the oldest and most popular slovenian newspaper in united. states oe america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. „najstarej5i» in najbolj priljubljeh SLOVENSKI list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 19. CHICAGO, ILL., PETEK, 29. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 29, 1926. LETNIK XXXV, Premogarski baroni odklonili mirovni načrt LYNETTOV NAČRT ZA SPRAVO MED OPERATORJI IN STAVKAJOČIMI PREMOGARJI SO BARONI ODKLONILI. — PREMOGARJI SO NAČRT SPREJELI, LE O- PERATORJI SO OSTALI TRDOVRATNI. iiL i Philadelphia, Pa. — Skupna n°va konferenca za spravo med 0Peratorji in premogarji antra-c'ta se je začela zopet v sredo. konferenci, ki se je vršila Pred dvema tednoma v New se ni prišlo do sprave, l^č pa se je polagalo nekoliko upanja na to novo konfe-Venco, katera pa kakor zgleda, ne bo imela zaželjenega v'sPeha. Nov.a konferenca je bila sklica na željo J. L. Lewisa, P''edsednika ameriških rudarji'« na kateri naj bi se razmo-llvalo o načrtu, ki ga je predal izdajatelj Scranton Times-a' J. Lynett, Zia spravo med ^emogarji in operatorji antra-Načrt so sprejeli brezpo-^°Jno premogarji, a baroni so °stali trdovratni in istega odklonili. . Tukaj se jasno vidi, da hoče-5 letniki premogovnikov an-. 'acita premogarje izstradati ln j5e nočejo pogajati. Nikak jim ni po volji. 4 il'da Pest ha,ronov, 0 jeklena je volja premo-ai'iev. Junaki so, trde čase j ^'vljajo, a naj se zavedajo, s]a c'im hujša je bitka — tim ,avilejša je zmaga. Le v soli-arnosti in slogi je moč. Pre-t Niste osamljeni v vaji11 Pravičnem boju, smo za va-g1, Pogum, ker pogumnemu Pomaga! g, Rojaki ne zabite premogar-i družin, ki trpijo pomanj-anie vsled stavke. -o- 6"gataš dobil grozil- no pismo. ^ožni uradnik Carroll Ice ^am kompanije je dobil Stilno pismo, v katerem se i s strašnim umorom nje-^Vemu desetletnemu sinu. Ck- — ' I,L william Jur" fojj Premožni uradnik pri Car- Cream kompaniji, je ce]0 ^r°zilno pismo, katero je V družino silno vznemirilo, ^mu zahteva izsiljevalec b(jh. Ako Jurma to ne stori raj le8°v desetletni sinček moda iUllll'eti grozne smrti. Grozi, t^ dečka vgrabil in mu iz-l(e oči, odrezal noge in ro-til v Jurma je zadevo izro-; Ži r°ke policiji, katera stra- S**:. 1 500(;užina Mr. Jurma živi na j-q . Prairie ave. Pismo, kate-tija 0 Pisala roka vajena piaa-*ar se je na prvi hip po-D^0, ie Mr. Jurma sprejel že do^.^mi tedni. Ker se je oče OH1 slučaja milijonarskih j? t Cev. Leopolda in Loeba, y obevestil policijo. ■ da P'smu je pisatelj omenil, kv^v Je Prav lahko grožnjo t0, tUi in dečka odpeljati. Za-'^ajf. .se Klasi pismo, ne od-?5oqaG imejte pripravljeno v mali škatlji, katero pote^6 Pred hišo takoj ko dobi-Joft/^evno poročilo po tele- '» ijf':^11 vodijo policisti v šolo li vj°le. Detektivi so nastavi-81»n Položili škatljo kakor nemški fašisti upajo na povratek viuema. Bivši nemški cesar Viljem je obhajal 67. rojstni dan, vršile so se demostracije monar-histov, katerim ni po volji Hindenburgova politika. —o— Doom, Holandsko. — Bivši nemški cesar Viljem, je obhajal 27. t. m. svoj 67. rojstni dan-Raz hiše, kjer stanuje, je plapolala črno-beLa zastava Ho-henzollerjev. Od jutra do večera, je takorekoč deževalo čestitk — v podobi pisem, kart, brzojavk, prišle so deputacije in osebe, ki se še vedno štejejo med njegove čestilce, in si žele nazaj tistih časov, ko je on vladal mogočni Nemčiji. Ko sta se Viljem in soproga j Hermina ob 11. uri dopoldne prikazala na ulico, ju je cel ducat fotografistov obkolilo. Berlin, Nemčija. — "Deutsche Zeitung," glasilo nemških fašistov, ob priliki rojstnega dne Viljema jadikuje, da predsednik Hindenburg ni ničesar storil za povrnitev cesarja v Nemčijo, ali sploh kaj za monarhijo. "Hoch der kaiser!" se začne uredniški članek, v katerem poje urednik lista slavo bivšemu kajzarju. V isti sapi se pa tudi pritožuje, da Hindenburg, v katerem vidi številno ljudstvo pogreti stolček za monarhijo, ni ničesar storil za rešitev problema, kot posredovalec med nemškim' narodom za skupno združenje. Ta problem, kakor nam je pokazala preteklost, ne bo rešen na ta način. To tarnanje fašistovske-ga urednika namiguje, n.a kakšno bolj sposobno'osebo, ki bi bila v stanu v resnici zopet posaditi kajzarja na prestol. V Hindenburga so, kakor se vidi že izgubili zaupanje. Dalje tudi omenja člankar, d.a goji u-panje, da bo Hindenburga ta | članek iztreznil in se otrese!, svojih zlih svetovalcev. Fašisti so imeli na ta dan ve-like demostracije za kajzarja, republikanci pa za republiko. DURKIN OBDOLŽEN ROPARSKEGA NAPADA. , Los Angeles, Gal. — Martin Durkina, kateri čaka na obravnavo v chikaški okrajni jetniš-nici je bil spoznan kot bančni ropar, kateri je dne 13. j an. t. 1. v Los Angeles na West 6. cesti napadel in oropal podružnico Pacific Southwest banke in pobegnil s plenom $2000. Nekateri tudi trdijo, da je oropal več privatnih hiš, to potrjuje dejstvo, da je imela Durkinova nevesta ročno torbico, katera je bila ukradena v hiši Mrs. Charles Cobb na 756 N. Carn-delet cesti. je izsiljevalec zahteval, ni pa nikdo prišel po njo. Po mnenju policije je pismo pisala nao-bražena oseba, sodeč po lepi pisavi. Zaslišali so že nekega visokošolca, a se je spričalo, da je nedolžen. MISTERIJOZNI UMOR V OSAGE RAZJASNJEN. Iz Oklahoma City, Okla., poročajo, da so Ernest Burk-hart, John Ramsey in Bert Lawscn izpovedali vse, kar vedo o misterijoznem umoru v Osage okraju, kjer je bilo v teku dveh let umorjeno 17 oseb in sicer premožnih Indijancev. — Aretiran je bil tudi W. K. Hale, premožni posestnik, ki je stric Burkharta. Obdolžen je, da je podplačal Lawsona, da je položil bombo v poslopju E. W. Smitha, katero je bilo razde-Ijano, kakor nam pokazuje gorenja slika. Spodaj je slika W. K. Hale-ja. odpor na ogrskem francoski zahtevi, Francozi zahtevajo, da se zasliši v navzočnosti francoskih uradnikov princa Windisch-graetza v zadevi velike zarote v kateri so ponarejali francoske franke. za rešitev farmarske-ga vprašanja. Viharna debata farmarjev, za zboljšanje njih stališča iz koruznega pasa, ki so se zbrali v Jolietu. — Nekateri podpirajo Coolidgeov nasvet. -u- Budimpešta, Ogrsko.....— Francoski premier Briai^d, je z.ahteval od ministrskega predsednika grofa Bethlena, da se mora zasliševanje o veliki zaroti, v katero je zapleten princ Windischgraetz in več drugih vplivnih mož, vršiti v navzočnosti francoskih uradnikov. Ta zahteva je naletela na velik odpor pri ogrskih magnatih. Zadeva sleparije s ponarejenimi franki v znesku 30. bilijonov je postala mednarodnega pomena. Tako izjavljajo diplomati večjih držav. Na O-grskem so uvedli strogo cenzuro in je urednikom listov pod i kaznijo prepovedano izdati kakršnakoli poročila inozemskim poročevalcem. Detektivi straži-jo vse tiste, ki so na sumu, da bi se ne držali te prepovedi in jim je znano o gibanju vlade. Za slučaj, da bi ogrski parlament ne ugodil francoski zahtevi, bo slednja primorana predložiti svojo zahtevo ligi narodov. Sliši se tudi, da bo Francija zahtevala, d.a se O-grsko izključi od lige narodov kot članica. Francoski politični krogi niso toliko zainteresirani v zadevo radi ponarejevanja frankov, kakor v to, v kakšni zvezi je t.a sleparija z Nemčijo, oziroma z nemškim fašizmom. Francozi imajo dovolj vzrokov, da pričakujejo velikega gibanja za fašistovsko zvezo med Avstrijo-Nemčijo in Ogrsko. To gibanje bi se imelo pojaviti že prihodnjo spomlad. Tako je bil tudi princ Windischgraetz orodje za vresničenje i-ideje fašistovskega diktatorstva iv centralni Evropi. To pa je 'ravno, kar je privedlo Francoze do zahteve, da bi se dovolilo tudi francoskim zastopnikom Joliet, 111. — V torek so se zbrali skupaj farmarji v Jolietu in razpravljali ter prereše-tavali kočljivo vprašanje prodaje in kupovanja koruze, da bi tudi pridelovalci imeli kaj dobička od svojega truda. Kjer so še imeli take sestanke, povsod je sledilo dolgotra-njno ploskanje govorniku, kateri je povdarjal, d.a se mora cena koruzi zvišati. Prvin dan zborovanja v Jolietu, je pa pokazal baš nasprotno. Mrzlo je bilo sprejeto vsako izvajanje o podraženju koruze. Vzrok za to se je kmalo našel. Na temu sestanku so bili zbrani večinoma farmarji iz Will okraja, kateri so navezani na poljedelce, ki se bavijo s pridelkom koruze .Oni morajo kupiti na tisoče in tisoče bušlov koruze za prehrano svoje živine. Ti živinorejci se zanimajo le za nizko ceno žita in so nejevoljno gr-bančili čela, ko se je govorilo o podraženju koruze. V resoluciji so tudi omenili Coolidgevo stališče, katero je naš predsednik zavzel glede farmarskega problema in odobravali njegov nastop. V resoluciji, katero so poslali v Washington so tudi zahtevali, da se takoj vkrene vse potrebno za konstrukcijo vodne poti, o kateri je že bili .veliko gqvorjenja, za cenejšo tran-sportacijo poljedeljskih pridelkov. "Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča! vdeležiti se zasliševanja princa in drugih zarotnikov, od katerih bi izsilili dejstva, ki bi potrdila sumnjo. KRIŽEM SVETA. » - V storno hišo in nad velikimi .vrati napis: Carmelite Convent, j Vesel sem bil, krenil sem proti | hiši. Vstopim. V veži je bilo več gosposkih žensk. Sestra' karmeličanka vratarica me u-j gleda in me prijazno pozdravi, j Jaz vprašam, kje je kapelica bi. Terezije, dokaže mi vrata. Kapelica je majhna. Od spredaj je oltar, nad tabernakelj-nom je bil kip blažene Terezije. Nekaj klečalnikov in par stolov je pripravljenih za ljudi. Poklekneš in počastim Go- spoda v tabernaklu, nato pa še meni popolnoma nepoznano svetnico. Ko iz kapelice stopim v vežo, mi da sestra ravno take tiskovine za spomin kot sem jih že omenil. Zunaj stoje sem si dobro ogledal kraj, da v slučaju če še pridem, lahko najdem. To je bilo bolj proti koncu septembra. V Newburg se je vrnil g. Oman in jaz sem šel nazaj na 66. cesto, kjer sem imel brezplačno stanovanje in hrano pri dobri družini Rudolfa Otoničarja. Maševal sem zopet vsaki dan v angleški cerkvi sv. Tomaža Akvinčana. Dne 27. septembra sem šel zopet malo pogledat na Lakeview in sem obiskal drugič oni samostanček. Pri odhodu sem sestri vratarici izrazil željo, da bi raci prišel maševat na dan smrti bi. Terezije 30. septembra. Ta je povedala materi prednici mojo željo in častita mati Berchmans je rekla, da mi bodo sestre napravile diner, ako res pridem 30. septembra. Prvikrat sem maševal v tej prijazni kapelici 30. septembra. Ta dan je bilo tudi cel dan izpostavljeno presv. Rešnje Tž-lo'. Kraj, samostanček in kapelica so se mi tako priljubili, da sem opustil maševanje v angleški cerkvi in začel maševatr pri sestrah Karmeličankah. Sestre so bile zelo vesele, ker so odslej imele vsaki dan dve sv. maši. Prvo mašo ob pol 7. je imel eden od gospodov kaplanov cerkve sv. Alojzija, drugo ob 7. pa jaz. Sestre so mi tudi vsaki dan po maši postregle z izvrstnim zajutrkom. Tako sem hodil v ono kapelico maševat cel mesec. Gospodi kaplani so me pozneje vprašali, koliko časa ostanem v Cleve-landu. Jaz sem jim povedal do 20. oktobra. Nato so sestram in meni povedali, da bodo oni toliko časa opustili službo božjo, dokler bom jaz v Clevelan-du. Tako sem postal nekam hišni kaplan tega samostana. Vsak dan sem maševal ob pol 7., sv. Rešnje Telo sem jim izpostavljal in ker je bila ena sestra dalje časa bolna, sem šel vsaki dan v njeho sobo, da sem jo obhajal. Pripomniti moram to, da karmelski red je zelo strog red. Sestre imajo čez o-braz vedno črno zagrinjalo, kadar s kom govore, pa če je tudi škof ali duhovnik. Ko gredo k sv. obhajilu, so ravno tako zagrnjene, samo usta so prosta. Ko sem šel v samostan obhajat, so bile sestre, ki so me s svečami v rokah spremljale, zagrnjene; tudi bolnica na postelji je imela čez obraz zagrinjalo. (Dalje prih.) -o- Kraljev dar slepim invalidom. Kralj je poklonil slepim invalidom za božične praznike 10,000 dinarjev. Znesek se je razdelil gojencem Doma slepih invalidov. mm POPOTNIK, BREZVEREC IN OSEL. Zašel popotnik je v gostilno, Kjer je in pije se obilno, Ce le krčmar ni zvit slepar; Postrežba točna, dobro vino, Izborna kuhnja,—vse je fino, Seveda, le za drag denar. Se žejni tujec k mizi vsede, Tud' pajek mu v želodcu prede, Ni prav pustit' telo v nemar; Kozarec vina si nalije Ter z dobrim tekom vse po-vžijd, Kar mu nanosi! je krčmar. Prisede zraven licemerec, Zagrizen in nadut brezverec; Kako in kaj in kam, odkod, S prašanji tujca nadleguje, Zakaj se boljši ne podkuje, Kot običaj -je v krajih tod. —Od rojstva dalje pa do groba Življenje naše je podoba Popotvanju, iz kraja v kraj; Tako potujem jaz popotnik, Dokler ne pridem jaz slabotnik V pridobljeni sveti raj! — "Le prazen nič so mi nebesa, Sam vrag naj dušo le mi stresa, Konča nam smrt življenja pot." In mu dostavi še nadalje: "Naj vrag odnese cerkev, farje In vse kar z vero gre—odtod!" Popotnik zdaj si briše znoj, Brezverec pa le kida gnoj Iz ostudnega korita, Saj že v navadi je tako, Da se zabavlja prav rado, Če usta polna so in sita. —Prijatelj moj, povej sedaj, Kaj misliš ti za sveti raj, Kje za bolest imaš pravila; In če približa se propast In če razjeda tebe strast, Kje za srce so ti zdravila?— "Naj le priklene me bolezen, Tedaj jaz nisem nikdar trezen V gostilno se zatečem tam; V pijači najdem še veselje, Sladi mi vino moje želje, S pijačo se tolažim sam!" Le tihi molk sledi v odgovor Na zadnji bogotajcev govor, Saj on ne vidi svojih zmot. —Odpusti jim . . .!—Popotni vzdihne, Rokave svoje si privihne In ide dalje, svojo pot . . . Nedaleč v senci pod dreveson' Se valjal je en osel stari, Dolgčas mu samemu je bil; Mu pa pogovor ni bil mari, Le muhe tresal je z ušesom, Sodruga bi si rad dobil. A zdajci osel pred gostilno, Se prav napne, zariga silno, Z naprednim glasom svoj i—'!l' Brezverec se ponaša z vedo, Postavlja se v napredno sred« Mu osel potrdilo da. Modrost, ki si prisvaja v last Brezverec, — hodi k židoni krast, Potem pred svetom jo raz g1'1' nja, Še tega ne ume bedak, Da on je oslu v vsem enak; Le osel se z brezvercem string' Jaka Kopriva- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA.' SAMOMOR PREKUPČEVALCA. Chicago, 111. — Finančno stanje, katero je začelo od dne do dne padati in iti rakovo pot, je bilo vzrok, da si je pognal Pierre L. Storm, prekupčevalec z jajci in surovem maslom, kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Ko so oblasti pregledovale njegove kupčijske knjige, so našle, da je veliko več dolžan, kakor je njegovo premoženje vredno. Samomor je izvršil pri svoji pisalni mizi na 226 W. Randolph cesti. Storm zapušča soprogo in 18 letnega sina, kakor tudi 151etno hčerko. -o- PROTINEMŠKO GIBANJE FAŠISTOV. ~ Dunaj, Avstrija. — Od tukaj poročajo, da so fašisti izdali u-kaz, da se mora takoj vsa imena na železniških postajah na južnem Tirolskem spremeniti v Italijanske. Sprevodniki ne smejo več klicati postaje v svojem jeziku. V nekaterih mestih so pregnali občinske može iz občinskih pisarn in iste nadomestili s italijanskimi komisarji. V šolah se ne sme slišati nobene druge besede, kakor le italijansko. Ime grofa I-Iarnt-heima so prekrstili v Conti Sa- rentino, Galler je postal C°|'! in Gosher je moral spremen1" svoje ime v Cesta. OBOROŽENI POLICISTI & VAJO OKRAJNO JEČO- Chicago, III. —- Oblast zve d le, da se vodi med tovar's na smrt obsojenih gibanje, d bodo jetnikom pomagali in ^ iz ječe rešili. V okrajni jet'1-1 niči je devet na smrt obsojen'11 med njimi tudi Fernekes Jack Wood ter Joe HoimeS' morilca klerka v Drake hotel«; Med obsojenci je pa tudi z^P1 in premišljuje svojo usodo Durkin, kakor še več drujp zločincev. Oboroženi policlS imajo ječo obkoljeno in so 11,1 vse pripravljeni. FAŠISTI SE BODO POLASTI LI LASTNINE SVOJIH NASPROTNIKOV. Rim. — Senat je spi'^ predlogo, ki se glasi, da se ko" fiscira lastnina vseh Italijan0' živečih v inozemstvu, ki so P° kazali sovražno lice fašiz# ' ali kakorkoli pokazali, da ® sprotujejo fašistovski ■ via01 Predloga bo takoj prišla v P^ štev kot zakon, da le isto P° piše kralj. Zvonimir Kosem: tovorščina. V najlepšem kraju naše Dolenjske, v tri-kotu Radeče — Mokronog — Krško, kjer živi narod zdrav in nepokvarjen, znan po svoji šegavosti in ljubeznivosti, pa tudi po svoji kremenitosti in lepi književni slovenščini, se vrste na pristojnih krajih vinogradi za vinogradi, z ljubkimi belimi zidanicami na holmih, pod razgledno patrananco častitljivega Kurra, njegove svete Neže in svetega J oš ta. Jagnjeniške, murniške, ore-hovske, šentjanške, veselogorske in druge vinske gorice slove po svoji izborni kapljici daleč po Dolenjskem in ne zaostajajo prav nič za "metličanom" ali "ljutortaerča-nom," dasiravno ostali svet ne ve dosti zanje, ker se domačini ne brigajo za izvoz in primerno reklamo. Vino se prodaja navadno samo bližnjim krčmarjem; čim bližje je kupec, tem bolj všeč je to vinogradniku. Ce je kupec v tri ure oddaljeni vasi ali trgu, se mora požuriti, da se vinogradnik navsezadnje ne premisli in ne proda svojega pridelka komu drugemu, ki mu je za dve ali eno uro bližju. "So same sitnosti s prevažanjem po teh klancih in rebrih," razla- ga vinogradnik v svoji kleti v zidanici, vrteč se pred stiskalnico, dokler ne obesi "kamna" in ti natoči v čašo še prsnega mošta izpod preše in se veselo posmeje: "Veste, najlepše je, če vino ne gre daleč od hiše, da ga hodim pozneje tudi sam lahko .pit ,kadar se mi poljubi in zaželi kapljice, o kateri vem, da je zares pristna in dobra. Pa tudi zaradi tovorščine imamo tod navado, da vina ne prodajemo daleč. . ." Tovorščina! To je bil svoje dni pred svetovno vojno, velik praznik našega vinogradnika. Sedaj, v teh težkih časih, se praznuje tovorščina v zelo, zelo zmanjšanem obsegu, ne več s tako častjo in ^lavo. Ali takrat. . .! Sedaj nas tarejo različne skrbi, med katerimi materijalne niso najzadnje. Takrat pa, ko je sijalo pod solncem ljudem z obrazov vendarle še nekaj veselja, ti stega srečnega veselja, ki ga sedaj zaman iščeš ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih, ki so se komaj izkobacali iz plenic in se igrajo po dvoriščih "mance". — Takrat je bilo v tem pogledu vse drugače. Tovorščina se imenuje tisti čas, ko se na>-tovarja vinogradnikovo vino na kupčeve, vozove, in, se s tem v zvezi prirejajo gostije v počaščenje kupčevo na vinogradnikovem domu. Medtem ko se vrši natovarjanje, ko se pretaka vino iz domačih v kupčeve ^ode na vozovih, cvre mamica v kuhinj in pripravlja vsa mogoča jedila, da bo gostija zvečer čim lepša in okusnejša. Domače dekle ali dekla čisti veliko družinsko sobo, brise s cunjo prah z oken, klopi, miz in okvirov velikih svetnikov na stenah, a .otroci čepe stisnjeni v kotu Za pečjo in težko pričakujejo večera, ko bo zaigrala harmonika in se bo razlegalo po sobi petje. . . Ena izmed takih tovorščin mi je živo o-stalu v spominu, ko sem bil še otrok. Jag-njenica je zatonila v mraku nad Jatno je ugasnila poslednja dnevna svetloba, ko so bili sodi našega kupca — soseda in krčmar-ja Medveda iz doline napolnjeni. Zunaj so hrzali pred vozom konji, slišal sem hlapca Loj z a, kako jih miri, in veseli, potem ju-cejoči se glas strica Martinka: "Spravi mrlič v hlev, ti hlamudra. . . saj še ne gremo, sedaj se tovorščina šele prične, ali si slišal ? Pa ko j, ko j, ko j!" Mati je prižgala v sobi petrolejko. Miza, svečano belopogrnjena, je čakala, šibeča se od polnih skled, krožnikov in steklenic. In gostje so pričeli prihajati. Oče Medved, mamica Medvedica, "stric" Martinek, dekleta iz doline in fantje; nazadnje je prišel Rasperškov Polde s harmoniko, katero je sneLs hrbta že v veži in jo pričel raztezati. V sobo je priplesal igraje,v lica rdeč, bijoč s petami ob tla. Harmonika v njegovih rokah je veselo hre-ščala, dekleta in fantje so zavriskali, "stric" Martinek je vrgel klobuk v strop, oča Medved je veselo mežikal z očmi, in že je donela po sobi tista vinogradniška: En hribček bom kupil, bom trte sadil. . . Zacvenketali so kozarci, tako veselo, prijazno — oča Medved pa se je odkašljal in še vedno mežikaje rekel: "Tisto zapojmo: ,Mi smo štiri jagri, smo zgodaj vstali. . ." In vsi so poslušali že sivolasega, a čilega moža in zapeli pesem o "štirih jagrih." "Mmm-ni-mrha,. še nikoli ni ustrelil nobenega zajca — sedaj je pa še "jager" in še kakšen! "Hop!" je poskočil šaljivec Martinek, pograbil očanca Medveda za ramena in se xavrtel ž njim po sobi. Ko sta upehana obstala, je prijel za kozarec inVa izpraznil do dna: "Tako-le lovimo mi zajce. . . in nobeden nam ne uide. . . Živio!" "Jupejdija, jupejda, jupejdija ja. . ." je pričel prepevati Rasperškov Polde, kobacajo s svojo breščečo harmoniko po vseh štirih po klopi, da bi priplezal na zapeček. "Br. . . br. . . ha-ha-ha!. . . Entetrette jupejdija, jupejda, jupejd1-'' j a. . . ; je hotel žvrgoleti za njim neugnani šal'' vec Martinek in vlekel izza mize dcb';1! mamico Medvedko, da bi zaplesal še ž "J1' Sledile so zdravice, ki jim ni bilo ne W ja ne konca. "Zdravičko dajmo zdaj zapet zavoljo kompanije. Maričko pa tam zad' nabit če vinca ven ne izpije. . ." Ves večer in vso noč do zore se.zveH^ kozarci in se je razlegalo petje. Dekleta fantje so plesali, a godec Polde na zape* je neumorno igral na svojo harmoniko-Jutro se je zalesketalo v sobo — a n'^ gar še ni bila želja, da bi vstal od mize- 1 vorščina se je nadaljevala čez dan in P«.( tem zopet vso noč. Šele drugo jutro •'i pognal hlapec Lojze konje in Medved0 voz z našim vinom je izginil' za ovink^1 Tovorščina je bila končana. . . Ji Tako je bilo s tovorščino nekdaj, v ti^ "starih, blaženih" časih. Kako je sedaj Bog pomagaj! Saj smo se še smejati P0^ bili, kaj šele da bi prepevali po cele in noči — pa tudi skopuhi smo postali vi" vsega -in pijemo, vino sanvo še za potreb' Amerikanski Slovenec Prvi m najstarejši slovenski list The first ud the oldest Slo- I1!*- T Ameriki. venian newspaper in America, H Ustanovljen leta 1891, Established 1891, t' i ^-i i,, - Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday. Mon- deljkov in dnevov po praznikih. day. wd ths day alter holidays. Izdaja in tiska! Published by! EDINOST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprave! Address of publication office! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. Telefon: Canal 0098, 'Phone: Canal 0098. W »-«=a-1 ^-yf Naročnina; Subscription! Za čelo leW ______$5.00 For one year___$5.00 Za pol leta__2.50 For hali a year_______2.50 Za Chicago, Kanado in Evropa* Chicago, Canada and Europe: Za celo leto , 6.00 For one year _. 6.00 Za pol leta - 3.00 For half a year ■ ___3.00 DOPISI vainega pomena za Intro objavo morajo biti doposlanl na nredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo iteviikoi v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chjcago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Državna delavska zavarovalnica. t ^MERIKAJNSKI SLOVENEC (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. t^r* SEDEŽ8 JOLIET, ILL. ££; £ S Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik.............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. Podpredsednik JOS. PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Wavm tajnik..............JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. ^apisnikar..........PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. ^agajnik SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. r JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. . ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o—:-- Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam 'cr njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku «41.161.41. . Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-naselbinah ustanovijd, moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi 6V- Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se m°ški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežeipo število 2000, se pV'^a zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! DOPIS. Waukegan, 111. Kam pa prihodnjo nedeljo Zvečer? Ali ne veš kam? Do-' r°> ti pa jaz povem. Društvo' Družine št. 6 DSD. bo ime-j 0 v Frank Svetetovi dvorani "a 10. cesti lepo veselo igro in ^eselico. Igra bo nekaj izvan-' ledno smešnega in jako vesela, y dveh dejanjih. Poleg tega bo e veliko druge zabave; tako da naj nikogar ne manjka, da jfiu ne bo pozneje žal. Ves čisti dobiček bo darovan 2;a novo šolo. Kakor veste, dra-rojaki, šolo jako nujno po- trebujemo. Zato pomagajte s tem, da se vdeležite igre in veselice, kjer se vam bo nudila prilika, da nekaj storite v ta namen. Na veselici bo igr.ala izvrstna godba, tako da bo tudi za plesaželjne preskrbljeno. Za lačhe in žejne bo tudi preskrbljeno in nadejamo se, da bomo veseli v veselju med veselimi. Zatoraj, rojaki in rojakinje v Waukeganu in North Chicago, vabimo vas prav uljudno, da se prav gotovo te veselice vdeležite. Odbor. ULICA ČANIBEGOVA. ■j. ^gedija lepe srbske učiteljice« Ponovna aretacija Halil-begoviča. , Pred kratkim je bil v Skop-Ponovno aretiran in stavljen okove eden najbogatejših in 'laiuglednejših makedonskih Cani Halilbegovič. • la dogodek se je mnogo ko-[ilentiral po vsej Južni Srbiji 1 Je osvežil spomin na tragič-^ smrt mlade srbske učiteljice 'lice Denič, soproge Čanibe-Vsi Skopljanci, tudi naj-%jša deoa, vedo povedati o dogodku cele historije. Nič g lcln°. saj je dogodek,tesno .P°jen z enim naj popularnej-111 meščanov Skoplja. fotografije in pripovedo- vanj je razvidno, da je bila Milica izredno krasno dekle. V Južno Srbijo je prispela iz starih mej. Makedonci, posebno Turki in Arnavti, verujejo, da je bilo usojeno, da pride v Makedonijo, od koder se več ne povrne. Tako je bilo baje zapisano v knjigi usode. Pri prosti narod je spletel o njej in njenem možu mohamedanske vere cel roman. Tragedija, ki je silno misterijozna, je postala prava ziagonetka, ki je sodišče še sedaj ni razrešilo, čeprav sta potekli od dogodka že dve leti. Dejstvo je, da je bil bogati Canibeg v Milico svoječasno silno zaljubljen. Nekateri trde, da ga je ljubila tudi ona, čeprav je bil vse prej, kakor lep in prikupljiv človek. Čisto ver jetno! Tako v življenju, kakor tudi v fiziki se protivnosti pri vlačujejo. Milica Denič in Čanibeg sta se poročila in nato mnogo potovala. On, bajeslovno bogat, se ni brigal za stroške, kadar je šlo za lepo "kaurko" (krist-janko). Prepotovala sta vso Evropo, dober del Azije in Afrike. Posetila st.a najslavnejša kopališča in letovišča in živela skrajno razkošno. Nato sta se vrnila v Skoplje, kjer ima čanibeg celo vrsto hiš in velepo-sestvo. Neke noči pa je v tihi ulici turškega dela Skoplja nenadoma počil revolverski strel. Bilo je to čisto pred Čanibego-vo hišo. M.alo kasneje so našli Milico mrtvo, ležečo s prestreljenimi prsi na pragu. Tako vsaj so trdile Čanibebove priče ,ki so hotele njega razbremeniti in dokazati, da je Milica izvršila samomor. Drugi pa so zopet odločno dvomili, da bi pred Čanibegovo hišo takrat sploh piadel kak strel, s katerim naj bi se Milica sama usmrtila .Suma ni bilo mogoče za-treti, nakar je bil Čanibeg are-j tiran in obtožen kot ubijalec, svoje žene. Toda Čanibeg se je! krčevito branil in odbijal odj sebe vsak sum. Dogodka ni bilo mogoče razjasniti. Nekateri' zdravniki so na podlagi strjene, krvi, ki je bila pravilno razlita^ na polnih prsih Miličinih, prišli do prepričanja, da se je Mi-, lica v resnici sama usmrtila. — Ako bi jo po njihovem mnenju ubil kdo drug kje drugje in vrgel njeno truplo na ulico, kakor zatrjujejo drugi, potem bij ta strjena kri ne imela take oblike. Na podlagi tega mišljenja je bil čanibeg oproščen. Z njegovih nog so sneli okove in odšel je iz temnice, viharno pozdravljen in sprejet od številnih svojih prijateljev, in znancev. Najnižji sloji naroda so sumljivo zmajali z glavo in govorili : "Tri milijone dinarjev ga je veljala pravda itd." Toda višje sodišče je razsodbo prve instance razveljavilo, nakar je bil Čanibeg zopet aretiran. Jet-niški kovač, ki mu je pred kratkim snel okove z nog, ga je o-( koval zopet v iste okove. Vi temnici čaka sedaj na obnovi-^ tev glavne razprave. Turki in Arnavti so odločno na njegovi strani in pravijo, da je vsemu kriva samo lepa "kaurka" (kristjanka), ki se je sama u-smrtila, ko je prenehala ljubiti svojega moža. Kristjani so nasprotno odločno na strani Milice ,ki je bila pravoslavne vere. Oni pravijo : "Milica je bila odločno proti temu, da bi si po turškem običaju zakrivala] obraz in se je radi tega s'prla z možem, ki jo je dal nato ubiti, sedaj pa se hoče rešiti z denarjem !" Pri sodišču v Skoplju se na- hajajo tri Miličina pisma. Nj^ŠALA, KI SE JE KONČALA S vsakem je nekaj vrstic; eno je naslovljeno na Čanibega, dva pa na njfene starše. Milica je na vseh treh podpisana kot Denič Čanibegova. V njih zatrjuje, da ne more preboleti smrt nekega Kalila in da gre zato prostovoljno v smrt. Prosi, naj se ji njen korak oprosti. Toda vsa tri pisma so starejšega datuma nego je njena smrt. A vendar so ta tri pisni,a, čeprav nekateri dvomijo o njihovi originalnosti, edina podlaga, na katero se more sodišče opirati. Važno vlogo igra v vsej stvari tudi zdravniško mnenje. Ker pa igra v Macedoniji denar vsekakor močno večjo vlogo, kakor v vsakem drugem delu Jugoslavije in ker se tamkaj po denarju presoja in ceni tudi vrednost človeka, je popolnoma razumljivo, da zavzame Čanibeg v tamkajšnjih krajih zelo ugleden položaj. Ni ga kraja v Macedoniji, kjer žive Turki in Arnavti, da ne bi poznali Čanibega. Zato je popolnoma razumljivo, kako silno zanimanje vlada za novo glavno razpravo proti Čanibegu. Sodišče zbira sedaj dokazni materijal in stoji pred izredno težko zagonetko in nenavadno delikatno stvarjo. Ako pa se sodnikom sedaj posreči razrešiti to zagonetko, je zelo dvomljivo. Najverjetnejše je, da o-stane tragedija srbske učiteljice, krasotice Milice Denič, soproge najbogatejšega makedonskega bega Čanibega, še nadalje tajnost fatalne noči Skoplja, makedonske presto-lice. « -o- SMRTJO. Chicago, 111. — Raymond Olson, star 16 let, 2117 N. Springfield ave. in Floyd Buss, star 15 let, sta se vadila v rokobor-bi. Že v prvem krogu, ki je trajal le eno minuto, je padel Olson v nezavest. Poklicani zdravnik si je prizadeval ga spraviti k sebi, kar pa ni imelo vspeha, deček je umrl, ne da bi se zavedel. -o- VELIKA TATVINA STARIH SLIK V MIAMI. Miami, Fla. — Sliko, "Izkuš-njava sv. Antona," katero je slikal Leornardo Da Vinci, v letu 1480, in je cenjena na $100,000 so neznani tatovi poleg več drugih umetnih v skupni vrednosti $230,000 pokradli in neznano kam odpeljiali. Za tatovi ni sledu. \ SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU!" Družinska drama. Pred nekaj tedni je v Dragi na Hrvatskem neki Ivan Viska-nič streljal na svojo mater in nato tudi nase. Mat'i in sin sta dobila težke poškodbe in oba so prepeljali v bolnišnico. Materi se je stanje kmalu zbolj-šalo in bo popolnom.a okrevala, sin pa je.tri tedne ležal v nezavesti ; sedaj se je prebudil, toda oslepel na duhu in telesu: popolnoma slep je na obe očesi in blazen. Oddali so ga v blaznico. KNJIGE KI S DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. To reach the advertise in Slovenec!" best customers "Amerikanski IŠČEM ŽENSKO za gospodinjstvo in varhinjo pri otrokih. Katero veseli, naj se zglasi pri: Andrew Glavach. 1844 W. 22nd St., Chicago, lib X 4" 4? 4?4? 4" 4* 4> 41 4? 4? 4« 4? «£> 4" 4» 4? 4? 4? 4?4? 4» 4? 3C' | OTVORITEV NOVE SLOVENSKE TRGOVINE $ % i * * * 4* v West Aallis, Wis.,—Vogal 49. in National ceste. Dobro blago in nizka cena, za moške, za ženske in otroke. Šivam tudi obleke za ženske in otroke. Za obisk se priporoča Mrs. J. Schiosar Phone: 1272 West Allis. * * * * ft «$» Jj, ^ Jfr, ^ ^ i'f, k "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za siabe zobe. časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob 8o minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako Malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, no odlašajte, da bodo še slabši. Prjdite takoj jutri in zavalile .si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Arcy poslopje, 2. nadstropje Phone: 4854 štv. sobe 204 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrcžnica Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. i Volilni kupon naročnikov. UPRAVNIŠTVU A. SLOV. Chicago, III. , Dne. Priloženo Vam pošiljam $...................... za obnovitev moje naročnine na list A. S. Mojih volilnih glasov je.......... Glasujem za ....................... ............,............................... Naslov ............................................................................ kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........ ...................................... Naslov ...................................................................... Volllaii kupom agitat UPRAVNIŠTVU A. SLOV. Chicago, 111. Dne. Pridobil sem Vam........................novih naročnikov in pošiljam $........................za njih naročnino. Število volilnih glasov znaša.................................... Glasujem za .................................................................... i Naslov .............................................................................. < < kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju kato- j liškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite vsem novim naročnikom jubilejni spominek. J Jaz si izvolim nagrado................ ................................„..... | Podpis agitatorja ...........................................i........ J Naslov ...................................................................... VAŽNO: — Imena in naslove novih naročnikov napišite posebej in nam jih dopošljite s tem kuponom. Pazite, da bodo naslovi pravUno napisani in bo natančno označeno, j koliko je kdo plačal naročnine. POVESTI IN ROMANI, Avstrijska ekspedicaja.....45 Arsene Lupin.................... 1.00 Beli rojaki ......................65 Bele noči . .........................50 Bilke ...............................30 Barvaste črepinje ..........35 Bitka pri Visu ...................45 Boj s prirodo ..................$ .30 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta ...........................25 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, povest .................75 Črna smrt .........................75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe.....50 Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50 Edip na Kolonu ...............20 Fabijola, povest iz rimskih časov...................... • .45 Furij, De Amicis novela .. .75 Genovefa..........................40 Gladiatorji zgodovinski roman dva zvezka .......... 1.50 Gospodarica sveta ...........60 Grud^, umira ..................60 Helena, vez......................50 Hudo brezno ...................35 Ilijada .............................25 Igralec, spisal Dostojevski ...................................75 Izlet G. Broučka...............50 Iz življenja za življenje povesti I. in III. zv..........20 Junakinja iz Štajra ........ 1.50 Junaštvo in zvestoba........ 1.00 Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek .................... 1.00 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet ....................... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................ 5. z v. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................ 6. zv. Doktor Zober — Tugomer ......................... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Zenitev iz nevošč-Ijivosti — Andreja Pajka, spomini starega Slovenca ................................ Jaromil ............................30 Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kazaki ........................... 1.00 Kobzar.............................. 1.00 Svetobor .......................60 Sisto K Šesto ...................30 Krištof Kolumb...............60 Krivec ...........................50 Kraljica mučenica, vez... 1.00 Kratka povest o Antikristu ...................................30 Ljudska knjižica, 3. in 4. zvezek .......................... 1.00 •Jernač zmagovač in Med Plazovi......................... 1.00 2. zv. Darovana .............50 3. zv. Jernač Zmagovač .35 4. zv. Malo življenje.....65 6. zv. Gozdarjev sin.....30 7. zv. Prihajač ...............60 9. zv. Kako sem se jaz likal I. zvez......................50 10. zv. Kako sem se jaz likal II. zv..........................60 11. zv. Kako sem se jaz likal III. zv......................50 14. zv. Ljubljanske slike.. .75 15. zv. Juan Miseria.........50 Mimo ciljev.......................50 Moje življenje .................70 Miklova Zala ...................45 Na krvavih poljanah ...... 1.50 Na negotovih potih...........30 Narod, ki izumira .......... .25 Naše življenje, Ksaver Meško......:......................75 Naša leta Pugelj .......... 1.00 Nihilist, povest .................40 Obiski, Cankar ................ 1.25 Odiseja .............................45 Oglednica, Fr. Zakrajšek .35 Ob tihih večerih, Meško vezana .......................... 1.00 Poslednji dnevi Pompejov 1.00 Perpetua ali afrikanski mučenci ........................50 Pravljice Iztoka ...............75 Pripovesti o Petru velikem .75 Paberki iz Roza.................25 Peter Pavel, glavar...........35 Po strani klobuk ...............75 Pravljice, Wilde .............. s.50 Patria, povest iz irske junaške dobe .......................30 Podobe iz sanj .................60 Pod Svobodnim solncem Fiiržgar, I. in II. zv. ........ 2.50 Pol litra vipavca ............ 1.00 Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 Pripovedke, Hubad...........35 Pravljice Utva in Mira.....50 Različno blago, Slomšek 1.25 Rablji, vez .......................75 Sosedov sin .......................30 Skrivnost najdenke...........35 Spake, vez....................... 1.00 Sorodstvo. Povest .............45 Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto ................80 Tatič, Bevk ....................., .75 Taras Buljba povest.........75 Trenotki oddiha ...............40 Tunel.............................. 1.25 V Libijski puščavi.............20 Vera ................................75 V petih letih okrog sveta. 1.00 V tujih službah.................95 Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb.......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................45 Vzori in boji.................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli- aruzzi, Krilan ...................75 Zbrani spisi Jos. Ivosta- njevec .............................30 Zabavna knjižica: Ks. Meško ...........................90 Zlata Vas ........................45 Znamenje ' štirih .............35 Zgodovinske anekdote I. in II. z v........................75 Zmisel smrti .....................75 Zabavna Knjižica XXIV. zvezek ...........................75 Zločin v Orsivalu .............75 Zadnji dnevi v Ogleju.....85 Zgodba o nevidnem človeku ............................. .50 Zgodbe zdravnika Muz- nika ..............................55 Za milijoni .......................75 POUČNE KNJIGE. Abecednik .........................45 Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma..„$ .75 Angleščina brez učitelja .35 Besednjak, angleško - slovenski, Dr. F. J. Kern .... 5.00 Besednjak angleški — Webster mali 25c. vel. 1.15 Breskev in marelica.........40 Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1.50 Domači vrt ...................... 1.50 Državljanski katekizem,, pouk za dobavo državljanskega papirja .......... ,10 Gradjanski katekizem.....10 Grško - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez. ........ 3.00 Gospodarska geografija .. 1.25 Higijena na kmetih .........75 Hitri računar v Din vel... .75 V dolarski .....................75 Hrvatska čitanka ..1......... 1.50 Italijanščina za Slovence 1.00 Kako si ohranimo ljubo zdravje I. II. III. zv..........50 Kateheze za prvence ...... .35 Katekizem slov. - angl. .. # . 15 Knjiga o lepem vedenju.. 1.25 Knjiga uradnih vlog.........45 Knjigovodstvo..................25 Kratka Katehetika .........20 Kratka zgodovina slovenskega slovstva.............. 1.00 Kubična računica ...........75 Ljubavna in snubil, pisma .35 Mladeničem, prevz. škof Jeglič ...........................40 Mlekarstvo . ,.r.........*........ 1.00 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ 1.00 Naše gobe.................... 1.50 Nemščina brez učitelja I. zvezek ...........................45 Naročilu je pridjati potrebno svoto v Money Ordru, bančf nem čeku, ali v znamkah. Poštnina! je v cenah že všteta. Vsa .narciila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Družba sv. Družine AMERIKA NSK1 SLOVENEC '-' ■"?■*■>-*■■ ■ ' » ...............■ I..I ■ — !..- I...II .1 ,—... ....... KRIZEV POT ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA. PREVEDEL VOJTEH HY BASEK. j (KONEC.) Njegov suhi obraz je polagoma postajal trd. Bil je bel, kakor oskrobljen in izlikan, samo od globokih brazd razoran. Koža, kakor prilepljena v sredi čela, je bila na nosu in bradi nategnjena k bledim ušesom. Nad čelom se je blestela plešasta glava. Življenje mu je izpulilo lase iz n,je, ko ga je tiralo po križevem potu. Marsikje jih je za njim ležalo cel šop. Sicer je *pa bil izraz njegovega obličja miren. Usmiljena smrt je odpihnila vso mračnost'in oblila ustnice s svetniškim smehljajem. Jurijev duh se je gotovo že sprehajal po visokih nebeških prostorih — oblečen v belo oblačilo in s palmo v svojih rokah. Sami mučenči Gospodovi so ga pozdravili pri rajskih vratih in ga peljali k sedežu Jagnjeta, da tam prejme zmagoslavno palmo. Njegovo truplo pa so usmiljene sestre nesle po časi po stopnicah v tiho bolniško kapelo. "Gospod, daj mu večni mir in pokoj!" "In večna luč naj mu sveti," je šepetala sestra zakristanka, ko mu je prižigala pri glavi oljnato lučco, in naredivši znamenje sv. kri-žiH na rakvi, je tiho odšla k počitku v svojo celico. Lahko noč. . . XIV. postaja. Na pokopališču na širnem polju za mestom je kopal grobar nov grob. Težko ga je kopal, vsak trenutek je počival in si brisal z žuljavo roko potne kaplje raz čelo. Ze'mlja je bila zmrzLa in vrhu tega še ledina. Pred kratkim so razširili pokopališče. Smrti staro ni več zadostovalo. Posamezne patri-cijske rodbine ,v mestu so trdovratno branile svoje stare prostore, kjer je bila zemlja že večkrat prekopana, prerita, s solzami prepo- ; jena in pomešana s prahom človeških teles in | krst. , "Kaj tam!" je razlagal grobokop — "tam je lahko kopati; s samo lopato izkopljem ves grob — še stene moram podpreti z deskami, da ga zemlja sproti ne zasuje — ali tukaj, na tej ravnini — sam kamen povsod. . . zamahnil je s krampom' in vrgel iz groba kos od-krušenega kamna. Tu, na tem koncu pokopališča ni hotel nihče biti pokopan. Pusto je bilo tukaj, nobeno drevo še ni bilo tu vsajeno, noben grm ali cvetica. Pokopavali so sem tiste, ki niso imeli nikogar, ki niso umirali v sredi družine, med jokom in molitvami prijateljev, ampak take, ki so umirali zapuščeni. Navadno so semkaj prihajali pogrebi iz bolnišnice. . . Kosovški župnik, ki se je pripeljal v mesto, da se dogovori o pogrebu, je gledal to neizpolnjeno vrsto novih grobov, od katerih je bil zadnji določen za Jurija. Kakor zobje pri glavniku so segali od belega zidu v notranjost pokopališča. Niso bili niti s travo zarastli niti s snegom pokriti. Rumena, mrtva, v grude zmrzla ilovica se je kopičila na njih. "Samo, da se to enkrat prekoplje," je zopet začel grobar, "potem bo delo že Lažje — zemlja bo preperela, počrnela in vsaj trava bo pognala," in zopet je metal ven izkopane kamne. "Oh, moj Bog, to je kamenje !" — je vzdih-nil mladi župnik. "Smrt mu ga je nabrala v njegovem življenju in ga znosila sem. Morda so tu vsi ti kamni, s katerimi so rajnkega v življenju tako sirovo pobijali," — mu je prišlo na misel in dolgo, dolgo je gledal na ta kup kamenja. Videl je v duhu roke, ki so te kamne metale. Bile so grobe in mehke. Kamni iz finih rok so bili bolj gladki, oglajeni kakor iz potoka, a zato tem bolj trdi; oni iz grobih rok so bili bolj robati, bolj grobi, a ne tako težki. "Mu boste mar tudi to kamenje vrgli v grob?" vpraša hitro. "Ne, ne," se je dvignil grobar od dela — "to bom izvozil na vozičku ven, tja na cesto, in bom tako popravil kos ceste k pokopališču." "Tako, tako," — je rekel duhovnik in odšel. Drugi dan je bil pogreb. Zjutraj krog desete ure se je pomikal sprevod iz bolnišnice v dekanijsko cerkev. Pripeljalo se je veliko duhovnikov — revščino rakve so zakrivali znaki duhovske časti : vijoličasti plašč, masna knjiga in kelih s pateno. Uslužbenci pogrebnega zavoda so vzeli ra-kev z voza in jo položili na oder v prezbite-riju. ) Na oltarju so plapolali plameni mnogoštevilnih sveč in dim kadila pri slovesni zaduš-nici se je v oblačkih valil pod cerkvenim svodom. Po sveti maši je imel župnik iz Kosovca genljiv govor o angelski čistosti, sveti potr-pežlivosti in veliki požrtvovalnosti v Gospodu umrlega. Ljudje so ginjeni jokali — a ko so mrliča i zopet položili na voz, so si obrisali oči in se — veseli lepega zimskega dneva — ravno- ' dušno zabavali o vsakdanjih stvareh. ^ Mrliča so pripeljali na pokopališče, cerkovnik je vzel z rakve plašč, kelih in knjigo, na- ' to pa so rakev spustili v grob. "Rozžehnejme se s tfm telem, pochovejmež je s pokojem. . ."* ' se je žalostno glasil staročeški koral, ki ga je pela peščica pevcev pri grobu. * Poslovimo se od tega telesa, — pokoplji-mo ga v pokoju. Ljudje so že odhajali; nekateri niso'slišali I ni besed zadnje kitice več: "Kriste, pro sve oslavenf, dej nwm hrichu odpuštenf."* a drugi so se rili h grobu in hitro metali zmr-zlo glino v grob, v katerem je bolj in bolj izginjala rakev s truplom Jurijevim--- Rpquiescat in pace. Epilog: ---verujem v občestvo svetnikov, od- puščenje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. Amen. * Kristus, radi svoje slave — daj nam odpuščanje grehov. 8 Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST " —▼sam slovanskim društvom in organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, 1 s, —za vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila izdeljujemo lično, točno In hitro, —naje cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte! Mf. —Naša ipecijaliteta so zlasti druitvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO* Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILE. VASI PRIHRANKI • 'loženi pri nas, so vedno ; varni. Vi živite lahko v ! katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko i vložnik na naši banki, 5 prav kakor bi živeli v na-e šem mestu. Pišite nam za 1 pojasnila in dobili boste , odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na j| to ali vi predložite svojo t vložno knjigo, ali ne. ----------,--—----- ' Nag kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima naloao nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najirazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas- G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. Vsakovrstne Vsakovrstno Peči! pohištvo! Domača trgovina za Domače potrebščine Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki po-) magajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. ' Za dobro i Pohištvo ! se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do-' mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lanko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! J. L. Telser i Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio | 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. j 1 Phones; Canal 6138—Roosevelt 2107. Ustanovljeno 1912. 9 Phonei: 257S in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER fpepKpf ACTION CO. 1 i''Slj^ffiteJIl Manufacturers of Player Pianos. H^^^g^j 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. lltefM I Fonografe, plošče in role v vseh |$ir Jezik)h. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu,-ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., Cleveland, Ohio. I TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 | PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road —■ Phone Eddy 5849 [PISANO POLJE —- J. M. Trunk.--? McCabove muhe. V. Hudo razgorčen je bivši frančiškan s stališčem cerkve nasproti odpadnikom*. Tudi tu bi on rad uveljavil načelo, da sme vsak fakin cerkev grizti in nesramno napadati, a ona bi tako fakinsko početje smela samo mirno gledati. Kri in grmade morajo seve nastopiti, saj kur-ija polt je zelo uspešen argu-jment pri onih, ki jih tudi vest grize in se jim pred cerkvijo in posledicami odpadništva hlače tresejo, dasi se delajo silno korajžne. Beblja nekaj o cerkvenem pravu in misli, da je povedal nekaj duhovitega, ko pravi, da "velika večina duhovščine ve o vseh teh zakonih malo več ko lajiki." Ako kaj takega Pro-I svetarjem ne vzame sape, jim ~ ni pomoči. Na piko vzame neki spis o cerkvenem pravu jezuita Ma-rianus de Luca. Meni se stvar zdi sumljiva, ker takih imen jezuitje ne nosijo, a nočem ravno oporekati, ker mi je tudi nemogoče spisa kontrolirati. Vse-kako se nekega suma ne morem iznebiti tudi glede vsebine .ali izvajanj, ako so pristna. Ce je jezuit res razvijal o heretikih take teorije, potem so to pač misli posameznega pisatelja, nikakor pa ne avtoritativna cerkvena naziranjia. Stvar spa-' da v kako znanstveno revijo,! ne v časopis, kjer se dela samo! propaganda. McCabe ne dela1 niti razlike med heretiki, apo-j stati, (odpadniki), in razkolni-l ki (shismatiki), temveč tlači vse v en koš. Vsekako je moralo slovenskim heretikom in odpadnikom pretresavati mozeg in kosti, ko i so čitali o "krvi in grmadah in smrti," da so jim strahu šklepetali zobje. Ni mi, kakor rečeno, spis jezuita Marianus de Luca na raz- : polago, .a skoroda nemogoče je, i da bi bil zapisal in Leo XIII. to -celo potrdil, sledeči odstavek: "Neverniki (v katoliški cerkvi), ki žive pod katoliškim monarhom. . . se morajo prisiliti k veri, če je le mogoče. . Zgodovina priča, da cerkev Ka-rola Velikega ni proglasila za svetnika, ker je pag.anske Sak- -sonce h krstu silil. Da oplaši McCabe malo Angleže in Ame-rikance, pristavlja v oklepaju: "Vatikan upa, da pride tak monarh (katoliški) nekega dne v Angliji in Združenih drža- ( vah." To diši po kukluksklan- . ski mineštri, in se hoče dični j McGabe s tem samo malo pri- . kupiti Angležem in nekaterim Amerikancem, ki imajo silen strah pred Vatikanom. Pri strašenju Mc Cabe ni v zadregi. Baje de Luca pravi, da se mora nevernike k veri * prisiliti, a podvoji strali, ko za- " j piše: "Heretike pa cerkev ne le lahko, temveč mora usmrti- ® | ti." Koliko, dični McGabe, jih t usmrti na dan ? In koliko heretičnih Slovencev je cerkev že usmrtila, pokorna Prosveta, ko jih "ne samo lahko, temveč jih 4 mora"?? <1 Dobro, da imamo še "hudo- _ ben" svet, dasi bi moral biti hu- * dobni. Ta je namreč poskrbel, j "da cerkev ne more izvrševati I svojih divjaških postav." Izvajanja jezuita de Luca, ako soj resnična, postanejo mahom«} "cerkvene postave." Zopet dela McCabe malo kurje polti ljudem v angleško govorečih deželah in Prosveta tudi v slovensko govorečih, pa! je kaj takega — hvalabogu —J in odleglo bo tudi Prosvetai* jem, nemogoče. Malo poj.avka! o sebi, za kakšno "garjevo ov-co" so ga proglasili, pa se je "fejst" držal in mirno spal, u-pajmo, da tudi bralci Prosvete« Pa strahu še ni konec. Strašilo je v Franciji, straši baje celo v Angliji in straši tudi po! Ameriki, saj je jezuit de Luca pisal, da mora — smrt peti, M pred smrtjo ima korajžni bivši frančiškan oči vidno hudo fugot Nehote pa postane iz prestrašenega McCaba — Kajfa« si prerokuje resnico. Piše namreč : "S tem sem opisal atmosfero, v kakršni je mogoče obdržati ljudi, da verjamejo vse! naštete otročarije." Izborno se je izrazil. Prosvetarji, zastonj ste zidali na tega "velikana," j saj je nekdo trdil, da bi bil jaž res velikan, ko bi kaj sličneg^ spisal. On sam imenuje vse to — otročarije, in je pravo zadel. Za resne ljudi kaj takega; resnično ni, je le za otročaje. S tem karakterizira izborno j«* rišarijo okoli Prosvete. Otroci ste. Smrtna kosa. Preminul je v Ljubljani S* Ubald Trnkoczy pl. Zaszkal. najstarejši sin pok. lekarnarja Trnkoczyja. Pokojnik se je posebno živahno udejstvoval * športu in je bil splošno priljubljen. — V Radovljici je preminul vvprosti 74 let, g. Aritori Praprotmk, 'posestnik "mgostij ničar. Pokojnik je bil daleč naokrog znan po svoji gostoljubnosti in postrežljivosti. KVALITETA — TOČNOSt — POŠTENJE 1 F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zalog* ! fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt cest« CHICAGO, ILL. louis stritar se priporoča rojakom za nar°* čil£ premoga, katerega prip®' Ijam na dom. Prevažam po*11' štve ob času selitev in vse kal* spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. ___.... . ..... CLEVELANDCANJEJ kadar potrebujete pogrebnika ' spomnite vedno na prvi ilofta»v PORrebni zavod GRDINA IN SINOVI (A 1053 — E. 62nd St , n Jj- CLEVELAND, OHly ff Priraite ca bližali telefon Jo ** kličite: Randolph 1881 ali 433«. V •wviwJMwmsiiatiW«1*^ i Jm i • 0 ■ ■ 'Ml Italijanske Hormonike. Mi izdeljujemo in importira-tno vse vrste harmonike, prvtf- s vrstne, na roko delane Italia« iAccordeons. ki so najboljše ! svetu. Jamčene 10 let. Naše ce- i : ne so najnižje. Vsak kupec dobi , brezplačen pouk. Pišite po cenik- RUATTA SERENELLI & C O- Dept. 96 P 817 Blue Island A v., Chicago,111- | ^ ■ — - _______________________