'r--------------------- TRST, petek 23. decembra 1955 Leto XI. - Št. 303 (3232) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, 11. nad. — TELEFON 93-111 IN 94-63* «. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pelllco Ml.. Tel. 33-83 — OGLASI: od 8. v|51ne v Slrlni 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 2« — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ3 Izvod 10,® 1.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska urzavna z iv zoz.Tr3t « FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • Izdata Založništvo tržaškega V * Splošno nezadovoljstvo z načrti vlade po zakonu o pooblastilu Ali bo potrebno vrniti pred parlament celotno vprašanje zahtev državnih nameščencev? - Ulili, proglasila stavko železničarjev za 29. december - Pomota državnega računovodstva pri računanju potrebne vsote za povišanje plač? (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Medtem ko je J današnjim dnem prenehala osemdnevna stavka srednješolskih profesorjev, je vlada objavila lestvice novih plač ** državne nameščence, ki “Odo veljale od prvega julija 1956, CGIL pa je napovedala stavko železničarjev za j*, december, in sicer strojnega, potujočega in pomorskega osebja. Stavki pa se de-jhokristjanski in socialdemokratski sindikati niso pridružili Cib zaključku stavke profesorjev je šolska fronta v posebnem poročilu poudarila strnjenost udeležbe in ponov-Jo potrdila, da se mezdno gibanje nadaljuje, s tem da se “odo profesorji vzdržali redo. palnih konferenc ob zaključku prvega tromesečja. Poročijo izraža nezadovoljstvo glede stališča višjega sveta prosvetnega ministrstva glede pravne ureditve položaja ravnateljev in profesorjev. 2e predvčerajšnjim smo po-fočali, da je iz celotnih^ načrtov za nove plače državnih nameščencev bilo razvidno, da ko za povišanje potrebnih 221 Milijard lir za razliko od 120 niilijard, kolikor je bilo rečeno takoj ob začetku reševanja toga vprašanja. Toda vlada je Sačela računati in je zraču-nala, da bo treba ne 120, tern-več 160 milijard, medtem ko pajnovejši računi kažejo — ?ot rečeno *— da je potrebnih še vsaj 60 milijard, to je, skupno 221 milijard. Politični opazovalci in novinarji nikakor ne morejo • Priti vzrokom teh razlik do '■na. Zakladni minister Gava Se z vsemi štirimi otepa obtožb, da je hotel račune razpihniti, kar je precej smešno, ker se obenem brani tudi kred očitkom, da ni znal pra-1 'blno oceniti potrebne vsote 2a povišanje plač. Iz vvs°8?. sledita samo dve možnosti. ®li je vmes v resnici napiho-vanje računov, ali pa gre za hudo napako v računih, ki 5.° ie v tem primeru zagre- (silo glavno državno računovodstvo. Vsekakor -i* doslej Objavljenih številk ne izhaja, ia. je bilo računovodstvo prisiljeno povišati številko 160 milijard na 220 milijard zaradi najnovejših vladnih odtokov za zvišanje plač. j Najprej se je govorilo, da klora zakladni minister najti 20 do 25 milijard, kar je minister končno storil z novimi Posrednimi davki, nato pa je kilo rečeno, da je samo za Profesorje treba najti najmanj je deset milijard. Sedaj pa izhaja iz objavljenih lestvic, da le zakladni minister našel namesto 25 ali 35 milijard kar milijard, za katere bo treka najti kritje z novim privijanjem davčnega vijaka. Rakun se torej ne ujema vsaj ta 25 milijard. Tolikšna pomota je za državno računovodstvo resna stvar, za javno mnenje pa tudi. CGIL, kjer zamenjuje obolelega Di Vittoria poslanec hizzadri, je o vladnih ukrepih Po zakonu o pooblastilu v svojem današnjem poročilu izrazila negativno sodbo, bodisi zaradi popolne neustrezno-■ sti materialnih ukrepov bodi-st zaradi nezadovoljivih prav-hih določil, ki so z več vidikov celo v nasprotju z ustavnimi določbami. Glede dolo-Cil, ki zadevajo profesorje in šolnike sploh, ugotavlja poročilo CGIL z obžalovanjem, da le vlada odbila pravične zahteve, ki jih je postavila šolska fronta, ker so nekatere določbe pravnega značaja takš-he, da vzbujajo upravičeno Vznemirjenost med šolniki v Vsej državi, zlasti glede jamstva svobode poučevanja. Levi opoziciji, ki najdosledneje brani interese državnih nameščencev, še posebej pa Srednješolskih profesorjev, in ki najostreje kritizira delegirane dekrete, se v vedno več-ii meri pridružujejo predstavniki centra v zahtevi, naj Vlada zahteva od parlamenta podaljšanje roka zakona 0 pooblastilu, ki je določen *a 10. januar. Na ta način hi seveda prišlo pred parlament vse petmesečno delo Sedanje vlade, kar pa vlada 'nia za izraz nezaupanja. Zato vladni tisk v obrambi o-menjenega roka napada levico in jo obtožuje, do hoče Vreči prav tisto vlado, o kateri trdi, da jo je prav ona ke večkrat rešila. Vodstvo ACLI je danes razpravljalo o zakonskem načrtu ?a zemljiške pogodbe, ki ga je pred kratkim vlada odobrila, in ugotovilo, da vsebuje načrt sicer nekaj izboljšav zlasti glede trajanja pogodbenih rokov, da pa je med negativnimi elementi načrta najhujše dejstvo, da ni vanj Vneseno načelo stalnih upravičenih razlogov in načelo Sorazmernejše razdelitve pridelka v hribovitih krajih, kjer je delo težje. ACLI še posebej poudarja, da predstavlja načelo stalnih upravičenih razlogov najboljše jamstvo za obrambo dela, Zato bo dala pobudo za pokrajinske sestanke, kjer bodo o tej zadevi razpravljali in se sporazumeli o potrebnih spreminjevalmh predlogih, ki naj zakon izboljšajo. '*'č- A. P. Cranchi obiskal seoal in poslansko zbornico RIM, 22. — Danes zjutraj je predsednik republike Gron-chi vrnil obisk, ki sta mu ga včeraj napravila predsednika senata in poslanske zbornice. V poslanski zbornici ga je pozdravil predsednik Leone, v senatu pa predsednik Mer-zagora. V svojem odgovoru predsedniku poslanske zbornice je Gronchi med drugim poudaril, da se ne sme pozabiti, da se politično življenje ne omejuje in tudi ne identificira s- funkciji parlamenta: «To je zadeva, ki zanima najširše sloje javnega mnenja, del anonimnega javnega mnenja, ki pa je tisto, ki večkrat uveljavlja svojo voljo tudi preko in proti volji strank, ki mislijo, da to mnenje tolmačijo«. «Ne mislim svariti, je pripomnil Gronchi, pač pa samo opozoriti tudi samega sebe, da je treba vedno temeljito razumeti zahteve nacionalne skupnosti, zato da se lahko točneje tolmačijo«, V odgovor predsedniku senata pa je Gronchi dejal, da je zadovoljen, ker je dobil tudi od senata zagotovilo, da bo ta uspešno prispeval ne samo k «popolni in dejanski spopolnitvi naše ustavne stavbe, pač pa tudi k zadovoljitvi teženj in potreb nacionalne skupnosti«. Mac Miltonova zahvala Edvardu Kardelju BEOGRAD, 22. — Ob izvolitvi Jugoslavije v Varnostni svet se je dosedanji britanski zunanji minister Harold Mac Millan pismeno zahvalil podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju za prispevek, ki ga je Jugoslavija dala pri rešitvi tega vprašanja. MacMillan končuje svoje pismo z besedami: «Jugos*ovanska vlada je storila veliko uslugo Združenim narodom in Evropi. Ta izkušnja je pokazala velitco važnost ohranitve obstoječega sporazuma o zemljepisni razdelitvi sedežev v Varnostnem svetu. Upam, da bo zdaj, ko so bili sprejeti novi člani, mogoče doseči aražman, ki bo ugodnejši od sedanjega.« kalna stranka dala pobudo za posebno parlamentarno anketo o monopolih in da je nasprotna vsakršni povezavi list tako v volilnem zakonu za upravne volitve kakor tudi za politične ter izraža solidarnost s stavkajočimi profesorji. V poročilu poudarjajo dalje radikali, da znane in točno določene politične in gospodarske sile v državi tudi v vladni koaliciji vedno bolj ovirajo izvršitev onega vladnega programa centra in levice. ki je predstavljal osnovo današnje vlade. Medtem pa so se sile laične demokracije zaradi razdrobljenosti oslabile in niso izvršile funkcije, s katero bi morale dati enotno direktivo. Po drugi strani pa pripravljalni odbor stranke ugotavlja, da se s takšno oceno strinjajo one sile, ki so sorodne centru in levici. za 10 0 RIM, 22. —■ Pripravljalni odbor novoustanovljene »Radikalne stranke italijanskih liberalcev in demokratov« (»Par-tito radicale dei liberali e de-mocratici italiani« - «PRLDI#> je objavil o politični situaciji v deželi posebno poročilo, ki pravi med drugim, da bo radi- Tito v Eritreji ASM AR A, 22. — Prebivalstvo Eritreje je priredilo danes veličasten sprejem predsedniku Titu, ko je v spremstvu cesarja Haila Selasija prispel v Asmaro- Eritrejska vlada je proglasila današnji dan za praznik. Številni okoličani so prišli v mesto v narodnih nošah iz oddaljenih krajev, da bi pozdravili predsednika prijateljske države. U-lice in trgi so bili okrašeni z jugoslovanskimi in etiopskimi zastavami in .številnimi slavoloki. Več desettisoč ljudi je navdušeno pozdiavljalo visoka državnika, ki sta dobro razpoložena odzdravljala ljudstvu. Pred vhodom v rezidenco namestništva so maršala Tita pozdravili cesarski namestnik za Eritrejo Bitevod Aldorga-čao Mesai, predsednik eritrejske vlade s člani vlade, člani eritrejskega parlamenta in drugi visoki funkcionarji. Predsednik Tito in Haile Selasi bosta ostala jutri v Asmari, kjer bo zvečer svečan sprejem. V dobro obveščenih krogih menijo, da bo jutri objavljeno skupno poročilo o etiopsko-jugoslovanskih razgovorih. BEOGRAD, 22. — Glavni odbor zvezne trgovinske zbornice je sprejel danes predlog o udeležbi jugoslovanskih podjetij na inozemskih v*'e-sejmih v prihodnjem letu. Po tem sklepu bodo jugoslovanska podjetja razstavljala na 13 velesejmih, med drugith v Frankfurtu na Meni, Milanu, Trstu, itd. Na seji so u-gotovili, da je do konca novembra izvoz dosegel vrednost 65 milijard din in da je pričakovati, da bo letni načrt izvoza izpolnjen. Državni uradniki prijavljeni sodišču RIM, 22. — Podtajništvo za vojne pokojnine poroča, da se nadaljuje preiskava, da ugotovijo krivdo tistih, ki so v povojnih letih izkoristili svoj položaj, da izvršijo nezakonita dejanja v škodo javne uprave ali državljanov. Te dni je rimska policija prijavila sodišču uradnika, nameščenega v glavnem ravnateljstvu za vojne pokojnine Folina Nicolina, ki je zahteval in dobil 100.000 lir za svoje posredovanje za rešitev zadeve nekega Leone Loy bivajočega v Trstu. nnvmarji odpotovali na Kitajske BEOGRAD, 22. — Danes ,ie odpotovaia z letalom na kitajsko delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije pod vodstvom direktorja Tanjuga Vekoslava Prpiča. Delegacija, ki vrača obisk kitajskih novinarjev, bo šest tednov gost vse-kitajske novinarske zveze. Po obisku na Kitajskem bodo člani delegacije obiskali Burmo. Na poti v Peking se bodo jugoslovanski novinarji zadržali nekaj dn: v Moskvi. ponovni pozivi jordano Zasedanje VrliDMga sovjeta odloženo noj se reši britanskega vpliva IaraiH poročila 0 POlOVOnlO V l«W0 Poveljnik egiptovskih in sirskih oboroženih sil odpotoval v Riad, kjer se bo razgovarjal o skupni pomoči Jordanu - Pri neredih v A m m a nu je bilo ubitih 41 ljudi, 150 pa ranjenih AMMAN. 22. — Danes so | niso dobili nobene take po- BEOGRAD. 22. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel navodila zveznim organom, ki naj jih upoštevajo pri sestavljanju družbenega načrta za leto 1956. Zaradi zakasnitve pri sestavljanju načrta je zvezni izvršni svet sprejel odlok o začasnih gospodarskih ukrepih, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem. Poleg tega je svet sprejel sklep, da se kot novoletna nagrada izplača državnim u-službencem polovica mesečne plače. uradno javili, da je bilo pri neredih v jordanski prestolnici ubitih 4J ljudi, 150 pa ranjenih. Poročilo ne omenja žrtev v jordanskem sektorju Jeruzalema ali pa v drugih krajih države, kjer so zadnje dni bile demonstracije proti bagdadskemu paktu. Nova jordanska vlada, ki ji predseduje Ibrahim Hašem. je imela danes svojo prvo sejo, na kateri so ugotovili, da se je v deželo povrnil mir. ter so govorili o rezultatih finančnih razgovorov, ki so se nedavno zaključili v Londonu med Veliko Britanijo in Jordanom. Pooblastili so nato notranjega ministra, naj pripravi splošne volitve. Delegacija, ki se je razgovarjala v Londonu, bo takoj po svojem prihodu poročala o razgovorih, katerih izid označujejo za «zadovoljiv». Na vprašanje novinarjev v zvezi z vestmi, da so Egipt, Sirija in Saudova rabija ponudili Jordanu 8 milijonov šterlingov, zato da preprečijo, da bi Jordan ostal pod brl tanskim vplivom sta Ibrahim Hašem in obrambni minister Mulki izjavila, da do sedaj rudbe. Sirski ministrski predsednik Gazi pa je v Damasku podal tisku izjavo, v kateri je sporočil, da so Sirija, Egipt in Saudova Arabija ponudile jordanski vladi plačilo enakega zneska, kakor znaša britanska pomoč, da pa do sedaj niso še dobile odgovora. »Ce bo ponudba zavrnjena, je dodal Gazi, bom osebno odpotoval v Amman, da posredujem pri kralju in pri članih jerdanske vlade«. Zvedelo se je tudi. da je predsednik sirske republike Sukri Huatli izročil jordanskemu odpravniku poslov v Damasku, ki je odpotoval v Amman, osebno pismo za kralja Huseina. Iz Kaira pa je odpotoval z letalom v prestolnico Saudo-ve Arabije poveljnik egiptovskih in sirskih oboroženih sil general Hakim Amer v spremstvu zunanjega ministra in nekaterih častnikov. V Riadu se bodo razgovarjali s kraljem Saudom. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo govorili o pomoči, ki jo je E-gipt pripravljen nuditi sporazumno s Saudošro Arabijo Jordanu, da se ta država odtegne angleškemu vplivu. Po povratku Hruščeva in Bulganina s šesttedenskega potovanja v Indijo, Burmo in Afganistan - V Londonu še vedno ugibajo o vabilu - Nehrujevo poročilo o obisku sovjetskih državnikov MOSKVA, 22. — Danes je ] poročilo po načelu kolektiv-bilo tudi uradno sporočeno, nega vodstva poprej odobri-da je bilo zasedanje Vrhov- ti prezidij CK KP ZSSR ip nega sovjeta ZSSR preloženo Zasedanje bi se moralo začeti jutri, a je bilo odloženo do 26. decembra. V moskovskih krogih vest o odložitvi ni povzročila presenečenja, saj so jo pričakovali že nekaj dni. Njen namen je, da se predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar CK Kp ZSSR Hruščev seznanita z razvojem dogodkov v deželi, iz katere sta bila šest tednov odsotna, in da pripravita poročilo o svojem potovanju v Azijo, ki ga imajo v Moskvi za enega izmed najvažnejših mednarodnih političnih dogodkov po vojni. Poleg tega morata Sporazum z Avstrijo o tržaškem pristanišču stopi v veljavo! januarja pis avstrijske državne pogodbe s priznanjem avstrijska nevtralnosti, sporazum med Finsko in ZSSR o Porkkali. izboljšanje odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, obisk kanclerja Adenauerja v Moskvi in sporazum o izpustitvi nemških ujetnikov in vojnih zločincev. Angleško-indijski atomski sporazum NOVI DELHI, 22. — Med Indijo in Veliko Britanijo je bil sklenjen sporazum o sodelovanju in vzajemni pomoči na področju izkoriščanja atomske energije v miroljub- ljajo. da sta si italijanska in avstrijska vlada izmenjali noti, s katerima je dogovorjeno, da bo sporazum, ki je bil podpisan 22 oktobra med Italijo in Avstrijo o uporabljanju tržaškega pristanišča, stopil v veljavo 1. januarja 1956. Poživitev uporniškega gibanja v Alžiru povzroča resne skrbi francoski vladi Posebno odposlanstvo troh neposrednih sodelavcev Faura bo odšlo v Alilr - Posivi alžirske «osvobodilne fronte» - Ostra polemika v francoskem časopisju zaradi vmešavanja Vatikana v volilno kampanjo ožja vlada. Medtem v Londonu še vedno razpravljajo o obisku Hruščeva in Bulganina v Angliji, ki je napovedan za prihodnjo pomlad. Čeprav je včeraj v imenu vlade lord Rea-ding izjavil, da je glede vabila položaj nespremenjen, se še vedno pojavljajo glasovi o možnosti preklica. Ti glasovi so bolj ali manj v zvezi z zahtevami nekaterih krogov, ki so jih najbolj razburile obtožbe proti kolonializmi#, ki sta jih Bulganin in Hruščev izrekla v Indiji in Burmi. Današnji «Daily Telegraph« pa piše, da angleška držav-j ne narnene. Sporazum prednika ne bosta »normalna tu- videva med drugim, da bo rista» in se vprašuje, kakšen . Velika Bntanija dobavljala pomen ima njun obisk v An- | atomska goriva kot gliji; «Gotovo ne bo dosti • oplemeniteni uran za reaktor, k: ga gradijo v Trombayu pri Bombayu. V angleških krogih pa pripominjajo, da je angleško-indijski sporazum v skladu % priporočili ženevske konference o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Dodajajo, da je Velika Britanija že sklenila ali pa bo v kratkem sklenila podobne sporazume z ostalimi državami Commonvvealtha, pa tudi z nekaterimi drugimi, kot na primer z Dansko. PARIZ, 22. - Francoska vlada kanske fronte^ največji se- 3 («Comet» ima štiri reakoij- Segni obiskal papeža RIM, 22. — Predsednik vlade Segni je danes zjutraj napravil svoj prvi uraden obisk Papežu. Poročilo Anse pravi, da je bil obisk privatnega značaja, ker je Segni odšel v Vatikan skupno s svojo ženo in sinom. Z njim sta bili tudi Podtajnik v predsedništvu dusso in njegovi posebni taj-111 k Giannantonio. IZRAELSK0-S1RSK1 SPOR PRED VARNOSTNIM SVETOM SIRIJA ZAHTEVA izključitev Izraela Varnostni svet bo nadaljeval razpravo po proučitvi vseh predloženih dokumentov NEW VORK, 22. — Danes I napad za «agresijo» po defini-zvečer se je sestal Varnostni ■ ciji Listine OZN. svet in nadaljeval razpravo o sirskem protestu zaradi izraelskega napada ob Galilejskem jezeru v noči med 11. in 12. decembrom. Seji sta na vabilo predsednika Varnostnega sveta prisostvovala tudi predstavnika Izraela in Sirije. Prvi je govoril sirski delegat Ahmed Sukeiri. ki je zavračal izraelske argumente in označil napad ob Galilejskem jezeru za «premišljen umor v velikem stilu«. Zanikat je, da bi bilo pred izraelsko akcijo prišlo do sirskega napada na izraelsko stražno ladjo in dejal, da oO Izraelci izvedli »vojno akcijo v nacističnem stilu«. Sirski predstavnik je nato predložil načrt resolucije, ki zahteva izključitev Izraela iz Združenih narodov zaradi stalrfih kršitev Listine OZN, medtem ko naj bi države članice uvedle gospodarske sankcije preti Izraelu. Končno zahteva resolucija od Varnostnega sveta, naj »obsodi Izrael zaradi napada, izvršenega 12. decembra z oboroženimi silami proti ozemhu in oboroženim silam Sirije«. Varnostni svet naj označi ta Da pa bi bilo mogoče o resoluciji glasovati, jo mora uradno predložiti ena izmed držav, članic Varnostnega sveta. Izraelski delegat Abba Eban pa je izjavil, da se poskuša Sirija »de faeto« polastiti Galilejskega jezera, ki je po sporazumu o premirju del izraelskega ozemlja. Nato je navajal sirska vojaška navodila, po katerih ima Sirija Galilejsko jezero za svoje teritorialne vode. Končno je izrazil upanje, da bo Varnostni svet sprejel resolucijo, ki bo ukazala Siriji naj »ne ovira Izraela pri delavnosti na jezeru in njegovem obrežju in naj preneha izvajati nadzorstvo nad delom ozemlja, ki ga sporazum o premirju dodeljuje Izraelu«. Predsednik sir I.eslie Knox Munro pe nato predlagal odložitev diskusije za daljši čas. da bi elani Varnostnega sveta lahko proučili predložene dokumente. Izrazil je tudi upanje, da bo vsaj za božič in Novo leto v Palestini mir. Prihodnjo sejo Varnostnega sveta bo sklical predsednik po posvetovanju s člani sveta. je sklenila poslati v Alžir posebno odposlanstvo treh neposrednih sodelavcev Faura. Naloga odposlanstva bo skrbeti za tesnejšo povezavo med predsednikom vlade, ki sedaj začasno vodi tudi notranje ministrstvo, in generalnim guvernerjem v Alžiru. Odposlanstvo naj bi tudi na kraju samem ocenilo položaj in poročalo i tem, ali naj se tja pošljejo nove čete. Nedavno . je Soustelle zahteval drugih 60.000 mož, ki naj bi se pridružili sedanjim 200.000 vojakom v Alžiru. Odposlanstvo bo moralo tudi ugotoviti, koliko je resnice na govoricah o pošiljanju orožja iz Libije v Alžir. Dalje so na seji vlade poudarili, da je propaganda Arabske lige in komunistov zelo aktivna v vrstah domačih čet. Vesti, ki prihajajo iz Alži-ra govorijo o možnosti poizkusa splošne vstaje v božični noči. Ne glede na to pa je treba ugotoviti, da se je polbžaj v zadnjem času zelo zaostril in v Parizu zopet mi-slijo o tem, da bi ponovno združili v rokah enega samega človeka vojaško in civilno oblast ter s tem v zvezi omenjajo maršala Juina. Toda številne politične skupine nasprotujejo temu. V zadnjih 48 urah je zara di atentatov zgubilo življenje 94 ljudi. Cenijo, da štejejo u-porniki od 7 do 12.000 dobro oboroženih ljudi pod enotnim poveljstvom «osvobodilne fronte«, ki zahteva popolno neodvisnost dežele. Kriza v Alžiru in predvolilni položaj v Franciji gresta na roko alžirskim upornikom. V mnogih pariških krogih ne izključujejo možnosti, da bo večina alžirskih poslancev sprejela poziv «osvobodilne fronte« in ne bo hotela priti na izredno parlamentarko sejo ki jo je za 29. decembra sklical generalni guverner. Kn kor poroča «United Press« pa jp danes 61 članov alžirske skupščine sprejelo resolilcijo v kateri poziva vse člane skupščine, naj ostanejo na svojem mestu, »da tu branijo alžirsko narodno idejo in svobodo muslimanskega prebivalstva«. Resolucija poziva na imenovanje delegacije, ki bo odšla v Pariz takoj po sestavi nove vlade, »zato da uveljavi politiko spoštovanja alžirske osebnosti in avtonomije v okviru medsebojne odvisnosti«. Medtem se volilna kampanja v Franciji nadaljuje in dogodki v Alžiru so predmet ostre volilne polemike. Listi levice in levega centra zvračajo odgovornost za sedanji položaj v Alžiru na stranke dosedanje vladne večine. Toda predmet ostre polemike po časopisju je tudi zadržanje katoličanov do raznih kandidatov. Kakor je znano, je ena glavnih osebnosti »republi- danji Irancoski Katoliški pisatelj Francois Mauriac. Ta je v časopisu «Express« zavzel odločno stališče proti MRP, t. j. proti demokristjanom in se izrekel za »republikansko fronto«. Trditve v njegovem članku pa je pozneje pobijal vatikanski list »Osserva tore Romano«. Na ta članek je Maijriac odgovoril danes poudarjajoč, da gre za intervencijo iz tujine. «Mendes-France, piše Mauriac, se je izrekel proti vojni in kjer koli je to lahko rfapra-vil, je ustavil prelivanje krvi. Kar pa se tiče tistih ljudi, ki ',e sklicujejo na cerkev in odkrito pozivajo katoličane, naj volijo zanje, je njihova politika dolga leta pomenila smrtno žalitev krščanske vesti. Danes nudi tujec skupini Dien Bien Fu in skupini nasilnega udara v Rabatu pomoč, ki bo morda odločilno učinkovala, in ki jo je ta skupina dolgo časa moledovala. Ta politika je bila politika desnice, tega, kar se danes imenuje desnica: to je parlamentarni izraz ne morda kake doktrine, pač pa denarja. Ne upajte, da bodo katoličani, ki so pisali pisma, ki jih navaja ta list, popustili pred pritiskom iz tujine, pa naj bo to tudi pritisk lista „Osservatore Romano”«. Polemika se je razširila tudi na druge časopise. Glasilo radikalne desnice »Aurore« ostro napada Mauriaca. «Hu-manitč« pa piše; «Ni se vedelo, in predvsem niso tega vedeli katoliški delavci, da bi največji sovražniki krščanstva utegnili biti ljudje, ki se borijo za mir v Alžiru, za boljše mezde, da si priborijo hišo, za mednarodno pomiritev in za to, da bodo bogataši plačevali davke. O tem se bo odločalo 2. januarja in katoliški delavci bodo prav gotovo rajši glasovali za komunistične kandidate, nego za prijatelje raznih Bidaultov in Teitgenov«. Mendes-France pa je danes povabil Pinaya, Bidaulta ln Duclosa, naj se 27. decembra udeležijo volilnega zborovanja radikalne stranke, na katerem bo on govoril, ter naj posežejo v debato. «Come!» ni mogel v London MONTREAL, 22. — Prototip »Comet III«, ki je na preskusni vožnji okrog sveta, se je moral kmalu po vzletu iz Montreala vrniti na letališče. «Comet» je bil na poti v London, kjer bi moral zaključiti svoje doslej uspešno ske motorje) pojavil začetek požara. Pozneje je bilo objavljeno poročilo družbe BOAC, ki zatrjuje, da požara sploh ni bilo, pač pa da je prišlo do napake v delovanju signalnih požarnih naprav, ki so pilotu pokazale, da gori. Vsekakor pa letalo še nekaj dni ne bo nadaljevalo poti, ker ga bodo v Montrealu ponovno natančno pregledali. Kot je znano, imajo letala «Comet», prva potniška reakcijska letala na svetu, nesrečno zgodovino. Dosedanji prototipi so vsi strmogla- I bodo dokončali prototip «Co- vili, eden med njimi v Sre- met IV«, ki naj bi bil osno- dozemsko morje v bližini Si- 1 va za serijsko proizvodnjo. gliji: koristi, če bosta videla londonski Tower, »Big Ben« itd.«. ! List sodi, da bo obisk «ver-I jetno prav tako brezploden DUNAJ, 22. Uradno jav-| jn brezbarven kot obisk Petra Velikega v 17. stoletju«. Uradno pa vlada Vztraja pri vabilu in zdaj, kot kaže, najprej čaka na rezultate zasedanja Vrhovnega sovjeta, ki je bilo preloženo za nekaj dni. izjave Hruščeva in Bulganina ob prihodu v Moskvo pa kažejo, da se položaj v bistvu ni spremenil. Iz Novega Delhija poročajo, da je danes na seji parlamentarne skupine kongresne stranke za zaprtimi vrati Nehru poročal o obisku sovjetskih državnikov v Indiji. Kot zatrjujejo, je Nehru izrazil zadovoljstvo zaradi izjav Hruščeva in Bulganina o Kašmiru in Goi, dodal pa je, da bi se oba «lahko izognila« nekaterim pripombam na račun zahodnih velesil. Nehru je nadalje dejal, da v samih ZDA kritizirajo skupno poročilo Dulles-Cun-ha, ki omenja Goo kot »staro portugalsko posest«. Sporočil je tudi, da je indijska vlada poslala protestno noto ameriški vladi zaradi skupnega ameriško-portugalskega poročila. O položaju v Evropi je Nehru izrazil mnenje, da je ZSSR upravičena, da ne pristane na združitev Nemčije, če bi združena Nemčija postala članica NATO ali podobnega zavezništva. Indijski ministrski predsednik je poudaril željo ZSSR, da bi se zmanjšala mednarodna napetost, in pri tem omenil pod- cilije. Ugotovili so, da je bila vzrok nesreč majhna konstrukcijska napaka, ki je povzročala preutrujenost kovine v spoju med krilom in trupom; ko je poškodovani del popustil, so se krila ločila od trupa, sam trup pa se je razpolovil, Zaradi tega je bilo potovanje prototipa »Comet III« izvedeno z vso predvid-nostjo. Po vsakem delnem poletu so letalu privoščili nekaj dni počitka, v tem času pa so ga strokovnjaki pazljivo pregledali. »Comet III« je preskusni prototip; po izkušnjah z njim Hammarskjoeld je zadovoljen z zasedanjem glavne skupščine Glavni rezultat uspešnega zasedanja je bil sprejem novih članov • Razširitev organov OZN zaradi povečanja članstva bo zahtevala eno leto - Prihodnje zasedanje bo v New Yurku NEW YORK, 22. Danes je imel glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld tiskovno konferenco, na kateri je povzel rezultate pravkar končanega desetega zasedanja glavne skupščine OZN. Hammarskjoeld je dejal, da je z zasedanjem v glavnem zadovoljen. Najvažnejši rezultat je bil sprejem novih članov, za katerega pripisuje Hammarskjoeld glavno zaslugo potrpežljivim in težavnim pogajanjem med jubilejnim zasedanjem ob desetletnici organizacije v San Franciscu. Poleg tega ima glavni tajnik za važne rezultate zasedanja sklepe glavne skupščine o miroljubni uporabi atomske e-nergije in debato o razorožitvi. Zatrdil je, da se ne strinja s pesimizmom, ki ga nekateri kažejo na tem področju, in izrazil prepričanje, da vsi želijo doseči rezultat, ki bo omogočil počasen, toda dejanski napredek. Nadalje je Hammarskjoeld izrazil mnenje, da bo treba nekaj časa, preden bo mogoče razširiti organizme OZN v skladu z razširitvijo organizacije. Po njegovem mnenju bo za to potrebno vse prihodnje leto, ker bo med drugim potrebna tudi revizija Listine, ki določa število članov raznih organizmov, potovanje. Ponesrečeni poleti Zaradi tega se mu ne zdi po- je trajal 96 minut. Pilot je i: dvajset minut po vzletu obvestil letališče, da se bo vrnil. Vendar se je pristanek zakasnil, ker je bilo poprej treba izprazniti tanke za gorivo. ki so grozili eksplodirati, ker se je na motorju št. trebno, da bi sklicali že spomladi izredno zasedanje glavne skupščine. Iz raznih razlogov, v prvi vrsti zaradi ameriških volitev, pa se mu zdi primerno, da bi bilo prihodnje zasedanje glavne skupščine sklicano za novem- ber namesto za september, kot je bilo doslej običajno. Pač pa je Hammarskjoeld izrazil mnenje, da bi moralo biti prihodnje zasedanje glavne skupščine na vsak 'način v New Yorku. Med drugim je navedel, da bi vsaka preselitev zasedanja zastavljala hude naloge pred osebje glavnega tajništva, ki je bilo že letos zelo obremenjeno zara-d. izrednega jubilejnega zasedanja v San Franciscu in zaradi konference o miroljubni uporabi atomske energije v Ženevi, ki je tudi bila pod okriljem OZN. Poizkus upora v Paragvaju BUENOS AIRES, 22. — Paragvajski radio je oddajal poslanico predsednika republike Stroessnerja, ki javlja, da jc v garnizonu v Campogrande včeraj zjutraj ob 6. izbruhnila kriza, «ki se bo kmalu rešila«. Poslanica dodaja, da so vlada, oborožene sile in vodstvo stranke «Colorado» (ki je stranka na oblasti) solidarni, ter dodaja, da v vsej deželi vlada mir. Med dnevom so se namreč razširile govorice o uporu v Paragvaju in o bojih v prestolnici. Potniki, ki so prišli iz Asunciona v Buenos Aires, izjavljajo, da je upor nastal zaradi nasprotij med častniki nekega konjeniškega polka v vojaškem oporišču Campogrande severnozahodno od prestolnice. Pri tem so baje prišle na dan protivladne spletke nekaterih članov ob- ATENE, 22. — Grški podtajnik v notranjem ministrstvu je izjavil, da so aretirali več kot deset «važnih» članov grške komunistične stranke v zvezi z aretacijo Georgesa Mo-raitisa, ki je obtožen, da 'e imel stike s pomočjo radijske oddajne postaje z voditelji grške komunistične stranke, ki so sedaj v državah Vzhodne Evrope. oroženih sil in civilistov. Predsednik Stroessner je baje zahteval odstop predsednika centralne banke Mendeza Flei-tesa, načelnika policije polk. Ortega in obrambnega ministra generala Morimga. Govori se, da je bil Mendcz Fleites aretiran. Potniki, ki so popoldne prišli z letalom iz Asunciona v Buenos Aires, soglasno poročajo, da danes zjutraj ni bilo v prestolnici nobenega znaka neredov. Listi so izšli redno in v mestu je bilo vse mirno, čepray je krožilo mnogo govoric. Po vesteh iz paragvajskih virov nasprotujejo Morinigo. Ortega in Mendez Fleites politiki tesnega sodelovanja s paragvajskimi sosednimi državami, zlasti pa z Argentino. Mendez Fleites velja za velikega osebnega prijatelja Perona. General Stroessner je sprejel svoj sklep po posvetovanju z vodstvom stranke »Colorado«, ki je sedaj na oblasti. Omenjenim trem osebnostim je ponudil diplomatska mesta v tujini. Mendez Fleites je predlog odklonil in je v torek stopil v stik z vojaškimi voditelji v Campogrande. Del vojske se je uprl proti vladi. Vendar pa informacije, da je v Asuncionu prišlo do uličnih bojev, niso potrjene. Telefonske in telegrafske vezi s Paragvajem so vedno prekinjene. Zvečer je paragvajsko pod tajništvo za informacije sporočilo, da v vsej deželi vlada mir. Poročilo dodaja, da so zaradi osebnih nesoglasij v vojski sprejeli potrebne dl sciplinske ukrepe. Petenova smeoMe« BUKAREŠTA, 22. — Tik pred začetkom drugega kongresa romunske delavske stranke, ki se bo po nekaj odločitvah pričela jutri v Bukarešti. je uradno glasilo stranke »Scantea« objavilo pismo, voditelja romunskih socialnih demokratov, Titele Petresca, s katerim se ta odpoveduje svoji dosedanji opoziciji proti režimu. Petrescu je pred kratkim prišel iz zapora, v katerem je bil sedem let. V svojem pismu priznava socialistični voditelj »pravilnost politike, ki sloni na vodilni vlogi proletariata in na zvezi med delavci in kmeti«. Takoj po vojni je bil Petrescu med najhujšimi nasprotniki vsakega sodelovanja s kompnisti, kar je tudi povzročilo razkol v romunski Socialdemokratski stranki leta 1946, ko se je od nje ločilo levo krilo, ki sta ga vodila Radaceanu in Stefan Voi-tec, Petrescu je bil aretiran v maju 1948. Sam kongres romunske delavske stranke pa bo verjetno še utrdil avtoriteto prvega sekretarja Gheorghiuja Deja. V nekaterih krogih napovedujejo rehabilitacijo Ane Pauker. Kongres bo moral tudi odobriti osnovne črte novega petletnega načrta. Oproščen v ZDA morilec črnca HEATHSVILLE, 22. — Razsodišče, ki so ga sestavljali izključno belci, je danes oprostilo trgovca Hintona, ki je bil obtožen umora 23-letnega črnca Bromleya. Hinton je 5. novembra trikrat zabodel Bromleya v svoji trgovini, potem ko se je sprl z njim. Hinton je zatrjeval, da ga je črne »napadel z žaljivimi besedami«. MARAKES. 22. —1 Zdravniki marakeskega paše El Glaui-ja so izjavili, da se je zdravstveno stanje paše nenadoma poslabšalo. El Glaui je bil nedavno operiran na želodcu. Star je nad 80 let. Bolnišnico je zapustil pretekli teden. WASHlNGTON. 22. — Načelnik tiskovnega štaba v Beli hiši James Hagerty je včeraj izjavil, da bo predsednik Ei-senhower verjetno v drugi polovici januarja zopet začel s tedenskimi tiskovnimi konferencami v Washingtonu. BERLIN, 22, — Vzhodnonemška vlada je danes objavila amnestijo za 2.616 vojnih zločincev, ki so zaprti na sovjetskem področju Nemčije. Tiskovni urad vzhodnonemške vlade pojasnjuje, da so am-nestirane vojne zločince pred časom izročile sovjetske oblasti vzhodnonemšlcim oblastem 22. decembra 1941 Je bila v vasici Budo osnovana I. proletar-stca brigada iz srbskih in črno-■oeskih partizanov. 1® il s-m Danes, PETEK 23. decembra Kv. Viktorija, Ozrislav Sonce vzide ob 7.43 in zatone °® 16.24. Dolžina dneva 8.41. Lu*> vzide ob 12.03 In zatone ob 0.3* Jutri, SOBOTA 24. decembra Kv. Adam in Eva. Dunja______________ sodiSCa im volilne komisije zavračajo scelbovo okrožnico Tržaška volilna komisija naj bo objektivna in nepristranska Prizivno sodišče v Bariju ugodilo zahtevi treh volivcev, volilna komisija v Comu pa zopet vpisala vse že črtane volivce Volilna komisija tržaške občine nadaljuje z revizijo volilnih imenikov in hkrati tudi s črtanjem volivcev na osnovi krivične Scelbove okrožnice. Kot smo že poročali, bodo v tržaški občini črtali okrog 2000 volivcev, ki so bili kaznovani za neznatne prestopke in celo one, ki so bili obsojeni na pogojno kazen in jim je potekla predpisana doba S let. Na preteklih volitvah je bila vsem tem volivcem priznana volilna pravica. Sedanje črtanje je nezakonito, ker se volilni seznami ne morejo spreminjati, če dejanja, ki jih pripisujejo volivcem, niso bila storjena po vpisu v volilni seznam. Scel-bova okrožnica pa določa črtanje iz volilnih seznamov tudi za najmanjše kazni, kot je na primer pogojna kazen in za kazniva dejanja storjena že pred petdesetimi leti. Zaninvvo je, da celo sodišča ne priznavajo omenjene Scelbove okrožnice. Prizivno sodišče v Bariju je te dni sprejelo priziv treh volivcev, ki so jih črtali iz volilnih seznamov, m razsodilo, da jih morajo vpisati v volilne sezname. Prizivno sodišče je s to razsodbo razveljavilo sklep okrajne volilne podkomisije, ki je proti tem volivcem uveljavila okrožnico notranjega ministrstva in jih črtala iz volilnih seznamov zato. ker so bili me 1 1904 in 1919. letom obsojeni na kazni, ki so jim bile suspendirane za dobo 5 let. Se bolj važen sklep je preteklo soboto sprejela volilna podkomisija Como II. v katero spada okrog 20 občin in ki se ukvarja z vpisovanjem in črtanjem volivcev iz volilnih seznamov. Na posebnem sestanku, na katerem so razpravljali o prizivih volivcev, ki so bili črtani iz volilnih seznamov na osnovi Scelbove okrožnice, je podkomisija z večino glasov sklenila ponovno vpisati v volilne sezname raznih občin vse volivce, ki so bili kaznovani na pogojne kazni in jim je potekla predpisana doba petih let, po kateri so pridobili zopet vse civilne pravice. Iz gornjih primerov je razvidno, da je okrožnica notranjega ministrstva, ki določa črtanje volivcev iz volilnih seznamov tudi za male in pogojne kazni, nezakonita in krivična. Ta okrožnica povzroča občinskim volilnim komisijam nepotrebno delo, ki gre v škodo občinskih financ in še posebno volivcev. Prizadeti volivci pa morajo vlagati prizive, trošiti denar za razne listine in izgubljati čas. kar predstavlja za revnega delovnega človeka velike težave in denarne stroške. In prav na te težave računajo demokristjani, ker vedo, da bodo z omenjeno okrožnico prizadeti predvsem volivci opozicijskih strank. Hkrati pa ne moremo razumeti kako vlada sploh dovoli uveljavljenje take okrožnice. ki jo zavračajo sodišča in volilne komisije. Ce bi tržaška volilna komisija hotela biti nepristranska, bi se morala ravnati po sklepih volilnih komisij in so- dišč, ki zavračajo Scelbovo okrožnico, ker jim je jasno, da protizakonito odvzemajo volilno pravico osebam, ki jim je bila ta pravica že priznana in so tudi že volile. Skupščina pomorščakov Snoči je bila skupščina pomoršča'kov plovnih družb PIN, ki jo je sklical tržaški odsek FII.M. Razpravljali so o izmenah službe na ladjah, ko so v pristanišču. Na skupščini so obsodili razne diskriminacije, ki jih povzročajo njim v škodo uradniki nekaterih družb. Zahtevali so tudi, da se ponovno uvede zimska podpora za brezposelne pomorščake, ki čakajo na vkrcanje. Na skupščini so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo slabe gmotne razmere svoje kategorije, ker morajo čakati po več mesecev na vkrcanje in nimajo v tem času nobene možnosti zaposlitve razen v pomorstvu. V resoluciji so tudi zahtevali, naj se dr. Pala-mara takoj zaprosi za posredovanje pri ravnateljstvu plovnih družb PIN, da se poveča število pomorščakov vsake izmene. Na ta način bi se vsaj nekoliko ublažile slabe gmotne razmere, v katerih žive ti pomorščaki pozimi. Skupščina h;šnikov Danes ob 16. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina, ki jo je sklical sindikat hišnikov Delavske zveze. Razpravljali bodo o važnih mezdnih vprašanjih. Vabljeni so vsi hišniki in hišnice. Prireditve in zavoji za otroke delavcev CRDA Koordinacijski odbor tovarniških odborov struje Delavske zveze v obratih CRDA v Trstu in Miljah organizira 26. t. m. za otroke delavcev, ki delajo v obratih CRDA v Trstu in Miljah, dve prireditvi. V Trstu bodo ob 9.30 v kinu «A!abarda» na Trgu Sta •? mitnice (Barriera Vecchia) predvajali film «Sesti konti nent». V Miljah pa bodo ob 9.30 vrteli v kinu »Verdi« film «Morski ropar Barbanera«. Konec obeh prireditev bodo iazdelili otrokom okrog 1.000 darilnih zavojev. Volitve v Aquili KONEC STAVKE SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV T srednjih Šolah se danes zopet prične redni pouh Če se vlada ne premisli, ne bodo ocenili uspehov dijakov v prvem tromesečju Danes se v rafineriji Aqui-la v Zavljah nadaljujejo in zaključijo volitve tovarniškega odbora, ki trajajo že tretji dan. Do včeraj zvečer so volili že skoraj vsi delavci in uradniki. Od skupnega števila 543 delavcev jih je že volilo 525 ali 96,7 odstotka in 199 uradnikov ali 97.5 odstotka. Drevi pa bodo začeii šteti glasove. Danes bodo volili tudi odbor na glavnem ravnateljstvu Aquile v Ul. Dante. Okrog 30 uradnikov bo i/Vchlo kar 3 člane odbora. Na glavnem ravnateljstvu kandidira samo Delavska zbornica. PO KONFERENCI ZDRUŽENJA ZA BORRO PROTI TUBERKULOZI Za vsestransko pomoč jetičnim bolnikom in okrevancem Delodajalci odklanjajo sprejem okrevanih bolnikov v službo Za rešitev tega vprašanja je nujno potrebna vladna pomoč Vprašanje tuberkuloznih bolnikov v Trstu je zelo resno. V tržaškem protituberkuloz-nem konzorciju je vpisanih 5000 oseb od 100.000 vpisanih v vsej Italiji. Samo ti dve številki zgovorno dokazujeta, kako je tuberkuloza v Trstu razširjena in koliko oseb je prizadetih. Kljub tako resnemu stanju Trst še vedno ne razpolaga z ustreznimi sanatoriji in so bolniki natrpani v glavni bolnišnici in v pomožni bolnišnici pri Sv. Ivanu. Poleg tega pa imamo na področju samo še sanatorij v Nabrežini, ki pa ne razpolaga z zadostnimi mesti. In prav to pomanjkanje ustreznih zdravstvenih zavodov za tuberkulozne bolnike še bolj zavira uspešno zdravljenje te zahrbtne bolezni,- ki-'še vedno zahteva toliko žrtev. Najbolj prizadeti od te bo* lezni so vedno delavci. Moderno zdravljenje, čeprav v neustreznih bolnišnicah, je zelo zmanjšalo umrljivost. Toda s tem je nastalo zelo resno vprašanje zaposlitve oseb, ki so okrevale. Pri nas je še vedno premalo zakonov in odredb, ki naj bi ščitile te nesrečneže in se zato okre-vani delavci in uradniki, potem ko pridejo iz bolnišnice, znajdejo na cesti. Delodajalci jih nočejo več sprejeti v službo, češ da jih ne morejo zaposliti na vseh delovnih mestih. na katerih so bili zaposleni preden so zboleli. Velika industrijska podjetja in razne druge ustanove jih nočejo zaposliti pri lažjih delih, ker jim gre predvsem za izkoriščanje uslužbencev do skrajne mere in se bojijo, »Katoliški glas* je v 46. številki od 17. nov. objavil članek, v katerem je napadel tržaške tabornike oz. »Rod Modrega vala*. Odbor slovenskih tabornikov na Tržaškem je poslal uredništvu »Katoliškega glasa* pismo, v katerem je zahteval, da v smislu določil tiskovnega zakona objavi popravek, ki je bil priložen. Čeprav je bilo pismo odposlano že 23. nov., je »Katoliški glas* smatral, da popravka ni treba objaviti in ga do danes tudi ni objavil. Lojalno in pošteno to prav gotovo ni, posebno še če pomislimo. da je bil članek v »Katoliškem glasu* lažniv in da ni bil popravek objavljen po vsej verjetnosti samo zaradi tega, ker bi morali u-redniki v tem primeru pljuniti v lastno skledo. Ker torej »Katoliški glas* popravka ni priobčil, nas je odbor slovenskih tabornikov naprosil, da objavimo prepis pisma, ki je bilo poslano o-menjenemu lističu. V pismu, ki sta ga podpisala starosta in tajnica, je med drugim rečeno; Taborniški »Rod Modrega va la* ima u 11. toč ki »uojih pravil naslednje določbe; »Rod slovenskih tabornikov na Tržaškem je samostojna, apolitična organizacija, ki se ne prišteva k nobenemu svetovnemu nazoru*. Ker se je tudi v vsem svojem dosedanjem delovanju naša organizacija dosledno ravnala po tej določbi svojih pravil, ni resnična trditev v članku »Taborniki Modrega vala* objavlje-nom v 46. številki Katoliškega glasu od 17. nov. t.l„ da j c »komunistično mladinsko društvo* taborniki Modrega vala imelo svoj prvi občni zbor, kakor tudi ne odgovarja resnici trditev da »hočejo (taborniki) biti nekakšni komunistični skavti*. Prav tako ne odgovarja resnici trditev, navedena v istem članku, da je belopeški župnik obiskal tabornike «Modrega vala*. Belopeški župnik je a družbi vodje taborjenja rimskih katoliških skavtov o, Tommasija, s katerim smo bili v najboljših odnosih, šel mimo našega tabora v tabor rimskih skavtov, ker je tam "iu> ne moremo mimo ugo- da okrevani delavci in uradniki ne bi ustrezali njihovim zahtevam. Podpora Zavoda za socialno zavarovanje pa je prenizka, da bi se okrevani delavci lahko preživljali. O teh in še o drugih vprašanjih so pred dnevi razpravljali na konferenci, ki jo je organiziralo Združenje za borbo proti tuberkulozi. Na konferenci so sodelovali najuglednejši predstavniki tržaških protituberkuloznih ustanov in številni zdravniki, ki so ugotovili pomanjkanje odločnih iniciativ za pomoč o-krevanim bolnikom. Poudarili so nujnost koordinacije dela med Zavodom za socialno zavarovanje, pri katerem so delavci zavarovani proti tuberkulozi in protituberku-loznimi konzorciji. Predlagali so, naj bi pomoč teh ustanov bolnikom združili in jim hkrati izboljšali oskrbo. Glede pomoči po okrevanju so ugotovili, da je ta pomoč pomanjkljiva in začasna in predlagali. naj bi vlada odločno posegla v to vprašanje in jim zagotovila zadostno oskrbo. Za zaposlitev teh delavcev pa so predlagali njihov sprejem v službo raznih sanatorijev, njihovo usposobitev na produktivnem področju in zaposlitev v javnih ustanovah. Zahtevali so tudi. naj bi vlada podpirala protituber-kulozne konzorcije in ne Zavod za socialno zavarovanje, ki ga vdržujejo delavci s svojimi prispevki. Ob zaključku so sprejeli dve resoluciji, s katerima zahtevajo odstranitev vseh dosedanjih ovir glede ustanovitve in delovanja komisij bolnikov v zdraviliščih; zahtevajo od vladnih oblasti konkretne ukrepe za zagotovitev dela okrevanim tuberkuloznim bolnikom in pozivajo parlament, naj odobri zakonske osnutke glede izboljšanja zdravstvene in denarne oskrbe bolnikom ter u-vedbo novih predpisov za popolno rešitev tega vprašanja. Ko smo že pri tem vpraša- mimo vodila običajna pot. Prav na pobudo o. Tommasija se je g. belopeški iupnik ob tej priliki ustauil v kratkem razgovoru s starosto našega taborjenja. V tem razgovoru g. belopeški župnik ni vprašal, kam hodijo taborniki k maši, zato tudi ni dobil odgovora, da •ta slovenska mladina ne potrebuje maše in da nedeljo, preživi v naravi brez maše*. Neresničnost te trdttve najbolj potrjujejo naslednja dejstva: Ob večernem zbo*u v sobotah ali najkasneje ob jutranjem zboru v nedeljo so bili taborniki od vodstva taborjenja obveščeni ob kateri uri je maša v sosednjih taborih. V spoštovanju . naših tovitve. da se gradbena dela in ureditev zdravilišča za tuberkulozne bolnike na Trste-niku preveč zavlačujejo. To zdravilišče gradi Zavod za socialno zavarovanje, ki je že mnogokrat obljubil, da bo črmprej zgrajeno in služilo svojemu namenu. Kljub vsem tem obljubam in izkoriščanju gradnje zdravilišče v propagandne namene, dela tako počasi napredujejo, da nihče ne ve točno povedati, kdaj bodo končana, čeprav so bila začeta pred sedmimi leti. re, vrednosti in povzetja pri predmetih, ki jih sprejema poštna uprava in pri poštnih opravilih; — Odlok visokega komisarja za higieno in javno zdravstvo z dne 18.11.55 (objavljen v yradnem listu št. 272 z. dne 25.11.55), ki se tiče raztegnitve pomoči v bolezni na upokojence iz zavarovanja za delanezmožnost in starost in zlasti odstotkov, ki pritičejo lekarnam za lekarniško pomoč upravičencem in popustov, ki so jih lekarne dolžne dati podpornim zavodom in ustanovam; — Namestniški zakonodajni odlok z dne 5.5.46 št. 382. s katerim so bili razveljavljeni predpisi, ki omejujejo uporabo telekomunikacijskih naprav, ki so bili prej v veljavi; — Odlok predsednika republike z dne 30.9.55 št. 1090, ki vsebuje novo preglednico, katera določa sedež in razred posameznih carinarnic ter dotične carinske poti za izvoz in uvoz blaga iz in na državno ozemlje; — Zakonski odlok z dne 3.12.55 št. 1107, ki vsebuje predpise v prid delavcev pri industrijskih podjetjih za bombaževino. Z zadnjem dekretom se končno ukinjajo Ozemeljski odbor za melioracije in odbori za melioracijska dela v poljedelstvu in gozdarstvu, ki jih je ustanovila in dala navodila za njih poslovanje ZVU z ukazom št. 61 z dne 7.11.47 ter z upravnima ukazoma št. 83 z dne 5.12.46 in št. 77 z dne 9.4.48. Upokoienčeva ne?goda Novi odloki vladnega komisarja Uradni vestnik št. 36 vladnega generalnega komisariata zgoraj navedenih pravil «epe-|^»“ Wn tiiettin nilrnnnr nhiiemli Hn ^ . da nismo nikogar obvezali, da mora k maši. Po svoji svobodni odločitvi so se taborniki udeležili maše vse tri nedelje, in sicer; prvo nedeljo v taboru katoliških skavtov iz Rima, ostali dve nedelji pa v taboru katoliških skavtov iz Trevisa, ki je bil tudi v soseščini. Iz zgoraj omenjenih neresničnih trditev sledi, da je bil članek »Taborniki Modrega vala» napisan zlonamerno, kakor je to razvidno tudi iz trditev, da se je »o tem taborjenju po Trstu tam v septembru veliko šušljalo in govorilo*. V zvezi s takim pisanjem ima tudi stavek »dva tedna so živeli u šotorih fant-je in dekleta in uživali pod nadzorstvom odgovornih čisto naravo*, namen ustvariti ne-p ovoljno mnenje o sožitju obeh spolov v taboru. Ta namigovanja sama najbolje dokazujejo, da je taborjenje poteklo v moralno neoporečnem ozračju, kajti če bi pisec članka ob tolikem »šušljanjtt in govorjenju* našel le najmanjšo senco, bi jo gotovo v svojem članku tudi navedel. besedilo raznih odlokov dr Palamare, s katerimi se raztezajo na področje naslednji zakonski odloki, ki so že v veljavi v italijanski republiki; — Odlok predsednika republike z dne 21.9.1955 št. 1080, ki pooblašča vse javne šole vseh vrst in stopenj, da se poslužujejo za poučevanje stenografije, poleg sistemov, ki so jih uporabljale doslej, tudi sistema Stenital-Mosciaro; — Zakon z dne 20.10.1954 št. 1044, ki vsebuje spremembe predpisov o ugotavljanju obdavčljivega zneska pri odmeri dedne pristojbine; — Odlok predsednika republike z dne 20.9.55 št. 1096. ki vsebuje spremembe člena 346 pravilnika za upravo imo-vine in za splošno državno računovodstvo, odobrenega s kr. odlokom z dne 23. maja 1924 št. 827 in ki zadeva pristojnosti in dolžnosti delegiranih funkcionarjev; — Odlok predsednika republike z dne 10.10.55 št. 1099 75-letni upokojenec Luigi Schillani od Sv. M. M. Sp. je včeraj odšel na obisk k svojemu 80-letnemu prijatelju Giuseppu Sehillaniju in med pogovorom je mož počasi zadremal. Ko se je prebudil, pa je Schillani začudeno pogledal, kajti namesto na stolu se je znašel na tleh in vrhu vsega še s precejšnjo bolečino v nogi, ki mu ni dovoljevala, da bi se dvignil. Ker ni bilo druge rešitve, so poklicali osebje Rdečega križa, ki Schillanija odpeljalo v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa pridržali s prognozo okrevanja, razen seveda če nastopijo komplikacije, v 60 dneh na ortopedskem oddelku. Posledice padca 19. t.m. se je 23-letni Friderik Kalc iz Bazovice št. 158 med delom v skladišču št. 2 pristanišča spotaknil ob kamen in tako nerodno padel na tla, da si je poškodoval ramo. Mladenič je po končanem delu odšel domov, mislec da bodo bolečine izginile, vendar je včeraj ugotovil, da se je stanje poslabšalo, zaradi česar se je zatekel v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili zlom leve ključnice, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. kjer so mnenja, da bo okreval v dveh ali najkasneje v 3 tednih. Včeraj se je končala stavka slovenskih in italijanskih srednješolskih profesorjev, ki je trajala teden dni. Danes se zopet prične redni pouk, toda profesorji ne bodo izpraševali dijakov. Profesorji so tudi sklenili, da ne bodo ocenjevali uspehov dijakov v prvem tromesečju. Ce pa bi medtem vlada sprejela zahteve profesorjev, bo redovalna konferenca 4. januarja. Jutri pa se že začnejo božične in novoletne počitnice- Vse kaže, da se po počitnicah prične tretja faza borbe, če medtem vlada ne popusti. Urnik trgovin ob praznikih solucije na sestanku upravnega sveta Delavskih zadrug. Ta pobuda UDI spada v širšo kampanjo, s katero hoče doseči, da bi občina bolj skrbela za blagostanje prebivalstva. Nesreča na delu 24. decembra bodo vse trgovine odprte do 21. ure. 25. dec. bodo zaprte vse trgovine. vštevš’ brivnice in fotografski ateljeji razen slaščičarn in podobnih trgovin s pecivom in sladkorčki ter pra-žilnic. ki bodo odprle od 8. do 21.30 ure. Odprte bodo tudi cvetličarne, in sicer od 8. do 13. ure. 26. dec. bodo zaprte vse trgovine, brivnice in fotograf- Med delom pri kopanju velikih jam za nove grobove na pokopališču pri Sv. Ani je 48-letni zidar Carlo Lac-co doma iz Zagraja včeraj zgodaj popoldne padel s 4 metre visokega zidarskega odra, pri čemer se je ranil na ustnici in na čelu ter si opraskal desno stran lica. Po nezgodi so delavca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico in ker so mu tu ugotovili tudi zlom zapestja leve roke, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 dneh. Oojenček v bolnišnico V prvih popoldanskih urah j'e 32-letna Giuliana Cerveni iz Ul. Lamarmora vsa upe- ski ateljeji z naslednjimi iz- Rana in precej prestrašena jemami: prodajalne kruha :n mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure; mesnice od 7. do 11. ure; slaščičarne in pražil-nice od 8. do 21.30, cvetličarne od 8. do 13. ure. 31. decembra bodo vse trgovine odprte do 21. ure. 1. Januarja bodo zaprte vse trgovine razen slaščičarn in pražilnic. ki bodo odprte od 8. do 21.30 ure ter cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure. Krošnjarji s stojnicami na Drevoredu XX. septembra, ki prodajnjo galanterijo, slaščice, suho sadje, igrače in razglednice ter prodajalci razglednic na raznih krajih mesta lahko podaljšajo prodajo do 23. ure, in sicer vsak dan od 22. decembra do 1. januarja vštevši praznike razen bo- Časop si za praznike Ob bližnjih praznikih bodo časopisi izhajali po naslednjem koledarju; V nedeljo 25. decembra bodo izšli vsi jutranji dnevniki, v ponedeljek 26. dec. ne bo izšel noben časopis, v torek 27. dec. pa samo športni časopisi in popoldnevniki. Za novo leto bodo časopisi izšli normalno Zastopnice UDI pri predstavniku DZ prinesla v bolnišnico svojo komaj 6-mesečno hčerkico Claudijo ter pojasnila, da je med sprehodom, ko jo je držala v naročju padla z njo na tla, in sicer na Ul. Ros-setti. Medtem ko se je ona dvignila nepoškodovana, je o-pazila, da je bila hčerkica ranjena, zaradi česar se je nemudoma zatekla po zdravniško pomoč. Njeno hčerko so zdravniki pregledali ih ker so ji ugotovili verjetni zlom lobanje, so jo pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer so pa mnenja, da bo otrok, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, okreval v 6 ali v najslabšem primeru v 30 drfeh. GLASBENA SKUPINA PRIPRAVLJA Presenečenje v Boljuncu za božič in na Štefanovo Skupina Boljunčanov pripravlja za božične praznike veselo presenečenje za domačine in tuje goste, ki bodo za praznike prav gotovo prišli v prijazno vasico ob Glinščici. V Boljuncu, kakor je znano, se je med drugim obdržala tudi stara šega, namreč tdučanje* na dari sv. Stefana popoldne, ko se po večernicah zbere na trgu sNa gorici* gruča odraslih in otro-čadi, dekleta pa lučaja na fante pomaranče in jabolka. Tudi letos bo, kakor vsako leto, lučanje, ki privabi vsakokrat .številne goste iz drugih krajev in iz mesta. Letos pa bo še nekaj več. Glasbena skupina prireja namreč svoj prvi nastop z zabavno prireditvijo 25. decembra ob 17. uri in na Stefanovo ob 16. uri v boljunski kino dvorani. Na sporedu so: slovenske narodne pesmi, poskočne polke in valčki, ki jih bo izvajal vaški kvartet, dalmatinske narodne pesmi, ki jih bodo izvajali tamburaši s sodelovanjem pevskega okteta', med odmori pa bodo za dobro voljo in smeh poskrbeli s šaljivimi točkami Vanek in Drejček ter Miha Vandrovec. Na Stefanovo bo po predstavi sledil ples, da se bo lahko zavrtelo staro in mlado. Glasbena skupina iz Boljunca, ki pripravlja to prireditev, je nekaj novega. Sestavila se je že maja meseca in od takrat se marljivo vadijo. Nekateri člani so se že prej ukvarjali z glasbo, drugi pa so začetniki, a so se že dobro izurili. Po skrbnih pripravah, zadnje čase vadijo skoraj vsak večer, so se opogumili in najavili svoj prvi nastop z ob-šrnim in pestrim sporedom. Kakor je razvidno, bodo nastopali v treh zasedbah, orkester, vaški kvartet ter tamburaši s sodelovanjem pevcev. Pohvale vredno je dejstvo, da se je v vasi zbrala skupina domačinov ne glede na razna, prepričanja in na lastno pobudo pripravila spored, ki bo prav gotovo vsem ugajal. ( gledališča") GLEDALIŠČE VERDI Danes se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za četrto in zadnjo predstavo »Fra Din vola«, M bo v ponedeljek po. poldne ob 16. uri. ifit Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V P’ EDELJEK 26. t.m. ob i 3 in ob 19. uri v prosvetni dvorani na OPČINAH Grimm - Škufca Janko in Metka Gledališče v Križu V NEDELJO 25 t. m. ob 15. uri Ivan Cankar Martin Kačur Izvaja SNG PROMET V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Od januarja do novembra letos ie znašal promet 4,5 milijona ton V preteklem novembru je promet skozi tržaško pristanišče dosegel 421.377 ton - Povečnn promet tudi po železnici V novembru se je pomorski promet v tržaškem pristanišču dvignil na 421.377 ton, od katerih je odpadlo 327.794 ton na prihode in 93.583 ton na odhode. Promet se je v primeri z lanskim novembrom znatno povečal. Okrajni odbor Zveze demo- saj je takrat znašal le 324.661 ■ / IT TA Tv — .1 d ■■ (on /v /1 n 4 a»1 V% « #v a w n A 1 kratičnih žena (UDI) od Sv. Jakoba se je včeraj razgo-varjal z dr. Zacchijem, članom upravnega sveta Delavskih zadrug, pri čemer mu je izročil nekaj resolucij, ki so vsebovale nad 400 podpisov šentjakobskih gospodinj. ton, od katerih je odpadlo 260,055 ton na prihode in 64.606 ton na odhode. Promet se je povečal tudi na železnicah. Po železnici je prišlo v novembru iz zaledja 74.533 ton (lani novembra 63.466 ton); medtem pa je bi- V resolucijah so žene načele i lo poslanih po železnici iz tr-vprašanje zvišanja cen osnov- žaškega pristanišča 222.868 ton blaga v primeri s 175.286 tonami v istem obdobju 1954. Tudi če upoštevamo vseh 11 mesecev letošnjega leta, se r.ih življenjskih potrebščin, kar hudo prizadeva gospodinjstvo. Zene so v resolucijah tudi zahtevale, naj Delavske zadruge v zaželeni občinski konsumni ustanovi prevzame- je promet precej povečal, in sicer v smeri prekmorje-za- jo vlogo uravnavanja cen. ledje. Od januarja do novem-Odboru žena je dr. Zacchi I bra 1955 so raztovorili z ladij obljubil, da bo predložil re-13,488.887 ton blaga v primeri IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Danes zaključena razprava proti »kriminalcem v copatah" Državni tožilec odgovoril na izvajanja zagovorni, kov, ki še vedno zanikajo nekatere točke obtožnice Danes se bo razprava proti Usoden padec Na ortopedskem oddelku so morali včeraj okoli 9.30 zjutraj sprejeti 80-letno Sofio D'Este vd. Arcobelli iz Ul. Conti 38, kateri so ugotovili zlom kolčnega sklepa leve noge. Starka je ob prihodu v bolnišnico, kamor se je pripeljala z rešilnim avtom Rdečega križa, izjavila, da je med hojo po stopnicah pred oltarjem cerkve S. Vincenzo de Paoli tako nerodno padla, da ki na podlagi priloženih pre- si je zlomila ud. Zaradi nje-glednic spreminja nekatere nega stanja in predvsem za-postavke v poštni tarifi in radi starosti, so si zdravniki dopustnega obsega teže, me- j pridržali prognozo. Indelicatu in pajdašem končno zaključila. Tako je bilo sklenjeno včeraj in verjetno ne bo prišlo do nobenih presenečenj. Kot prvi je v začetku včerajšnje razprave spregovoril tožilec dr. Franco, ki je hotel odgovoriti zagovornikom in še enkrat jasno obrazložiti položaj nekaterih ob tožencev v zvezi z ottožbo organizacije kriminalne skupine in oboroženega pohajanja. Za obtožbo organizacije je že dovolj predhodni sklep oseb za skupno kriminalno u-dejstvovanje. In tu je dokaz jasen, ker so obtoženci sami priznali, da so se domenili za tatvine avtov in njihove vsebine. Kaj pa oboroženo pohajanje? Odvetniki so v svojih govorih trdili, da ni dokaza za to obtožbo, predvsem kei je točno ugotovljeno le, da je bil samo Indelicato oborožen in tudi če bi bili vsi trije, bi to ne predstavljalo še element za to hudo obtožbo. Manjkala bi zunanja dejo rja to je širjenje terorja in podobno. To pa po mnenju tc žilcu ne drži; za prekršek ni potrebno zunanje dejanje, tc je strahovanje, grožnje in podobno. Zadostuje samo prisotnost oboroženih oseb na mestu, kjer bi moral oiti izvršen prekršek. In o tem ni nobenega dvoma, kajti Indeli-cato in ostali so bili že v S. Giorgiu di Nogaro, kjer so sl ogledali prostor, ki je bil določen za njihovo kriminalno torišče. Tožilec je nadalje izrazil dvom o točnosti trditve, da je Indelicato delno slaboumen in da ima karakter in menta- liteto 12-letnega otroka. Sicer pa, ali ni tudi 12-letni otrok nevaren, kadar kroži s samokresom in s 40 svinčenkami v žepu, kot se je to dogajalo z Indelicatom? Čudno je, da so do 25. leta smatrali Inde-licata za duševno zdravega in da so šele sedaj naenkrat odkrili delno slaboumnost, če. prav ni nikjer dokazov, da bi odkrili tudi pri kakem daljnem sorodniku sploh kakšne znake slaboumnosti. Indelicato je nasprotno premeten in hlinjenje slaboumnosti so mu svetovali verjetno jetniki v zaporu, ki je pravzaprav univerza kriminalcev. Slaboumnost je pri njem samo igra, s katero namerava prevariti pravico. Sicer je znano, da je Indelicato že zbežal iz zapora. To dejanje slaboumen človek ne more narediti, kajti beg je dokaz inteligence in zdrave pameti. Za njim je spregovoril odv. Poilucci, ki je izključil, da bi se dalo sploh obsoditi koga za roparski napad, ki ni bil niti začet. Pripruvljalna dela. to je zbiranje orožja in odhod iz mesta v smeri kraja, kjer bi moralo biti izvršeno kriminalno dejanje, se še ne mo. re kaznovati. Odvetnik, ki je zanikal obstoj organizirane kriminalne skupine, je zaključil svoj govor z zahtevo, da oprostijo obtožence tc obtožbe s formulo, da dejanje ni kaznivo. Danes zjutraj bo še na kratko spregovoril odv. Morgera in takoj nato se bo sodišče u-maknilo v sejno dvorano, kjer se bo zadržalo verjetno precej ur, z lanskimi 2,325.425 tonami, naložili pa so na ladje 1,000.307 ton blaga v primeri z 910.604 tonami v letu 1954. Skupno so torej razložili in naložili 4,489.194 ton blaga proti 3,236.029 tonam v prvih 11 mesecih 1954. leta. Podobna je tudi struktura železniškega prometa, ki je znašal 809.050 ton pri prihodih nasproti lanskim 749.247 tonam in pri odhodih proti zaledju 2.161.137 ton proti lanskim 1,269.392 tonam. Železniški promet se je torej dvignil od 2,018.639 ton na 2,970.187 ton. Partizanskemu borcu Josipu Pipanu v spomin NAMIZNI BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE Je i z ie ' Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca. ■HI H JU VABI NA STEFANOVANJE KI BO V PONEDELJEK 26. T. M. OB 21.30 V MALI ROSSETTIJEVI DVORANI Vstopnina: gospodje 401), dame in člani 300 lir Dvorana bo zakurjena! DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi danes 23. t. m. od 20.30 do 3. ure v dvorani na stadionu »Prvi maja ples Igral bo orkester Morena Na razpolago bo dobro založen buffet. C s Rossetti. 15.00: «Lady Godi v”' M. 0'Hara. G. Nader. E*celsior. 15.00; «Lov na r<#“' ja», C. Grant, G. Kell.y. ^ Fenke. 15.00; «20.000 milj morji*. K. Douglas, J. M®#” Nazionale. 15.00: «Crni mašit"' lec*. E. Flynn, I. Dru * Filodrammatico. 16.00: VValt v* ney: »Lrtli in klatež*. Cin®1*' scope. Siipercinema. Zaprto zaradi * nove. Arcobaleno. 15.30: «Lord BrU®“ mel», E. Taylor, S. Grangef-Astra Rojan. 16.00: »Marcelin’0 pan y vino«, Pablito CalvO. Capitol. 16.00; »Najlepša žeW” na svetu«, G. Lollobrigida, V Gassman. . Cristallo, 16.00: «Perverzneži». Granner. J. Simmons. , Grattacielo. 16.00: »Rimske K®? be». V. De Sica, Totč, «■ Pampa nini Alabarda. 16.00: «Fren©h Can«, F. Arnoul, J. Gabim. Ariston. 16.00: »Na pomoč. 9c«*' land Yard». L. Hedmond. č> Morell. Armonia. 15.00: «Rdeča planJ8* va«, G Peck. Aurora. 15.30: «Dolga siva vrsta’1 T. Power. M. 0'Haira _ Garibaldi. 15.30: ((Ukradli * tramvaj«, A. Fabrizl. Ideale. 16.00: »Gangsterji v p* sedi«, F Sinatra. S. Havden. , Impero. 16.00: »Cirkus s trern' arenami«, J. Levvis, D. Marti11, Italia. 16.00: »Frervch Can-C«®’1 F. Arnoul, J. Gabim S. Marco. 16.00: «Cudežrei m> Simfonični koncert, dirigira M*' rio Rossi. ■4 o I’ !■; II ,Slovenska puručila: 6.30, 7-4®' 13.30. 14.30. 19.30 m 23.30. I. O V I. 1 ,1 A OD IIGERDJ DO DSNES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je U oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: delavec Fa-bio Castro in gospodinja Emilia Sabadin, uradnik Silvano Rus;la in uradnica Nivia Giraldi. uradnik Alessandro Manzoni in bolničarka Giuseppina Pietropoli, radiotehnik Giuseppe Spagno in uradnica Odinea Treu, šofer Vittorio Slnlgoi in gospodinja Eleo-nora Verzegriassi. šofer Josip Načinovič m šivilja Leonilla Zoppotti. UMRLI SO: 64-!etnl Glovannl Petronio. 65-!etna Alma Panzera por. Zebochin, 59-letna Rosa Dussio por. Saule, 51-letna Elvira Drioli, 86-letna Barbara Do-mian, 46-letna Eleonora Argentini por. Favretto, 74-letni Fran-cesco Bearzatti, 70-letna Santina Angelin vd. Irmanl, 80-letni Franc Terčon, 90-letna Gertruda Kel-bel vd Zupančič. 50-letni rtic-cardo Bensi. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 9,5. naj-nižja 5,6, ob 17. uri 8,4, zračni tlak 1016,5 narašča, veter 5 km na uro z vzhoda-severo vzhoda, vlaga 70 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,9. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Koma 18; Man zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastlca 44: Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglla v Barkovljah in Nlcoli v Skednju. OBVESTILO KZ Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki posedujejo oljčne nasade, in ki želijo predelati ta svoj pridelek v oljarni v Plaviah, da se nujno zglasijo na sedežu KZ v Trstu, Ul. F. Filzi 10-1., kJeT bodo dobili vse potrebne informacije. Vesti; 20.45 E ugene Lato!®11*' »Florentinski slamnik*, sluš® igra. T K S T Ul. »v Fran. člška 20/UL tel. 37-336 ■prejemu ln> serute. mal« oglase, osmrtnic« in arog® od 8. do 12.30 In od IB- d° 18. ure. TURISTIČNI URAD 6.00 Jutranja glasba; 7.00 K®* ledar. vremenska napoved. n*‘ poved časa; 7.05 Glasba za do; bro jutro; 7.30 Za naše žen*' 11.00 Šolska ura: »Drobno pism® potuje«; 11.30 Češke narodne P«J mi poje .otroški zbor, spremil' slmf. orkester praškega radi*; 11.45 M. Trajčevič-B. Leskovi*-Sedem balkanskih plesov - '*r. orkester Slovenske filharmonij*' 14.45 Božo in Miško pred naši®1 mikrofonom; 17.15 Glasbeni zaik; 17.45 Belo in črno; 18.00 M delavskega sveta; 18.40 Odlom«1 iz oper; 19.15 Šport: 20.00 Pr>; ljubljene melodije; 20.40 Soli®-in ansambli narodnih pesmi r*' dia Beograd; 21.00 Lahka glaib'; 21.30 Naši skladateljski portret® Blaž Arnič; 22.30 Za ples. 327.1 III. 202,1 111. 212,4 m 11.00 Radijski koledar: H05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Trideset minut z orkestri C. D°' mond, H. Hagestedt in Abdt[ Kostelanetz; 11.45 Cicibanom dober dan! - vošči Manica manova; 12.00 Slovenske nar®0' ne pojeta vokalni kvintet »A*^ ton Neffat« in baritonist Mk® Gregorin; 12.40 Popevke jh ritr®1' 13.30 Opoldanski koncert oper01' arij; 14.35_ Želeli ste — po®*®J šajtei; 15.15 Zabavna glasba; 15- -Utrinki iz literature - Irvi®* Shaw: Očividec; 15.45 Poje OWj' niško društvo «Enakost» Iz Kr j n.Ja: 16.00 Modni kotiček: l®,. Popoldanski simfonični kon**r« 18.00 Ljudje med seboj: HM-Igra Vaški kvintet, goieta B®*t in Miško; 18.50 Igra trio Dor8“ Skoberne; 20.15 Prireditelji sl j venskih narodnih pesmi Pr°-mikrofonom: Pavle Kernjak L koroška narodna pesem; ž‘‘t. Igra plesni orkester radia LJd0^ ljan*; 21.40 Filmske melodlJ*- IIC LF. VIKIJA 17.30 Spomini 80-letnice: 2®.?! ADRIA EXPRESS Ul- Cicerone, 4 • Tel- 2921^ DO FRANCOSKIH VOLITEV Glavna nasprotnika pri volitvah sta Faure in Mendes-France Nekod »ta bila Faure in Mendes-France tako dobra prijatelja, da se drugi celo takrat ni razhudil na Faura, ko je ta pomagal zrušiti njegovo vlado, da bi kmalu zatem sestavil svojo. Toda stvari so se potem razvijale tako, da ni minilo dolgo, ko je Faure, ki je o Mendes-Franceu Vselej govoril kot o svojem •dragem prijatelju«, začel s tem ravnati malone kot s svojim sovražnikom, dasi v začetku v bolj prikriti obliki. Mendes-France se nad tem ni spotaknil vse dotlej, ko se Je kabinet Faure-Pinay odločil, da razpiše predčasne volitve. To je Mendes-France smatral za vojno napoved, ker je razpustitev skupščine bila v prvi vrsti naperjena Proti njemu. Kar zadeva volitve, so bili Vsi Mendes-Franceovi načrti grajeni na perspektivi, da bodo te v juniju prihodnega leta. S Faureovim nenadnim u-krepom se je naenkrat znašel med nakovalom skrajne levice (komunisti) in kladivom skrajne desnice, ki se ji je postopno dejansko pridružil še Faure. Prišlo je do volilnega spopada, kakršnemu Francozi že dolgo niso prisostvovali, Redko kdaj je volilna mrzlica zajela tako široke množice, kot tokrat. Značilno, da kažejo pred temi volitvami mnogo večjo vznemirjenost volivci, kot pa kandidati. Najtežjo nalogo imajo pri tem voditelji posameznih političnih strank, ki morajo v svrho predvolilne agitacije in Propagande prepotovati na stotine kilometrov in po nekajkrat dnevno nastopiti z volilnimi govori. Pravijo, da Mendes-France spi samo po štiri do pet ur dnevno, ves ostali čas prebije v avtomobilu, potujoč iz enega kraja v drugi. Baje je hrani z vitamini. Sicer gre za biti ali ne biti, a on bi v velikem dvoboju s Faureom na vsak način rad zmagal. Zdi se pa. da to ne bo lahko. Zaenkrat sta oba. Mendes- France in Faure odpotovala vsak v svoj volilni okraj. Ce se spominjamo, so Fau-rea najbolj napadali, ker si je drznil razpustiti skupščino. Zdi se skoraj neverjetno, pa je vendar tako, da se danes smatra v volilni kampanji prav to za njegov največji n-Francoze ne zanima več. čemu sta Faure in Pinay, razpustila skupščino, pač pa se čutijo zadovoljne, da je bil tako storjen konec določeni situaciji, katere osnovna značilnost je bila, da se je iz nje porajala neka kronična m neozdravljiva kriza. Drugi Faureov adut je njegov desetletni načrt, na osnovi katerega bi se življenjska raven Francozov dvignila za celih 100 odst. Mendes-France je v mnogo težji situaciji. Pri zadnjih volitvah so bili na njegovi listi izvoljeni trije kandidati, v glavnem na račun komunv stov in zahvaljujoč povezavi radikalov z zmernimi socialisti in narodnimi republikanci Danes je to odpadlo in situacija se je tako zapletla, da ni moč niti približno predvideti, kakšen bo rezultat. Nekateri trde, da Mendes Franca lahko 2 gotovostjo računa samo na svoj mandat za drugega, da se bo moral krepko boriti, vtem ko je tretji dokončno izgubljen. Drugi so spet mnenja, da je takšna situacija voda na mlin komunistom, ki da bodo pobrali največje število glasov. Posebno ogorčeni Mendeso- vi nasprotniki so proizvajalci alkohola, ki mu ne morejo pozabiti, kako se je zavzemal, da bi se omejila proizvodnja alkohola iz sladkorne pese. Na nekem volilnem zborovanju mu je eden prisotnih Vrgel v obraz: »S tem, da ste opozorili na to, kolikšno pustoš povzroča alkoholizem v Franciji, ste v tujini samo okrepili mnenje, kako da Francozi žive, držeč se stalno za ulične svetilke. Mi že tako dovolj trpimo zaradi glasu naših žena, ki si jih v tujini zamišljajo s stalno dvignjeno eno nogo«. Bitka med Faureom in Men-des-Franceom se, kot vidimo ne vodi v rokavicah, dasi se neposredno osebno ne napadata, razen tako, kot oni dan. ko je Faure primerjal Men-des-Francea z Robespierrom. Tembolj pa lete medsebojne obtožbe in očitki na račun proRrama, vprašanja zavezništva, na račun obljub, metod itd. Borba je na vsak način označena s precejšnjo ostrino, kakor tudi po tem, da je Faure močnejši v materialnem pogledu, namreč po številu pristašev, vtem ko so moralni argumenti na Mendes-Franceovi strani, ker se lahko proti Faureu zaganja kot uskoku na stran desnice. Zanimivo je tudi razmerje med komunisti in tako imenovanimi »poujadisti«, kot pripadniki skrajne levice in skrajne desnice. Med temi namreč vlada najpopolnejša strpnost. Sploh se ne napadajo. Komunisti pač dobro vedo, da bodo vsi glasovi, ki jih bo prejel POujade, odvzeti Pi-nayu, deloma pa radikalom in socialistom. Potemtakem se z njimi nimajo kaj prepirati, ker se tako samo šibe močnejši nasprotniki. m Pred kratkim je kitajsko nacionalno gladelišče napravilo uspelo turnejo po Evropi. Gostovalo Je tudi v Beogradu, Jer Jih Je občinstvo kar zasulo s cvetjem Bujni in vsestranski razvoj kulturnega življenja v novi Kitajski Kitajski muzikologi so odtegnili pozabi nad 20,000 narodnih pesmi, med katerimi so posamezne že pred nekaj stoletji povsem zamrle Za razvoj kitajske kulture sta posebne važnosti dva datuma in sicer 4. maj 1919■ ko so napredni kitajski intelektualci■ skladno s prebujanjem nun agrarno reformo na osvobojenem ozemlju itd. Mnoga dela so posvečena korejski vojni in sodelovanju kitajskih prostovoljcev. Eno najboljših kitajskega proletariata, skleni- del je vsekakor «Tisoči dol- li postaviti kitajsko književnost na realistične osnove, a sa njim leto 1949, ko se je ustanovila Nova Kitajska. Sledovi dolgotrajnih, vojnih spopadov, ki so jih Kitajci vodili za svojo svobodo, so vtisnili svoj pečat vsej kitajski povojni literaturi. Tematika književnih del se povečini vrti okrog vprašanja borb za osvoboditev. Tako opisuje e-den najbolj znanih sodobnih kitajskih književnikov Liu-Pai-ju v svojem romanu «Plameni, naprej« zgodovinski prehod kitajske osvobodilne armade čez reko Jangcekjang. Liti Cing obravnava v «Bronastem zidu« življenje za fronto, Cou-Li-po v -tHurica- JABLANISKI VELIKAN V STIKU Z DAVNO, DAVNO PRETEKLOSTJO Kdo so bili prastari naseljenci gostili v dolini Neretve? V kraju, kjer je jablaniško umetno jezero, so od leta 1952 do zalltja odkrili zanimivo naselje iz komene dobe, ki priča, da je tod živelo ljudstvo na prehodu med lovom in obdelovanjem zemlje ki se Eno velikih del jugoslovan. ske gradnje, in sicer umetno Jablaniško jezero, je privedlo do zanimivega odkritja iz predzgodovinske dobe v dolini reke Neretve. Ker se je za gradnjo umetnega jezera Dre-cei mudilo, so jugoslovanski arheologi pohiteli z raziskovanjem tistega kraja, ki bi ga voda morala zaliti. Pravzaprav je pobudo za to delo dal sodnik iz Konjiča Pavel Andjelič, ki je prvi naletel na orodje iz kamna in je na to svoje odkritje opozoril jugoslovanske arheologe, ki so nato začeli z raziskovanji v bližini vasi Lisičiči pod goro Gostjevanj v območju Pre-nja. Kaj so pri tem odkrili? Odkrili so ljudsko naselje iz poznejše kamene dobe m to odkritje je strokovnjake precej presenetilo. Dela so se začela leta 1952 in se nadalje- Na prvi pogled bi se zdelo, da Je to ovalna žoga za rugby, dejansko pa Je Iz letala posnet polotok Manhattan, ki je glavno središče New Yorka vala, dokler ni voda začela | meru. Ostala ognjišča, ki smo. Krstna predstava na Ijntojansltem »dni To sredo je bila v ljubljanskem mestnem gledališču krstna predstava komedije »Vesolje v akvariju», ki Jo je napisal znani s Imenski pesnik Matej Bor, Doto ne zajema snovi iz domačega slovenskega življenja, pač pa se dejanja dogaja v tujem okolju. Vprašanja ki so tu obdelana, po so splošnega značaja, tako da lahko zanimajo tudi našega človeka. De to je režiral Jože Tiran, ki je na krstni predstavi po avtorjevi želji tudi nastopil v vlogi Poeta. K nekemu ameriškemu n-metnostnemu strokovnjaku je neznan ljubitelj umetniških del prinesel pred kratkim glavo sv. Janeza, izdelano iz žgane gline, ki se zdi, da bi mogla biti de.o slavnega florentinskega kiparja Verocchija. Z gotovostjo se lahko trdi, da deni rodi v tako imenovuno florentinsko šolo iz 16. stol., nemogoče pa je zaenkrat reči, ali je res tudi izpod rok Verocchija, ki je bil učitelj Leonarda da Vinci in Lorenza Credija. Na kipu so še opazni prstni odtisi umetni- ka, ki je delo oblikoval. Bržkone se ni posluževal le za to namenjenih priprav, ampak tudi svojih prstov. V nacionalni umetniški galeriji v Washingtonu se nahajajo še štiri avtentična Verocchijeva dela, takisto izdelana iz žgane gline. O-tnenjeni strokovnjak je mnenja, da bi se morda tudi na teh našli prstni odtisi umi. njenega mojstra. V tern primeru bi ne bilo težko Ugotoviti, ali kip sv. Janeza resnično pripada velikemu florentinskemu kiparju. ★ Pred kratkim so bili italijanski filmski delavci povabljeni na razgovor k papežu. Govorilo se je seveda v prvi ursti o /ilmu. l',j XIJ. je pri tem omenil, da obstaja v italijanskem fitmu določena nediscipliniranost, ki je zelo škodljiva. Ni u-metnnst uganiti, kakšno nediscipliniranost je imel papež v mislih. Gre za kritiko sedanje družbene ur.-ditae, ki se izraža d skoraj vseh kvalitetnejših italijanskih neo realističnih filmih iz Znani dirigent m direktor hannoverske filharmonije Helmuth Ticrfelder bo 27. decembra letos dirigira', na koncertu, ki ga bo tega dne priredila beograjska filharmonija v dvorani Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu. Na programu bodo d»Ii Hajldna, Beethovna, Sibetiu-sa in Moehaupta, sodobnega nemškega skladatelja, ki živi v Neiv Yorku. Beethovnov violinski koncert bo i-gral mladi violinist Igor O-zim iz Ljubljane. * Romanopisec Herman Wouk se je proslavil s svojim romanom tUpor na ladji Caine«, ki je bil preveden tudi v slovenščino. Angleško in ameriško časopisje poroča, da je zdaj napisal nogi izredno delo, ki nosi naslov »Marjane Mor-mngstar». Kritiki ga primerjajo z deli, ki jih je na* pisal veliki ameriški književnik Theodore Dreiser. V tem svojem najnovejšem romanu, ki ima nič manj kot 63H strani, analizira Herman VVouk moralna in socialna svojstva judovske buržoazije v Neto Yorku. S tem delom se je pisatelj po splošni in strokovni sodbi uvrstil med najpomembnejše sodobne ameriške književne ustvarjalce. zalivati kraj, vendar se lahko smatra, da je bilo delo v glavnem dokončano. Raziskovanje je vodil šef arheološkega oddelka pokrajinskega muzeja v Sarajevu dr. Alojz Berač, ki je pred kratkim objavil obsežno in dokumentirano znanstveno delo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov in zaključkov. Ker je to naselje iz poznejše kamene dobe, pomeni, da je staro najmanj 4000 let. Prebivalci tega naselja so verjetno prišli sem iz Sredozemlja, torej z Malte ali s Sardinije ali morda iz Severne A-frike, torej iz dežel, za katere se z vso gotovostjo ve, da so bile tedaj naseljene. No-vodošli prebivalci doline Neretve, ki jih prav gotovo ni bilo mnogo, so si osnovali v tej dolini naselje, ki je bilo sestavljeno iz značilnih »stanovanjskih prostorov«, tako imenovanih »zemunic«, ali kot jim pravijo Rusi, ((zemljank«, to pomeni, da je pol stanovanjskega prostora pod zemljo, polovica pa nad njo. Čeprav so novodošli prebivalci Neretvanske doline v svojih prvotnih domačijah že začeli z obdelovanjem zemlje, so se tu ponovno lotili predvsem lova. To nam dokazujejo ostanki kakor tudi razmere tamkajšnjega kraja, saj je bila tedaj okolica njihovega naselja zelo bogata Z jeleni, srnami in drugo divjadjo. Ljubo Corič iz biološkega zavoda v Sarajevu pa je pri a-nalizi velikega števila živalskih kosti, ki so jih odkrili » predzgodovinskem naselju v l.isičičih, dognal, da med oo-kritimi kostmi pripada okoli 200 kosov jelenjim okostjem, dočim odpade ostalih 80 kosti najrazličnejšim drugim živalim. Sicer pa tu ni bila vzeta v poštev velika količin« drobnih koščkov kosti, ki so jih odkrili. Poleg še omenjenih kosti so pri odkopavanju tega naselja odkrili še zelo primitiv* no kamnito orožje, kakor tudi nekaj orodja iz kosti. To so v glavnem puščice, sekire, r.oži in tudi koščena harpuna za ribolov. Dr. Benac zatrjuje v svoji študiji, da se iz odkritega lovskega orožja da sklepati, da se prebivalci tega naselja niso ukvarjali z lovom individualno, ampak v skupinah, pa čeprav ni za to nobenega neposrednega dokaza. To trditev dr. Benao zagovarja na temelju odkritega lovskega orožja ali orodja. ki da je mnogo premajhno, da bi se z njim posameznik lahko lotil jelena. Zato je moral biti lov nekako kolektivno opravilo. Posebnost tega najdišča Je veliko osrednje ognjišče, ki daje 'odgovor na vrsto vprašanj v zvezi z življenjem in navadami tedanjih prebivalcev Neretvanske doline. Vse ktže, da so prvotni preb.val-ci tega naselja prirejali skupne pojedine ob osrednjem ognjišču. Te pojedine so oile lahko pojedine lovcev po lovu ali pa ob kakem »prazniku« ali svečanosti vzega plemena. Ognjišče je zelo veliko. po tleh so položene kamnate plošče, v neposredni bližini pa je še več manjših og njišj in pa jama, kjer ie o-koli 60 cm visoko nastlanih živalskih kosti. Značilnost tega ognjišča je tudi ta. da je vsa zemlja okoli ognjišča prepojena s tolšČami. kar dokazuje skupno s kostmi, da so bile pojedine zelo obUne in da je bilo ognjišče dolgo v rabi Kot smo že rekli, je bilo o-rrednie ognjišče veliko, saj je J merilo okoli dva metra v p le- jih tudi že omenili, so pa bila nekoliko drugače urejena. Poleg kamnite plošče so imela š« pod ognjiščem posebno jamo za pepel, smeti in drugo Vse pa kaže, da so tudi stranska ognjišča tvorila z o-srednjim ognjiščem nekako skupno »kuhinjo«, ki je služila vsemu plemenu. Postavlja se zato vprašanje, ali je bilo to naselje trajno skupno za vse pleme ali pa sano zbirno mesto za posebne »svečanosti« ali dogodke. Poleg o-menjene «skupne» kuhinje so namreč odkrili tudi manjša siromašnpjša individualna ognjišča, ki so bila ob posameznih podzemeljskih prebivališčih, kjer so ljudje spali. Značilno je tudi dejstvo, da so ob teh «zasebnih# ognjiščih odkrili razmeroma mnogo manj kosti kot pa pri osrednjem. Iz tega bi se dalo zaključiti, da so v naselju obstajala tudi zasebna ognjišča in dr. Benac upravičeno zatrjuje, da je bilo osrednje ognjišče dejansko samo kolektivno ognjišče za priprave na lov ali za praznik po lovu. Kakšen odnos je torej bil med kolektivnim življenjem in individualno «domačijo»? Dr. Benac na to vprašanje ne odgovarja, kar je povsem razumljivo, saj se iz nepopolnih odkritij ne more dati popoln odgovor. Vendar se lahko sklepa, da je že ob konci pozne kamene dobe obstajala tudi zasebna lastnina m da je bilo osrednje ognjišče slavnostno ognjišče ali pa o-stanek prejšnjega načina 'iv-ljenja. Pri tem se da tudi sklepati, da je začel lov tudi že izgubljati na svojem pomenu in da so se prebivalci naselja začeli ukvarjati že z obdelovanjem zemlje in z živinorejo. pa čeprav je ostal glavni vir hrane še vedno lov. Prej smo omenili, da so med odkritimi lovskimi orožji in orodji našli tudi koščeno harpuno. To dojcazuje, da »o prebivalci tega naselja prišli iz krajev, kjer je bil ribolov že poznan- Tu so lovili nbe v Neretvi. Ce to drži, potem se lahko sklepa tudi, da so že poznali čolne ali vsaj splave, s katerimi so pluli čez Neretvo. Ostankov Čolnov o-ziroma splavov sicer niso našli, toda arheolog Djuro Bas-ler je ugotovil, da je kamenje, iz katerega so bili izdelani posamezni kosi orodja, oziroma orožja, po svojem poreklu iz gornjega toka ibarskega potoka, ki je na nasprotni strani Neretve, kar pomeni, da so morali prebivalci naselja po «surovine» na drugo stran reke, kamor so lahko prišli le s čolnom oziroma splavom. Sedgj pa še nekaj o njihovih — hišah. Neke »zemunt-ce» so imele notranje ognjišče, druge pa so imele svoje ognjišče zunaj in te stanovanjske hiše niso bile tako zelo primitivne, ampak za tedanjo dobo dokaj razkošne. Kot samo ime pove, je bil del hiše pod zemljo, del pa zunaj. Kakor podzemeljski, tako je bil tudi zunanji del hiše obdan s pletenim protjem, ki je bilo na notranji strani ob-metano * ilovico. Tudi streha je bila pokrita s protjem, nad protjem je bila še plast slame in nad njo drobno kamenje, ki ni dopuščalo, da bi veter »hišo« razkril. Po nekih znakih se da soditi, da so bila vrata v hišo trikotna. Zdaj pa še nekaj o drugih navadah teh davnih prebivalcev Balkanskega polotoka. Po vsej verjetnosti so prebivalci i tega naselja že gojili neki kult. Slavili so sonce in me-«ec kot najmočnejša pojava, ki sta burila njihovo domišljijo. Med ostalim so namreč v naselju odkrili tud' dva majhna kipca, na katenn sta primitivno vklesana mesec in sonce. Po primitivni izdelavi se da zaključiti, da ti ljtifie ie niso posebno negovali plastične umetnosti. To odkritje je zelo važno, ker ni povezano z nobenim odkritjem naselij ir kamene ri.be, razen morda z neo’it-ikim odkritjem na Hvaru, kar cd dalo sklepati, da so se prebivalci naselja v Lisriičih na--clili sem s Hvara in da je bil Hvar dejansko nekaka f vehodna etapa tudi za druga tovrstna p-eselievanja ns Balkanski polotok, Kdkj in kaltc so preoivalc, ttga naselja izginili, ni znano Možno . jr. da jih jc napadlo kako močnejše pleme z boljšim orožjem - verjet no že z železnim sl: hroria-' t 'm — ali pa da so se pod vplivom notranjih nagibov, ni so bili tedaj še ze, > močni, zselili od tod in si našli nove domove ai-* drugje PREJELI SMO »Naša sodobnost», leto III, štev. 10, 1955, Uredništvo Ljubljana, Državna založba Slovenije, letna naročnina 800 din. Delo. Književni mesečni časopis. Knjiga druga. Godina I Broj 10. Jezik in slovstvo. Letnik J, številka 3. Ljubljana leto 1955-56. Izdaja Slavistično društvo v Ljubljani. Zalaga Založba Obzorja v Mariboru. — Revijo je mogoče naročiti v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, Rassegna della stampa ita-liana ed estera, št. 17-18 za september, letnik 8. Petnajst-dnevnik, ki ga izdaja komisariat za turizem. Uprava: Rim via Toscana 10. La Roumanie d’aujourd’hvi, št. 9 za september. Uprava in uredništvo: Bucarest, 5-7 str Constantin Mille. gih milj«, kjer se opisuje junaštvo kitajskih železničarjev, ki so odšli v Korejo. Novejša književna dela pa so že posvečena tudi povojnim vprašar.iem. Med temi so najbolj znana »Vaške vinjete« pisatelja Cin-Cao-janga, kjer se v prerezu vaškega življenja opisuje spopad med starim in novim, zatem roman »Vihar«, ki go je napisal mladi Sih-Kuo, dalje delo pisatelja samouka Gao-Ju-baoa »Petelin se oglaša opolnoči», zbirka novel «JVe po tej poti« pisatelja Li-Cuana. »Novo leto« pisatelja Lo-Pin-Cia, Tudi val industrializacije, ki je zajel Novo Kitajsko, se je nujno moral izraziti v književnosti. Tako je na to tematiko ubrano delo pisateljice T ing Ling «Li-Lo-Juig», v katerem opisuje starega kmeta, ki postane delavec. Mnoga dela so posvečena takim in podobnim problemom, ki se vsakodnevno rešujejo v resničnem življenju, da se litre pot novi bodočnosti. Ista vprašanja so bila predmet umetniške obdelave tudi pesnikom. Se prav posebno pa sodobna kitajska poezija opeva mir, ki je za njim kitajsko ljudstvo dolga stoletja hrepenelo. Konec leta 1952 je založniško podjetje «Ljudska literatura« izdalo klasično delo Sih-JVai-ana »Vodeni rob«, ki je med kitajskim ljudstvom e-derv najpopularnejših romanov, Skozi stoletja se je to delo, ki se v njem opisuje prebujanje kmetov, venomer izdajalo, a v zv»zi z zgodovinskimi dogodki je o njem opisanih več sto oseb. Leta 1953 je izšlo klasično delo »Romanca o treh kraljestvi h« iz XIV. stoletja, na-sletnje leto zbirka pripovedk in alegorij uBožja pot na Za-pad«, ki jo je napisal Vu-Ceng-en; Avtor je v času med vladanjem dinastije Tang in Ming zbral različne verzije o potujočem menihu Cuangu, ki jih je čul iz ust ljudstva. To je o njem govorilo kot o veselem iti hrabrem človeku, vneslo je vanj svoje misli in želje, svojo modrost in fantazijo. pri čemer je na duhovit način zasmehovalo absurdnost. takratn^ družbe. Prvi prevodi tuje literature v kitajščino so bili prevodi budističnih knjig v času dinastije Tang (618 — 907), a prvi prevod moderne tuje literature je bil objavljen leta 1889. Bila je to Du masova «Damn s kamelijami«, ki jo je prevedel Lin-Su. Toda šele po 4. maju 1919, ko se je kitajska literatura začela u-smerjati v realizem, se je resnično razširila moderna prevodna literatura, posebno prevodi velikih realistov XIX. stoletja, kot tudi dela sodobnih velikih pisateljev. Od leta 1949 do leta 1953 je bilo v kitajščino prevedenih 2151 tujih del. Najstarejši književni časopis je «/-Ven», ki izhaja že dvajset let. To je mesečnik, v njem se objavljajo najboljša dela tako iz klasične kot sodobne literature■ Za tem je najvažnejši »Ljudska književnost«. ki izhaja peto leto. Poleg teh dveh izhajajo še številne druge književne revije v posameznih pokrajinah, kot izraz svojih posebnih kulturnih prilik in potreb. Kitajska ima zelo bogato narodno in klasično glasbo. Prej je bilo petje narodnih pesmi prepovedano, ker se je v teh pesmih preveč izražala ljudska želja po svobodi, po osvoboditvi pa se je to močno spremenilo. Tako klasični, kot narodni glasbi’ sta bili prisojeni njuno pravo mesto in vrednost. Iz preteklosti je bilo zbranih nad 20.000 narodnih pesmi in glasbenih kompozicij. To so povečini glasbena dela iz štirinajstega in petnajstega stoletja. Kitajski muzikologi pa so odkrili tudi melodije Kuanp-Ling-sana, ki izhajajo iz tretjega stoletja po našem štetju in so bile nekaj vekov izgubljene. V novi Kitajski se tudi vse bolj razvija zborovsko petje. t elika pozornost se posveča razvoju filma. Nekatere filmske proizvode nove Kitajske smo videli tudi v Evropi. Umetniška raven nekaterih je na visoki stopnji. V njih je obdelano razno gradivo, od bajk in legend do raznih dogodkov iz osvobodilne borbe, kakor tudi iz današnje stvarnosti, ko se vlagajo veliki napori za izgraditev nove družbe. Filmi, obravnavajoči sodobno problematiko, večkrat trpe za deklarativnostjo in čr-no-belim prikazovanjem oseb in dogodkov. V splošnem pa se tudi na tem področju kažejo pozitivni uspehi. Na področju slikarstva ima Kitajska močno tradicijo, njeno sodobno slikarstvo je pod močnim vplivom evropskega, pretežno ruskega umetniškega razvoja. Samo v slikanju narave se je Še ohranil vpliv stare tradicionalne kitajske šole. Kitajski slikar pri slikanju najraje uporablja tuš in akvarel, stara kitajska slikarska sredstva. Kot vidimo, je kulturno življenje v novi Kitajski bujno in vsestransko. Njegove trdne osnove so v prastarem kulturnem bogastvu, ki postavlja Kitajsko med kulturno najstarejše narode sveta in pa v novih revolucionarnih pridobitvah, ki omogočajo sprostitev velikih ljudskih energij ne le na področju graditve materialnih, temveč tudi duhovnih in kulturnih o-snov socializma. Te dni bosta tudi Neapelj in Catania povezana z ostalo italijansko televizijsko mrežo. Na sliki velika antena, ki bo posredovala televizijski program Neapelju SZ bo izvažala avtomobile v skandinavske dežele Kakor javlja Associeted | avtomobilskih tovarnah, naj | ne komisije so znašali bru- Press bo Norveška prihodnje leto uvozila 2000 avtomobilov iz Sovjetske zveze na temelju nedavno podpisanega trgovinskega sporazuma z Moskvo. To pomeni, da bodo zahodne dežele dobile v skandinavskih deželah novega tekmeca na avtomobilskem tržišču. V novembru in decembru letos je ameriška avtomobilska industrija dosegla rekordno proizvodnjo. Po dosedanjem tempu proizvodnje se računa, da bo v teh dveh mesecih ameriška avtomobilska industrija izdelala milijon 458.000 avtomobilov, kar pomeni nad 27 odst. več kot v novembru in decembru lani. Po teh računih bodo v ZDA letos izdelali skupno 8 milijonov avtomobilov. To je sicer izreden uspeh, ki pa hkrati vzbuja zaskrbljenost med proizvajalci :n predvsem prodajalci avtomobilov. Eden od vodilnih a-meriških trgovcev z avtomobili je izjavil, da bodo že s prihodnjim aprilom trgovci skušali vplivati pri prenehajo s tako naglo proizvodnjo, ker da »blago ne gre tako naglo v promet*. Od 51 največjih trgovcev z avtomobili iz 14 ameriških velikih mest, ki so sodelovali pri neki anketi glede njihove prodaje, jih je 30 izjavilo, da se prodaja razvija sicer pod povoljni-mi pogoji, 19 pa jih je izjavilo, da so v zelo težkem položaju, dva pa sta odgovorila, da je stanje enako kot preteklo leto » • * Notranji državni dolgovi Italije so ob koncu tretjega tromesečja leto* dosegli rekordno višino. — 4.377 milijard lir. V samih prvih devetih mesecih letos se je italijanski notranji dolg dvignil za skoraj 300 milijard lir. • • « Egiptovske oblasti bodo kupile na Kitajskem 60.000 ton gradbenega jekla v vrednosti 2 milijard in pol egiptovskih funtov, za kar bo Egipt dobavil Kitajski bombaž in — riž. • • • Na temelju poročila zvez- to dohodki ameriške radijske in televizijske industrije v lanskem letu nad milijardo dolarjev. Dohodki televizijske industrije so se v odnosu na leto 1953 povečali za 37 odst., dohodki radio-industrije pa za 5 odstotkov. Celotni bruto dohodki ameriške televizijske industrije so znašali lani o-koli 593 milijonov dolarjev, dohodki radio-industrije pa 449 milijonov dolarjev. • • • Odbor za znanstvene kadre v Londonu je objavil poročilo, da je v Veliki Britaniji veliko pomanjkanje inženirjev. Po podrobnem proučevanju tega vprašanja je bilo ugotovljeno, da bodo vsa britanska vseučilišča v prihodnjih dveh letih dala komaj 60 odst. potrebnih inženirskih kadrov. To pomanjkanje bo prišlo še bolj do izraza, ko se bodo dela na področju elektronske in jedrske industrije povečala. Iz poročila izhaja tudi, da med študenti ni prevelikega zanimanja za zaposlitev v strojni in drugi tovrstni industriji. IBM EMIGRANTSKA FEDERACIJA PODONAVSKIH NAR000V (tis Slovenskega Vestnika«) »Združena Evropa in federacija podonavskih narodov je mogoča in realna le v socialistični perspektivi, ne pa tako, kakor so si jo zasnovali razni emigranti pod krinko »znanstvenega proučevanja« na nedavnem zasedanju tako imenovanega Znanstvenega inštituta za proučevanje vprašanj Podonavja v Salzburgu. Govori in razgovori, ki sc jih tam imeli pod vodstvom nekdanjega eksperta za koroško vprašanje in predsednika tega inštituta, bivšega poslanika Hornbost-la. razni emigrantski voditelji, kakor Hrvata dr. Kru-noslav Draganovič iz Rima in dr. Stjepan Buč iz Muenche-na, Slovak dr. Ferdinand Durčarisky iz Muenchena, sudetski Nemec dr. Rudolf Lodgman iz Auena. Ceh dr. Karl Locher iz Londona, Madžara Louis de Mariaffi iz Innsbrucka in dr. Anton Raduanszky iz Pariza, sedmo-graški Saksonec dr. Otto Fol-berth, donavski Svab prof. Adalbert K. Gauss in pa glavni urednik Našega tedni-kc-Kronike, dipl. jur. Anton Lipovšek iz Celovca kot »zastopnik Slovencev«, Nas zanima le katere »Slovence« je »zastopal« gospod dipl. jur. Lipovšek. Slovence iz LR Slovenije gotovo ne! Odlično pa se zoperstavljamo že tudi samemu domisleku, da bi »zastopal« koroške Slovence in bi nas kdo povezal s temi emigrantskimi krogi in njihovimi političnimi koncepti. Mi se ne čudimo, da je Naš tednik — Kronika v svojem poročilu o tem salzburškem zasedanju zamolčal zastopstvo svojega glavnega urednika in prav to plat »znanstvenega« proučevanja, ker pač dobro ve. da naše ljudstvo noče imeti opravka z emigracijo in njenimi emisarji, pa čeprav so našli pot iz samega Rima v Celovec v uredništvo Našega tednika — Kronike. TUDI ANGlEŠKI PROFESORJI Tudi angleški profesorji so nezadovoljni. Začelo se je z zakonskim osnutkom prosvetnega ministra, na osnovi katerega na) bi šolniki prispevali 6, namesto dosedanjih 5 odst. plače v državni pokojninski sklad. Gibanje pa ima globlje vzroke: gre za dejstvo, da se je njihovo delo ogromno povečalo, medtem ko so njihove plača precej zastale v primeri s povprečjem plač. Hkrati pa se je povečalo tudi število učencev. Ce k temu dodamo še okoliščino, da morajo angleški šolniki trošiti svoj čas in trud za vrsto izvenšolskih dejavnosti, ki pa spadajo v sistem angleške šolske peda-gogije. kakor na primer režija filodramatskih prireditev, organizacija športnih turnirjev itd., potem se zares ne moremo čuditi, d« «o se tudi angleški šolniki zganili, zlasti še, če pomislimo, da dosežejo njihove plače ob upokojitvi, in v najboljšem primeru, komaj 630 funtov letno (okrog milijon lir), medtem ko bi jim zaposlitev v industriji prinesla, ob istih pogojih, kur 2.160 funtov letno (skoraj 3 milijone in pol)l JOSbPHlNE BAKER Kdo ne pozna slavne črnske plesalke, ki je v letih 1927-39 s svojo plešočo nagoto navduševala pariško publiko? No, poznate jo; a stavim, da vam je povsem neznana njena čudaška povojna dejavnost. Tako prav gotovo ne veste, da je leta 1943 kupila zapuščeno graščino nekdanjega križarskega oo-veljnika Goffreda Bouillon-skega, se poročila z njegovim poznim potomcem, preuredila grad, v bližini pa zgradila na samem tlakovan trg, na katerega ji je mož postavil spomenik, ki ne more pustiti v dvomu nobenega obiskovalca, ki bi bil vsaj enkrat videl njegovo ženo,, v vsej njeni lepoti. Qb vsem tem so okoliški kmetje zmajevali z glavo: »Ponoreli sol» A njihovemu začudenju še ni bilo konca. Okrog tega so v kratkem zrasli še restavracije, trafika, poštni urad- in sedaj še hotel s 25 sobami, s posebnimi, privlačne predstave zbujajočimi imeni; »Pompj-dur«, «Dubarry», »La belit! Ferroniere«, »Josčphine Ba» (ki je najlepša), itd. K temu je treba dodati še bazen. tri igrišča za tenis, ■*-lektrično kabino, tri vodnjake, 12 km dolg kanal. In to naselje obiskujejo moderni romarji (letos jih je bilo že 200.0001), da vidijo nekoč slavno plesalko, kako šivi skupno z možem in štirimi posinovljenimi otroki različne rase: Japonec Aklo Ya-mamoto, kolumbijski Črnec Murgata, mali Francoz in Finec Jarry; nadaljnji trija — še en Francoz, en ?.id in en Meksikanec — pa bodo v kratkem dopolnili družinsko skupnost Bakerjeve-Mi nismo med tistimi, ki bi dvomili v plesalske sposobnosti Josephine Bakerjeve; resno pa dvomimo v uspešnost njenega sistema za odpravo rasnega predsodka med ljudmi. (LEPI STRIČEK) IN BENESK MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPRENOSLJIVIH CENAH I Obiščite nas In se prepričajte 1 MAGAZZINI m CORSO TRIESTE - Corso Italia 1 (ang. p.za della Borsa); tel. 29-043 predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus film: Toto išče mir Nastopajo: ISA BARZIZZA, AVE NINCHI Ne zamudite tega filma če se hočete razvedriti! kuio Skehemj predvaja danes 23. t. m. ob 17. uri ENIC film: 13. decembra 1995 UY DE MAUPASSANT etniji Boj se je odločil zanj. Ploskali so mu. Ali že nekaj minut je vznemirjal gledalce čuden trušč v prostorih nad kletjo. Bilo je kakor močan topot, spremljan od bučnega smeha. Tistih dve sto povabljencev, ki se niso bili mogli preriti v klet, se je očitno po svoje zabavalo. Na tesnih polžastih stopnicah se je bilo zgnetlo kakih petdeset moških. Spodaj je nastajala strahovita vročina. Klicali so: «Zraka! -Pijače!» — Isti burkež kakor prej je bevskal s predirljivim glasom, ki je pregluševal mrmranje pogovorov; «MandelJnovo mleko! Limonada! Pivo!» Strokovnjaki so rekli, da Je njegov način borbe zelo čvrst in močno oprezen. In občinstvo, ki Jim je zaupalo, ga je temu primemo ocenilo. Zatem sta prišla gospoda Porion in Lapalme, eden učitelj, drugi ljubitelj borjenja, ki sta se postavljala z nebrzdano poskočnostjo, besno naskakovala drug drugega, silila sodnike, da so se begoma umikali s svojimi stoli vred, ter se podila po odru naprej in nazaj, ko se Je ta s silnimi, smešnimi skoki zaganjal v nasprotnika, oni pa odstopal. Delala sta kratice odskoke, ki so spravljali gospe v smeh, in velike zagone naprej, ki so bili kar malce razburljivi. To borbo v brzem koraku .,e neznano zijalo označilo s klicem: »Nikar se ne raztrgajta, vse lepo po url!» Gledalci, užaljeni nad to neslanostjo, so se oglasili: »Pst!* Sodba izvedencev je šla naokrog. Borilca sta bila pokazala mnogo sile, a včasih nista bila ujela pravega trenp^i& del se je končal s hudo lepim nastopom Jacquesa Rivala proti slavnemu belgijskemu učitelju borjenja Rival je bil ženskam močno pogodu. Bil je res zal fant, cediie postave, prozen in gibčen, očerri prikupnejši od1 wh, taso bili pred njim nastopili. V način svoje parade n svojega iznada je vnašal neko svetovljansko okusnost, ki je bila ob člnstvu všeč in se je ugodno razlikovala od krepkega, vendar navadnega načina njegovega nasprotnika «Dobra vzgoja se mu pozna*, so pravili. Rival, ki je bil ostal v svoji borilski obleki, se je pokazal z gorečim obrazom. »Precej dam prinesti kaj ohladilnega*, je rekel. In potlej pohitel je pohitel proti stopnicam. Ali ta prehod v pritličje je bil zagačen. Prav tako lahko bi bil strop predrl, kakor se preril skozi človeški zid, ki je bil zagrmadil stopnice. Rival je vpil: «Dajte dol sladoleda za dame!» Petdeset glasov je vpilo: »Sladoleda!* — Naposled se je prikazal pladenj. Ali na pladnju so stale samo prazne kupe, kajti hladila so bila spotoma pozginila. Močan glas je zarjovel: «Tu doli se vendar dušimo, kon- čalmo brž pa odidimo.* . „ . Drug glas je zagnal krik: «Začnlte pobirati!* In vse ob-činstvo je sigaje, a vendar dobre volje ponavljalo: »Pobirajte prispevke... pobirajte... pobirajte...* Tedaj je jelo šest gospa hoditi med klopmi naokrog in začul se je rahli žvenket denarja, ki je padal v pušice. Du Roy je pravil gospe Walterjevi Imena slavnih mož. Med temi so bih svetovnjaki, časnikarji, takšni od velikih listov, od starih, takšni, ki so gledali na «Vie Frangaise» zviška, z udržanostjo, porojeno iz skušnje. Videli so bili pogin že tolikih politično-denarniških časnikov, otrok dvomljivih povezav, ki Jih je zrušil padec kakega ministrstva. Opažal si tudi slikarje in kiparje, ki so vobče prijatelji športa; takisto so kazali nekega pesnika-akademika, dva glasbenika in mnogo tujih plemenitašev, katerih imenom je Du Roy privešal zlog Pust (kar je pomenilo «Pustolovec>), rekoč, da s tem posnema Angleže, ki tiskajo na svoje vizitke Esq. Nekdo mu je zaklical: »Dober dan, prijatelji* Bil je grof de Vaudrec. Du Roy se je opravičil pn damah In šel k njemu, da mu seže v roko. Ko se je vrnil, je rekel: »Očarljiv mož je ta Vaudrec. Kako človek pri njem precej začuti rod.» Gospa Walterjeva ni nič odgovorila. Bila je nekoliko utrujena, in prsi so se ji ob vsakem sopljaju z naporom dvigale, kar je pritezalo Du Royeve oči. Kdaj pa kdaj je srečal »ravnateljičino* oko, zmeden, obotavljajoč se pogled, ki je obstal na njem in že znova zbežal. Ponavljal si je: »Lej jo... lej... lej.. Da bi mi bila res tudi ta sedla na limanico?* Nabiralke so šle mimo. Njih pušice so bile polne srebra in zlata. Na odru pa so razobesili nov lepak z naznanilom: »Velikansko presenečenje*. Člani razsodišča so se vrnili na svoja mesta. Vse Je čakalo. Prikazali sta se dve ženski s fleretom v roki, v borilskem kroju, oblečeni v temne pletenke, zelo .kratko krilo, ki le padalo komaj do polovice stegen, in oprsnik, podložen tako debelo, da sta morali držati glavo pokonci. Bili sta zali in mladi. Smehljaje sta pozdravili navzočne. Ti so jima dolgo ploskali in klicali. ^ „ Ljubezniv nasmeh se je bil ustalil na ustnicah sodnikov, ki so s polglasnim »Bravo!* potrjevali vsak zadetek. Občinstvu je bil ta nastop zelo všeč, kar je pokazalo tudi borilkama, ki sta vnemali moškim poželenje, v ženskah pa budili tisti naravni, pariškemu občinstvu prirojeni okus za malce nespodobne ljubeznivosti, za ličnost, ki je zaudarjala po sodrgi, za ponarejeno lepoto in nepristno ljubkost, za pevke v nočnih kavarnah in operetne drajne. Vselej, kadar je katera od borilk izpadla, je spreletel gledalce radosten drhtljaj. Ena Je imela prav zajetno, proti dvorani obrnjeno hrbtno plat, spričo katere so se vsem usta odpirala in oči okroglile; spretnost njenega zapestja nikakor ni bila tisto, kar je najbolj priklepalo zanimanje občinstva. Ploskali so jima ko pobesneli. Potem je prišel boj na sablje, ali živa duša se ni zbrknila zanj, kajti vsa pozornost je veljala temu, kar se je godilo zgoraj, že nekaj minut so bili slišali silen ropot, ko da bi premikali pohištvo in ga vlačili po parketu, kakor pri selitvi. Nato so mahoma zazveneli skozi strop glasovi klavirja, in raz- ločno se je začul umerjeni topdt po taktu skakajočih nog. Ljudje tam zgoraj so si hoteli privoščiti ples, da se odškodujejo, ker niso nič videli. Najprej se je vzdignil med občinstvom v borilnicl hrupen smeh, in potem, ko se je ženskam zbudila želja po plesu, so se nehale meniti za to, kar se Je dogajalo na odru, in Jeie kar naglas govoriti. .. . , Misel, da so si zamudniki priredili ples, se jim je zdel® zabavna. Prav gotovo se niso dolgočasili. Človek bi bil bome rad zgoraj. „ . Ali že sta se bila pozdravila dva nova nasprotnika in se tako resno postavila v nastop, da so vse oči spremljal njune gibe. . . _ Izpadala sta in se spet vzravnavala, prozno in zaio, * odmerjeno močjo, tako varno in krepko, s tolikšno treznosti gibov, tolikanj pravilnim ponašanjem in tolikanj sorazmer mm sukanjem orožja, da je bila nevedna množica presene čena in očarana. ... Njiju mirna hitrost, njiju premišljena gibčnost, njiju urni premiki, tako preračunani, da so bili videti počasni, vse J zgolj z močjo svoje popolnosti pritezalo in priklepalo oci. uo činstvo Je čutilo, da gleda tu nekaj lepega in redkega, aa mu dva velika umetnika v svoji stroki kažeta najboljše Kar j moč videti, vso spretnost, zvijačo, premišljeno znanje in telesno izurjenost, ki jo morata dva mojstra razviti. Nihče m več spregovoril, tako zvesto so jih gledali. Potem pa, ko sta si po zadnjem sunku segla v roke, se je razieg vriskanje in klici »hura!*. Vse je cepetalo in rjovelo. Vsak J poznal njiju imeni: bila sta Sergent in Ravignac. Navdušenost je delala duhove prepirljive. Moški so s ozirali po sosedih, kakor da bi se radi sporekli. Za sam nasm ■ bi bili pozvali drug drugega na dvoboj. Ljudje, ki niso o nikoli držali flereta v roki, so s palicami naznačevall sun in parade. Ali polagoma se je množica vendar pomikala po ozki stopnicah na vrh. Hoteli so vendar že priti do pijače. To J bilo ogorčenja, ko so dognali, da so bili plesalci ze sPra* okrepčevalnico, potem pa odšli, rekoč, da je bilo nesram zvabiti sem dve sto ljudi in jim ničesar ne pokazati. VPRAŠANJE PRESKRBE STEVERJANSKE OBČINE Z VODO Štever janslio županstvo za podaljšanje jugoslovanskega vodovoda v naša flrda JameJjski župnik premeščen na Koroško Izvedeli smo, da je bil Josip Voinjak, dosedanji župniki v Jamljah, premeščen na Ko-| roško. Jameljsko župnijo bo I začasno vodil župnik Kretič I iz Devina, župnijo v Dolu pa župnik Brecelj iz Doberdoba,] tudi začasno. PRED SEDMO ZIMSKO OL1MP1ADO | RUSI BODO NASTOPILI V VSEH TEKMAH Argentina Je svojo prijavo umaknila; sedaj Je Se 32 držav, ki se bodo udeležile ollmplade NOGOMET ČETRTE SERIJE mo 60RIZIA ZOPET DRUGA 16,67 16,15 15,82 15,32 15,06 15,00 14,93 14,66 14.5» 14,45 56.62 53,77 50,17 48.62 48.38 48.36 48.29 48,08 47.97 47,60 55,24 54,37 54.07 52.07 51,18 50,95 50,59 49,91 49,87 49,43 Pokrajinska uprava načelno proti iskanju vodnih virov izven državne ineje Interpelacija pokrajinskega svetovalca Poletta za podaljšanje vodovoda z jugoslovanskih Brd v iteverjansko občino, je povzročila živo zanima, nje iteverjanske občinske u-prave za možnosti uresničitve tega predloga. Steverjanski župan se je pokrajinskemu svetovalcu v svojem imenu in v imenu županstva zahvalil za posredovanje. Rešitev tako važnega vprašanja bi do temeljev spremenila dosedanje življenje. Z napeljavo vode bi se zboljšale higienske razmere, razvilo bi se kmetijstvo in turizem. Steverjansko županstvo je poslalo pokrajinski upravi pismo, v katerem je temeljito opisalo možnosti za oskrbo občine s tekočo vodo. 1, Čeprav nima na razpolago tehničnih podatkov, županstvo meni, da je rezervoar v Vrhovljah više kot števerjan-ski trg. Z napeljavo vodovoda iz Jugoslavije bi se lahko oskrbovalo z vodo Sovenco in Scedno, ki imata skupaj 382 prebivalcev in ki sta v poletnih mesecih najbolj prizadeti; obenem je sedanja dobava vode v omenjena zaselka v zvezi z visokimi stroški 2. Glede Izvirka pri Fabri-čih občina nima na razpolago podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo boda iz tega izvirka zadostovala za preskrbo hiš. k: so pod njegovo višino. Sedaj se z njim okoriščajo nekatere okoliške hiše. Potrebno bi bilo izmeriti, koliko vode daje izvirek v poletnih mesecih. Ce bi se ugotovilo da daje dovolj vode, kar je ugotovilo tudi poveljstvo tehnikov, bi bilo mogoče vodo spraviti v više zgrajeni vodohrani, od koder bi jo po ce- veh speljali v zaselke Valeri-šče, Uklance, Bukovlje, Broj-no in na križišče; s tem bi bilo z vodo preskrbljenih 417 prebivalcev. 3. Okoli 800 metrov zračne Črte od števerjanskega trga je kiaj Slatonik, kjer je precej močan izvirek dobre vode, ki bi ga bilo mogoče zajeziti in vodo spraviti na višino števerjanskega trga. Med Jazbinami in Valeri-šiem je v Krasovniku izvirek ki bi lahko nudil vodo 176 prebivalcem iz Jazbin. 4. Ni podatkov, po katerih b županstvo lahko sklepalo, da se izplača napeljati vodo iz Gorice. Iz vsega sledi, da je treba vprašanje temeljito proučiti s tehnične, gospodarske in tudi politične strani, česar občinska uprava ne more napraviti, zaradi tega naj pokrajinska uprava skuša najti najboljšo rešitev. Pokrajinski predsednik odv. Culot je poslal svetovalcu Po-lettu pismo, v katerem mu sporoča, da je rezervoar na jugoslovanski strani na višini 266 m, medtem ko je šte-verjanski trg 276 m visoko. Zaradi tega vsaj občinsko središče ne bi moglo izkoriščati naravnega padca jugoslovanskega vodovoda. Pokrajinska uprava ne ve, če je rezervoar v Vrhovljah prav na vrhu hriba. Obenem pokrajinska uprava ne ve, če bi ta vodovod lahko dal dnevno okoli 100 kubičnih metrov vode, kolikor jih potrebuje števerjan--ska občina. Predsednik se sklicuje na poročilo poveljstva tehnikov, da bi bilo mogoče uporabiti izvirek pri Fabričih, kjer je na razpolago dnevno okoli 40 kubičnih metrov vode. Na koncu se sklicuje na načelo, naj se ne išče vode izven državne meje. Iz tega se vidi, da je pokrajinska uprava proti možnosti podaljšanja vodovoda iz Jugoslavije, medtem ko je občinska uprava v Steverjanu za tako uresničitev. Pristojne oblasti naj vprašanje rešijo na zadovoljiv način, kajti števerjansko prebivalstvo prav malo zanima, od kod dobiva vodo, samo da mu ne bo treba še nadalje prenašati pomanjkanja vode. Saje so se vnele Goriški gasilci so včeraj] dopoldne okrog 10. ure odšli] v Ul. Ascoli štev. 20, kjer] so se vnele saje v dimniku I stanovanja najemnika France.l sca Picillija. Plamen se je raz-| širil tudi na podstrešje, kjer] je zgorela deska v podu. Ker] so gasilci prišli pravočasno, ni j bilo hujših posledic. Skoda | znaša okrog 3.000 l'r- UEZIJRNA LEKARNA Danes posluje ves dan in | ponoči lekarna Pontoni-Bassi. [ Raštel 27 - tel. 33-49. OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Včeraj uradna otroškega vrtca v Pevmi Začasna otroška vrtnarica Mariza Komavlijeva je otroke naučila nekaj pesmic, ki so jih zapeli med otvoritvijo ■J**' ijui.-v**• ... . Misurina je kakih sedem kilometrov nad Cortino. Na tamkajšnjem jezeru bodo tekme v hitrostnem drsanju, v bližnjih hotelih pa bodo nastanjeni vsi Nordijci, tekmovalci in turisti. Včeraj dopoldne okoli 11.30 je bila ob prisotnosti večjega števila prebivalstva in predstavnikov oblasti uradna o-tvoritev novega otroškega vrtca v Pevmi. Začasna šolska vrtnarica Mariza Komavli z Oslavja je otroke navadila ne. kaj pesmic, ki so jih otroci v obeh jezikih recitirali spoštovanim gostom. Zapeli so tudi nekaj pesmi. Naučili so se jih v nekaj dneh, in sicer od prejšnjega tedna, ko so prihajali k pouku. Spregovoril je tudi župan dr. Bernardis, ki je dejal, da je bolje, če imajo otroški vrtec v Pevmi kot na Oslavju, ker je v Pevmi vej otrok, ki zahajajo v otroški vrtec. Ob- ZANEMARJENOST BELEGA POTOKA l