; „Čitalnica" pri sv. Jakobu v Tritu korporativno, Delav. obrt. kons. in Gospodar, društvo „Jadran" po deputaciji. „Narodna delavska organizacija" v Trstu korporativno z zastavo. „Tržaško podp. in bralno društvo« Trstu korporativno z zastavo ; pevsko in bralno društvo „Zastava" iz Lonjerja, korporativno, „Delavska podporno društvo" v Trstu korporativno z zastavo in pevsko dručt?o „Zvon" z Opčin po deputaciji. Roparski napad na banko v Reki. O tem nezaslišanem dogodku, ki je napravil na]glob!ji utis imamo šo sledeče po- vala. — Dnevne vesti. Slovanska koncentracija na Portorose, Pod tem strašnim naslovom prinaša „Piccolo" dolg članek, v katerem pravi, da je ena najvažnejih slovanskih želj s, da bi se mogli ponašati s kakim krajem ob morskem obrežju. Ker pa s pridobitvijo kakega večjega mesta ne gre tako lahko, so se vrgli z vso silo na Portorose. In potem toži bridki, da so piranski meščani napravili prve začetke za kopališče, z namenom, da privabijo tja italijanske kopališke goste; mesto tega pa da so prihajali tja prva leta Nemci, pozneje so se pomešali med Nemce tndi Siovaui. Nemci in Italijani so se čntili od tedaj nad-legovane od svojih narodnih protivnikov! datke: Jo»ip Miloš, ki je bil uitreljen od ruskih roparjev, ni bil blagajnik reška ljudske banke, marveč eden izmed členov odbora, ki je nadoc&ieitoral blagajnika Gel-leticha, ki je na dopustu. Milo« je bil 37 let star, poročen in oče več eteok. Ko 89 je vršil napad, se je v blagajniškem uradu uahajal tudi Jurij Klemenčić. sluga ogrske splošne kreditne banke, ki ie držal v zakljiču 3106 K. Ob 10. uri so še naenkrat vrata šiloma odprla in vstopi'i šetnje možje, ki so vrata za seboj zaprli. V&i trije so bili oboroženi z Bccwningovimi revolverji in bliskovo so naperili orožje proti Miloiu in Krecnenčiću, dočim je tretji naperil orožje proti Faustu Kostenzer, slugi ljudske banke. V istem trenotku je eden roparjev zakričal M:losu v rJabi nemščini grozilne besede: „Geld muss !" Miloš je bu ves prestrašjn in instiktivno je dvignil roke, da bi roparju iztrgal orožje. Isti pa je dvakrat zaporedoma vstrelil proti njemu in ga ranil na glavi. Ropar je takoj stegnil roka proti blagajni, ki je bila odprta in zagrabil, kar je mogel: okolu 15 000 K. Ropar, ki jo b naperjenim revolverjem držal Koilenzerjn kakor pribitega na tleh, je prej ušel nego druga dva roparja in izginil. Čim so ostali uradniki začuli streljanje, so v groznem strahu zbežali na ulico, nekateri celo z okenj v pritličju skočili na ul co, — Oba zaostala roparja sta takoj zapustila blagajniško sobe, prvi jo je vdaril po Adamičevi ulici, potem v ulico Conte de Domini in potem po biv&i Vladni ulici, sta se oba napotila proti Elizs-betinemu trgu. Dra mladeniča, ki sta izvedela c dogodkih in zasledovala roparja, opozorila sta naniu redarja Iraca Radkovič*, ki je stražil na Elizabetinf u trgu. Oba roparja sta se tu pa tam obračala, in uvidevŠi, da ju zasleća;ejo, bežala sta naprej po ulici Ciotta, redar pa za njima. Naenkrat sta se roparja ustavila in začela se je'streljati proti redarju in množici, oddala sta V Trnu. dne 13. avrosta 1909 „EDiKoerr« ms Stran HT Lid 10 strelov, ne da bi bila koga ranila. 2. Čitanie zapisnika zadnjega občnega zbora. Pač pa »o strel: razbili fcpe nekaterih pro- ** di;alnic. Eden roparje? je na to bri popiitil p? ulici Ciotilda in itgiaiL Drogi, ki ga r~dar dohitel, »e je z istim boril na trenje in som. Ne da bi pazil na strele, je pogumni proti roparja in r.uar s golo sabljo planil c = «tal je strsien boj. Č;m je ropar izstrelil vse patrone. je p-. skusil zopet nabasati orožje, to pa se mu zi posre^Jo, ker ga ie redar s silnim viarcem vrgei na tla. razorožil iu rvetal. — Množica je hotela roparja listati in sedaj se moral redar boriti se z množico, da je rrparja obvaroval liudike osvete. Na poiici;i je u*eti rcpar povedaL da se imemre SaJornon Eičinovski. star 'e 26 let. e rktričoi ocater iz Odese. Po ictigem cbc-t.trenju je tali povedal ime enega im=d i-rib tckrivcsv in sicer Abrahama Bčrkov-Silnici, d:-čim je trčil o tretjem, da ga ne po sna. Kakor se vidi i; imen Salomona in Abrahama se g*e o&eridno za Žide i »eče ca Ruskem. Kakor se ;e ogrtorib, je aretirani ropar - i, ki je K-?m?n^ćs nrisilil. da mu je izročil -lirek z denarjem.. Nsili so pri n;em 4300 K. Nesrečni Malici ie ob 2 uri pop. istega d un:r. na ranami. krogla mu *e predrla t ć.aT.: nad leria ušesom ia ram-a mc žgane, Ugotovila se ;<= naas'.je. da »e je tro;ica 3. Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) arhivarja. 4. Poročilo odaeJkov: a) JoridiČHi klub, b) Odsek za ljudske knjižnice, c) Informacijski odsek, d) Predavateljski odsek. 5. Poročilo preglednikom. 6. Volitev toveg* odbora. 7. Event. predlogi in interpelacije. 8. Slučajnosti, — Slovanski gostje dobrodošli. Odbor. Darovi. — Zs moško podružnico sv. Cirila in Metoda ao darovali: Vladko. Ljudevit, Franjo, Zorko. Igor in Niko vsak po K 1. Skupa] tore; K 6 in ae K 5. — Baaar hrani uprava lista -Edinost". _ Nar. delav. organizacija N. D. O. priredi v soboto dne 14. avg. t. L v prostorih „Giispodarskega društra" v Skednju shod delavcev v Plavžih, na katerega pričakuje odbor obQe udeležbe. 'i: ■ že dva dni oabi ala v Reki, r i:- bili pnali iz Kiš-Toria ca Ogrskem. Poli ;c ravnate'.; Derenčin vodi preiskavo in ^olid'e na tuka-*njo oblast je govorila o d-ei: aretirancih. To je pogrelek ki »e daja razlagat: i: silne razburjenosti prvega trenutka. O ostalih dveh roparjih ni nikakfga sledu. A'i ijudi jih je videlo in si zapomnilo nune potez«, tako da 'e upati, da ne uideis pravi ci- Pri drugem zaslišanju je aretirani ropsr rovedal. da se mori.ee b!&za;n;ka imenuje se pridilu;e č.m na;bol; zorelo grozdje. 4.i Preskrbovanje zadružni kov i kmetijskimi potre bščinazni po na dr o g; je dandanes nelo koristna stvar, ker ima pri tem vsak ud mnogo dobiika. — Zadruga nabavlja svojim členom potrebščine na;ho:'že kako*orti in za pridemo ceno. ker jih kupuje v večji množici n&ravnoEt iz tovarn ali od vele trice t. Vomi stroiki se zniža-o is zadmsa ne iš6e pri tem mkikega dobička. -.nčne;i preiskavi negore cbieke. so našli rri n;emn drugi potni list. na ime Berkov-Vilinski. Našli so nadaije pismo kantonalnega »vita v Curinu in oriporočilno pismo.. »Zveze is vsrvtvo makib Židov, Reika polic'"s je nadalje aretirala ne-Abrahama Kronickir. ki je. kak:r se je ugotovilo. ititoval v Badimpelti t trojico ro-t,ar*e*". Tudi pri n;emu so našli veliko ruskih . iranoo=kih pisem. Budimpeštanska policija .e nsztanila. da s:a radi oba pobegla rc-_r a iz Odese in da »ta nekoliko časa -ta-r.:vala t Bcd.xpe*ti Ne vezoo iz kakega razloga, toda trii se. da sumi duca tka po-i.c:ja. da »o relki ropar i :: vršil; tuli ono predrzno tatvino 119.(XX) K v poštnem nradn na M.norirnem trgu ca Dunaju. Kakor peroča .Kcresp. b:ro* z Reke. je p-iicijski arad-ik. k: mu je poverjeno eraira-£ e pobegih rotarer. naprosil obratno rav-nafieljstTO ogr»kih držaT-in železni:, na' kon-tr.ira *»e osebe, ki kupijo vozni listek na hrvatskih žel. poitajah. Tržaška mala kronika. Vožnja po Sredozemskem morju. Parnik Avetro-Ameritaae .Aiice" je rčjcaj ob YsM oiofloroilaia s 30-40 od sto paunstla. Prilika do 24. avg^! Prodaja vseh prstanov, uhanov z dijam-Jin brez istih. OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN, TRST, C0RS0 23 Gospodarstvo. Kietarska zadruga za Prošek. Kontoveij in Križ. — (Nadaljevanje.) 3) Zboljšanje trtnih nasadov je le mt-žno. de se zadruga oprime tena dela. ker posamifoiik se le težko odloča, da svoj vinograd precepi;a in ga drži tako. kakor je potreba, da se dobila iz njega dober pridelek, Če pa v;di. da mu zadruga plaču-e kamor grozdje iz man e rrednih trt moego =Tabše nezD grozd;e iz žlahtnih, ali pa mn ga morda niti ne prevzema, bo primoran se sim lont! i eja vse potrebno, ds se niovi ostala ro- i precep.:re, ezirema zbol;šan;a «vcjF;h vinogra-par;h. Aretrani ropar je vitek, suh mladenič ; dov, — mrkega poeieda in ima rare lase. <9iD»ori le j Eazven tega bo zadruga skrbela, da bedo Remn na*denega denara je imel pri dobivali zadružnik: najboljše vrste tt za s = -»ti: tri Telite Bro~n egore re^cl-ere in večiditev in jim pojde v tes oziru kolikor možno - -ircL, Aretiranec ne cane cikake razbure-^na roko. Zadruga bi tudi vpiira'.a na č.ene. z -ti ali pcbitoiti. V njegovem stanotan u v'da c pra?em čain izvršijejo vsa potrebna _ Torr jtta S t, 250 je poiici a našla veiko|dela v vinogradi. Na pr.: '9-rozdje iz vino-p sen: poteg potnih listov z meni 8alcmon i gradov, napadenih po peronospori, se ne bi .n Pete r Orlov. Prri potni list ne Tsprejemale. Ca« trgatve deleča zadruga, da : 2:rara znakom aretiranca. Brzo;aTka reške' Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati zalogo pohištva Angelo Palmo TEST. ulica Giosue Cardueei 20. kjer najdete solid. blago BV po naj nižjih, cenah. Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČOnC6ITI "l prejemnih sob. posebne olajšave _ " _ _ Zasebni dekliški iicej trgovski kurz. gospodinjska ljudska šola Šolski sester v Trstu Izborna lega. krasen razgled na A dri; o. pirk in igralisče. moderno opremi; eno v poslopje: elektrilna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg ^ tega francosko, angleško, italijansko in knrza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K : šolnina: za lice; 160 K. za trgovski kurz 100 K. za gospodin;- X sko šolo 200 K. za ljudsko šolo'100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvori j o prvi 4 licej alni razredi. ^ Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Na zahtevo S9 dopošijejo prospekti. ^ p-.*ir Orlov, več ni hotel povedat*'. Pri na-»med tem ko si trgovec pri b^Lgu zaračunata ivoje odreotke. K temu dovoru;ejo to^a-ne bu: veletržoi pri nakupu velika'h mnežin znižane cene. Ti rarlegi dokazujejo dovolj jasno zahtevo, da vsi ud e izrršuje;o nakup vseh poLrebščiii potom zadruge, sa' jim to veleva njih lastna korist in tudi korist zadruge ! To se naloge, ki naj jih zadmga izpolnjuje 1 Na kaki pcdlagi pa na; bode ta kletar, zadruga uttanovljena in kaio nre-ena ? To je eno izmed najvažne;ših vpraianj. glede katerega moramo biti na jasnem prej. neeo-li hočemo oii otvoriti kletarsko zadrugo, da nam ta ne prinese že začetkem kal razpada s sebe;. S.etarika aadruga naj se osnu-e kakor zadmga z neomejeno zavezo, ker si kakor taks Laž e preskrbi;a kredi:, k. ga pot-ebu;e za nabavo poslopja ia strojev, kako: tudi na obratno glavnico, ter ;e} ni potreba že v po vojih bor.ti se za c-bs'-anrs. Hsvno kletarske zadruge, ki morajo členom takoj plačati grozdje, nno pa — priča-ku;e ugidmh cea ali v dosego bol še kako-vokti — hraniti več let v slojih kietth. potrebujejo mnego denara. Tika zsdruga dtbiva tudi i&z e od fiade potrebao podpore, aj celo brezobrevtno posojilo, ker je njen obstanek ohfštve solidno in elegantne po zmernih cenah Rafaele Itaiia th8t — Via M£ oanton Mnenje gosp. Dr.a fl. Epsfein-a profesorja za otroške bolezni na praškem vseučilišču. --« # m------ Gosp. J. SER RA V AL L O Trsu Potrjujem jako rad. da je Žele znat o Kina-Vino Ser-ravalo (Vino di Ckina Ferruginoso Serrava~7o) katero $U Vi-govc.ili mi večkrat pos'aii jako ispzino zdravilo za šilke. malo-krvne in r f -ion r a Iz-scen t ne otroke. PRAGA. 24. julija 1907. Prof dr. A. Epstein. P , bol* osifnran. 11 uri odplui iz Trsta na potovaaje preko j * potr,bno tndl da se določijo preoe1 Kolara Catame. Tonsa, A f.cao, >izze. Monte-|Ti>oki daieži? d'a inia udruga prece; laitnega cario. * " ------" kamtr N s pol a. Krta. 0:a : e naza* v Trst, ; ^pjt^ dospe t. m. Na paru tu nsha;a se j * -na ve:.:oma zdravniki in vseaiiliš.ai 247 oset) di;ac. Še o bogati beračici. Ka*arlna Bo*an. ona stira berač:ca iz Dubrovnika, ki je bila dvakrat arenraua radi beračenja :n pri kateri so našu znese« 17.800 krc>n. e še vedno za-prta, aa-ii ;e že rdsedela ndi drogo kazen, v katero je bi.a obsojena. Policijska cblast;e psirvedela. it ima Bovanova cčeno, ki ie občinska ači:el;ica v Bolu u Daimaci.i iu je porodna z necm uč tei;em. Žito je policijska obla*: brzojavno taznamla ta a;zodek tsm;S-n i oblasti, ne da bi še d.bi.a odgovora Izboren od eualeo. A.o;zi Naccari. star 25 let. težak :: Trsta, je ž? večkrat šel v i kavarno „Al icde: Triejtino". kjer ;e poprej j popival in potem prani. bo že pača". ! ?reds;nočnjem je zopet šel tja. si naročil 2 soeklen'ri piva :n rekel, da ne pača. Redar ; ga je aretira!. Koledar in vreme. — Dane« : Hjpoiit} in Kasi- — Jetri: Evaebij sp. Temperanira *!eraj ćb 2, uri pop. — 30. Cela. Vreme »oera; : lepo. Vremeu:ka napoved za Primorsko : — Lepo. večinema jasno Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Da se omegoča pri it :p tudi man; m ži.m posestnikom, na- se delež: plaćuje'O V/ wAm A' 'Ai 'A 'A A Zdravnik in ranocelnik Dr- Dinko CecIlazlC _ pperijaliet ?T za otroške bolezni v Sitoi Stažisa 6. L s. Tetef« t£. rV g»e>2a! Fec»oeju ter orr.-zira od s. Zaloga cementa Q irj::: ::: in cementnih plošč i« SIL VIO MALOSSI ■> Trst. ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 18-89. || Društvene vesti. III. redni občai zbor slov. aaad. fer. drnitva „Balkan" se bo »rfcl jutri v aoboto dne 14. avgnsta ob S. uri zvečer v gornjih prostorih restavracije .-Balkan* s sledečim iaevnm redom: 1. Čitanje dnevnega reda. išče odvetniška pisarna Dr. Fr. BmčltD In Dr. H Pretnerjn v Trstu. Via Nuovm št 13 EL nad. j----- VSTOP TAKOJ. Važno naznanilo. Obpevor as vsake vsžas vprašuje. posebso v sločsjiS bsfczs vstkds. ki pešif« šest kros v priparateMB pisas sJi po pestsi eakazaici profMorjn PZSTBO D AJCZCO. ulica Solfertno 13. Bologm*. Cement - Portland i ■ „SALONA" I Družbe ..SPALATO" JLaoaimBo delm. druir»o eementa PortUsd 61X0 XJL Letni prolzoodi: 10.000 oason. I IZKLJUČNI ZASTOPNIK ^ Leopold Feiner, Trst i n Pisarna « uf. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa ^ Riva Grumula 2 | Telefon 23-30 | Sfcran IV »EDINOST« 5t. 226 V Trstu, dne 13. avgusta 1905 i hko tudi v mesečnih obrokih. Najprimernejši znesek za delež bi bil 50 K. Da ]e ob-ttbrek z* druge v prvih najhnjSih letih zago-tovi en, naj se dolcči, da smejo ndje še le po preteku petih let, pričenši cd dobe vstopa, izvtopiti iz zadruge. Za nabavo potrebnega kapitala pristopi zadruga kaki zvezi slovenskih zadrug, katerih imsmo tri najvažnejše: „Zadružna ztera" v Celju, „Zveza slov. zadrug* v Ljubljani in „Gospodarska zveza" istotam. To so glavni pogoji za obstenek zrd^oge. Za usptšno d-lovanje zadruge je potrebna prrič zadružna klet, napravljena po tajnove]šib skušnjah in opremljena popolnoma rcoierno, da se v njej vinska kaplja ne kvari. Klet mora biti tako obširna, da zamore »sprejeti do tritisoč hI. vina, razven tega na takem prostoru, da se da pozneje po potrebi lahko razširiti. (Zvršetek pride.) Vesti iz Goriške. z Ponesrečen kolesar. V -onedeljek so našli na ceati med Vrtcjbo in Šempetrom na tleh ležečega kolesarja v mlaki krvi, Sooznali so v njem 20 letnega čevljarju Josipa Zigon-a iz RecČ. Refež je bil zavozil na ob cesti ležeči kup hrnšča in je dobil močne poškcdbe, da 30 ga morali spraviti takoj v b hišnico, x Nepojasnjena nesreča. Nekega Franceta Uršiča so dobsii ljudje nezavestnega ležati na cesti med Mirnos in Orehovljem. — Ktr do sedaj še ni prišel do zavesti, se n* ie, ali se mu je zgodila kaka nesreča, ali pa kak dočin. x Aretirali so v Gorici nekega 60-letnega starca iz Fnrlanije, ker je nameraval oskru-mtt 11-letno deklico. s Pod tramvaj je padel neki delavec iz Gorice. Hotel ee je izogniti izvcščeku, a je med tem stcpil Da progo. Prava "sreča je bila, da je odnesel le nekaj lahkih pcškcdb. x Občina Rihemberk je imenovaia dežel, cdhornika B es r b a ć a častnim občancm, — „S črt" pra*i, da 2 3 davkoplačevalcev v Ri-htmberku reda spomenico proti tema imenovan; u. Morda si je profesor Berbuč res stekel k a ie izredne zasiuge za občino, vsekakor pa se nam ce zdi pripraven trenutek za imenovanje ravno sedaj. Tudi če je tsko odlivanje z&služeno, napravi na občinar e, ki tiso Beri učevi pristali, utis navadne volilne agitacije, ravno 2ato, ktr se je izvršilo tik pred v. iitv&m?. S tem pa izgublja tako od ikovanje c o resuest in oni prmen, ki je nt.mišjen v l edei^evamu častnega obča: stva. x Vojaštvo v Gcrici odide |v ponedeljek 16. t. jl. na *aie. x V Soikanu se je vršil v soboto ustanovni občni zoor podružnice N. D. O. ob prd* dobri udeležbi. Pristopilo je takoj prvi večer nad 60 členev. Tudi v Podgori bode N. D. O. v»pevala, »endar je trsba obilo pri-pra smo torej prepuščeni sami sebi — do k sa naj se obračamo, nego do svojih ns. biiž ih brr.tov, Hrvatov in Slovencev, ki so tam že ztali pomagati v ntjhuji nevernosti in občut mj dan na dan blage žarke iz njihovih ros — darorateljic ? ! I Rbdi tega poživljamo v«o gospodo trgovce, uradnike, jr.vatnike, naj obračajo malo več pozornosti na istrska vina, kajti cd tega bodo imeli oni sami dobiček, a ob enem store narodno dobro delo, ker podpro s tem naroden produkt. In še več : s tem rešijo in sicer goto e ekonomske propasti našega, itak že po raznih gospodarskih krizah osiromašenega seljaka. E entuvelne informacije daje : „Potrošno obrln • gospodarsko droštve v Buzetu." Razpisanih je v c, kr. kaznilnici v Kopru 5 mest jetniških čuva:ev. Vesti iz Kranjske. Hud vihar je divjal v torek v kamniškem okra;,u Pod:i je več kozolcev, vmes je padala toča, ki j3 napravila precej škode. Kranjska ima 1236 društev. Razne vesti. Francozki zrakoplovac Bleriot je never- 7'toA energičen. Dokaz temu je, da je preko o*€m let brez prestanka deloval na spepolnje-Viioju svojega stroja. 22. krat ie na svojih 7rakoplovnih poskušnjah padel. Mnogokrat se pobil. Zadnjega oktobra mu je njegov ae- roplan zgorel, Pil je pra»i pravetti *mc!sr. Vsakdo drugi bi cbup&l po tolik.h ponesrečenih poskus'h, pesebro če se pom'sli da so ga ti siaii preko 800.000 frankov. In vendar je njegova vstrajnott presenetila vesolini f^et z njegovo vožnjo preko morja po zraku iz Francoze na Angležko. Blagostanjeu na Ogrskem. — V z&dnih 30 let;h palo je na Ogrskem število »amc-st'..;.:h posestnikov zemljišča za 118.000 a samo v poslednjih 10 letih za 48.000. Število brezhišnih kmečkih dui narastlo je od leta 1890 do 1900 za 450.000. Leta 1870 je bilo tamo 189.000 nrodaj in ekiekucij posestev, leta 1903 pa 595.000. Spremembe no-spitva narasle so v zadnjih 27 letih za 225 cd t tko v. Leta 1903 vknjižnile so g-untov-cbiastnije 719 mil. kron dolga n& 350.492 posestev, 3768 velikih posestnikom imi okoin 18 milijonov oralov plodne zemlje, 8 2 milijona 6^4 tisoč malih in sredn'ih pote-ste i sov ima le nekaj nad 19 milijonov oralov zemlje. Za 236 milijonov kron se pokadi tobaka v Avstriji na leto. Ako odštejemo 89 milii. krrn stroškov, ostane čittega dobička 147 milijonov. Nova gostilna TATltJ-^Ž izvrstno belo vipavsko in Črno istrsko vino. Dobi se tndi dobrega za želodec : namreč okusnega nancSkega Bira. slanine, piščancev in drugih raznovrstnih jedil. 1386 . „• f . q 5 , 1 Pisalni stroj C „MOYA" z vidno pisavo in premenljivimi črkami je najboljši stroj, ki se prodaja po ^ ce« Kron 250'— Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na : Glavno zastopstvo v Trsti ulica V&ldirivo St. 23, I. ..jset' Mali oglasi Dn 71121 jfeto lepa stanovanja, obstoječa iz dveh ■ SCZll*a ln ne'irođlrnog'a : : : : : t : : blaga :::::::: I NOVI DOGODI. V dobroznani prodajalnici oblek AUa citta di Trieste, Trst ^.f^Vnu,0 Velika izbera moških oblek od K 14- do 44, dedkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od E 2 do 16. Zalog* tu- ln Inozemskega blaga sa obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlać, jop in Brajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ■■ , Alia citta di Trieste'1 Trst, ul. 6. Carduc i 40 (prei Torrente) BBBa3E2B2B«aBKS2BBBBB Umetni zooje .*,■. Plojabir&i^t zobov. izdiranje zobov br^ m m vsake bolečina v zebozdravniSketn kabineta : 9S| Dr. 3. Cermak in g. £usche t ijil TRAT J ^FJj aHca tftllft Citira« tiev. 13 (i. nUau