L I I' ***' Pogovor s Štefanom Kousom Narave ni mogoče premagati str. 7 J r TRGOVINA BALAŽIČ ČREHŠOVCI, tet,! 70 796 UGODNO: • ienski, moški in otroški čevlji • športna obutev 9 tekstil 1 Pri^navomo različnost meril in zaradi tega različnost vrednoien/a določene stvari, položaja ali razmer. Toda s tako blagim opisovanjem, kot so direktorji podjetij ministrici za delo Jožici Puhar na lendavskem razgovoru pripovedovali, kako na nosem koncu poteka odpuščanje tujih delavcev, se ne moremo strinjati. Vsak zunanji poslušalec je ob pripovedujočih in njihovem blagem tonu lahko podvomil o resničnosti povedanega. Odpuščanje tujih delavcev še 9 J i a a N f S D ) 3 D 3 j j I I I' VESTNIK Murska So&ota, 21. oktobra 1993 • Leto XLV • Št. 42 • Cena 80 SIT ?’»lt recimo petdesetletnik iz vasi okrog Mure, ki nase nekaj da, vam bo pripovedoval, kako se , — peiuesiviieuiiH i* vasi luuii., m »u^k. i.«, ^•»ekdaj v Muri kopalo in kako je tudi on preplaval Muro. Pa ne samo to, bilje celo tako _ _____________________i;__Ir" "4-_..i*-* «T rtrt f/A <11 co ninf vcctL* io fiiHi rhluvol nnjT daje skakal z mlinske strehe v vodo. O, pa to ni še nič! Prav vsak je tudi plaval pod ‘7’ J na katerih je plaval mlin. Zdaj pa pride glavno, ker to vse skupaj je, no, kaj j J® to! Najbolj nesmrtno je, če si se upal oprijeti lopatic vodnega kolesa in se voziti gor in ^^“•hpi«, to je čolni, *. .Mi Nekdai ie to upal vsak, ki vam pripoveduje o svojem isc potopiti, dvigniti m spet potopih. Ne j J P „ . . katerem bo prizor Sani; v Mari pred Štiridesetimi teli, ra snemam« «■?" Zagreba... ^“"»iiim na vrtečem se vodnem koleso. pa ™ morali pnpeljati kasKa i r s tBjpu* v .e^- „ bčinski izbranec za lendavski Favstveni dom K/' Pomurskega rtUavrtOi^vgu/**"’* li^ I**** sanit)st()jno.st pnumeznih enot nekdaj lOvoda, Zdravstveni dumuvi « lii<*t Miifill« lui rn n ustanoviieljem, Inrej tjJičliunli, nekateri bolj '*’!* .1 j im (Kine 110(1' M- pri nekaterih ' - —r- i.iiHiion vehe kot pravlja svet zavoda, razpravljajo m govorijo že tudi na ulici,) At 'H»l* ka pri zučelnih vprašanjih postavljanja samega Ma s svetom in ustanoviivenimi akti- sebe kot — -■ TiVVlItP’ «• “■ .K,'''" (•/■inj'’'''' v Icnttav5kcni Milit--**-**' ’*'®' ,im>vilc)j oziroma po- ‘'''l t tndi ---------------- trdila .skupščinti. tri so izvolili zapo------ zdravstvenem domu, en član pa nastopa v imenu Zavoda za sleri v zdravstveno zavarovanje člani 'Hii- '■"^Rtiju mesto. RSž^ ;u Rjesto. n, '^‘livkftLa pro- sveta so lorej nu svoji tretji seji konec /nnja obravnavali prijave na direktorsko mesro. Pri-javljena sta bila dva kandidam. dr. ‘srt ,ir Fvpcn razpiljntlo Horvat in dr. Evgen V '* S« se ki?' pri,, ; I v '■'Vela ''■es.johi ^®vod!i jc se- Olga Požgal 1.^— ,. oinionka, in člani sveta so glasovali pet proti dva za slednjega. (Neobičajno je ■ ■•(•''‘u*. prijavi jenih na razpis po časopisu, vendar so sedaj že tolikokrat omenjena v javnosti, da o njih ie čivkajo ptiči na strehi In tudi to se nam pri vsej zadevi zdi, milo le-čeno čudno, da o imenih prijavje- vldčitit< imena tri jc čcno,Čudno, d^ o i CCJUJ, UUUIIL*'. v— - • • ■ r nih na razpis. Sc preden o njih Zgodilo se je torej, da vsi člani sveta, ki jih je imenoval ustanovitelj, niso glasovali v skladu z njegovimi smernicami, ki so jim bile dane prej na pogovoru Izvršni svet se jc namreč odločil dati podporo dr. Olgi Požgal Horvat, Izbranemu kandidatu na svetu zavoda, za katerega se menda na občini do konca ni vedelo, da bo kandidirat in ki tudi ni prišel na predhodni razgovor k podpredsedniku izvršnega sveta Štefanu Gjerkešu, da bi mu predstavil svojo namero, kot je to bilo »običajno« pri drugih kandidatih, pa soglasja niso dali tudi skupščinski delegati. Po neuspelem imenovanju direktorja lendavskega zdravstvenega doma so seveda na občini načeli vprašanje, zakaj so člani ustanovitelja v svetu glasovali drugače, kot jim je bilo rečeno, ter ah se pri glasovanju lahko ravnajo po svoji vesti in presoji, torej drugače, kot so jim svetovale občinske strukture. Pravno mnenje s podpisom ministra Janka, ki si ga kaže zapomnili in o njem tudi kaj reči Sledil je drugi javni razpis, na katerega so se' prijavili trije kandidati. dr, Evgen Šimonka, dr. Olga Požgat Horvat in Ivanka Šimonka Režonja, ekonomistka, zaposlena v Nafti. Tudi v drugo so člani sveta 5 tajnim gla.sovanjem in štirimi glasovi izbrali dr. Evgena Šimonko. Tako so odločili na svoji šesti seji sveta sredi junija. Zaradi ponovne izvolitve kandidata. kateremu ustanovitelj ni bil naklonjen, in glede na glasovalni izid so na občini sklepali, da njihovi člani sveta zopet niso glasovali tako, kot jim je bilo rečeno. Potrditev svojega prepričanja, da člani v svetu morajo biti pri svojih odločitvah poslušni tistemu, katerega predstavljajo - ves čas se je kot ustanovitelj zavoda ali v njegovem imenu pojavljal izvršni svet, čeprav to ni nikjer Nudalj. na 3. str. zdaleč ni potekalo tako gladko, kot je bilo rečeno, saj tudi ni mogoče, da bi, ker je šlo za ljudi in njihovo delo. Pri tem so potekali pestri in barviti dogodki v več razsežnostih in ravneh. Že zaradi večplastnosti problema proces odpuščanja ni mogel biti tako preprost. Prva raven je bila tista v podjetjih, kajti v njih so naredili prvi izbor, za koga bodo sploh prosili delovno dovoljenje. Za tistih štirideset odstotkov tujih delavcev gre, za katere so odločitev o delu ali nedelu sprejemali v podjetju oziroma za katere vlog za delovno dovoljenje niso poslali odgovorni in.Štituciji, ki bi potem odločita v imenu države in zakona. !n prav za to raven odločanja so »anonimni« delavci na različna mesta najpogosteje sporočali, da je večkrat šlo za kupovanje delovnih mest. Druga raven ali razsežnost odnosa je bila tista med podjetji. Bilo je precej medsebojnega »opazovanja« in dogovarjanja, za koga bo podjetje oddalo vlogo in za koga ne. Gotovo da so v večini primerov podjetja upoštevala potrebnost tujega delavca v procesu proizvodnje, vendar so tudi tu so biti dogovori, menda celo tihe ustne »pogodbe«. Tretja stopnica je bila tista med podjetjem in odgovorno inštitucijo, kjer so podpisali takšen ali drugačen sklep za tujega delavca. Tudi za to pot ne moremo reči, da je bila rez Odhod tujih delavcev ne bo poceni zapletov. Načelo se je vprašanje, komu koliko in kateremu podjetju so pripisali več in kateremu manj delovnih dovoljenj. In tudi o tem so seveda različna mnenja, koliko je bilo tu upravičenosti ali pravičnosti. K vsemu pa moramo dodati še drugo vzporednico - pričakovanja brezposelnih, ki so upali, da bodo zasedli delovna mesta, ki so jih ali jih še bodo zapustili tuji delavci. Bdeli so nad dogajanjem ali procesom odpuščanja delavcev in podpisovanjem delovnik dovoljenj, in sicer nad dogajanji v podjetjih in takrat, ko so odločali odgovorni na Zavodu za zaposlovarije. Prav pri nas so bila po nekaterih mnenjih ta pričakovanja nezaposlenih zelo velika in zato je bil z njihove strani tudi velik negativni odziv zaradi vodenja postopkov in odločanja. Sodeč po primerjalnih podatkih o izdanih delovnih dovoljenjih pa v odgovorni inštituciji za Pomurje niso odločali bistveno drugače kot drugod. Problem odpuščanja tujih delavcev pa je treba videti tudi drugače. Vsem, ki so bile vrnje delovne knjižice, bo naša država morala izplačevati denarna nadomestila v višini in za čas, kot jim pripada po zakonu. Tudi ti delavci lako uveljavijo pravico do kapitalizacije denarnega nadomestila, in sicer da jim za zasebno dejavnost denarno nadomestilo izplačajo v enkratnem znesku. Odstavljanje tujih delavcev in njihovo odhajanje z delovnih mest za državo sploh ne bo poceni. Na seznam upravičencev do denarnega nadomestila bo tako samo v Pomurju prišlo Štiristo ljudi. MAJDA HOBVAT Delavci v Bliskovi livarni dva meseca brez plač str. 5 < ' ■ Portret Ivana Camplina str. 11 VREME še naprej bo spremenljivo vreme, občasno so možne padavine. Vesfnt/fov koledar 21, oktober, Četrtek, Uršula 22. oktober, petek, Marija 23. oktober, sobota, Janez 24. oktober, nedelja, Dejan 25. oktober, ponedeljek, Darja 26. oktober, torek, Lucija 27. oktober, sreda, Sabina, Brina Pregovor Če T dežnikom Urša pride, zima vlagi ne uide. stran 2 vestnik, 21. oktobra 1 aktualno okoli nas Obresti v avstrijskih bankah Trdna navezanost na nemško n Avstrijske banke so v relativno kratkem času uskladile svojo bančno politiko in krenile naprej po poti, ki jim jo je že v sedemdesetih letih začrtala takratna socialistična vlada Bruna Kreiskega. Od leta 1976 je avstrijski šiling trdo vezan na nemško marko, tu pomeni, da je temeljna naloga avstrijske narodne banke in njene denarne politike vzdrževanje čim stabilnejšega menjalnega razmeija med šilingom in marko. kot dejanske potrebe drži »posred- nih« na vodil nemSke Bundes- Okoliščine za uvoz nizke nemške inflacije (s pomočjo uvoza poceni polizdelkov) v sedemdesetih letih v Avstrijo in doseganje stabilnih cen so bile poleg spodbudne denarne (nizke obresti) ter ekspan-zivne proračunske politike (proračunski deficiti) eden od bistvenih faktorjev, ki so avstrijsko gospodarsko politiko tako imenovanega »austrokeynesianisma« navedle na nega povečanja obrestnih mer. Temu je sledila tudi nemška marka, njej pa je potem moral tudi na marko prostovoljno »prik le-njen« avstrijski Šiling. trdno zavezništvo z nemško marko. Vendar pa so se te okoliščine spremenile že v osemdesetih letih, ko je prišlo do mednarod- Vse to je danes že zgodovina, ki pravi, daje avstrijsko gospodarstvo danes - tudi zaradi trdne vezave na nemško marko - eno najbolj stabilnih na svetu; z relativno obvladano letno inflacijo (3-4 odstotke), stopnjo brezposelnosti pod evropskim povprečjem (6-7 odstotkov) ter denarno politiko, ki se bolj iz navade banke. Le-ta pa kar naprej znižuje svoje obresti. Nižje obresti so zaenkrat Še edini signal na trgu, ki lahko razveseli investitorje, da se opogumijo pri najemanju posojil, ter tako počasi zaženejo škripajoče kolo tudi avstrijskega gospodarstva nekoliko hitreje naprej. NiJge obresti - več naložb?! K oživljanju gospodarske rasti ah vsaj preprečevanju grozeče recesije naj bi torej poleg napovedanih dodatnih aktivnosti javnega sektorja (države) prispevalo tudi 0,25-odstotno zmanjšanje obresti pri opravljanju dveh temeljnih bančnih poslov: sprejemanju denarja v varstvo ter seveda njegovem posojanju. Naj večje avstrijske banke, med katere spadajo Bank- PO SLOVENIJI J LJUBLJANA - Na seji državnega zbora so poslanci spregovorili o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Predlagatelji Želijo s spremembami omiliti možnosti za pridobitev slovenskega državljanstva in tako slovenskim rojakom zagotoviti lažjo pot do njega. Poslanci so obravnavali tudi predlog zakona o sodniški službi. Po ujem naj bi za pridobitev v sodniško službo veljala visoka merila. ■ PORTOROŽ - Tu so potekali že tradicionalni dnevi slovenskih pravnikov, kjer so se ukvarjali z najaktualnejšimi vprašanji stroke. Letos smo sredi prizadevanj za zgraditev novega pravnega sistema, kar je terjalo veliko dela v posameznih sekcijah. Tako so .govorili o problemih gospodarskega in delovnega prava, ustavnosti uprave in lokalnih skupnostih, pravosodnem sistemu in kazenskem pravu. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so na izredni seji po hitrem postopku sprejeli spremembe štirih zakonov, ki omejujejo pravico do stavke policistom, delavcem v zaporih, zaposlenim v kontroli letenja in carinikom. Hkrati so po burni razpravi o morebitnem vključevanju Slovenije v Nato sklenili, da bi v tem primeru lahko razpisali referendum. PO SVETU ■ BONN - Nemško ustavno sodišče je presodilo, da je Maastrichtski sporazum o Evropski uniji v skladu z načeli demokracije, zapisanimi v nemški ustavi. S tem je Nemčija kot zadnja država evropske dvanajsterice prižgala zeleno luč za združeno Evropo. ■ TOKIO - Ruski predsednik Jelcin in japonski premier Hoso-kava sta podpisala 16 sporazumov, ki urejajo odnose med obema državama. Dogovorila sta se tudi o reševanju spora glede Kurilskih otokov. SARAJEVO - Predstavnik visokega komisariata OZN za begunce Wilkinson je izjavil, da svetovna organizacija verjetno večini prebivalcev BiH ne bo uspela zagotoviti Človekoljubne pomoči. Kot poglavitni vzrok za neuspeh je navedel nadaljevanje oboroženih spopadov in napade na konvoje s hrano in zdravili. ■ SEUL - Slovenska vladna delegacija pod vodstvom ministra za ekonomske odnose in razvoj dr, Davorina Kračuna je obiskala Južno Korejo in Japonsko. Na pogovorih v Seulu so se slovenski predstavniki z gostitelji pogovarjali o gospodarskih razmerah, osrednjo pozornost pa namemli dvostranskemu sodelovanju. ■ KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je slovesno prisegel pred parlamentom in tako tudi uradno začel svoj tretji Šestletni predsedniški mandat. V govoru je napovedal reformo obširnega državnega aparata in številne zamenjave v državni službi. ■ ZAGREB - Predsednik Hrvaške dr. FranjoTudman je zamenjal tri ministre vlade, in sicer Juraka, Njavra in Čermaka. Novi ministri so: Parač za socialno politiko, Hebrang za zdravstvo in Vidoševič za gospodarstvo. ■ PORT-AU-PRINCE - Mirovna operacija OZN, s katero naj bi zagotovili mimo izročitev oblasti haitske vojaške hunte odstavljenemu predsedniku Aristidu, je naletela za resne težave. Pripadniki raznih oboroženih tolp niso dovolili približno 200 ameriškim in kanadskim pripadnikom modrih čelad, da bi se izkrcali v pristanišču. Zato se je varnostni svet OZN odločil za uvedbo sankcij proti Haitiju. ■ VARŠAVA - V novi poljski vladi bosta samo dve levo usmerjeni stranki. Koalicijski partnerji so se že dogovorili, da bodo za novega premiera predlagali predsednika Kmečke stranke Waldemarja Pawlaka, za predsednika parlamenta pa ekonomista Jožefa Oieksyja. VESTNIK Izdaja Podjetja za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Beder n ja k. Štefan Cigut, Zlatko Edih, ruag. Dalibor Geder, Cilka Jaketj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan [novinarji), Ksenija ŠOmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Slovenska 4i telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-303, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS [trženje) 22-403, telefaks 22-419, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III, trimesečje 1993 je 1,050.00 SIT, celoletna naročnina 3,800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005, Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Austrta, Creditanstalt, Erste Osterreichische Spar-Casse, Bank fiir Arbeit und V/irtschaft (BA-WAG) ter banke, združene v zadrugi Reiffeisen, so se že na začetku poletja dogovorile, da najnižja obrestna mera za denarne vloge na vpogled ne sme biti višja od 2,5 odstotka. Resnično sušno in vroče letošnje poletje pa kljub »vročini« na finančnih trgih ni prineslo ponovnih znižanj obrestnih mer - vsaj tistih ne, ki so relevantne za »malega človeka« pred bančnim okencem in za njim. Najnižja obrestna mera (Eckzinssatz) sedaj znaša 2,5 odstotka, najvišje obresti za vloge na vpogled pa so zasidrane pri 5 odstotkih. Vloge na vpogled in posojila Prikazana tabela prikazuje poskus zajetja najnovejSih obrestnih mer, ki jih ponujajo (in tudi zahtevajo) nekatere avstrijske banke, Ker določa naj višje in naj nižje obresti za denarne vloge na vpogled avstrijska narodna banka, po- tudi tukaj na delu avstrijska socialna država, ki s subvencijami za različna namenska posojila (recimo za renovatotska in restavratorska dela) realno zmanjša ceno teh posojil. Manjši donosi čez mejo Naj novejše že tretjič zapored navzdol premaknjene gospodarske prognoze v Avstriji najbolj spoštovanega Instituta za gospodarska predvidevanja (WIFO) napovedujejo ničelno in mogoče celo rahlo negativno rast avstrijskega gospodarstva v letu 1993. Tudi naj novejše poročilo statističnega urada dežel OECD za letošnje leto napoveduje zgolj 2,25-odstotno rast in-dustnjske proizvodnje v deželah članicah te organizacije. Vse kaže torej, da pocenitev kapitala nikakor že sama po sebi ne zagotavlja umiritve na trgu kapitala, Še manj pa napoveduje in zagotavlja stabilno gospodarsko rast. Nekateri drugi svetovni inštituti za gospodarsko prerokovanje sicer predvidevajo rast industrijske proizvodnje najmočnejših svetovnih gospodarstev Šele na začetku prihodnjega leta, vendar pa lahko bralcem Vestnika s čisto vestjo zagotovimo, da se varčevanje v avstrijskih bankah zaenkrat ne splača. Obresti, ki vam jih ponujajo tako avstrijske banke za denarne vloge kakor tudi država čez mejo za svoje dolgoročne vrednostne papirje (obveznice) še zdaleč ne dosegajo tistih, ki vam jih zagotavlja »pomurski bančni sistem«, sicer trdno vezan na centralo mlade slovenske države v Ljubljani. Račun je na zahtevnostni stopnji osnovnošolske matematike, ko se učenci naučijo osnov obrestnega žava zaenkrat Jamči je 6,9 odstotka. Če odstotni davek na kapital (Kapi talen lagsteuer; KESt), ki vam ga zaračunajo na zaslužene obresti ob koncu leta, ter odbijemo sedanjo 3,8 odstotno letno inflacijo v Avstriji, vam ostane »celih« 1,6 odstotka realnega donosa. Če ste pa banki denar posodili »kar tako« in ga hranite na tekočem računu ali hranilni knjižici, pa dobivate zanj 2,5-odstotne letne obresti. Letno »pridelate« na ta način celo nekaj krepkih odstotkov realnega minusa marko I iči za obveznice, v svoji premoženjski ie odštejemo 22- Slovenske banke zaem^' / plačujejo dosti boljše J strijskiii, vendar zahtevsj preveč za svoje So nov. Razlogov za fr a navadnega kredi■ ravno gradi hišo ali ii*y djetje, restriktivna tika centralne sloveni« j hiSe v Ljubljani bore računa. Torej: najvišja letna obrestna mera, ki jo avstrijska dr- nujajo avstrijske komercialne banke za vloge na vpogled najrazličnejše možne oblike varčevanja, ki imajo pri različnih bankah različna imena. V bistvu gre za sklenitev eno-, dve- ali štiriletne pogodbe med banko in varčevalcem, kjer varčevalec mesečno ali Četrtletno vplačuje poljubne denarne zneske (najmanj 150 ATS in največ 30 000 ATS v treh mesecih), banka pa mu za ta čas Jamči dogovorjene obresti. Da gre pri spodnji tabeli resnično zgolj za poskus, pa postane jasno Šele pri obrestih za posojila. Višina obresti za zasebnike (Schal-terkredite) se giblje med 9,5 in 11,25 odstotki, pri čemer se recimo pri Bank-Austria držijo spodnje meje tega razpona, pri CA pa dopuščajo tudi možnost zgornje meje. Nekoliko bolj zapleteno pa Je dajanje posojil, ki bi jih pri nas imenovali podjetniška in stanovanjska. Za določanje višine obresti tako enim kot drugim in razlike, do katerih prihaja, je »odgovren« predvsem pravni status kreditojemalca (zasebno/javno podjetje, za- druga) ter lastniški deleži v njem (ali ima večinski delež zasebni ali javni sektor). Bank-Austria je bila v preteklosti znana kot ideološko »rdeča« banka, ki je kreditirala večino projektov javnega sektorja. Tradicionalne »delavske« usta- nove, kot so recimo sindikati in stanovanjske zadruge, so najemale posojila pri tej banki. V zadnjih desetih letih so se razmere sicer bistveno spremenile, tako da recimo financiranje projektov stanovanjskih zadrug trenutno poteka tudi prek drugih bank (močan je delež CA), vendar pa BA, vsaj po posebnosti posojil, še vedno spada v kategorijo bank, naklonjenih kreditiranju socialfističjnih projektov, BA, BAWAG in,Erste Oster-reichische Spar- Casse ponujajo podjetniška posojila po 9,25- odstotni letni obrestni meri, pri CA pa za to vrsto posojil navajajo obrestno mero v razponu med 12 in 12,75 odstoika letno. Fri podjetniških posojilih je treba še dodati, da dajejo banke ugodnejša za financiranje podjetij v ustanavljanju, pri čemer pridejo do izraza predvsem različne državne oblike spodbujanja ustanovitve novega podjetja. Tudi pri tako imenovanih stanovanjskih posojilih obstaja delitev na zasebna (8,00 do 8,5 odstotkov) ter na posojila, ki Jih banke dajejo občinam za gradnjo občinskih (Ge-meindebau) in stanovanjskim zadrugam za gradnjo zadružnih (Ge-nossenschaftsbau) stanovanj. To kar Avstrijci imenujejo občinski in zadružni, so pri nas »družbeni krediti« Za posojanje namenskega denarja zasebnikom zaračunajo banke sicer nekoliko več, vendar je 'fr *bt ■l>1 ’ Tujina pa,.. No Ja, . v tem primeru bolj žito nezaupljiva. Topni« druga zgodba. ta H i,. - Tabela; Stanje obresti za denarne vloge in kredite avstrijskih bankah. I, Hranilne vloge (v %) 1, Minimalne obresti za vloge na vpogled 2. Maksimalne obresti za vloge na vpogled 3, Vezava s posebnimi ugodnostmi (***) 4, Vezava na - 1 leto - 2 leti - 3 leta - 4 leta - 5 let ii. Krediti (v %) 1. Zasebni krediti 2. Podjetniški krediti 3. Stanovanjski krediti CA BA 2,5 2.5 4.75 5,75 5,00 5.25 5,50 5,625 5,75 11,25 12,75 8,25 5,00 5,00 5,00 5,25 5,5 5,6 5,75 11,25 9,25 8,5 Ju« Si" bawaG^ Sil 2,5 5,W 5,00 5,25 9-5 9.25 8,W Vir: Bank-Austria, Creditanstalt, Erste Osterreichische BAWAG (***)Gre za način varčevanja, ki ga pri Bank-Austria imenujejo ■Framiensparbuch« in pri CA pa »: E rfolgsp a rb uch «, Varčevalec vsako četrtletje vplača od ISO do 5000 (BA) ali 30 000 (CA) avstrijskih Šilingov, največ za obdobje pet :iri let pri CA in 5tin ul u lOtM š 1^ laj 0* ‘ Ste t iJ' N lili kit ■».li K, A 4 I Fodobtio kot pn “'Laf' banka Jamči nhitstno vplačevanja, v tem p«! (CA) oz 5,00% (BA) andk^ Hi' ^^=Iz Zagreba piše Cotov trenutek resnic^ Pi-ed vojašnico na Selški cesti v Zagrebu se da takšna usoda čaka tudi zadn/o natanko en mesec dogajajo prav čudne stvari. Vročekrvneži v hrvaški politiki so zavoljo lastne nemoči, da bi požrli stare obljube preg- OZN." meni general Col. s- Nil fin. M 4 cjz.iv,« meni gerierui vui. -fd' Vzemimo primer, ki si ga pravzap^^^^ Satnu zamislimo. Če bi general Col dobil večje Število mednarodnih nancem in svojcem pogrešanih v hrvaško-srb- dobil večje Število mednarodnih ski vojni, preusmerili te nesrečnike pred sedež uresničitev »prohrvaške« reso!uc‘l^ mirovnih sil Unproforja. Tam so si sezidali nega sveta, kot jo tudi napačno nekakšen berlinski zid, na katerega obešajo v Kninu, se takoj zastavlja fotografije pogrešanih, pod njim prižigajo zaprav lahko stori z njimi. V fotograjije pogresarurt, pou rijtm prižigajo zaprav larmo stori z rijtrrti. r .'. j; sveče, molijo ali preklinjajo lastno usodo, ki jo meru jih lahko razporedi na - predstavlja kakih 12.000 pogrešanih, pred- ren, da varujejo sporazum o preD vsem pa skoraj dveletno čakanje na vrnitev - -n----------------------- „<čpsar. ..,i ren, da varujejo sporazum o po toda s silo ne more storiti ničesar- lVi t ,1 [ . . , . Sistvo nesporazumov, s Ob koncu prejšnjega meseca so prirejali de- sprtih straneh skušajo prenašati j monstracije proti modrim čeladam, ki so od za vojno na mednarodno v domači kraj, ki zares postaja neznosna mora. tedaj postale nekakšen deiurni krivec njihove bojiščih neposredno predstavlja nesreče. Sedaj pa vsakogar pred vojašnico po- general Cot pojasnil takole: spremijo s pogledi, ki m- v.sepnti; dnižnnst taka, kot nam jo obtožujejo. p i n/- n^i, J) fr.-' S S -eko-- Zagreba Kninu, da bi k vi FW !_■ tpi VOIftl k/j -1 S takim občutkom sem pred dnevi stopil jem v ngJt; vsakogar v tej vojni »■ predaji, potem naša vozila na barve, glave mojih vojakov pa nc - ■ 1 v f ■ »•» f . . I_ J //If- " ■ pred poveljnika Unproforja za območje nek datlje Jugoslavije, kol se uradno reče, franco ________,... skega generala Jeana Cota, ki je v svoji korife- modre čelade. Poleg tega bt b‘ »ii ■ k. renčni dvorani manjšo skupino časnikarjev Ijeni z drugim, najsodobnejštin^^^i^ sprejel v beli uniformi. Pozneje, ko se je začel letal do raket, kakršna ima p** jU nevezani razgovor, je simpatični general, ki se Na žalost tudi najodgovornejs^ bliža sedemdesetim letom, večkrat pojasnil, da tako v Zagrebu kot v Kninu Še ) je vojak in da se z najstarejšo obrtjo, kamor noma jasno, da nisem prispel 2 spada tudi politika, ne ukvarja. »No, ja, če porterji in drugimi vozili na riri sem lahko popolnoma odkrit, naša vloga na- stopi tedaj, ko politiki zakuhajo vojno, tako ohraniti mir. vodim ali sodelujem v vojni, teni** ■ In do nekakšnegi^jif ; e fr. (k stopi leaap ko poiuini zuKiinujo vojno, iuko onrurini rriir.« in uu ------------- tič, riV kot SO jo na Balkanu. Ampak Unprofor nima mnenju generala Cota tudi bt X ne moči ne pristojnosti, da hi napravil konec tako v Kninu kot v Zagrebu pijv«' mesarskemu klanju v tem... Saj veste, na kaj pobud za mirno rešitev spora, kt y mislim,« pravi general Cot, ki niti z besedico ni s hrvaškega kot srbskega J vPi mesarskemu klanju v tem.. mislim,« pravi general Cot, ki niti Z besedico ni s hrvaškega kot srbskega omentl balkanskega bordela. Nihče ne more . Pri poslušanju magnetofonskega zapisa v spravo z Zagrebom, kjrr i tega povora sem lahko ugotovil, da bi bil Ijeno tolažijo, da bodo v skladu lahko general dober politik, saj navzlic takim resolucijo VS OZN oh koncu It S vprašanjem, ki sobesednika navajajo na seča odločili, ali naj Spolzka tla, ni storil niti ene napake, posebej na Hrvaškem ali pa pa ne takih, kot mu jih sedaj obešajo v hrva- uradna razlaga hrvaških škem tisku. Morda zato, ker se je pogovora tek slovesa. Toda v takem z generalom udeležil samo en hrvaški Časnikar, novinar Slobodne Dalmacije. ob koncu r ^ptn ,( M bo ii In 01 S L* mogli izogniti novi vojni, j\ Hrvate kot kninske Srbe poga p t je edina možnost, da do nje n! tl resolucije varnostnega sveta i‘‘'jt‘\‘ Ci , o letalski podpori mirovnim p; o Hrvaške. Povedano drugače, I ■ [iiili Gledano s hrvaškega zornega kota, je na- j---------------------- . glavni greh generala Cota »v nepravilnem tol- resolucije varnostnega sveta st-mašenju resolucije varnostnega sveta Št. 871 - '—»'-f- —t—■' ' ee resnici pa je poveljnik Hnproforja samo Hrvaške. Povedano drugače, rjjpi v resntci pa je poveljnik Unprojor/a samo Hrvaške. Povedano arugav'-, ohladil pregrete glave v hrvaški politiki, ki si hi ob hrvaškem osvobajanja I -- It . ( v"( ......J.. ..I. fri-^ I.;' ' ufciuuit gtuKC fr rt' rvi j* i/t resolucijo o polletnem podaljšanju mandata močjih posredovale m tako ’ S modrim čeladam razlagajo kot »zmago hrva- novo vojno. Zato ta k' moarim ceiaaam raztagajo koi »zmago nrva- novo vopio. zcato ta ške politike«, kot je prejšnji ponedeljek izjavit zmage hrvaške politike, državni poglavar dr. Franjo Tudman. Zaresni zuma v OZN, da S sila , potrebna kakšna posebna modrost, da ugoto- pokoriti, niti uporniških vimo, pravi general Cot, kako se mednarodna neznosne bede iščejo nekaksrt\ _ ftj skupinost v varnostnem svetu trudi pri sestav- položaja in konec sovfaej> Ijanju (in glasovanju) najrazličnejših mirovnih Vendar ne za ceno bšl resolucijah, potem pa, ko bi jih morali udeja- nosa in Tudmanovega niti, navdušenje splahni in ni denarja ne za daje upanja za nekakšim , ljudi ne za delovanje takih operacij, »^ati se je, spravo. y ■ a ^ik. 21. oktobra 1993 stran 3 aktualno doma ^fiznik murskosoboške občine - Slavnostni govornik Andrej Gerenčer Izročilo in sedanjost V “a n. okl<»ber 1944, k(» so padle žrtve okupatoga in koneentraeijskih taboriščih umirali v upanju za svo- ; »viieemraeijsKin taoonscin umirali v upanju za svo-nbuhku obČina svoj praznik. Ob (ej priložnosti predsedstva skupščine občine, izvršnega sveta in položila vence pred spomenike padlih za ()( ®i®vnostna seja zborov občinske skupščine pa je bila že iii' v grajski dvorani v Murski Soboti. Med gosti so r.'' sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Obal, Jb .. ^^IkOStfSk If^jirAlv Raiiup ZhlrramS ntlavom avcta4aeLu DodJA^aHA •4 r™ Monoštra Kara)y Bauer, okrajni glavar avstrijske Radgone 'junrad Krankh, predstavniki drugih pomurskih občin, dr-poslanci in svetnik ter drugi. membne naloge pri preobrazbi državne uprave in uveljavitvi lokalne samouprave. Cilj njene uvedbe je predvsem demokratizacija odnosov in decentralizacija oblasti ter boljše življenje ljudi v novih ob6nah. Tudi v prihodnje bo velika pozornost namenjena krepitvi gospodarskega sodelovanja s so- Na osrednji prireditvi je bil - vatcanji prireditvi je bi! govornik predsednik >P“!>scm.e občane Murska So- M A-ndrei l Ivr.- 1”! -Lnibcj Gerenčer. Uvo-« omend. dr. Je dosegla >i.V »(O »r- povojnem obdobju vt- 3 Ktneh«,!,._____■ . . zaostalega I fi3 razvila v pomembno "rtko in kulturno sre-nadaljevanju govora 'itneml najnovejše po-r^ultatc. ki kljub neka- g / tw. . kazalcem. Padec industrijske proiz- I "jg-jL "auuau pjutz.-■ neza- izvoza in* jV" likvidnost, vendarle nekaj optimizma, do letošnjega ob-Praznika je asfaltira-.* ().j*'*Oine t,u, iuhaiiiiii cest ’^’’^-™tra regionalnih, 1^,5 P® obnovo '‘in,'otnetra vaških cest. trov lokalnih cest rabskimi Slovenci na Madžarskem, hkrati pa se je uveljavil s publicističnim delom, dr. Štefan Kous, predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno humanitarno delo, pri Čemer se je izkazal tudi v zadnji 10-dnevni slovenski vojni, ko je nase prevzel največje breme ob zdravljenju ranjencev, za kar je prejel posebno državno odlikovanje za vojne zasluge, in Hokejski klub Lipovci za tekmovalne dosežke in zgraditev prvega igrišča z umetno travo v Sloveniji. Slavje so z izbranim nastopom zaokrožili člani kvarteta Radia Murski val in recitatorki mursko soboške gimnazije. V sklop prazničnih prireditev sodi tudi sobotna slovesnost pred Domom borcev in mladine na Vaneči, kjer so se I zbrali na razširjeni slavnostni I seji občinske borčevske organi- Humoreska »Zajebavajte« policiste! Policisti nas bodo zdaj, ko jim država ni izpolnila pogoltnih obljub, začeli zafrkavati. Tako v stilu »hop cefizelj, te že imam«. Po nas bodo metali gosto pleteno mrežo predpisov. To je seveda nesramnost, podlost in perverznost prve vrste, toda tu ni pomoči. Najbolj cefizljevski od vseh oefizljev so se tega pa4 prvi spomnili in 1 podobo, ki jo »malajo vici« na njihov račun, bo potrebno nekoliko ' drugače izrisati. Tako zelo pa spet niso usekani. Kakor na primer ? '|! v tisti stari šali, ki jih nemara od vseh mentalno in evolucijsko ! I postavlja najnižje. Takole gre: Neki policist je dolgo časa opazoval ! človeka, ki je stal na mostu in strmel v vodo. Mož postave je nbrezodiosa vprašal, kai počne. pristopil k njemu in ga naravnost in brez odloga vprašal, kaj počne. Lahko bi namreč škodoval redu v državi, ker pač ni po pravilih reda, če nekdo kar tako trmi v vodo. Policist, ki se strogo drži predpisov, vas, kot vidite, lahko vzame v obdelavo tudi samo zato. )i l! lahko tudi z nalož-k Mtlbi..._______ sa.j skupni »fcujnii bSS milijonov ii?.,Kecei j« J' n TV ' j® iiuicjc infrastrukturnih in I objektov, slavnostni i.-.-j-'-- lxi luhRo se pričaku- ne 1-k.i it P j zacije s predstavniki domictl-i nega odbora Prekmurske čete Iin brigade tudi predstavniki KS Puconci in učenci Osnovne šole Puconci. O pomenu praznika je sprego voril predsednik OBČINSKI NAGRAJENCI - Od leve: predsednik Hokejskega kluba Lipovci FTanc Maučec, duhovnik in kulturni delavec iz Gornjih Pelrovec Ivan Camplin ter predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Solmta dr. Štefan Kous. Fotografija: ALBERT ABRAHAM ker gledale. Moški mu je rekel: »^ano je, in to sem pravkar spet preizkusil,« je rekel moški na mostu, »da višje vrste življenja lahko sugestivno vplivajo rta nižje. Glejte, gospod policist, tamle v vodi plavajo sem in tja postrvil« Policistu je pokazal majhno jato potočnih postrvi. »S pogledom,« tako je nadaljeval moški, »objamem to jato in ji začnem s svojimi višje razviti sivimi celicami prek tega pogleda prišepetavati, naj plavajo gor, do tja vidite, no zdaj pa jim velevam, naj se obrnejo, in res, glejte, obračajo se. Takole jih tukaj takorekoč pasem.« Policist Je bolščal, požrl slino in rekel nekaj v smislu, v redu državljan, nedolžni ste. Moški je odšel, in ko se je čez nekaj časa vračal čez ta most, je bil policist še vedno tam. Strmel je v vodo in odpiral usta, natanko tako, v istem ritmu kot jatica potočnih postrvi tam doli v vodi. V tem »vicu« se torej policistom dela krivica, ker pravkar dokazujejo, da niso tako neumni, za kakršne se jih ima. Čeprav jih je parlament prislil k prekinitvi stavke, se niso kar tako prihuljeno umaknili, marveč so, kako zvito, razglasili, da se bodo pa poslej zakonov držali. Da bodo, povedano po domače, »zafrkavali«, to delajo tudi sicer, vendar pa so zdaj to svojo muhavost in »zafrkljivost« povzdignili na raven političnega in sindikalnega boja ter silno preplašili državljane. Toda vedno je možno, da se jim pokaže, kako tudi državljani nismo ravno od muh. Recimo, da vas bo policist ustavil in vam na osnovi alkotestnega merjenja ali kar tako po vohu očital, da ste pili. Namesto da bi začeli z vso skrušenostjo pripovedovati, češ bilo je malo, vozil sem oprezno, saj vidite, delo v vinogradu, prijatelji in te reči, se spomnite na prigodo, ki jo je imel s policisti Nasrudin Hodža. K njemu je nek<^ stopil policist, da bi ga malo »zajebaval«. »Dahni vame!« mu je velel. Hodža naredi tako. »Vino!« zavriska policist. »Pregrešil si se zoper Ala- občinske skupščine Andrej Gerenčer. V nedeljo popoldne pa je bila pred vaSko-gasilskim domom v Nemčavcih slovesna otvoritev infrastrukturnih objektov. Slavnostni govornik je bil prav tako predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, o poteku gradnje in po- sednjima državama Avstrijo in Madžarsko, je končal Andrej Gerenčer. tev potekala gladko. Če bi bilo več strpnosti do drugače mislečih in Če bi se bolj zavedali, kaj pomenita človeku svoboda in mirno Življenje, bi odpadla marsikatera težava. K tej plemeniti ideji pa lahko vsak med nami prispeva velik delež,« je manjka, opozoril Andrej Gerenčer. go- )»7 »c pijvaiku* j® bilo razmi-J bo naša osamosvoji- 4 Dodal je Se, da so ob izteku ______L;j sedanji ctči.“.eki mandata skupščini pred nami občinski po- a . . menu te pridobitve pa sta go- Zatem so podelili letošnja vorila predsednik vaškega od-nagradc občine Barbarič in pred- li- ....... - r- priznanja tn i Murska Sobota. Zahvalno listino z denarno nagrado so prejeli: duhovnik in kulturni delavec iz Gornjih Petrovec Ivau Camplin, ki je med drugim vzpostavil tesne vezi z našimi izseljenci v Franciji in po- sednik Krajevne skupnosti Martjanci Ervin Pintar, Mladi so slovesnost popestrili z reci-taltim. MILAN JERŠE foto.;A. ABRAHAM Rčinski izbranec za lendavski r jS^ravstveni dom 4 I if' r tievj K." '1 "*VU ''kal izvršni svet pri Za pravosodje. Za 4 4 hovo zapoved.« »1 >Kaj sem naredil?« ga vpraša hodža. »Vino si lokal, ti lump'.« »Nikakor in nikoli,« mu de Hodža. »Kako pa potem, da ti smrdi iz ust, kaj?« »Vino sem jedel,« mu pravi Hodža, »to pa ni prepovedano, ne sme se ga samo piti.« Policijski šef si je začel zvijati 'brado in je sprašujoče strmel vanj, Nasrudin pa je stopil po kruh, iztrgal sredico, zlil v izvotletio štruco vino, počakal, da je obod popil tekočino in potem vse skupaj pojedel. Policijski šef je sesut odkrevsljal. Čeprav se na prvi pr prvi pogled zdi, da zgodba s svojo modrostjo ne ■ more pomoči pri naši »sodobni zakonodaji«, ni tako. Zakonodajalci sicer resda niso napisali, da se vino ne sme piti Če bi napisali tako, bi ga še vedno lahko jedli, kot je to počel Nasrudin. Pač pa so napisali, da ga toliko in toliko ne smeš imeti v krvi. Toda pozori Nikjer v nobenem zakonu ne piše, da človek ne sme jesti. Prav Itako v nobenem zakonu ne piše, kaj se sme jesti. Iz Česar sledi, da Zlnv^lr luhlrn tii^Hr vinnf hr^^A tnrsi 7QrayH> r^ik4nj-hcf* človek lahko je tudi vino! Če se boste torej zaradi pijanosti znašli pred sodiščem, kamor vas je spravil »dosledno delujoč policist«, pa Čeprav bo ta pijanost v primerjavi s siceršnjo samo minimalna. prosili konec ju-avgusta dobili od S'®- pJtrjuif. (Ja mo- V 'St, ■” Vfi J ''eti "b, I hstega, ki ga pred- Pti odloM.iju upo- Mm 4 •'S*’* l®®dtiik sveta 3''sveta zdrav- zavuZ« oogaja-' ■ tet so bili po >%i^;”fvetovanju takega ni želel pred- rU'^'5ni s;:?' r zanimivo, r Horvat hkrati h "^Vuda-------------* . /1 ,->. ue in ima po pra-“^'co, da tako kot RS seveda 1 acvcua ^hko d:i chdi zase. i tV’ k f I 't ■ ^1 Pnr.. K ^THUiir L * odgovoriti pred- Ml O delo- sporen prav ta , . uiuv tca Ukd| |e ivndar SSS.''""'■. ko so spreje-lescvcos Podnredsed-^■'fhn Gierke* P® "®’'‘ "^Im ., “fnbinacije, da lile kandidatka C^^hui, ali se pri 9i, h*-, je scvedfl pravi; »Ce povzamem razpravo delegatov na skupščini, je imelo najbrž največjo težo to. da je bit sedaj Šestnajst let direktor zobozdravstveni kader in da naj bo sedaj zdravnik splošne prakse. To je skupščini povedal di. Vass in ne Gjerkeš. Jaz pa sem na skupščini prebral program kandidata, ker njega ni bilo. Sedaj šele pride tisto, kar je bilo po mojem odločilno, da VLADA fiEPU&LIKE SLOVENIJE SLUŽBA 2A ZAKONODAJO LJUBLJANA Stevilka: lOB-e/VS-TD Datum: 2*/e-iv?3 SKUPŠČINA OPCINC LENDAVA Izvrink 5vet LENDAVA V 2vezJ. vAŽiffi nom gA menimo, । odstopilo da upravljanja na I lahko samo subjektivna ocena. Vsak je imel seveda svoje razloge. javljenih ne odpirajo na svetu in takrat, ko o kandidatih razpravljajo, ampak prej in na drugem mestu), vendar ni sprejel nobenega sklepa. Razšli so se na predlog podpredsednika izvršnega sveta, ki sprejmite igro policijskega sindikata in opozorite Še vi na »nedorečenost* zakonodaje. Zabodite se v svojo pravico, da lahko jeste, kar vas je volja, da ste jedli vino, in če državi to ni prav, naj uretfi zakonodajo in prepove jesti,.. ŠTEFAN SMEJ , . , je prišel na sejo sveta in predlagal Na glasovanje pa je gotovo vplivalo da ne sklepajo in o kandidatih ne to, da smo jasno povedali, kateri razpravljajo, da se zgodba ne bi kandidat je dobil podporo ustano- .......................... vrtelja In kaj je bilo našim delegatom v svetu sugerirano. V drugem primeru in v spletu okoliščin pa je bil razlog, da se kandidat ni pojavil ponovila, ali, kot je sam izjavil, »ravno s tem ciljem, da bi imenovani dobil soglasje v skupščini in bi bilo konec agonije.« FNAJ NAJ NAjn pred delegati. Menim da če bi se »občinska« dana to zgodilo, saj smo bdi tudi v pred- ZA KAŠE ZKSTE STRANKE IH ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE MSTE POZNKUl Trgovsko podjetje, d.o.o. OB ( -03-1993 ■ .1 dopisom C lt.|: 'cocjii sklepa 11 tudi drugič ni dobil soglasja - - Simonko naAli kompromis in se piscu zdi sporna in zelo vpra-sedsivu za to. da naj na skupščini šljiva. povsem logična in pametna & lan I. niti obra-. zak.ij za niso dali so- vendar potrdili za direktorja, je bii sklep predsedstva, da mora dr, Ši-monka pripraviti program delovanja zdravstvenega doma m ga sam predstaviti pred delegati. Sio je -- -- >z, i« — predvsem zn to. in to je tudi pove- K?!tlb bii di namerava po.em še naprej ss_______-5CI dniei zavod.« ■“v, 7 'i* svetu zavod®’ •nik uai, aa namci,.-« j.-__ pogodbeno delati za drugi zavod.» Predsednik skupščine občin? Stefan Cigui pa je o lem povedal: ■ ' 1_T, S l občine 'Občinske vlade ■Odgovor, zakaj delegati niso dah ®. . ___ M «uAtu* le »I soglasja izvoljenemu na svetu, je ,gre zadeva skozi’, in bi kandidat pojasnil stvari, ki so bile v programu odprle, in povedal, kako jih sklicujoč se seveda na pridobljeno misli reševati, bi rešili problem, žal .................. - • - pa tako predsedniku skupščine kot podpredsedniku izvršnega sveta. pa se je zgodilo drugače,« Zaradi druge zavrnitve izvoljenega kandidata na skupščini je sledil tretji razpis, na katerega so se prijavile tri kandidatke, spet Ivanka Simonka Režonja ter dr. prijavile tri Olga Požgai Horvat in dr.Katarina Koveš Novak, Spet seje sestal svet zavoda (zanimivo, da kuverte pri- mnenje iz Ljubljane. Problem imenovanja direktorja, ki je s tem, ko se sprašujejo, kdo lahko nastopa v imenu ustanovitelja, odprl razsežnost odnosa med predsedstvom in vlado, zašel pa bo, če že ni, tudi na strankarska omizja. Pa še vprašanje narodnosti kandidatov se bo znalo postaviti, MAJDA HORVAT n vestnik, 21, oktobra]^ K --------!-----_ - a I stran 4 gospodarstvo I Gospodarstvo se umiija, plače prehitevajo Gospodarska gibanja zadnjih mesecev v Sloveniji kažejo nekatere pozitivne premike, vendar to še ni zagotovilo, da je že dosežen preobrat v trajno gospodarsko rast. Tako ugotavljajo tudi nekateri gospodarski analitiki, iz analize gospodarskih gibanj, ki jo mesečno pripravljajo v ekonomskem inštitutu pravne fakultete v Ljubljani, pa je mogoče razbrati, da se je sredi tretjega letošnjega četrtletja rahlo izboljšala aktivnost v industriji, gozdarstvu in večjem delu prometa, so pa ob teh dosežkih še vedno nekatera neugodna gibanja. Mesečni medletni rezultati zadnjih štirih let so bili v in-dustrij’ski proizvodnji ves čas negativni, j>odatki za letošnji avgust pa kažejo, da se je industrijska proizvodnja v pri-meijavi z istim lanskim mesecem povečala za 1,5 odstotka. To je tako prvi pozitivni medletni rezultat po letu 1989, je pa bila letc^nja avgustovska proizvodnja Se vedno za 0,29 odstotka nižja od julijske. Po živahni julijski rasti je tako ponovno prišlo do zastojev, to pa kaže, da so nihanja v proizvodnji Se vedno in bo moralo preteči še nekaj časa, da se bodo razmere umirile. Kdaj bo torej prišlo do preobrata. je težko napovedati, saj na to precej vplivajo različni dejavniki od domačih do tujih. Lahko da se bo lo zgodilo še letos, čeprav je malo verjetno, lahko pa se ta preobrat zavleče Se za kakšno leto ali celo dlje. Med domačimi dejavniki, ki vplivajo na počasnost v gospodarskih gibanjih, gotovo zavzemajo pomembno mesto procesi privatizacije, saj pred olastninjenjem v večini podjetij ni pravega zanimanja za večja vlaganja, ki so pogoj za gospodarsko rast, med zunanjimi dejavniki pa velja omeniti recesijo, ki še vlada na nekaterih tujih trgih. Pa tudi konkurenca na teh trgih je zelo močna, saj se na njih pojavljajo proizvajalci iz nekdanjih vzhodnih socialističnih držav, ki z nižjo ceno izpodrivajo naše izdelke. Da skoraj ni možnosti za hiter preobrat, kažejo tudi napovedi za september, saj bi tudi v primeru stagnacije industrijske proizvodnje ta bila okoli 3 odstotke nižja od primerljive lanske. Če bi torej septembra želeli »če preživim tukaj pet mesecev, bo Elrad rešen,pravi novi generalni direktor EIrada Boris Gerjovič z Japonci in Gorenjem v svet i V sredo, 13. oktobra, se je novinarjem predstavil novi generalni direktor EIrada, magister ekonomije Borb Gerjovič . Zanj bi lahko rekli, da j« tipičen slovenski produkt »menedžerskega drila«, ki drugod po Sloveniji že kar lepo spreminjajo firme in služijo denar, le v pokrajini ob Muri se »ne morejo prijeti«. Kar je dve uri govoril, je že znana zadeva, saj j« slaba dva tedna nazaj nekaj podobnega govorilo tudi staro (sedaj odpuščeno) vodstvo EIrada. Tokrat so bile stvari predstavljene ne nekoliko drugačen način, pa najsi gre za dolg, terjatve, vodstveni kader ali zaloge. Zanimivo je bilo slišati, da je eden od upnikov tudi občina Gornja Radgona, saj Elrad dolguje komunalnemu podjetju 9 milijonov tolarjev, zato mu le-to grozi s prekinitvijo odvažanja smeti in zaprtjem doloka vode. Vsekakor je od obnašanja občinskih organov precej odvisna nadaljnja uspešnost preobrazbe EIrada (jM ne le zaradi komunale K saj so doslej znali le tečnarili (po besedah Geijoviča), naj več ne odpušča delavcev, »pozabili« pa so Elrad prijaviti republiškemu razvojnemu skladu, zaradi česar so sedaj na vseh ministrstvih šele na drugem mestu. »Izolirali so se v eni vasi, ki se jt reče Gornja Radgona, v je eden od zanimivih vzklikov Gerjoviča med predstavitvijo. Je tudi prvi človek, ki izjavlja, da je bila največja napaka in vzrok za nazadovanje in propadanje EIrada ločitev od koncerna Gorenje. To je bila doslej »sveto varovana skrivnosti«. Končno pa: Še vedno ni rečeno, da načrtovalcem lokalnega gospodarskega razvoja ne bo uspelo! Potrebno je le organizirati stavko delavcev, ker da niso dobili plače - čeprav za to ni krivo sedanje vodstvo, ki je prišlo v Elrad 11 oktobra. Tega se zaveda tudi Gerjovič, zato bo njegova prva naloga dobiti gotovino za izplačevanje osebnih dohodkov. Zadnjo avgustovsko plačo so EIradovi delavci dobili Sele 30. septembra, od tega tretjino v botrih,^ki menda tudi nimajo pokritja. Žiroračun delniške družbe Elrad (krovne firme) je bil prazen, to pa je dokaz, da je staro vodstvo namerno drobilo firmo in jih potrebujejo, če nimajo denarja, da bi jih plačali; rešitev je madžarski trg, kjer jim bodo plačevali v ameriških dolarjih. Gerjovič je prav tako prepričan, da nima smisla siliti v razvoj za vsako ceno: pri razvoju ne bomo nikoli dohiteli zahodne Evrope ali Japoncev, saj za kaj takega nimamo dovolj strokovno usjx>sobljenih ljudi, tehničnih sredstev. Se manj pa potrebnega denarja. Zavzema se za kooperacijske posle z Japonci, s katerimi ima že tudi konkretne dogovore. Kajti za dobro poslovno sodelovanje se morata najti dva, ki imata enake probleme: Elrad potrebuje povečanje proizvodnje, Japonci pa mo^ost prodora na evropski trg. Za slednje pa potrebujejo sodelovanje z Gorenjem, ki ima bogato razpredeno trgovsko in informacijsko mrežo. »Ce ne bi imel že prej zagolovila in podpore upnikov, sploh ne hi prevzel tega posla,« je stavek, zaradi katerega šele prav razumemo, kako si tridesetletni magister Boris Gerjovič upa zastaviti takšno vizijo EIrada. Verjetno Gerjoviča sploh ne bi bilo v Elrad, če v začetku leta skupščina ne bi imenovala novega upravnega odbora, ki je sestavljen po kapitalskih (bolje povedano upniških) deležih. NajveČji upnik je SKB, saj (ej banki Elrad dolguje kar 4, 6 milijona nemških mark zaradi posojila in obresti. Gerjovič si lasti že prvi uspeh: SKB bo prevzel 2,4 milijone mark obveznosti v zameno za EIradove zgradbe in prostore, ki so v središču mesta, renja in da bi ostal te lastnik; glede na rezulta'^ rto nnirc^m iZ£abel'W„ pa so delavci povsem * ________________________interesi' J?« Ul^ldVVI J-”-” ■’* , ■ upanje v firmo, saj ni bi vlagali certifikate v krepilo posamezne enote; v pri- lAe domaii* r hi djetje. Država ima d« Elrad* nan dulg, na katerega P® notranjih razprtij v kit letih pozabili. Posel z * * bil po naročilu in zaradi Z( žave, je vreden milijon^* ia|f 11 mark, od tega je Ei^ šeststo tisoč mark v ohh*' j * J obveznic. Tu je tudi nep jjjit w Čun norveškega podjeV ^1’1 COM v vrednosti 400 I* jp COM v vrednosti .. ki pa je zaradi dveletni danes precej večja- 0^ Čeprav je prišel novi generalni direktor v Elrad Sete se je že prej dodobra seznanil z vsemi nepravilnosuiri v j Odtril je, da ae j« kar osem vodilnih ljudi EIrada na račun B »tuenctlžersko zevofovalo*. V maju in juniju so bolniški dopust in dobili plačilo zavarovalnice v višini od o* tisoč toiaričv. fiasledaja hopravilnost je zaposlitev 13 delavcev na jfii jjre^mab plačilo prek potnih nalogov, prav tako ni pf**'* »I s •h •h *i S ■h St: k jaf , pw h kn vodja nabave v Maribora svoje trgovsko podjetje RJAS« T. Secko. C. SreŠ, M. Vučak in S. Prdi«; I» delavske knjižice brez odpravnine. J Išt % Elrad pa bo večino proizvodnje preselil v Mele. Drugi največji upnik je GORENJE oziroma predstavništvi v Miinebnu in Dunaju, katerima dolguje Elrad 400 tisoč čhJ GerjoviČev /^hteva delavca popolno ob'l jjTj jega dela; ne zahteva* delavca M % lega aeia; ne zan-* -nega časa I imeti pozitiven medletni rezultat, bi to lahko dosegli le pri zelo hitri rasti. Domače povpraševanje se je avgusta povečalo, saj je prodaja v trgovinah na drobno v primerjavi z istim lanskim mesecem porasla za skoraj 13 odstotkov, pa tudi v prvih letošnjih osmih mesecih je bila realno za 4 odstotke nad I primerljivo lansko. Tudi anketa, ki jo je med gospodarskimi organizacijami opravil zavod za statistiko, je pokazala, da recesija sicer še ni mimo, vendar se vsaj zaenkrat ne poglablja. Zaloge neprodanega blaga so v industriji upadale za 0,23 odstotka mesečno, medtem ko v nekaterih sektorjih naraščajo. Vendar tudi to ni skrb zbujajoče, saj podjetja obseg zalog prilagajajo pričakovani večji prodaji. Zunanjetrgovinski deficit se v zadnjem Času umirja, vendar je bil po začasnih podatkih v začetku drugega polletja skupni izvoz za 19,8 odstotka manjši kot v istem času lani, uvoz pa se je zmanjšal za 12,5 odstotka. Pri uvozu so zanimivi predvsem podatki o njegovi sestavi. Uvoz reprodukcijskega materiala je bil manjši za 6 odstotkov, uvoz opreme se je povečal za 15 odstotkov, medtem ko se je uvoz blaga za splošno porabo povečal kar za 40 odstotkov, to slednje pa je seveda zelo neugodno za domačo gospodarsko aktivnost. Uvoz potroSnih dobrin je tudi najbolj vplival na plačilnobilančni deficit, ki je znašal v letošnjih prvih sedmih mesecih 141 milijonov dolarjev. Ko pišemo o menjavi s tiijino, velja tudi omeniti, da Še vedno poteka pretežni det le-te z razvitimi državami, saj kar okoli 70 odstotkov slovenskega trgovanja odpade na te države. Med njimi pa prevladujejo naše zahodne sosede in Nemčija, ki je naš največji zunanjetrgovinski partner, zato tudi tu Se nismo izkoristili vseh možnosti. Iskanje novih trgov, ki bodo nadomestili izpad na trgih nekdanjih jugoslovanskih republik (trgovanje z njimi se je prepolovilo), bo zato v prihodnje ena glavnih nalog slovenskega gospodarstva. Eden od dejavnikov, ki prav tako vpliva rta gospodarsko aktiv-I nost, so plače. Te so se že julija realno povečale za 4,5 odstotka. ' avgusta pa Se za 2,5 odstotka, to pa je seveda povečalo stroške dela. Čeprav je bilo avgustovsko povečanje manjše od julijskega, je vseeno skrb zbujajoče, saj izkušnje prejšnjih let kažejo, da je masa plač v avgustu praviloma manjša. Po administraiivnem omejevanju plač so nam le zdaj ponovno ušle z vajeti to je še posebno očitno v nekaterih podskupinah dejavnosti (v zavarovalništvu je bilo avgustovsko povečanje mase plač kar 43,7-odstotno, ob tem ko so zavarovalne organizacije že pred tem izplačevale za več kot 15 odstotkov večje relativne plače od povprečja zadnjih devetih let). Takšno »odskakovanje« pa bo lahko imelo posledice tudi v drugih dejavnostih, kjer bodo prav tako pritiski za povečanje plač. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek nam je pred kratkim sicer dejal, da vlada vsaj zaenkrat še ne razmišlja o ponovnem administrativnem omejevanju plač, saj bi kolektivne pogodbe morale dali določene učinke, vendar če se bodo težnje po povečevanju plač nadaljevale, ne verjamemo, da bo ta njegova trditev obveljala, S povečevanjem plač se namreč povečuje tudi napajanje javnega sektorja, del teh sredstev pa se tudi pospešeno troši (npr. hodnjih mesecih bodo ponovno vzpostavili pretok kapitala med družbami, to pomeni, da bo ud tam, kjer denar je. prišlo plačilo; prav tako bodo prodajali zaloge po polovični ceni (še prej morajo ugotoviti, kakšno je resnično stanje v skladiščih). »Trg je lam, kjer je denar,»je naslednja zanimiva trditev novega generalnega direktorja EIrada. To pomeni, da nima smisla prodajati izdelkov tja (npr. Romunija), kjer Upravni odbor EIrada (predsednik je Zvone Rožman, Suni pa so Se dva delavca EIrada, predstavniki upnikov SKB-ja (2), Gorenja in predsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona Miha Vodenik) se bo kmalu moral odločiti o predlagani lisci kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v Eliadu. Prav upravni odbor je zahteval nove strokovnjake, ki naj ne bi bili iz dosedanje vodilne strukture EIrada, nih iz gornjeradgonske občine. Oerjofič predlaga za direktorja proizvodnje, razvoja in informatike Ptujčana Žarka Kolariča, diplomiranega inženirja elektrotehnike, smer elektronika - avtomatika, k« tudi aktivno obvlada angleški in nemški jezik. Finančni direktor naj bi bil prevejani strokovnjak iz Maribora Slavka Gabrovca, ki končuje magistrski študij finančnega menedžmenta. Direktor trženja naj bi bil najbolj zanimiv človek z diplomo iz jedrske fizike, Rudolf Bert s Sladkega Vrha govori angleški, nemški, fratteoski in delno ruski jezik, pred leti pa je bil tesen r sodelavec NATA in SONVJA. Manjša rast brezposelnosti Tudi v štirih občinah severovzhodne Slovenije brezposelnost narašča, vendar primerjava kaže na manjšo rast, kot je v Sloveniji. V devetih mesecih tega leta se je nezaposlenost povečala za 5,3 odstotka. Na Zavodu za zaposlovanje je tako prijavljenih 8729 iskalcev dela. nemških mark. Tretji potencialni solastnik EIrada je Kreditna banka Maribor, ki ji Elrad dolguje 45,5 tisoč mark, in seveda občina Gornja Radgona. NajveCja Ge rjovi-Čeva želja je, da bi pridobili solastništvo državnih ministrstev in Go- povečanje pokojnin avgusta in septembra). LUDVIK KOVAČ Na podlagi Pravilnika o štipendiranju in komisije za kadrovske zadeve zavoda POMURSKI ZDRAVSTVENI ZAVOD MURSKA SOBOTA dodatno razpisuje — 2 Štipendiji za zdravnika — 1 štipendijo za laboratorijskega tehnika — 1 štipendijo za zobozdravnika Prijave na obr 8.40 z zahtevanimi potrdili naj kandidati pošljejo najkasneje do 29. 10. 1993 kadrovski službi Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota, Arh. Novaka 2b Radgonska občina z najvigim deležem nezaposlenih Nezaposlenost, merjena z relativno stopnjo, kaže, da smo Se vedno nad republiškim povprečem. Relativna stopnja nezaposlenosti za Poniurje je 17,3-odstotna, v soboSki občini 13,6-, lendavski 19,2-, ljutomerski 19,4- in v gornjeradgon-ski kar 24,7- odstotna. Prav položaj podjetij v gornjeradgon-ski občini napoveduje, da se bodo razmere zaradi nezaposlenosti najbolj zaostrile v tej občini, in to v začetku prihodnjega leta. V Gornji Radgoni, kjer je nezaposlenost porasla za 11 odstotkov, imajo prijavljenih že 2082 iskalcev dela. Bolj kot v gornjeradgonski občini pa se je število iskalcev dela povečalo v ljutomerski občini, za 17 odstotkov, delo so izgubljale predvsem Ženske. Na seznamu Čakajočih za delo je Se vedno skoraj četrtina iskalcev prve zaposlitve, 19 odstotkov pa delavcev po Stečaju pojetij. Povečal se je delež nezaposlenih žensk, to je predvsem posledica odpuščanja žensk v gornjeradgonskih podjetjih. V tej občini pa imajo najnižji delež iskalcev prve zaposlitve. V Lendavi je še vedno največji delež stečajnikov ali kar 27 odstotkov, v Ljutomeru pa imajo med nezaposlenimi naj- več izobraženih z več kot tretjo stopnjo izobrazbe. Soboška občina že drugo leto vodi po številu iskalcev prve zaposlitve. Do konca leta bo seznani iskalcev dela podaljšan za tristo imen In za koliko se bo Število čakajočih na delo do konca leta Se povečalo? Na soboSki enoti Zavoda za zaposlovanje napovedujejo, da se bo do konca V Pomurju se je žaposle- J nost v devetih mesecih ; ztuanjšala za 5,8 odstotka, i najbolj ali za 5 odstotkov v ljutomerski občini, medtem ko je vjendavski občini zaposlenost'porasla za nekaj vei kot 2 odstotka. leta pri njih oglasilo od 290 do 300 novih iskalcev dela. Oglasili se bodo študentje, ki končujejo Študij, pretekle bodo zaposlitve za določen čas in prišli bodo presežni delavci iz podjetij. Sklepe o prenehanju dela so v nekaterih podjetjih že izročili. Predvidevajo tudi, da se bodo razmere zaostrile v začetku prihodnjega leta, koliko, pa je dovisno od gospodarskih razmer, usode moratorija na stečaje podjetij ter reševanja podjetij, ki so prišla v sklad. MH nega ima on sam). =td’P’ popsJenih in ne *imiaz« ima poajetje v ocen zajjosienm m i*v*-■ kov. Očitno je ugled Radenske dovolj velik, tako du problemov pri zbiranju zadostnega Števila certifika upokojencev in njihovih družinskih Članov. Tudi • in brezalkoholnih pijač, izdelkov družbe Ratl^T jLetfl in brezalkoholnih pijač, izdelkov družbe turističnih zmogljivosti letos ni bilo težav. ’ letošnjega leta so prodali 99 milijonov enot slatiu^ "k' S K M ;"t R.’ V t nih pijač; ponovno so začeli prodajati na trgu Bost”' Vine, kamor so letos prodali okrog 4 milijona ei*'' »Uit, KdllJUl iciu:5 jjiuuau UK.JUg Ulilijvrri- .4^^ ‘IPli -I odstotke več kot lani. Na italijansko trŽiSčc so [Eri i7Vrk'Tai 't f\ miliir^nO Arlrst St ....■Lf l* izvozili 3,6 milijona enot pijače. Zaradi nizkega nji državi seje močno zmanjšala protlaja mineiali^ izdelkov Radenske na Hrvaškem; cena Radens^ ' kupce previsoka, to pa s pridom izkoriščajo števiii^ . ki so začeli polniti pijačo izpred štiridesetih in * - kar je pravzaprav navadna voda, pomešana s *'Lulti>’j-ie Od 1990, leta polnijo v Bora če vi tudi dve pij*;; Pepsi Cole, in sicer pepsikolo in mirindo. I bodo v Radenski slovesno predstavili nove (moda jjHif koholnilt pijač. »iinfčU sv^ v L'!. fr Trinajsto leto v tovarni v BoraČevi izdelujejo . pralne stroje in paletirno tehniko za po^ojcnjs^ijple • živil, 1991, so se povezali z nemško firmo » , jpč* Paletirtechnick. V devetih mesecih lelo^ajcž^^.fVitia liliji V vrednosti 10,487.254,00 mark ter / ' opr^i^rfirMif Opremo v .d?*’ a u^ivtiiu • v ■ w ■ ai.r.,7»■ *xr»^ur , vrve uijv" ' ,, Or' •(Vi ■ bX( storitev v vrednosti 1.741 .OOU.Olh mjrk. n8,^|'iP''’’,«!'J 'č dali na domačem trgu v Sloveniji, polovico “^y,ev tjj tržišču. Glede na enako lansko obdobje so leitž* ■ za 28,3 odstotka. s BL21. oktobra 1993 stran 5 1 l gospodarstvo ^^vna politika zaposlovanja ob zmanjšanem proračunu Kaj nam prinaša prihodnje leto 51^' i' iidajo lastninskih tertifikatov in začetki lastnii^enja po-(fr Intek razprave o novi ekonttmski polHUti in proračunskem 9 * tTtlifrvuo, da proces la$tninjeiya in normalizadje lastni- tfr *>>>i9ii *®***^*a od vlade nov ekonomski koncept, se je mogoče !'«S frc**da Ittčna teza dr. Kračuna, ki pravi, daje dosedaj •(fr i ’’*>diti stabilizacijsko politiko, v času lastninjenja naj bi . ' VfkHlIa *lr4wBna^ ruklndilra^* •vmnAKLktraaiM IB ZklhK)nUMhA HAlfkVAill a. el* fr*; '*’• a i** nii b* 1» lir r.’* isi. vodila aktivno politiko' zaposk>va*^ in obraiyaMjia delovnih * ’ P^aslBuiskem obdobju zagotc^vala izhodišča za gospodarsko ^JSevanje stroškov % besedah teme- 'tasle ekonomske politike “Mtni” J Ta razbremenitvi ^tiki k* katerimi je delo liiiDri-teka zgolj na ravni političnega boja. Dejstvo je namreč, da kljub napovedi o gospodarskem oživljanju tega Se ni mogoče pričakovati. Čeprav je bilo na ravni ministrstva za delo tudi nekaj zgrešenih projektov in neracionalne porabe denarja, lahko kljub vsemu ugotovimo, da se socialni obroč zmeraj bolj zateguje. Hkrati si moramo priznati, da zniževanje stroškov delovne sile ni dovolj močan vzvod za nove zaposlitve. djetju v kratkem času zamenjalo več delavcev na najodgovornejših delovnih mestih. Tudi dosedanji direktor, ki je to funkcijo opravljal Aj?(i svoje pravice. Pu pogajanjih z vodstvom podjetja so " 'I r nekoliko pognisrili pri zahtevah, letos pa kaže, da w bolj zaostrene. Zaradi tega ker zaposleni niso dobili še 1“ cele avgustovske plače, je vodstvo sindikata že konec vrblih Slavko, ki pa s« ju p” dogovora z vodstvom Ražmere pa se tudi med tem niso uredile in 6. oktobra StnvLrk in lA 1 I tiri ^'%ni LU ^vko in jo Ih oktobra zai^elL Livarne in pro- C t«- p tftll . 'tltl. 9-Č.. 1.._■...□ ’ .1' bodo vzZjTh bodo izpol-Pravijo, da J, pač pa ."''j'* fe*si (jfjj pm namreč Kradel regres za letni K plače (vsakemu B^ii, Tiso dobili vseh Dn-Ah-ip ruk. ^aI. . ..I m avguslovsko ob izpolnitvi ob izpolnitvi zahtevajo Se Vsa zamujena iz- šele od letošnjega februarja. za- podjetju ne obetajo ravno najboljSi Časi, Potem ko so z reorganizacijo nekdanjega Bliska ustanovili več družb z omejeno odgovornostjo, je Livarna in proizvodnja potegnila krajši konec, saj je ostala brez obratnega kapitala. Posledica tega so nenehne likvidnostne težave, ob teh pa se srečujejo Se s krizo pri vodenju podjetja, saj sc je v po- I ' k -u “ročakounti. da SC f podjetja sestal stavke, je na to JlAlil^ teden dni, ' min«« po- doZ?"*™ ni pn^’« do '■Ta. saj so delav- li‘ti'^i' L ’ »v ueiav-ilf’k ^1*6 ih preostale irVv^^-tJbn polovico avgustov-'»‘kJ^Plačil^ "“j B'V tegresa za letni “ prevoz na ijhi, Jijoega žiro računa JTb.lcj.ith na-medtem ko obrestih Upravni uresničili 'Jtetnititi ra m- ii 'u pripraviti odbora so se lu sestali stav- pušča podjetje in kriza se tako še poglablja. Težave imajo tudi z zagotavljanjem dela, , oroizvodne zmogljivosti ostajajo neizkoriščene, in če ne bo prišlo do korenitega preobrata, se kaj lahko zgodi, da se bo podjetje znašlo pred stečajem, Že zdaj pa se postavlja vprašanje. če morda vse te igre niso zastavljene v tej smeri, saj je to najenostavnejši način, kako se znebiti presežnih delavcev. Žal pa bodo pri tem najkrajši konec spet potegnili slednji. GOP, d.o.o. GANCANI 87 Tel,: (069) 42101 PRODAJAMO: LUDVIK KOVAČ J. VOTEK - gradbeni, vodovodni, toplovodni in elektroinšlalacijski material - stavbno in notranje pohištvo IS 10 • SALON NIH 3N ITALIJANSKIH KOPALNIC, KERAMIČ-PLOŠČIC SANITARNE KERAMIKE IN MK- • b^S^in^Sifickane cevi v palicah ali kolobarju OBČINA MURSKA SOBOTA Sekretariat za družbene dejavnosti objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za oblikovanje letnega programa kulture v občini, ki bo v letu 19^ financiran Iz proračuna občine Murska Sobota . I. veznim materialom z vsem veznim maioiioivrm . , , • rezervni deli za gospodinjske stroje tn avtoelektnka l 'SERVIS štedilnikov, jejo predstavitev tujih kulturnih dosežkov v občini. Praviloma bodo uvrščeni v letni program le predlogi, pri katerih predvideni delež sredstev iz občinskega proračuna ne bo presegal 50% vseh potrebnih sredstev za njihetto uresničitev. Predlagatelji pošljejo en izvod predloga, iz katerega mora biti razvidno: a) naslov programa organizacije, skupine ali posameznika, b) vsebinska in finančna utemeljitev, c) strokovna mnenja in tnorebitne ocene, d) Čas in kraj izvedbe ter število ponovitev ter e) realizacija iz prejšnjega leta. Če je projekt prijavljen tudi na Ministrstvu za kulturo Republiko Slovenije, predlagatelj odda Sekretariatu za družbene dejavnosti le kopijo te prijave. IV. članice Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota prijavijo svoje programe pri ZKO Murska Sobota in pošljejo v vednost občinskemu Sekretariatu za družbene dejavnosti, Trubarjev drevored 4, v skladu s pravili in kriteriji, sprejetimi v zvezi ter splošnimi razpisnimi pogoji. Na podlagi prispelih prijav pripravi zveza skupen predlog za vključitev v občinski kulturni program. V. Predlagatelji (razen iz IV. točke) pošljejo svoje predloge na naslov: Občina Murska Sobota - Sekretariat za družbene dejavnosti, 69000 Murska Sobota, Kardoševa 2, do 15. novembra 1993. VI. Predloge bo obravnavala strokovna komisija za kulturo pri Sekretariatu za družbene dejavnosti; o izbOTu pa bodo predlagatelji obveščeni najkasneje mesec po sprejemu občinskega proračuna. Sekretarka sekretariata za družbene dejavnosti: Brigita Bavčar, dipl, novinarka Predloge programov, projektov, akcij In drugih aktivnosti lahko prijavijo vse pravne osebe, ki so v občini registrirane za opravljanje dejavnosti s področja kulture, občinska drušKa ustvarjalcev in njihove zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, če izpolnjujejo splošne razpisne pogoje. SSBSSKOV IN ZAMRZOVALmOV lER li. Zavodi s področja kulture, katerih redno dejavnost financira Občina Murska Sobota, prijavijo svoje programe na krajevno običajen način. Zavodi, katerih redna d^avnost je financirana iz republiškega proračuna, pošljejo sekretariatu za družbene dejavnosti en izvod prijave, ki so jo posredovali Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Dejavnost zavodov bo financirana v skladu z obstoječimi standardi in normativi v dogovorjenih deležih ter v skladu z usmeritvami in opredelitvijo prednostnih nalog občine. MAUft GOSPODINJSKIH APARATOV. da bodo Iv nabodi zahteve. 1X preostalega e ^‘■‘Mcih • 11? 'UL polovice avgu-Tiso zadovo- JUniKl li močno v.Nunska neto in o "" Tl proi^;-P 861 tolarjev.,o V L** 4[iav ne da -kor,,. ; ' osebnih do- preostane ponedeljek lutfi rok, ko , > ■^h,. ■* ft ^Ul-I *epEcni- :i tudi do- '' zadniem da se temu • Obisk serviserja v 4S «rah! Obročno odplačilo in frmesočna garancija la vgraiono delo POZOR! POZOR! POZOR! , ki Želite obnavljati ali na nov« zgraditi ali Za vse liste, ki i Lafi* harp. rpstavra- projektiranje, svetovanja ■; slaščičarne, kafe bare, restavra- ribarnice in mesnice. IN IZDELAVA OPREME NA LIZING, tei.: 101 lil. P.edlogi drugih predlagateljev iz 1, točke bodo obravnavani projektno. Prednost bodo imeli predlogi, katerih vsebina bo predstavitev Murske Sobote, soboške občine in regije (Prekmurja) oziroma dogodkov in domačih avtorjev, predlogi mladih obetavnih avtorjev, ki ne bodo profitno usmerjeni, ter predlogi, ki pospešu- vestnik, 21. oktobra^ isJi stran 6 nasveti I I Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat bo poročanje o dogajanju na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkum, 12.10. 1993, in ponedeljkom, 18. 10. 1993, nekoliko pa se bomo ozrli tudi na predhodni leden, ko je poročanje izostalo. V tem tednu ni bilo prometa s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, dvojčki z zapadlostjo v oktobru so zapadli 15. 10,, z zapadlostjo v januarju pa še ne kotirajo na borzi. znašal 85,5, kar je takrat predstavljalo zaostajanje enotnega tečaja za obveznico Mesto Ljubljana za 4,5 odstotne točke, kar bi poenostavljeno pomenilo, da je realnejši tečaj za to delnico sedaj nekje okoli 91,5. 8 lotov prometa s to obveznico. Enotni tečaj obveznice Občine Za- gorje je v prejšnjem tednu nihal UBK 0ANKA li CO d.d. Ljubljana I I Vsak četrtek Vestnik p. L Uvrščena kotacija 1 - obveznice V prejšnjem tednu je enotni tečaj obveznice RSL 1 še vedno naraščal, saj je od začetnega tečaja 97,0 porasel na 98,1 (sredi tedna celo na 98,4), znaten pa je bil tudi promet, 12, 10, je nato njen enotni tečaj padel na 97,6 pri 23222 lotih prometa, se nato naslednjega dne zadržal na istem nivoju pri 8217 lotih prometa, v četrtek posko61 na 97,9 (26459 lotov), v petek pa na 98,0, prometa pa je bilo za 1S855 lotov, V ponedeljek je njen enotni tečaj ostal na istem nivoju, ko so bili s 3001 lotom prijavljeni aplikacijski posli. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo je v prejšnjem tednu porasel od 91,8 na 95,0, nato pa padel na 94,3. vendar je 12. 10. ponovno porasel, tokrat na 94,6, ko je bilo za 120 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 135 loti, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 95,2. V četrtek je nato padel na Uvrščena kotacija 11 - delnice Enotni tečaj delnice Salus je v prejšnjem tednu padel iz 6600 na 5220. največ H. 10.. ko je padel za dovoljenih 10 odstotkov, v tem tednu pa s to delnico ni bilo prometa. Delnica LEK je v prejšnjem tednu rahlo padala, njen enotni tečaj je od začetka tedna, ko je zna-Sal 16750. padel na 16580. Padanje tečaja se je nadaljevalo tudi prva dva dni tega tedna, tako je 12. 10. padel na 16300, ko je bilo za 62 lotov prometa, naslednjega dne pa na 16276 pri 105 lotih prometa. V četrtek se je njen enotni tečaj vrnil na 16300 pri 40 lotih prometa, v petek poskočil na 17045, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 22 loti in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek pri 14 lotih aplikacijskih poslov. Prosti tig - obveznice Obveznica Gorenje je v prejšnjem tednu nihala meč tečajem 98,1 in 100,0, teden pa zaključila pri tečaju 99,2. V začetku tega tedna je njen enotni tečaj Se naraščal in sicer 12 10. porasel na 99,5 pri 529 lotih prometa, v sredo pa padla na 98,7. ko je bilo za 581 med tečajema 70.5 in 71,0, teden pa zaključil pri tečaju 70,9. V torek, 12. 10., je njen enotni tečaj padel na 70,4, ko je bilo za 572 lotov prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 71,0. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 70,1, ko je bilo za 904 lote prometa, v petek pa neznatno porasel na 70,2 pri 306 lotih prometa. V ponedeljek so bili z 8 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 71,2. V prejšnjem tednu je enotni tečaj obveznice PTT Celje porasel na 2-5 odstotni točki in sicer iz 102,5 na 105,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v tem tednu, ko je bilo skupno za 36 lotov prometa, z 1 lotom pa je bil prijavljen aplikacijski posel po tečaju 103,0. Tudi enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v prejšnjem tednu porasel (iz 101,1 na 103,0), teden pa zaključil na 102,9, V torek. 12. 10., se je njen enotni tečaj vrnil na 103,0 pri 330 lotih prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli s 15 loti po tečaju 102.0, v četrtek pa je bilo za 96 lotov prometa, njen enotni tečaj pa se je ponovno izoblikoval na 103,0. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli s 76 loti po tečaju 101,1. Enotni tečaj Poslovna enota M. Sobota, Slomškova 25 tel. 069 32 801, 31 810 ZA VAS OPRAVLIA VSE VRSTE BANČNiH POSLOV 1, Tolarsko varčevanje 2. Devizno varčevanje 3. Vodenje žiro računov 4. Menjalniško poslovanje 5. Kreditiranje občanov obrtnikov pravnih oseb 6, Plačilni promet s tujino 7, Izdajanje vseh vrst garancij 8, Borzno posredovanje 9. in vsi drugi bančni posii Delovni čas: 8,30-11,30 in 14,00-17.00, KOVINOPLASTIKA Pavtinjek ing,Stefan, ing. Irena MURSKA SOBOTA. TEMLINOVA 4, TELEFON 06932-174, 21-903 I obveznice PTT Ljubljana je 9A.7 pri 50 lotih prometa, v petek lotov prometa. V četrtek je njen so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli, tokrat s 157 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 94,9, v ponedeljek pa Se s 24 loti po tečajih od 94,7 do 95,7 (enotni seje izoblikoval na 95,2). Obveznica RSL 2 je v prejšnjem tednu porasla za 1,5 odstotne točke tečaj porasel na 99,4 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, skupni promet obeh dni pa je znašal 2331 lotov, V ponedeljek je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice po tečaju 100,0. Z obveznico LEK 2 je bilo v prejSnjein tednu za 222 lotov in sicer iz 94.0 na 95,5 ob solidnem skupnega prometa, njen enotni te- prometu 12. in 13. 10. je njen tečaj ostal nespremenjen, prometa pa je bilo skupno za 2034 lotov, v četrtek je njen tečaj poskočil na 95,8 pri 812 lotih prometa, v petek pa neznatno padel na 95,7, ko je bilo za 1637 lotov prometa s to obveznico. V ponedeljek so bili s 435 loti prijavljeni aplikacijski posli po tečajih od 95,7 do 96,6, enotni pa se je izoblikoval na 96,1. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je nasplošno skromen promet (pretežno aplikacijski posli). Tako je bilo skupno v prejšnjem tednu le za 2 lota aplikacijskih poslov po tečajih 89,1 in 90,5. Tudi 12. 10. je bil prijavljen aplikacijski posel z 2 lotoma po tečaju 89,1, v četrtek pa je bilo za 20 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je poskočil na 93,0. Uvrščena kotacija II - obveznice Tudi enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je' v prejšnjem tednu naraščal in sicer od 91,8 do 95,1. V torek (12. 10.) je njen enotni tečaj porasel na 95,4 in se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne (skupen promet obeh dni je znašal 502 lota), vendar je v četrtek pričel padati. Tako je tega dne padel na 95.2, ko je bilo za ISO lotov prometa, v petek pa na 94,9 pri 240 lotih prometa. V ponedeljek so bili prijavljeni aplikacijski posli z 3W) loti po tečaju 96,0. Z obveznico Mesto Ljubljana -L davčno olajšavo se zadnjih 14 dni tli trgovalo, L 10. pa je njen tečaj čaj pa je porasel iz 103,0 na 105.5. Tudi 12. 10. je njen tečaj porasel, tokrat na 105,9, prometa pa je bilo za 80 lotov. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v prejšnjem tednu porasel za 2,9 odstotne točke in sicer iz 67,5 na 70,4, v tem tednu pa nekoliko padel. Tako je 12. 10, padel na 70,1 pri 240 lotih prometj, naslednjega dne sicer neznatno porasel na 70,2 (240 lotov prometa), vendar je v četrtek padel na 70,0, ko je bilo za 744 lotov prometa. Na istem nivoju se je nato zadržal tudi v petek, ko je bil prijavljen aplikacijski posel s 3 loti. Z obveznico Občina Šmarje se je v prejšnjem tednu trgovalo le v torek, njen enotni tečaj pa je porasel iz 73,2 na 74,0. Po enakem tečaju so bili v tem tednu prijavljeni aplikacijski posli v sredo s 6 loti, v četrtek pa je njen enotni tečaj poskočil za kar 2 odstotni točki (76,0), ko je bilo za v prejšnjem tednu nihal med 101,5 in 102,5. teden pa zaključil na 102.4. S 16 loti so bili 12. 10. prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 101,5, naslednjega dne z 71 loti po tečajih od 102,0 do 102,4, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 102,3, v petek pa z 1 lotom po tečju 100,9. t udi enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je v prejšnjem tednu porasel in sicer iz.78.3 na 80,9, v torek 12. 10. pa na 81.5. ko je bilo za 80 lotov prometa. Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 106 loti, njen enotni tečaj pa še je izoblikoval na 79,i, v petek pa s 7 loti po tečaju 82,7. Cenjene stranke obveščamo, da režemo pleksi stekla za traktorske kabine. Po po* trebi jih tudi vstavimo. JEKLOTEHNA d.d. MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 34 OBJAVLJA in vabi k sodelovanju MM • * * o W i i A «. C<«t> P^vlh boreav N, Brežk« 60^50 nO€O« 62-236 TeUT**« 060« G2-*a52 Slovenska CMta 54 Ljubijini ^OOO 9061 I3H5S. 061 131-347 PartlzuMka CKt* M eOOO Maribor ir ose TiMfui: ob Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v prejšnjem tednu tako kot že dva tedna pred tem padal. V prejšnjem tednu je tako padel iz 113564 na 81184, se v ponedeljek povzpel na 86964 in nadaljeval svoj vzpon tudi v tem tednu. 12. 10. je tako porasel iz 86964 na 95660, kar predstavlja porast za dovoljenih 10 odstotkov, prometa pa je bilo za 94 lotov, naslednjega dne na 99770 pri 95 lotih prometa, v četrtek pa na 109747 (ponovno 10 odstotni porast enotnega tečaja), vendar je bilo le za 7 lotov prometa. Njen enotni tečaj je porasel tudi v petek in sicer na 118309, ko je bilo za 73 lotov prometa, pravtako v ponedeljek (125874) pri 36 lotih prometa, nekaj poslov pa je bilo sklenjenih po maksimalno dovoljenem tečaju. Kot je bilo pričakovati, so 12. 10. pričele na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev kotirati delnice delniške družbe Finmedia. Njihova nominalna vrednost znaša 2100 tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 84133, ko je bilo za 90 lotov prometa. Naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 84117 pri 96 lotih prometa, v četrtek na 81637, ko je bilo za 2265 lotov prometa, v petek je njen tečaj nekoliko porasel na 82056, prometa pa je bilo za 124 lotov, V ponedeljek so bili z 20 loti te delnice prijavljeni aplikacijski posli po te- čaju 83000 Redna delnica Hipotekarne ! varstrojyZ^^^^ IŠČEMO sodelavce TOLARSKO VARČEVANJE Vpišite tolarski depozit CREDITANSTALT - NOVE BANKE d.d. Pogoji: - spremenljiva obrestna mera, - višina obresti odvisna od roka vezave (31 dni do 1 leta in od višine vloženih sredstev), - višina obresti v oktobru 29,27 do 34,15 na leto, - izplačilo obresti ob zapadlosti depozita Pridite v našo enoto v Lendavski 11 in se prepričajte o naši ponudbi. Creditanstalt - Nova banka d,d. 7. namf do uspeha 1 it K h * 5»1 ‘te .fei % Hli ' Ih >!1.' lile le let ii, tsio *lr '•S,, S iskalce prve zaposlitve - pripravnike za področje zunanje trgovine, PE Murska Sobota. Pogoji: - ekonomist ali ekonomski tehnik, - aktivno ; skega jezika. znanje m ad žar- Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas opravljanja pripravništva z možnostjo kasnejše zaposlitve. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Jeklotehna Maribor, d.d., oddelek za kadre in izobraževanje, Partizanska cesta 16, 62000 Maribor. Vse dodatne informacije dobite po tet, št. (062) 27323 ali 27327. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od objave. KONTO Podjetje za finančnosvetovalni računovodski servis, MURSKA SOBOTA, d.0.0. PODJETNIKI IN OBRTNIKI! 1, ZA EKONOMSKO PODROČJE (računovodstvo, finance, plan in analize) 2. ZA KOMERCIALNO PODROČJE (notranja menjava in zunanja trgovina. Sl 'm na' prodaja) Pogoji: - visoka oz. višja Šola ekonomske oZ-smeri - izkušnje na ustreznem področju - lahko tudi pripravniki in absolventi ibav’ ethr**’* "lo ■m s Ponujamo; - kreativno delo z možnostjo napterid ivanj’ ~ solidno plačo - stanovanje Ponudbe pošljite v 8 dneh na spodnji pokličite po telefonu St. (069)75271, int. ■+ ' dogovorimo za informativni pogovor. VARSTROJ Lendava, d.o.o. Industrijska 4, 69220 LENDAVA J® liAdj [iiititiH si/ ovicA 4/63l-X<3,bli1 I ‘in, J, k s! i V # * 1' f M ii F*!! r^' (1 i k banke Brežice je v prejšnjem tednu porasla iz 2800 na 3853, v tem tednu pa je njen enotni tečaj nekoliko nihal. Tako je 12. 10. padel na 3594. ko je bilo za 660 lotov prometa, naslednjega dne porasel na 3780 pri 153 lotih prometa, v četrtek padel na 3504 (474 lotov prometa), v petek pa na 3494, ko je bilo za 230 lotov prometa. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je v prejšnjem tednu porasel in sicer iz 2728 na 3588, v tem tednu pa pravtako kot pri redni delnici nihal. 12. 10. je padel na 3552, ko je bilo za 420 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 288 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 3669, v četrtek padel na 3501 pri kar 6028 lotih prometa, v petek pa na 3496 (313 lotov). V ponedeljek so bili z 39 loti te delnice prijavljeni aplikacijski posli po tečajih od 3265 do 3465, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 3368. BoŽinovič Tončka • Opravljamo knjigovodske in računovodske storitve, Pokličite nas po telefonu: 069/32 040, int. 221; poslovni prostori: Trg zmage 8, v hotelu Zvezda, L nadstropje. Delovni čas ob delavnikih . od 16. do 10. ure NAJCENEJŠE V SLOVENIJI! Kultivatorji 2 m Širine, SISTEM RAU.Cena že od 43.000,00 tolarjev. V zalogi kultivatorji vseh drugih širin. Brezplačna dostava na dom. KOVAŠTVO ANDREJ MUŠIČ, : tefefon:{061)738-619 I i KO-Ntl^U'(HiN:E&GcE.i • okna senena v 'O vrata mantažniSste’’® popust stanovanjske hiše go .tovfns' ikl 1 i!" K*'*’ K [ s ( pop' ,us'^ 0 s' -5 prodajna mesta ji MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, SH tel. telefaks 069/221121 J * DISKONT UNtVERZAL Križevci / LjUtoT^^'’ iS k d J gnil^ g r oktobra 1993 stran 7 11 sociala, šolstvo, zdravstvo r. z dr. Štefanom Kousom Rarave ni mogoče premagati, jker ima svoje zakonitosti I Za rakičanski dom (•i bife*'" sogovorniku doktorja Štefana Kousa odpira kaj jc. S temi stroji dostikrat p* človeka, zdravnika, kirurga in delajo ljudje, ki niso več za kirurškega oddelka soboške bolnišnice z življenjsko taka opravila, saj so prestari ali osebna odločitev, dati prostor tudi vprašanjem bolni. hivfinin. Morrln ipsimski čaic še kof^a Smidhilia T^Vn oltar nekaj odrezanih ali zmečkanih prstov, bolnišnico pa našega bivanja. Morda jesenski čas še koga spodbuja Tako vsako leto položimo na h. limete je po svoje lep, Zima “Bučani in se nauži- oktobra sem prestopil prag so- boške kirurgije in tako sem pač vsako leto zaradi tega zapusti nekaj invalidov. svežine. Poleti pri-l^r-iho poletni dopust, po-P3 je lepa v svojem prc-prečudovitih jih sploh vi-Užijemo. L.’ P' si mislim, da je leto k?®''*’’?- 'm bo treba mi-11 doma kot ’ leto naj bi pri-r novega in na to se L, pripravili in načrto- trideset let ostal tu. in teh nekaj let več ne bom in ne morem Motorji so močni, zmorejo velike hitrosti, katerim pa naš razum, naša sposobnost ne mo- spremeniti,« — Vam je morda žal za čim, česar r svojem življenju reta ali nočeta slediti. Imamo niste doživeli, preživeli ali iz- veliko prometnih nesreč, mi-živeli? »Nikoli nisem razmišljal, pa tudi ne vem, kaj bi naj preživel, Preživel sem tako kot vsak slim. da z njimi sedaj prednjačimo. Veliko je mrtvih, veliko je poškodb pri otrocih in starejših. Prav kolesar je danes naj- r.' dnevom tudi opomin eri delu n., ’ iivh B ^fdeznijo, iivlje- N* f ia iH,p v boj za življc- Kk. >. .m_J 2.. smrtjo. Ali vas I ■■ srečevanje s smrtjo P ti zadeva ali vodi ra: razmišljanje ''■'-Ut delavci ^0 J ' delavci se sre-Khja Jesenjo Človeškega družbi ne srečamo ljudi, ki bi bili pripravljeni hoditi po podjetjih in prosjačiti za denar, da bi kupili to ali ono aparaturo, s katero bi si potem naložili še več dela.« - Koliko je demokratični veter zavel v zdravstvu. Ste ga sploh začutili? »Nisem politik. ampak dvokapna streha Rakičanski dom oskrbovancev dobiva novo streho dvokapnico. Ravno streho, zaradi katere j« v domu zamakalo, bodo nadomestili z dvokapno, najprej na najstarejšem delu . doma, ki so ga ogradili oseminsedemdesetega leta. Izvajalcu del so že nakazali osem milijonov, kolikor so dobili iz proračunske blagajne ministrstva za delo, družino in soci- ' alne zadeve. V proračunu je, kot vemo, za obnovo strehe : rakičanskega doma rezerviranih 15 milijonov, zato pričaku-jejo, da bodo dobili preostalih sedem milijonov v dveh delih. Ker pa je bil najugodnejši ponudnik pripravljen delo opraviti za 16 milijonov, so iz doma na odgovorno ministrstvo tudi naslovili prošnjo za plačilo razlike, torej milijona. Odgovora z republike, se pravi od ustanovitelja, še niso dobili. Vlogo za denarno podporo pa so naslovili tudi na soboški izvršni svet. Tudi od njih odgovora še nimajo, saj prošnje na občini še niso obravnavali, so pa lani primaknili za plačilo potrebne projektne dokumentacije, ki je Šlo v breme doma in je prav tako znašalo več kot milijon tolarjev. Dom v Rakičanu, čeprav je že potrebno popraviti streho in fasado, ni bil zgrajen do konca, tako da so ostali brez načrtovanih dnevnih prostorov, namenjenih tudi za de- zdravstveni delavec, vendar vsak sistem prinese določene spremembe, tudi v zdravstvu. Ena od takih je, da so bolnišnice financirane iz republike, drugo je zdravstveno zavarovanje, od katerega smo veliko pričakovali. Žal pa nam jc prineslo precej več dela. Ko sc je to predlagalo, smo upali, da bo to za zdravstvene delavce razbremenitev, v resnici pa pomeni več dela. Poglejte, mi na kirurškem oddelku v ambulan-. tah opravimo letno okrog 47 tisoč pregledov, se pravi, da v treh letih pregledamo celotno Pomurje, ki ima 131 tisoč prebivalcev. In če dodamo Se tiste, ki jih sprejmemo na oddelek, potem v dveh letih pregledamo vse Pomurce.« - Reku ste, da niste politik, vendar politične kuhinje sedaj močno kuhajo tudi v zdravstvu. Gre za direktorsko mesto v nacionalni zdravstveni zavarovalnici, pa tudi ministrski. stolček se maje. Kakšen je vaš komentar? lovno terapijo. Zato v domu pričakujejo, da bodo drugo leto, ko bo na vrsti streha nad kuhinjo, toliko nadzidali, da I bi dobili še podstrešne prostore, ki bi jih namenili dnev-! nemu bivanju varovancev. v domu pa se srečujejo Še z drugim problemom. prostorsko stisko, saj imajo več kot 307 varovancev, na mesto v njem pa še Čaka 40 ostarelih. Pričakujejo, da bo bolje, ko bo dokončan dom v Lendavi in se bodo nekateri starostniki preselili vanj. Na domsko varstvo čakajo predvsem bolniki iz bolnišnice tn doma, za katere je potrebna zahtevnejša nega in je svojci ne morejo opravljati. V domu imajo že ’ sedaj 131 nepremičnih in 85 delno premičnih varovancev, osnovno oskrbo pa ima le 92 starostnikov. MH I Vsak dan ‘'10- To je sestavni del ^vljenia f o*’ ^"1'''*' delavec, ali ta h, “dts,.. in poklica. se Hi t 1 siciavec, aii se , iz.l'’ * opomin, da I »Tega nisem podrobno tudi njegovo. An ""o pač bližje smrti. i1l'R zdrav- ic je morda dru- otrok iti odrasel nekaj lepih, pa bolj ogrožen udeleženec v pro- tudi žalostnih trenutkov. To je l<0| Ik . 'fb "tie se s tem Človeškim dej-eCujejo vsak dan. , . Pač ni metu.« - Koliko daje vašemu delu okvir družbeni odnos do zdravstva? Sam minister za zdravstvo dr. Poljč je izjavil, ■.='r*v. mogočc pre- J.. ima svoje zako- 1 po njenih tirnicah - se je mogoče ''cndar končna pač sestavni del življenja, ki ni zmeraj z rožicami postlano. Včasih je tudi trnova pot. So problemi, ki se zdijo nerešljivi, pa sc zmeraj razplete in počasi , š , nik kirurškega oddelka obču- ali vsaj streznitev.« - . “ , , " “ - In življenje v prihodnje? »V teh letih, dokler bom ak- du Je zdravstvu potrebno na- tite to nadevanje uzd predvsem -r [, Je smrt det I _ "^hrr je vaše mi- tiven, bi rad še kaj napravil. Ne pri financiranju? »Zdravstvo je danes strahoten porabnik denarja, to je ni- j r o vaše mi- problem, kije K''?..........■....... življenju in . »..»Oti')« '‘dl krogih. Nikoli dokončnegu ,' ds to vprašanje še tu ni dokončnega ^^16 . •* vni N - '‘itii j® ■ijc. k.ij jc življenje je r« 'na J.—' J*-ki nam 'P*^. « f*^''edali proti na- o svojem preživljal Pet I Jv’*'1^'?!"'' ob njic- 1 K,. |hrr^,. pteletavHbi in 'etiivaia in '^^'Čudovanjem Ki ' k'" U f ,-r ien, L i * Znrkr-,,.1’1 spet Sola. '*1 ■ <1 ITI J—------------ področja našega življenja in zahteva nekaj znanja predvsem pa pazljivosti in upoštevanje navodil proizvajalca. To se pa žal dostikrat zanemarja. Še ne- Sli/Statuta javnega zdravstvenega L ra *''STVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA ""Opisuje dela in naloge 5^ »Ifo^^i^Pf^lnievati splfiSne zakonske pogoje in imeti še: Ij, '^°brazbo s specializacijo zavodove dejavno-!l„ strokovne prakse, fe k*? l»nuMrvii« uia»=™. oNb-j '^b°lfijevanju pogojev je potrebno poslali B,- hfl naslov: Zavod za zdravstveno \ '*rh ------ n„ ■ 'n SOnlaci,, i zdravstvenim olajšal delo,« delavcem pa MAJDA HORVAT Na podlagi 32, in 34. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA svet zavoda razpisuje dela in naloge 1. Strokovnega vodje Kandidat mora poleg splošnih pogojev po zakonu imeli še: - visoko izobrazbo zdravstvene smeri. - najmanj 5 let delovnih izkušenj. Mandat traja 4 leta. RAZPISNI KOMlSUite, i tibmfčani najpozneje v 30 dneh po odloči-soglasju Vlade Republike Slovenije. Novaka 2b » 2. glavne medicinske sestre zavoda Kandidat mora poleg splošnih pogojev po zakonu imeti še - višjo zdravstveno izobrazbo, - najmaj 5 let delovnih izkušenj. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Murska Sobola, Grajska 24. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh po odločitvi sveta zavoda. Julijana Rajnar, terapevtka in socialna delavka pri klubu zdravljneih alkoholikov v Murski Soboti, je povedala, da ima klub že 90 članov. Deluje v šti- nostne lastnosti. Pri tem pa lahko veliko pomaga pogovor s starši in učitelji v šoli. Zdravljeni alkoholik Ivan Vozlič je zbranim povedal svojo pretresljivo življensko zgodbo in pot zdravljenja, ki jo je moral dvakrat prehoditi. Dodala je še, da je zdravljene zelo dolgotrajno in težavno. ALEKSANDRA NANA RI- TUPER Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Kolodvorska 15 61000 Ljubljana objavlja na podlagi sklepa upravnega odbora Zavoda prodajo z zbiranjem ponudb za nakup poslovnih prostorov Predmet zbiranja ponudb za nakup so poslovni prostori v 111. nadstropju zgradbe v Murski Soboti, Slovenska 48, pare. št. 1376, vi, št. 2604. k o. Murska Sobota, površina 263,29 m’ Poslovni prostori obsegajo celotno HI. etažo s sorazmernim deležem skupnih prostorov. Ponujena cena za odkup navedenih prostorov mora znašati najmanj 16.500.992,00 SIT, Prednost pri nakupu bo imet tisti, ki bo ponudil višjo ceno. Zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin in vseh drugih stroškov nakupa bo kupec. Pri prodaji bomo upoštevali načelo videno-kupljeno, zalo ne bomo sprejemali kasnejših reklamacij zaradi stvarnih napak. Uspeti ponudnik bo moral pogodbo skleniti v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri ter plačati kupnino ob podpisu pogodbe. Ce kupnina ne bo pravočasno plačana oz. pogodba podpisana, bomo prodajo razveljavili. Ponudba bomo sprejemati 8 dni po objavi v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba za odkup« na naslov; Zavod za pokoininsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravna služba, Kolodvorska 15. Ljubljana. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije pri direktorju Območna enote ZPIZ-a, v Murski Soboti. Kocljeva ulica 12d, tel (069) 21313. Objava ne zavezuje prodajalca, da sklene pogodbo z najboljšim ali katerim kol« drugim ponudnikom. I stran 8 vestnik, 21. oktobra v. reportaže I Strašni kuscaiji so daleč pod nanu I Ta časopis izhaja s člankom o dinozavrih še ravno ob pravem času, a vendar nekoliko pozneje, kot bi lahko. O tem da se nam bližajo dinozavri, smo namreč nameravali bralce opozoriti že kmalu po tistem, ko so začeli teptati po Združenih državah Amerike-Takoj nam je bilo jasno, da se bodo priguncali in prihrumeli tudi sem. Zato smo začeli v teh krajih iskati njihove sledi. Iskali smo, našli pa ne. Nikjer nič. Niti kosti ali koščice ne, kaj šele celega okosq'a. Ne zoba ne čeljusti, niti sledi o sledi stopala. Ko bi našli vsaj kak iztrebek! Še tega ne. Saj to je že skorajda žaljivo. Na fotografiji v vodilni svetovni reviji o življenju (in delu) dinozavrov National Geographic pa je videti študentko kalifornijske univerze, ki sedi med množico samih zavidanja vrednih oka-menelih iztrebkov teta strašnih kuščarjev. Pri nas tukaj ob Muri pa nam ni uspelo odkriti niti dinozavrovega drekca! O čredi odraslih iguanodon-tov, ki se je v kredi sprehajala vzdolž južnokorejske obale in pustila množico sledi, ki jih hodijo gledat Se danes - dandanes pa Se posebno množično -, pa da niti ne govorimo. Tod tudi tega nismo našli. Se kravjih odtisov stopa ne, samo nekaj jele- v katerem so postavili modele dinozavrov, je obiskalo že 400,000 ljudi... Uinomanija Od kod ta dinomanija, kot imenuje velikansko zanimanje za izumrle živali znani britanski biolog Stephen Jay Gould? Pravi, da je na vprašanje mogoče dati dva odgovora. Po prvem se za izumrle »strašne kuščarje« - tak je slovenski prevod besede dinozaver, ki je sestavljena iz grške deinos, kar pomeni strašen, in sauros, to pomeni kuščar - zanimamo zato, ker so »veliki, kruti in izumrli«. Tak odgovor bodo umetni dinozavri v njegovih filmih premikali manj okorno, kot se je nekoč filmska pošast Godzila. Iz česar sledi, tako so tuhtali poslovneži, da bodo popularni. Pričakovanja so več kot izpolnjena, izdelki na temo dinozavra gredo odlično v denar. Iz komaija dinozaver Pred kakimi 65 milijoni let, tako pripoveduje film Jurski park, naj bi se neki komar dobro nasesal krvi nekega zavra. Ko je tako sit in nekoliko len sedel na drevo, ga je nepripravljenega prelila kaplja drevesne smole in ga balzamirala. Kdaj so živeli in koliko vrst so jih našteli? Pojavili so se pred 230 milijoni leti, živeli, uživali in se množili so se okrog 165 milijonov let, izumrli so pred 65 milijoni leti. Znanstveniki so našteli okrog 350 znanih vrst dinozavrov, več kot polovico so jih našli in opisali v zadnjih dvajsetih letih. Paleontologi razlikujejo dve veliki skupini dinozavrov. Eni so po trupu bolj podobni kuš-čaqera, drugi ptičem. Prvim so rastle noge iz trupa bolj od strani, drugim pa tako kot ptičem, naravnost. Kako se je ta različna gradnja kazala v njiho- perature. Jih je napadel kak virus? Bili so zelo gospodarni, pojedli so malo in bili zelo veliki ter zelo gibčni. Po sledeh njihovih nog sklepajo, da so bili prvi, ki so razvili družabno obnašanje, Pripisujejo jim tudi izredno starševsko skrb. Kako so jih odkrivali V provinci Junan na Kitajskem uporabljajo kmetje kosti dinozavrov za gradnjo svinjakov. V provinci Sečuan so mnogi prepričani, da so njihove kosti zdravilne, da prinašajo srečo, zato jih strgajo in jedo, V tretjem stoletju pred (^1se ft njih. Naval dinomanije nas Tneeratops ao ft 1!J« zavrov zob, ki sta ga '?^J„ijii našla doktor Gideon Ma , ie de!«: zato lahko zaloti popolnoma nepripravljene. Se oblaki, ki smo jih v zadnjem času bolj vneto opazovali, upajoč, da se bo kak zvil v obliko brontozavra, tiranozavra ali kakega drugega zavra, se skladajo, kot da bi dinozavri sploh ne bili na I obzorju. I Menimo pa, da se bodo I stvari kmalu obrnile. Gozdni delavci so pred kakim mese- i cem v logu pri Ižakovcih že j našli prve sledi zanimanja za prazgodovino. Odkopali so kakega pol kubika velik pešCe-njak, v katerem so stisnjene drobne školjkice. Peščeni strdek bi smel biti star kakih 20 do 25 milijonov let. zadnji dinozavri pa naj bi izdihnili pred j okrog 65 milijoni let. Manjka nam torej samo Se borih 40 milijonov let. Toda filmski dinozavri nas bodo dosegli zdajle, vsak hip. Pravzaprav so nas že. Speilber-gov film Jurski park so že začeli vrteti tudi pri nas. Na tem koncu sveta so ostanki dejanskih dinozavrov pač malo globlje. O tem da so živeli tudi tukaj, na teh zemeljskih Širjavah, ni vredno dvomiti. Ce so obvladovali vso Zemljo, kot se reče, so bili tudi -v teh krajih. A kaj ko je tod vse i tako mlado. -NajstarejSe zemeljske plasti, ki gledajo ven, so terciarne, torej iz kenozo- j ika, medtem ko so dinozavri | izumrli v kredi, v mezozoiku. I V ameriških knjigarnah je i tačas na voljo več kot 300 ra- | zličnih knjig o dinozavrih; v ki- I oskih prodajajo nepregledno | množico časopisov o dinoza- I vrih; »dinozaverski« časopis je i začel izhajati tudi že pri nas; I turistična ponudba se je pov- I sod tam, kjer so Že naleteli na S ostanke dinozavrov, razširila | - pod vodstvom profesionalnih I raziskovalcev se lahko posku- e k Hm/: ttčfi & •13 '. •4 • j P* 41 ■ ■P (4^ I šajo v grebenju za fosili tudi turisti; v ameriških kinodvoranah so’ ob predvajanju filma Jurski park prodajali plastična jajca dinozavrov; vseh izdel- kov, ki so nastali po tržnem u ibi dol ti Ul Ut njegova žena. Mantel J® . jrj neval, da bi lahko neko -,1.,ll.l V««# p. velikanski plazilci, * s tem ni bil preveC se to ni skladalo s takrat razumevanjem Biblije- tiil' 1809. jc znani liam Smith odkril tri j nozavrove kosti- ven imel pojma, kaj je naSei-se tudi geologu klandu ni svitalo, za K®l- j,u-so mu delavci v hanin .. □K, v—.- ' pokazali spodnjo ;!* pvPbai.au g lozavrosa. Bilo je okTO •;( leie. Prvič so zabeleži i s lile h k iih kit % ifu 51 dinozavrovih kosti A. itegnetj^^^ k hurd O*. , Imeli so jih za st kanskega človeka, anatom sir Richard '-strašnim kuSCarjetn leta 1842. » dali'*’ Dolžina, širina, tez« Shunosauros je n” 10 metrov dolg vrat, t meri slaba dva mcW - Nr daljSi vrat je imel o it? Eden primerek te .tavljen muzeju ijtr Sl Zigong. Zavze^^^;,,,! mesCu lovico celotne teles^ bil in za statike je bn strovina. Kako da s® jj uros ni mu vrat m Členki so i prekucnil, Ka ni prelomu, ^jji bili speti * cienKi so Ulil I 5 n ' drug drugega objema je bila dosežena ' meni, da to n nekaj * koda ni nizma. Vent'^f znanstvenik U' ič® nečesa ni M javnost vso po'*K Vilni “f, Mnoge ■ ' 73 ,|j in '■ pa so Jih gli... » Nikoli se i fl.S J I 21. oktobra 1993 stran 9 I kmetijska panorama S pravi način ob pravem trenutku i Dolivanje vina !IO l* tit Iji Ut tl AirutL-gijf razvoja slovenskega kmetijstva, ki je dobila večinsko podporo, smo v Sloveniji dobili '^l. kt^ začrtal osnovne smeri razvoja te panoge gospo-vbih?' 'j* j® tako ena prvih gospodarskih panog, kije ^jo nTvojihp strategijo, vendar to še ni zagotovilo, daje tj)! j^“**tjslvo konec. Poleg sprejema ustrezne zakonodaje, ki Wva ‘'^^-1“ zaščito domače kmetijske pridelave pred nenad-uvozom, kaj drugega tako rekoč ni bilo narejenega, pa tudi vprašanje, če bo kakšna kmetijska tema letos še ^ptavo med poslance državnega parlamenta. Mnogi »beta vroča politična jesen, zato je ''ati, da bo kmetijstvo spel porinjeno na stranski tir. id i ^*diL poleti, takrat se o nujno- Dl ^'IttlhaLr.-* . ...... J Dl ^na.>. K»”vniv uuui v i kmetijskih Da in povr- P^’ da je jesensko r. odnlaknitr’. tudi tj-i ir»m_ D l< tf h It * 'f i* r odplaknilo tudi to pro bi ■ ^povedih že letos h* je pa o tem Se nismo ' ''obenih ustreznih gra-(j. Postavljeni so sicer prvi ‘<"^lA Poleg tega, da so škodljivi za zdravje psov, so nekatere vrste nevarne še za druge domače živali, pa tudi za človeka. Naj pogostejša vrsta glist so askaridi. So bele barve, dolgi od 8 do 18cm. Samice parazita izločajo jajčeca z ličinkami, ki jih pes izloča z blatom. Tako pridejo v naravo in so vir okužbe Se za druge pse. Ko pes požre jajčece, se razvojna oblika parazita prerine skozi črevesnd sluznico do krvnih žil, s krvjo potuje prek jeter do pljuč, tam se Se zadnjič preobrazi. pes jo izkašlja v usta in nato pogoltne spolno zrelega parazita. Del ličink, ki so prišle do mišic, miruje do brejosti ali gonjenja psic. Takrat se zaradi vpliva spolnih hormonov aktivirajo in okužijo plodove med brejostjo. Pasje trakulje so različno velike; od nekaj milimetrov dolge Taenie echincoccus do 3 metrov dolge Diphyllobothrium latum. Razvojne,oblike (ciste, mehurji, ikre. ."."j živijo v ra- kunci... Človek). Psi se okužijo, ko požro vmesnega gostitelja ali samo organe, v katerih so ikre. Za parazite so posebno občutljive mlade živali. Znaki gli-stavosti; potrtost, nejeSčnost, driska, gliste v blatu, hiranje, povešen, občasno napihnjen trebuh, bruhanje, iz ust zadah po česnu, včasih živčna znamenja, lizanje analne odprtine in drgnjenje ob tla. Zajedalce odkrivamo s pregledom blata (koproloSka preiskava), kjer pod mikroskopom najdemo njihova jajčeca ali ličinke, Z modernimi zdravili, ki so močno učinkovita in hkrati zdravju neškodljiva, mladičem 2-3 tedne po skotitvi zajedalce prvič odpravimo (dehelminti-zacija). Teden dni pred zaščitnim cepljenjem (vakcinacija) dehelmintizacijo ponovimo. Zlifnih vmesnih, gpsiiteljilj {go- vedo, ovce, svinje, bolhe, Dobro je, čc odraslim živalim odpravljamo notranje parazite vsaj enkat letno. Priporočamo dehelmintizacijo pred vsakim zaščitnim cepljenjem, saj je leto pri živalih brez parazitov uspešnejše. Priporočljiva pa je tudi med brejostjo po kotitvi in gonjenju psic. Ker lahko postanejo paraziti odporni proti zdravilom, je potrebno občasno i(vsaki dve ali tri leta) blato živali koprolo-Sko preiskati. , 1 . Dejan Židan, dr. vet. med. vestnik, 21. oktobra 2 i stran 10 R odsevi mladosti I u k n J r ■JI T FRAnJa PlSbriT””? AfiACE •" Ali veste? Nekateri ste res od sile, saj poskušate odgovoriti na vsako vprašanje, četudi samo ugibate. Tokrat na ta način ni šlo, kajti kipu je bil način sporazumevanja med Inki, ki niso znali ne brati ne pisati, ampak so uporabljali vrvice z vozli, s katerimi so .zapisovali’ sleherno plat vsakdanjega življenja. Nekateri pa ste mislili, da je ta beseda v zvezi s kipenjem ipd. Med pravilnimi odgovori pa smo izžrebali Janeza SveJca iz Celja (Opekarniška 12 a). Čestitamo! Sledi seveda nagrada, ki jo mu bomo poslali po pošti. Naše želje vsem otrokofi Nekateri otroci niša r Grozijo jim lakota, plave, vojne... Mi sitih i’ veseli, ker imamo pretek in ker živimo v nii^ Želimo si, da bi vsak® __ zbrali dosti oblačil in 'i nesrečne otroke, da bi KUPON št. nesrečne oiroKe, oa ui »'■ končale in da bi vsi srečno otroštvo. J Spremljala sem gradnjo novega prizidka Začele so se počitnice, polne velikih pričakovanj. Začeli so namreč graditi prizidek k naši šoli. Nekega dne zelo zgodaj zjutraj so me prebudili veliki tovornjaki in avtomobili. Se v spanju sem zlezla proti oknu in se spraševala: »Kaj se jim je zmešalo?« Toda čez čas se zavem. da je prišel tisti težko pričakovani dan: začetek gradnje prizidka. Vsa vesela sem stekla ven. kjer me je že čakala prijateljica in se čudila na vse pre- poln peska. Tako nas je preplašil, da smo od strahu zbežali v bližnji vinograd. Sklenili smo, da ne bomo ovirali delavcev pri njihovih opravilih, saj niso imeli časa, da bi delali in pazili še na nas. Končno je prišel tudi težko pričakovani dan. ko so se odprla šolska vrata. Veseli smo zdrveli v nove prostore. Upam, da bom preživela še mnogo prijetnih dni v naši večji in prenovljeni šoli. tege. Čez nekaj časa so bili pri meni že vsi otroci iz sosednjih hiš. Naenkrat pa je pridrvel izza ovinka velik tovornjak, Prizidek je vedno bolj rasel. Danijela me je spraševala: »Kako lahko v laki vročini delajo na strehi ves dan?« To smo se spraševali tudi drugi, a nismo našli odgovora. Ko se je zvečerilo, so se delavci utrujeni in izčrpani vračali domov. Tako je bilo dan za dnem. Kmalu pa je bilo vse končano. Samo počistili so Se in šola se je lesketala v svoji novi lepoti. MATEJA BELAK, 6. b OŠ Kapela Ali veste, kaj je to UNESCO? Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati pri žrebanju knjižne nagrade) pošljite najkasneje do 27, tega meseca na naš naslov in pripišite »ALI VESTE«. Le kdo je to? Le kdo je ta otrok, ki s strgano obleko ialosten na kamnu sedi? Le kdo je ta otrok, ki z ostankom obleke brise solzne si oči? Teden otroka Hišnik in jaz sva pripravila ogenj. Pekli smo kostanj. To je bil kostanjev piknik za učence naše šole. Praznovali smo te- de n otroka pod geslom IGRAJMO SE SKUPAJ. Učen« (JŠP* ■iHAr, Nasilje - Nasilje je vojna, p panje, (Roman) izsiljevafl/-' Nasilje je to. Če t« izsiljuje in se ga (Tina) Poznam vojno naša)®', j ru^uaiH vujijv ^«1 silje v družini in drug Ljudje, ali veste, kdo je ta otrok, ki ne pozna ljubezni ne staršev ne doma...? Ljudje, ozrite sel Ali vas res ne boli srce? Ce bi se vsi radi imeti, bi na svetu lepše živeli, SANJA ANTOLIN OŠ Tišina Vsak razred je pripravil igrico. Eni so se igrali Jakec, kje si, drugi Žlico, tretji so napihovali balone, šesti razred se je igral izStevanke itd. Mi smo bili samo gledalci, ker je bila naša učiteljica bolna. Zato smo bili žalostni. V četrtek smo risali po asfaltu prometne znake, ker je bil tudi teden prometne varnosti. silja. (Leon) - Nasilen je tisti, ki *"-vi|? tepa ali kako grdo ravna s iiE (Katja) |L' I Kaj bi storil, da bi bil® nasilja? “ Poskrbela bi za A. otroških igrišč. (Ti”^'J - Starši naj se z nam' Igrajo. V družini n’) več razumevanja. liH" kx-l - Ustavimo vojno Nii Na igrišču Rada sem na igrišču. Tam skačemo in kričimo. Večkrat . se igramo tudi igro med dvema ognjema. Včasih se tudi spremo. J NINA KUHAR, 2. a OŠ Tišina Kar ni uspelo Puckom,.. Cordoba, Urugvaj, Bemal Še enkrat na popotovanju po Južni Ameriki se zavemo razsežnosti Argentine. Odleteli smo v bližnjo Cordobo, samo 750km daleč. Na letališču v bližini 1,2 milijonskega mesta, ki se z Rosariom nenehno prereka o tem, katero naj bi bilo drugo po velikost; v Argentini, prizor, ki smo ga doživeli že ob našem prihodu v Argentino. Slovenci izseljenci za cariniki zvedavo opazujejo prišleke in ugibajo, kateri so člani Marko bande. Seveda nas zaradi orjaških cimbal ni težko prepoznati in veselo nam mahajo v znak dobrodošlice. Dario Uršič, dobrodušni pek iz Cordobe. predsednik tamkajšnjega slovenskega društva, se nam predstavi kot naš prvi gostitelj. Najprej nas odpeljejo v prijetno urejen klub, kjer odložimo opremo, potem v edini nov in luksuzen hotel med vsemi, v katerih smo prenočevali na potovanju. Že popoldne ima Marko banda glavni nastop na prireditvi v klubu. Zbere se množica ljudi. Uršič pojas- k . f' I k. >*• Tl tl Pugled na Montevideo njuje: »Članov kluba nas je sicer malo, okoli 200, vendar na naše prireditve radi prihajajo tudi Španski prijatelji.« Prav pred slednjimi so bili naši gostitelji Se posebno ponoshi. Podpredsednica slovenskega društva, Ma-kedonka. Kristina AndreviČ, lastnica kinematografa, mi med kosilom in prireditvijo navdušeno razlaga: »Španci so skorajda ošaben narod. Argentinci še posebno. Ansambel, ki ste ga pripeljali s sabo, pa je tako čudovito pokazal, kako bogata kultura se goji v tem vzhodnem kotičku Slovenije, od koder prihajale. »Kristina je srečna, da se je uspela dogovoriti za nastop Marko bande na cordobski lokalni televiziji. Naslednje ponedeljkovo jutro je banda glavna zvezda enourne oddaje na programu 10. Tudi zdaj moramo najprej počakati, da se pojavi lastnik kontrabasa Glasbenik v tamkajšnjem simfoničnem orkestru skrbi za svoje glasbilo bolj kot za ženo, mi jc pojasnil. Zato ga na vsak nastop posebej pripelje osebno in zraven sedi ves čas. Potem ga spakira in se dogovori, kdaj ga Slavek spet potrebuje. Ogromen studio s Številnimi scenami, na katerih se gostje v živo izmenjujejo iz minute v minuto. K eni mizi posadijo župana Gerenčerja, predstavnika slovenske izseljenske matice Oskarja Moleka, bradatega voditelja in mene. Pri projektu sem izpadel bolj kot maskota, saj nisem rekel ne bev ne mev, ker me ni nihče ničesar vprašal, za okras pa sera manj primeren. Je pa Andrej Gerenčer pripovedoval o Sloveniji, Prekmurju, Murski Soboti, Molek je prevajal, banda je »Spilala« in je vse skupaj bilo videti in slišati kot res lepa informacija o Sloveniji. Kristina nas je po oddaji odpeljala na pijačo v lokal, ki se imenuje po ruski obveščevalni službi KGB, z Gerenčerjem pa sva morala podpisovati listke zbiralcem avtogramov. Dol padeš! Zvečer nastopamo v mestni dvorani za cordobsko javnost. Seveda se velik del občinstva ponovi od včeraj, nastop lepo uspe. Slavek dh intervju za tamkajšnji glasbeni Časopis, mene intervjuva novinarka Glasu notranjosti. osrednjega cordobskega dnevnika. Zanima jo vojna v Sloveniji. Hrvaški. Bosni. Imamo težave s prevajanjem, ker je Molek moral predčasno v Buenos Aires. Milena Gregorič, sodelavka matice iz Ljubljane, ob mojih odgovorih hitro obupa, nadomestiti jo poskuša Graziela Mravlje, cordob-ska akademska slikarka s podiplomskim študijem v Ljubljani, a ne preveč uspešno. Upam, da intervju nikoli ne bo objavljen, če pa, da v Slovenijo ne bo prišel., Vmes Gerenčerja, Uršiča in mene sprejmejo na Cordobskem mestnem svetu, še ena priložnost za sporočilo mestnim očetom, da imajo v svojih vrstah slovensko kolonijo, in za prošnjo, da ji pomagajo, če se dS Ponoči propade še en nastop na kabelski televiziji. Napovedani smo za H. uro, ko pridemo tja, nam sporočijo, da je nastop bande predviden čez dve uri. Zaradi skladbe ne bomo čakali, so fantje odločni po posvetu z Gerenčerjem in mano. Nekdanji častni konzul Jugoslavije v Cordobi Slovenec Miguel Planinc pelje cimbale skupaj z Andijem na letališče, a jih nočejo sprejeti na prenočevanje. Iz varnostnih razlogovjih pa spravimo v hotelski recepciji, kjer nimajo nobenih predsodkov. Zjutraj letimo v Buenos Aires, fantje v Triglavu zamenjajo garderobo, od tam pa nas naši triglavski gostitelji odpeljejo v pristanišče in na ladjo proti Montevideu, naslednji točki našega potovanja. V urugvajski prestolnici, ki Šteje 1,8 milijona duš, kar je več kot pol vseh prebivalcev države, imamo najprej nekaj zapletov s prtljago. Gerenčerja že prej, preden pridemo skozi carino. Široko objame Juan Kuhar, Pucon-Čan iz Urugvaja, in takoj vidimo bistveno razliko, ko nas prvič na potovanju gostijo Prekmurci. Njihovo slovensko društvo Transmurana sestavljajo poleg Kuharjev, Juanova hčerka Laura je trenutna predsednica, še Skrilci, Časarji, Sukiči in kdo bi se še spomnil rojakov iz Andrejce, Martinja. Beltince, Trdkove in drugih prekmurskih vasi. Zvečer nam v klubu ponudijo juho. Domačo govejo juho. Prvič in zadnjič v Južni Ameriki. Nad tem smo navdušeni! Tako da fantje mimo programa vzamejo v roke inštrumente in zaigrajo gostiteljem. Naslednje jutro, v sredo, spoznavamo Montevideo in smo navdušeni nad mestom. Prvič najdemo tudi izvirne južnoameriške spominke. Z Gerenčerjem in Juanom Kuharjem smo povabljeni k Ilonki Skrilec, vdovi enega najbolj podjetnih in uspešnih Prekmurcev v Urugvaju. Ilonka je malo pred našim prihodom v Južno Ameriko prišla iz Slovenije in smo jo že srečali na Bijjraških dnevih v ižakovcih. Ona pa je Marko bando poslušala pri Zvezdi v Soboti. Pojoča markovščina. s katero govori teta predsednika soboškega DPZ-ja Jožeta KavaŠa. kaže, da je Ilonka poznejša, povojna priseljenka v Urugvaj Z možem sta se lepo znašla, njegovo tovarno kovinske galanterije zdaj vodita sinova. Obiščemo brazilsko hišo, kjer nas sprejmejo predstavniki krovne izseljenske organizacije, med njimi tudi Jože Kološa, zobozdravnik, po poreklu Andrejčan. Najprej se brani govoriti prekmursko, pozneje, zlasti na večerni prireditvi, pa se odveže in prav po domače zabavlja čez vse, kar se <3 •č Zaradi večernih igranj smo po mestih, tudi Cordobi, veliko pohajali pozno ponoči. Pričakali smo tudi vlak, ki je pripeljal Živali iz živalskega vrta v Ljubljani, Ta teden je bilo sebno prijetno. v Soli po- RENATA BERDEN, 8. r. OŠ IV M. Sobota 4 a 1 I i L _. •P F igra namesto n^silj"' 'u 'it (Leon) Naj bo manj filmo* o<^'n ..................... V), silju. (Roman) - Naj bo več igranja^ tov in sprehodov (Nina) 5 stat*- ,P i Učenci 3- ij* ho '19 ! ''t !i j? ftii i l i- S j OŠ’ Na hribu nad Montevideom jc ob vojašnici tudi muzej Urugvaja. dogaja. O prireditvi sami ne kaže izgubljati besed, saj šeni. Sam moram Se enkrat opravljati vse naloge snemam, ko je ansambel na odru, saj ima •J S I 1 i/j. j| le pel svojo zlato j'' jutkja 1912 v Bo- ! p tudi seje vpisa os- Bjj. "p-j ic je vpisal na ll in po odlično Lj><"ri ■fc,-,'‘B(iiri na Visoko boiK'' Mariboru, kjer je bil ; tinsvsčtn v duhovnika. h’"’v ' je najprej kapla- n?*' S* l-L’' i^apia- ijid,;- J '319 V Prekmurju, i 31^ tli' . K * rrekmurju, 4!09i.‘?',Ma''iboru V letih ''''^J.bot izseljenski Ob izbruhu "'l,.'''!* s* je vrnil I Lendavi. Is ■» »u* _4jf», I P*^ii V Lendavi, j* “ •‘rMSi tns v ^Eijstegn i.njnikn ' S Gormik P, Gornjih Petrov- ga Mad' ^iri v'i| zaprt v h inter- . A vil zaprt v budim-tn sicer do de-, - ■ iiaio pa prenašal du-'”9 trpinčenje še zad-hiB 1944 v ječah r« ", Vmes je bil nekaj '■liu • '''•škciri dcipusiu J* Hplmi v kraju B6- 1) *tei k,'a [kipustu ‘riaozarskcni /•h"’ ‘»‘anzarskcm ji?’« dXTv CaSi 'R> Do iuirjn 'tB-l hato delal IL p ij|. ". nato delal duhovni- i. v kot upoko-1« bil naj-^fe-Tb t Tj“ - ptJmoC-župniku ll f. *>iS 'J j M I. .Uv H 1 J f, i •J «*u nejše pesmi, prozo in publicistične nanih pokrajin, spomini in nekro-sestavke objavlja v Novinah, Man- logi pa prepričanje, da je dober jinem listu, Marijikinem ogračeka, tisti, ki je delaven in pošten. Novi poti. Glasniku Slovenskega ”—*“* ------ —'"U;— duhovniškega društva, v Stopinjah tudi Vzgojne elemente zasledimo v skoraj vsej njegovi publici- Stiki, v kateri se loteva verskih. in drugje. Piše domoljubne, razpoloženjske in ljubezenske pesmi, med katerimi jih je veliko religiozno obarvanih. Med prvimi sta poleg Pesmi Slovenske krajine, ki jo v celoti navajamo v naših opombah, najz- 202-205) meditira o razmerju med načilnejši Se dve besedili - prvo duhovniki in svetim pismom, pri z naslovom Zgodovinske silhuete čemer vabi svoje sobrate k poglob-(Nova pot, letnik XVHI, Ljubljana Ijenemu branju božje besede, spre-1966, St, 1-3, str. 69-72), ki je na- *—ftnživptpmn nosre- stalo za proslavo priključitve Prekmurja mariborski škofiji in pomeni nekak kronološki prikaz pripadnosti naše pokrajine različnim cerkvenim oblastem, drugo pa so Zala-varske freske (Stopinje 1973, str. 51-52), pesem, ki je nastala ob njegovem romanju v Zalavar in na koncu katere nostalgično vzklikne: K/e Sle.' na.ša Zala in orač, kje vsi predniki naši iz davnih dni? Med drugimi njegovimi pesmimi pa sodijo med najbojlše npr. Božjemu Srcu, Pokoja daj. Večna žena. Sodobnost, Kakor klopotec. Dvoje sonc, Cesta in Se nekatere,’ Izmed njih še posebej izstopa prva, ki jo je razumeti kot avtorjevo osebno izpoved. Zadnji dve kitici se namreč glasita; kulturni koledar ši V razstavnih prostorih Po- li lin,jv na ogled gostujoče razstave ' hiti, ki jo je pripravil Neprajzi ‘ '■■4te p^šte. Vsak dan razen nedelje od Wdate si jo lahko do 3(1 oktobru. a, "131^ i(i (O nastala na 5. si lahko ogledate v galeriji konca oktoMfa. I Eiileriji hotela Ajda si v Strnada iz Sežane ,i L "tl. ■ k V galeriji hotela Ajda si v Franciji pred drugo svetovno vojno, za čas torej, ko je bil ne le njihov dušni pastir, ki jih je vsako nedeljo klical na »sestanke« v različne kraje (služba božja in skupno kosilo) in zanje priredil celo knjižico Spoved v slovensko-francoskem jeziku, brošuro, ki je našim ljudem služila v cerkvi pri tem obredu, temveč je zanje urejal prav tako administrativne posle pri francoskih oblasteh, jih prek Novi n poučeval o pravnih zadevah, poleg tega pa je marsikomu od njih pred leti pomagal tudi pri pridobitvi pokojnine iz te države. In enako bogato plačilo, če ne Se večje, si zasluži danes, ko vsako nedeljo opravi po tri svete maše, eno od 5lik, salonu hotela Radin si 5 iv 'L' f "‘'•tičjn Radenske je na ogled I* R^.,5 ^®lonijq fundacije Rembrandt J,,, '?\bijo Marjan Gumilar. Sandi f ■ b‘ln/*i ^•^9nka Žido in Lojze Logar, lil š 9 tl,, . “C' 15. novembru vsak dan med IS' ter ob itovembra vsak dan med *’obotah in nedeljah med 15. in Sr® H-.^niir Eraclb. ■ hierin ogldd stalna razsiava it H “hi* Obenem si Wj, uii.Zoltana Gaboria. Na Bi? h*.!. Cttžstnva Oloris. 'hi Razstavo kiparskih del. Radgona '93, kjer so k**ititv^^^^iat Lujo Vodopi- b, paviljonu sejmišča med 10. >6 i3u 18 ure kulturnih in čisto praktičnih živ- Ijenjskih vprašanj. Tako npr. v enem od besedil (Duhovnik in sveto pismo. Nova pot, letnik XXIL Ljubljana 1970, št, 4-6, str. duhovniki in svetim pismom, pri jemanju le-te in doživetemu posredovanju vernikom, v mnogih besedilih razmišlja o pastoralnih vpra- šanjih, med drugimi tudi o pastora-ciji zdomcev (npr. Migracija in pa-storacija. Glasnik Slovenskega duhovniškega društva, leto 11, Ljubljana 1972, Št. 4, str. 145-148), ki jo povezuje s problematiko izseljenstva in zdomstva. Prav člankov, v katerih nas seznanja s svojim de- duhovnika lom izseljenskega v Franciji in s svojimi doživetji med slovenskimi izseljenci in delavci V tej deželi, je največ.'* Razpravlja pa še o mnogih drugih stvareh, ki se tičejo življenja porabskih *-prekmurskih Sloveticev, tako o ohranitvi slovenstva v Porabju in v Prekmurju (npr. Ohranitev slovenstva v Prekmurju, Nova pot. m letnik XV, Ljubljana 1963, št. PRIREDITVE MURSKA SDBDTA: V grajski dvorani bo 22. oktobra ob 2(1. un predstava Hrvaškega narodnega gledališča iz Varaždina s francosko farso Ubogi Ivan. V naslovni vlogi Ljubomir Kerekeš. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 21 oktobra, ob 20, uri bo v grajski dvorani koncert dunajskega klavirskega ina. Izvajali bodo tlela Hajdna, Beet- hovna in Dvoraka. MURSKA SOBOTA: V sredo, 27. oktobra, bo grajski dvorani ob 20. uri koncert Jožeta Kregarja - klarinet in Andreja Goričarja - klavir. Jazz! v 15. SKECaNJE pesnikov IN MSATEUEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI BO on 22. DO 33. OKTOBRA V MURSKI SOBOTI! 15. KINO PARK M. Sobota NUNE PtfJEJtf 21 oktobra ob 20. uri ter 22. m 23, oktobra ob 18. in 20, uri, WAYNES W0RH) 21, in 22, oktobra ob 18. uri. VRNITEV CASANOVE 26. in 27. oktobra ob 20. uri in 28. oktobra ob 18. uti. ABONMA V Lutkovnem abonmaju, primernem za otroke od 4 do 8 let, se bo od novembra do aprila zvrstilo šest predstav. Za otroke od 1. do 5. razreda pa so pripravili gledališko-Iutkovni festival, kjer si bodo lahko ogledali dve gledališki in eno lutkovno predstavo. Vse podrobnej.še informacije dobite na ZKO po telefonu 21 957. njih na Gornjem Seniku. Mjegova J je namreč zasluga, da imajo lahko Slovenci v tem delu Porabja po daljšem času ponovno službo božjo v slovenskem jeziku, To pa ni pomembno le za njihovo versko vzgojo, temveč še bolj za njihovo nacionalno zavest in za ohranjanje slovenskega jezika. Če je bil pred časom duhovnik Janoš Kuhar neke vrste porabski Čedrmac, je od letošnjega leta naprej to prav gotovo tudi Ivan Camplin! Naša skica za portret Ivana Camplina pa bi ostala nedodelana. Če v nekaj Črtah ne bi orisali tudi njegove osebnosti. O Camplinovi delavoljnosti, požrtvovalnosti in razdajanju našim ljudem in zanje se dš sklepati Že iz vsega prej povedanega, Živel je in še živi bogato življenje dušnega pastirja, domoljuba in kulturnega delavca. Kot človeka ga odlikujejo Se neposrednost, preprostost in odkritost. Hitro navezuje prijateljstva, ki jih zna tudi ceniti in jim biti zvest, če z nasprotne strani niso lažna ali potvorjena. Je velik častilec knjig in vsega lepega, dobrega, poštenega. Kljub nekaterim letom, ki so mu prinesla trpljenje in stiske, je na svoji strmi, dolgi poti ostal navdušen popotnik skozi življenje. Ta njegova pokončnost in delo bi nam motala biti mlajšim generacijam Prekmurcev in Porabcev za zgled in v spod- budo. Jože Vugrinec Opombe: ‘ Pesem Slovenske krajine, objavljena . v Stopinjah 1990, str. 117, se v celoti glasi takole i: I. kjer ad nekdaj rod naš biva, tam ravnina širna sniva, Mura lemria tam Sami, majhni so tam hribčeki... Breg Srebrni tenko kliče: Glej prekmurske nizke gričeI Sonce zlato pa se smeje; Glej, kak skromne so re meje! Tisoč let ie lu smo bili kljtib sovražni mnogi sili! Se bomo ob ljudstev cesti vekomaj stražar ji zvesti! Bratje dragi onstran meje, duh ljubezni do vas veje. Pride vam vstajenja čas, pride velik praznik naš! »Mrtva Rabar, znova živi! »Črno jezerO’:, zasveti! Dosti bito je gorjd, naj zavriska svoboda’ * Ni,več pesmi je objavil v Kleklovih Novinab in v zborniku Stopinje I Tudi prozo je največ objavljal v Novinah in v Siopinjah. * Objavljeni so največ v Novinah v letih 1938, 1939 in 1940. ’ Urednik Novin je bil od St. IS. H. april 1940, do št. 31, 4. avg 1940 I vestnik, 21. oktobra stran 12 Mini humoreska Zgodba o aforizmu Aforizem je surogat iivtjenja, je roman v enem stavku, filozofski esej v nekaj besedah- Genialen mož je desetletja pisal o bistvu človekovega bivanja. Tiskali so mu Številne knjige, ki jih skoraj nihče ni bral. Tisti, ki so jih brali, pa jih povečini niso razumeli. Potem je ugotovitve vsega svojega življenja prenesel v en sam stavek, s katerim je zajel vse bistvo človekove eksistence. Zatem je umrl. VTi, ki so prebrali to misel, so tudi umrli, dokler je ni našel bedak, jo prebral, skomignil z rameni, zmečkal papir in ga vrgel v koŠ ter tako je rešil Človeštvo. BORIVOJ REPE Kaj počne nagec sredi Londona? Je mladenič čez les? So se spraševali ljudje na kensigton-skem High Streetu v zahodnem Londonu. Na avtobus je z drugimi čakal triindvajsetletni nagec in se vedel, kot da ni nič posebnega. Nekega mimoidočega je celo ustavil in ga vprašal, koliko je ura. Posebnež je enkrat stopil na rob pločnika in opazoval promet. Policisti so menili, da golota sredi mesta le ni čisto vsakdanja stvar. Mladeniča so hoteli spraviti na varno. Pognal se je čez pokrov njihovega avtomobila. Ujeli so ga in ga odpeljali na policijsko postajo, potem pa ga zaupali zdravniku in socialni delavki. O torti ka jr prt* bilou ^li oriava ali policija. splača vgunjavati. Je pa Sela policijo nastav ocZi, se praji, ila zavolo toga. policija ka jo naj gvušen * ka hdj k a J* državi se ne država nevarnosti, postavi s ten tudi iti, Ci proLiti državi » se ker lejko postavi prouti je država red Pd orožjon, vej ga pa ma. Tak si predstavia, tou proLiti postivlanje pr-i41o .tak policaji pred par 1 amenton, šteri । daleč, njej ka bi čuvajo* tudi bi Z 1 ej ko se obrno1i prouti njemi, s svojimi pajdaši s pištolami šli notri, pa bi sakomi poslanci cejf šinjek pravilii"Daš ali ne daš?1" [v^kšo plačo) No, nastavili bi napravili dvakratni nered tej, šteri bi ga pa sten viflrlavati. Tak modrUvle Bela* 4teri je gvuien. mog 1 i dfiava mogla meti red riaj'bole pri tisti, šteri ga delajo. bi naj Tou našo bruko je pa prišla gledat Liechtensteina. knežja pelati k nan prejk SdiTia Sreča, k4 se njin je rodbina z kak šoga mej trbelo mejnoga niogli par vor čakati, pa bi se njin z naiof nouvof, za njij velkof državof prehoda, ffbornon tl ka bi stiki kontra. Z velkof radostjof smo stike navezali r Jdsr , » suk.no 1 i zatOLL, ka so iTišnši od nas. od našega, pa se tou nekak zglija* liki njuf šef je naj bol e izmenjavo v turizmi. Z n j irni cejloj drža' i je tel ko, sezoni k nan v Mcjravce ka Za nas de lejko. pa ma hj' imi V*kži mel i se 'Si koupat, 1 ej ko pr ij do Njij vsi okouli« Moravske toplice riainouk gor V sedmi izmenaj tLiri^tofn' njij je pa pa njMva policija doma ostane. cejloj ariivi zeooo seiTiejo ) Lij' d i a enoj so <^000 pa ena izmena menje. ka de čuvala državo* de na turizem. Za nas de vrtalo imetnej k n j in iti Mij mamo menje pejnez kak uni, Brat Džouži ne zgodi se vsak dan Indijanski poglavaiji so takole protestirali za svoje pravice pred brazilskim parlamentom. »Kako dolgo še?« so spraševali vest oblasti in omenjali nedavni pokol nad pripadniki plemena Yano-tnami. Pred parlament je prišlo kakih 24(1 indijanskih poglavaijev iz vse Brazilije. Roka Praameričana Odtis dlani, ki jo je nekdo vtisnil v blato neke votline pred 28 tisoč leti, kaže, daje Človek prišel na ameriško celino vsaj 16 tisoč let prej, kot so mislili doslej. Odtis so našli na ozemlju Nove Mehike, Na istem kraju so našli tudi 38 tisoč let stare ostanke ognjišč in kamnitega orodja. Najdba odtisa dlani je zelo pomembna za tiste raziskovalce, ki menijo, da sega ameriški prazgodovinski človek zelo daleč v prazgodovino, vendar pa je treba te trditve jasno dokazati. S tehničnega vidika to ni lahka stvar, kajti odvisna je predvsem od geoloških značilnosti preiskovanih usedlin in od vrste analiz, s katerimi vzorce. i proučujejo Dekle samo čez Afriko! te. i* fs • jr-.K' ■■ ■le' ■■ Dekletu na sliki, Škotinji Fyoni Campbell, je zares treba čestitati za pogum - kot prva ženska v zgodovini je prepešačila Afriko. Pot je začela v Capetownu v Južni Afriki, po 30 mesecih hoje je Osvežitev Versailiskih ribnikov Francoska vlada bo financirala gradnjo nove vodne P”®’ ki naj bi osvežila postan in smrdljiv sistem kanalo'' ribnikov okoli versaillskega gradu, Grad s parkom je vrstna turistična atrakcija, ki pa jo kvari zelena slu^i”* površju ribnikov, v katerih se dušijo zlate ribice. kanalov in ribnikov je dal zgraditi sončni kralj Ludvik t v 17. stoletju. Napajala ga je 34 kilometrov dolga 1' reka, kije bila prek kanalov povezana z vodami v bliW^^ hribovju. Leta 1977, ko je bilo zgrajeno novo tnes“- 1 reko preusmerili. Odtlej voda v velikem slavnem kan* 1 Ludvika XIV. in v ribnikih kroži v zaprtem krogu. vode se zaradi zaporednih sušnih obdobij čedalje M M I zmanjšuje. Oblasti so se odločile, da bodo umetno d | ponovno povezale z versailiskim sistemom ribnikov in izboljšale kakovost vode. 1 I. rti- 11 .s -1 .-.rt ' '“”-'15^ J Tri- 1 Kokakola razvozlana Zgodba o kokakoli, osvežilni pijači iz Atlante, je znana: pred 105 leti jo je lekarnar Pemberton sestavil kot zdravilo, ki se je pozneje izkazalo za osvežilno uspešnico. Pravi razcvet in prodor v tujino je doživela po drugi svetovni vojni, ko so jo ameriški vojaki jaznesli po vsem svetu, četudi je vseskoži povzročala odpore in dvome, se je širila s hitrostjo zvoka ter kmalu naletela na posnemovalce in tekmece. Toda nihče Se ni izdelal nič boljšega in uspešnejšega. Vseskozi je najveCja skrivnost sestava te pijače. V Italiji so po vojni razširili govorice, da gre koli, naletel na izvini L , j d za namočene črnske lase. v islamskem Egiptu so jo poskušali spodnesti s propagando, da gre za izpeljanko iz svinjske krvi. Na Filipinih se je razširilo, da je v San Miguelu neki sodelavec padel v posodo s sirupom in se v njej nemudoma razkrojil. Kokakola je preživela vse takšne namenoma in naključno razširjene govorice. Na večino je odgovarjala s protipropagando: vse to drži, vendar le za tekmece - pepsi. Več kot sto let so tako ohranili skrivnostno formulo substance, iz katere izdelujejo osvežilni napitek. Zdaj pa ameriški novinar pred dnevi prispela v maroški Tanger in navdušena zakorakala . . v Sredozemsko moqe. Menda je za lepe denarje že prodala Mark Pendergarst trdi, da je založniške pravice za knjigo, v kateri bo opisala svoje pešačenje, med brskanjem po arhivih, ko ki je trajalo kar dve leti in pol. je pripravljal knjigo o koka- i 1ZVUH' roM. k t/ Pembertonove bi bil iz leta 1888 in je arhivom lekarnarje’'^ T Čine. Kokakolo naj j/ daj, izdelovali iz ina, tekočega citronske kisline a in "JJ i 10 ic&luviiit JV bilo T kuhati z vodo in it jim dodali znameniw^{i iz sedmih sestavin ],‘ strakta vanilije, ', marančnega olja, '^,.1 soka, sladkorja in Te sestavine je 41' moninega olja, pf Lgi muškatovega, nerolivnega olja til tl Ol ževci) ter 20 delov ’ .. ______1^ fuji !'.□* ' olja. Seveda vega c.j_. --nostno odkritje Se pji da bi lahko stvar, kot se hvali ■ku ni Kajti na listku o vrstnem redu m' čudežnih stavkov, k. ...._. J. podkrepili magijo Edino, kar je da je bila pijača n^JP jo \ zdravilo in 1903 pri njem i^del^ Ijali tudi kokain, be nemovalcev pa n® ziti uveljavljenega ij£cV ___1„, tudi če bi stojno izdelali, bi '> dajali sami pod nom. Nihče več ne žiti in razvrednotit' Ii I" služkov, ki so jin lanti v minulih zdravilo in da so znaka; I I '“■J o “ -, trir.v . I I zvezde vam kažaja OVEN Ona: Pripravi se na neljubo spremembo, ki bo dodobra zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na dan bodo privreti občutki ljubosumja, ki pa ti lahko samo Škodujejo. Najbolje bo, da poskusiš ohraniti karseda mirno kri. On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. 5 tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, a se boš kaj hitro znašel. LEV Ona: Spoznala boš, da sl všeč nekomu, kiti lahko da precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo popolnoma prevzel, po drugi strani pa bo prt nekom drugem vzbudil pravi val ljubosumja. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj ti utegne to zelo škoditi pri poslu, kr nr do tebe prav nič prizanesljiv. STRELEC Ona: Do srca ti bo segel nedvoumen namig, t® ? zmedlo, da Se nekaj časa ne boš trezno jj?--medlelaodskorajbolečegahrepenenja.Topar saj boš morebiti kaj hitro razočarana. 7avei*^*'.W On: Ali ni za skrajni čas, da se tudi ti začneš dolžnosti. Sredi tedna se ti obeta prijetna avani ■ bi bilo, če bi malce popazil tudi na svoje financ BIK Ona: Znanec ti t>o ponudil priložnost, da se srečaš z nekom, ki ga že dolgo opazuješ. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko v nasprotnem zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazi, da tega ne izve tvoj partnerl On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti zelo obrestovalo tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. devica Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo, kot bi si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v nenameravano naložbo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. Zaupaj mul On: Začel boš zanemarjati svoje delovne naloge, to ti bo prineslo kopico kritik in nasprotovanj. Po drugi strani pa ti bo v ljubezni vse to obilno povrnjeno, čeprav na nekoliko drugačen način, a še lepši kot ponavadi. KOZOROG Ona: Partner si bo tvoje trenutno otoaho^^l®^ rfj/F polnoma drugače, kot si želiš. Nikar ga ne poil ^rci p hitro sa ti lahko zgodi, da bgš ostala sama. Zdravje. utiitTčz On: Tvoj trenutni položaj ti ne dopušča marjanja obveznosti. Poglej malo okoli sebe nešteto priložnosti. Čaka te presenečenja v i|u >’ d dvojCka Ona: Zelo čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Znašla se boš v položaju, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno borila. On: S prijateljico si bosta privoščila več. kot si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek krivde, a se bo splačalo. . Vprašanje je le, kaj bo sioriia ona.., Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot se tl zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to koristna Šola za prihodnje preizkušnje. On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer sl to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, prav pa bo TEHTNICA prišef tudi kanček sreče. VODNAR Ona: Stvari s« bodo začele obračati ,j: "jjm ___Ji treba " . ne po tvoji zaslugi. Toda tudi naključja je Boš videla, dogodki se bodo odvijali hitro in pt vidljivo. dljivo. On: Zadrži se in neskuSajzavsako idfl na PtriTneiA ti hn lAhkn še ZelO Vil. ^aurxi JH ruj SKUM, '^xiPiU . „1^ pade na misel. Pozneje ti bo lahko Se ker lahko z nespametnim ravnanjem izgubiš Z’ ki te ima resnično rad. .F .■f RAK Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boš kaj hitro opomogla Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delaj skrbi. On: Se vedno se nisi popolnoma izvleltel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak konkurence. Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato brez panike. 'i ji f '1 1 i f ) ) s ! 11 l S 1 ! 1 t i f l f 1. !. ), l| Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več. On: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je sicer zelo . prijetna in mamljiva, toda vse težja uresničljiva. Delo te priga- SKORPIJON nja z v$6h strani in le ^6 vpraSanje časa koaj te bo vse skupaj odneslo s seboj. RIBI Ona; Sicer si boš prizadevala iipus.o— -že po prvih težavah vse skupaj pustila. Ali n® imela malo več potrpljenja in bila zadovolin uspehom? , On: Po zoprnih poslovnih izgovorih tjo jateljico pravi balzam za prenapete živce. in kaj kmalu boš našel v njenem življenju P'^ .. malenkost I« I' 993 ^tnik, 21 .oktobra 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj 7-iu ■fr' nJ :IJ V. Ji SO 11 o! ■4 (t (0 r ob CVETLIČARNA ^oVEMBP^ zelo velika izbira in posebna ponudba krizantem, pajkov in SVEČ IZDELAVA ARANŽMAJEV, ikeban, VENCEV, ŠOPKOV (tudi poročnih) f i iri 'Ah -i 'H Sakoji, sakoji Jesen je, kaj bomo oblekli. katere bodo modne barve, kroji? LetoSnji sakoji brez dvoma sodijo v klasiko. Prevladuje karo s pisanimi kombinacijami v barvah zemlje. Če je že sako enobarven. pa so hlače, te bodo kraljevale tudi pn ženskah. vzorčaste. Tudi kroji so klasični. CVETLIČARNA VSE, KAR SODI V CVETLIČARNO -TINA, Fokovci 47, tel. 44062 ? ^bje olje proti vnetju Vnetje sklepov, ki oteklino, bolečino, iiW .Pordelostjo in okore-3 '>bi' P^^i^^tletega, je mogoče .■ .... ir / if' i i’ 'S s' f’ zmanjšati je zdrav vonja ■ ga farmacevti ponu z ribjim je zdravilni napitek Glasbene in lestvice {t. i Prehlad nas varuje pred rakom dili v obliki kapsul, ki vsebujejo velik delež t.i. omega 3-maščobnih kislin. Podoben učinek lahko doseže človek, če zaužije dnevno kakih 100 do 150 gramov svežih rib. Kot najprimernejši ribji vrsti sta se v sodobni terapiji izkazali losos in skuša. **«r vSEDEM SKLADB NA MURSKEM VALU lijR J-f^RAIN1N'-Bitly McLean SUNil/'' ** Of DREAM - Bilb Joel t llb^rv 'TRAIN-Soul Asylum MORNING - The Pogues ^^n,?‘='*O'JND-UB40 h,. * rtflVA - _. 3 t ' . OF VIV uciu r_ OFMY HEART-Sling f ' ■ '■ h.r' ■« tsi5t J ‘'rArprj ' »IBKKB l»l) Non JUundes Printu * fe.y*L slovenske ZABAVNE GLASBE - Agropop 5 A^JbATFi Švajger 'V*i,»rl ‘''-4 - Sidju Mlinar in Edvin Fhser ’ SfepAli^^" - -1 - Zlaiko Dobrič ■'^SProt sonca - Peter LovSin r ‘j- 1* NIn «1 - Jan Plestenjak v rti - Mujca Pavlič "'GLAVA Čolnič plava - Ne« s«ing quartc1 -hu^lr '^iu.^AROnjMOZABAVNE GLASBE J ^OIH, CEKRON pa z marelof 5 i> La.i?, leta - Jože Skubic m Slapovi ’ šV^bSl It OB-LA-DA - Ans Vesna ' „ --a ljubezen-SlovensfcogortSki kvintet ‘ BO JUTRI LEPŠA - Ans Lojzeta Slaka ’ i.°IBruJ;^'‘'A - Igor m Zlati zvoki h* Igor in z,iau zvoki MB* mornarica - Ans. Ivana RupaTjR ■ '-'BRIŠI SI SOLZE- Ans. Jožeta Burnika kovači ■//‘^•-Sllrlekovačl ' ^Mi v? SLOVENEC Sl - Štajerskih 7 I Na ples- Ans. Mak !!hi, . 41'*’^^ četrtka* ZB. oktobru . - IfViSIJIIC V«l IRM* ***---. ■*'W» MurskaS(»holtti la gta^hene lestvice. i, na nasluTiMuRki val. '•"V JTJMrsun 9U»oitti |'tu. ija !:* 1 1^1,. >1^ ter m ter naslov Z— I I Naglušnost: opazujte otroka spanje je, najprimernejši trenutek za ugotavljanje sluha vašega otroka. Pri otrocih je dokaj težko ugotoviti gluhost ali naglušnost, ker otroci hitre kompenzirajo tako napako. otroci se ne rodijo gluhi, njihov sluh se poslabša šele kasneje. Spanje je najprimernejši trenutek za ugotavljanje otrokovega sluha. Samo pok z usti in otrok praviloma že pomežikne z očmi. Kasneje, pri otrocih v starosti 15 do 18 mesecev, lahko zaradi težav pri govoru sklepamo na doslej neznano naglušnost- I Zato opazujte svojega otroka in nh nrvr^m rivninci nosvp- in se ob prvem dvomu posve- i tujte z zdravnilLOtn. Otrok, ki slabo sliši, je normalen, saj se na zunaj prav nič ne loči od drugih otrok. Se več, zaradi svoje napake hitro razvije nadomestne Čute in za nekaj časa prelisiči celo lastne starše. Šele naključni obiskovalec opazi, da je z otrokom nekaj narobe. Otrok svojo pomanjkljivost nadomesti z boljšim vidom, je izredno iznajdljiv, poveča se mu vidno polje, zna opazovati ljudi, ki stoje pred njim in mu nehote z očmi pokažejo, da se za hrbtom nekaj dogaja. Prepoznava menjavanje svetlobe, zelo je občutljiv na zračne vibracije ali pozoren na škripajoča vrata. Nekateri Gostilna VEREŠ pri mejnem prehodu GEDEROVCI vabi na domače koline z bujto repo I 22. in 23. oktobra Tel: 069/46430 Ste bili minulo zimo nenehno prehlajeni? Ste več kot samo enkrat zboleli za gripo ali virozo? Ste se jezili sami nase, da sploh ne znate biti več zdravi? Znanstveniki vam v takšnem primeru ponujajo tolažbo: ljudje, ki so pogosto prehlajeni, namreč mnogo redkeje zbolijo za rakom. Znanost ponuja dokaze, zbrane z različnimi raziskavami. Ljudje, ki so nagnjeni k prehladnim obolenjem, zelo poredko zbolijo za možganskim tumorjem. To so odkrili v centru za raziskavo rakastih obolenj v Heidelbergu. Ljudje, ki imajo alergijo, bodisi kožno, z izpuščaji, bodisi dihalno, ki povzroča astmatične napade, veliko redkeje zbolijo za možganskim tumorjem. Očitno se zaradi pogostih prehladov ali alergij poveča obrambna pripravljenost organizma. Protitelesa, ki nastajajo v organizmu. so zaščita ne le pred prehladnimi obolenji in alergijami, ampak tudi pred povzročiteljem raka. Kuhajte z nami Narastek iz kislega zelja V dežju Jutranji pogled skozi okno - dežuje. Kaj neki skrbi z garderobo. Džins je Se vedno najbolj praktično oblačilo, zato vam ga ob močnih nalivih najbolj sve- obleči? Da bo toplo. t ujemo* Hlače potisnite udobno in suho. Prihajajoča jesen je namreč polna vlage, ki nam povzroča v gumijaste škornje, ki jih je, modnih in ličnih, že nekaj na trgu, pisan dežnik pa poživi mračne deževne dni. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoltlne tudi SV 648 hHz /H4y JTs^rtf MfICIr Petek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7 45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - S. 10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in cximevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur ~ 18.30 Poročila BBC -19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se 2 nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Poiepajte se z nami -11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja -8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija , PoncdeHek -5.40 Prebujajte se z nami -7 00 Druga jutranja kronika -7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8 OO Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00'Por oči la - 10 30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17 30 Šport - 18 00 S kranščakon. cefcton, pa z matelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio t2.t5 Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jul ran) a kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarAčim - 7.45 ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gosi dneva - 9 13 Olasbene novosti — 10 OO Poročila - 10.30 Kratki stik — 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi-16.25 Obvestila - 16 30 Poročila -17 00 Tema popoldneva - 17 30 Srebrne niti - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.(X) Druga jutranja kronika Informacije v slovenSčini, nemščini in madžarščini - 7,45 Zagrebško zvočno pismo - 8 00 Poročila - S 10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.0(1 7.30 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Drupa jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenSčint, nemSčini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročita - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15,30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 To sem jaz - IS 00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi Kislo zelje, ki se že pojavlja na trgu, vsebuje mnogo dragocenih vitaminov. Običajno ga pripravljamo kuhanega s suhim ali svežim mesom. Kuhanemu vedno dodamo nekaj žlic surovega zelja. Tako zaužijemo veČ vitaminov, ki se med kuhanjem delno uničijo. Za 6 oseb potrebujemo; 1 kg krompirja, sol, S dag čebule, 10 dag margarine, 8 brinovih jagod, 50dag kislega zelja, 1 del belega vina, 50dag mlete sveže svinine, 25dag kranjske klobase (I parj, strok česna, 1 del mleka, poper, muškatni orešček in žlico drobno nastrganega sira. Olupljen krompir narežemo na večje kose in ga skuhamo v slani vodi. Čebulo drobno sesekljamo in prepražimo na margarini, da postekleni. Zmečkane brinove jagode dodamo k čebuli, ki jo zmešamo s kislim zeljem, prepražimo, zalijemo z vinom in na majhnem plamenu v dobro pokriti posodi dušimo 25 minut. Če se izsuši, prilijemo še nekaj žlic vode. V ponvi popečemo mleto meso, da se razpusti. Kranjsko klobaso narežemo na kolesca. Mleko zavremo, dodamo 4 dag marganne. Kuhan krompir odcedimo. pretlačimo ter zmeSamo z mlekom in margarino pire. Solimo. popramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Kislo zelje zmešamo z mletim mesom in narezano kranjsko klobaso. Dodamo Se sesekljan česen. Mešanico damo v dobro namaščeno posodo. Pokrijemo jo s krompirjevim pirejem, potresemo z nastrganim sirom in s kosi margarine. Pri 200°C pečemo približno 30 minut. Zraven ponudimo črn kruh. SESTAVIL MARKO NAPAST NAJStA-PEJŠI EKSPLOZIV ELEKTRON. KI S ŠT1. RIMI ELEKTRODAMI KRRETEN HA2PRAV-UALEC ŠEL ŽIVAL-SKESA TELESA GLAVNI STEVNIK POLJSKJ VELETOK KAMERA ZA TBIDIMEN-ZkONALNE SURE GLAVNO MESTO OB NILU AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRUE FRANCOSKI arhitekt, euMFTEU MANSARD ANGLEŠKA GRAMOFON' SKA DRUŽBA ANGLEŠKI KLASIČNI ■KONOMIST (DAVID) NEKDANJI SOVJETSKI POLITIK MIKOJIN MALICA. JUŽINA NA PRIMOR. SKEM Zaznava S PRSTI KORIST kraj ha DOLENJ-SlfiH MELODIČNI OKRISEK PRAVNIŠKI POKLIC PISEC IDIL VEČJI ČOPASTI PAPIGI 'I 3 KniLO Atn. Htf tEpklE Tackuutsn IfiAUEVIČ c3«r™ MOŠKO ML - .VRSTI MEHKEGI APKENCI UHSANJtu ,DUMAS0V MUŠKETIR ffivsi UGANDSKI gjmjgg laniLNA KIRTA MEDMET ®ir“ KONEC .1... t REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: iraoist, Menotli, plagiat, rata, No, eie, Simmuns, ivanhoe, V, Ova, noč. Lin, Otieron' soteska, tiaktat. ’ stran 14 vestnik, oktobra 1993 podlistki Iz župnijskih kronik: Razkrižje (48) Boj za sv. Ivana oziroma Janeza O župniji Razkrižje, kije posvečena sv. Ivanu (po hrvaško) oziroma sv. Janezu (po slovensko), je bilo v zadnjih letih preUtega veliko črnila. Vsebina; boj vernikov (pa tudi posvetnih oblasti), da bi župnija, ki spada v zagrebško škofijo, končno pripadla mariborski škofiji... Prebivalci Gibine, Safarskega, Razkrižja, Veščice, Koprive, Sprinca in Globoke (ki so sicer združeni v eni krajevni skupnosti) so v letu 1992 uradno zahtevali od pristojnih forumov (zagrebške nadškofije, mariborske Škofije in ljubljanske nadškofije), da se do 26. junija 1992 rešijo naslednja vprašanja; 1. na območju fare Razkrižje se škofijske meje uskladijo z državno mejo med Slovenijo in Hrvaško; 2. slovensko območje fare Razkrižje z Gibino, Šafarskim, Razkrižjem, Veščico, Koprivo, Šprincem in Globoko se priključi k mariborski škofiji, to pomeni, da se tudi tisti del slovenskih vasi Koprive in ^princa, ki spada k hrvaški župniji Strigova, priključi k slovenski fari Razkrižje in s tem k mariborski škofiji; 3. vsi verski obredi v fari Razkrižje so v slovenskem jeziku. Srečanje z župnikom Slavičkom v glavo sem si vtepel, da bom v tem nizu Župnijskih kronik oziroma poročil o verskem življenju v župnijah tostran in onstran Mure pisal tudi o Razkrižju. Enako kot drugekrati, sem tudi tokrat potrkal na vrata župnišča na Razkrižju (na stavbi je »zidarski« napis Zavod sv. Ivana). Dokaj vljudno me je sprejel župnik Stjepan Slaviček. V nekaj kratkih stavkih mi je povedal, da je bila župnija ustanovljena 1942. leta, prvi župnik pa je bil Ivan Marenkovič, rojen v Topolju, ki je bil pred prihodom na Razkrižje kaplan v Selnici. Na Razkrižju je deloval od 15. septembra 1941. leta do leta 1954. Od takrat je župnik Stjepan Slaviček, rojen v Draškovcu v Medžimurju, ki je prišel na Razkrižje s kaplanskega mesta v Plešivici pri Jastrebar- skem. Sogovornik je v nadaljevanju povedal, da v župnijo sv. Ivana Razkrižje spadajo: Razkrižje, Gi-bina in VeŠčica ter dela JaiSovca in Banfija. Župnija je majhna, saj ima le 1.260 duš. Župnika Slavička sem Se prosil za zgodovinske podatke. Povedal je, da je vse zapisano v kroniki, ki jo je posodil razkriški osnovni Šoli, da so si jo lahko prekopirali, zato bom željeno dobil tam. 2 odgovorom sem bil še kar zadovoljen, saj mi tudi mnogi drugi župniki niso pripovedovali o tistem obdobju župnijskega življenja, ki ga sami niso doživljali, ampak so ga zapisali njihovi predhodniki, Z župnikom Slavičkom se namerno nisem pogovarjal o sedanjem stanju v župniji, kajti to je bolj ali manj znano, ofitno pa je tudi, da se čuti močno prizadetega. Nočem biti razsodnik, zato prepuščam odgovor na vprašanje, po čigavi krivdi, bralcu. Omogočil pa mi je ogled notranjosti cerkve, kjer je nad svodom pred prezbiterijem starejši napis: »5v. Ivan Nepomu-čenski pomoinice pogibitelji voda i zaštičniče krivo pofvoi-enih! m. zn..« Med ogledom cerkve sem postal pozoren na slike Jezusovega križpota. Pod njimi ni bilo običajnega pojasnila upodobitve, denimo: Veronika poda Jezusu prt.,. Nekdo jih je izbrisal oziroma prekril z barvo. Tudi velik križ pri vhodu v cerkev ni imel več hi"va-škega posvetila. Ogledal sem si nove orgle, ki imajo 32 registrov in jih je 1966. leta izdelal znani mojster Jenko iz Šentvida pri Ljubljani Prevedena župnijska kronika Kopijo rokopisa »Povijest Crkve Sv. Ivana Nep. u Razkrižju« sem dobil pri dijaku Cirilu Makovcu z Rakrižja. Le-ta je na podlagi tega vira in dokumentacije ter dogodkov, ki so se zvrstili v novejšem obdobju, napisal raziskovalno nalogo, s katero je sodeloval na natečaju v Mariboru. Zgodovino razkriške cerkve je v latinskem jeziku opisal nekdanji štrigovski župnik Ivan Krstitelj Simonič, ki je umrl 1806. leta. Njegove zapiske je sto let pozneje (1906. leta) priredil v hrvaščino štrigovski kaplan Luka Purič. Spomini na liSS organizacijsko delo v Prekmuzju »Razkrižje, ki se drugače imenuje Rackanizsa, je starodavno naselje. Od pamtiveka so tod imeli Raci« («Grkoistočniaci») svoje postaje. Ko pa so prišli Turki, so Raci odšli, ostalo pa je ime Racka-niisa. ki so ga naselili domačini - kmetje poljedelci (tlačani) čakov-skega gospoda Alttana, ki je vladal od 1719. leta celemu Medžimurju. Leta 1770 so zemljiški gospodje uredili gostilno, saj si je tedaj naselje že opomoglo, zelo dobro pa so bila obiskovana proŠČenja sejmi.« in Kronist je v nadaljevanju zapisal, da je bil velik Častilec sv. Ivana Nepomuka TomaS Dolar, ki je župnikoval v Štrigovi. Bil naj bi mož, ki je hotel, da se mu slava ponese po njegovi župniji, zato je dal postaviti 1734. leta na Razkrižju ob Murici (Ščavnici) kamniti spomenik. Tako je postavil temelj za čaščenje sv. Ivana in s svojimi pridigami tudi vzbudil pri ljudstvu pobožnost do svojega svetnika. Na narediti na razkriški cerkvi troje vrat, »da ne bo mogel kdorkoli - tudi živina - prihajati v cerkev«. Potem je dal prepeljati iz Strigove na Razkriži^ orgle, saj so tam dobili nove. Močno si je tudi prizadeval, da je cerkev ohranila svojo pravico točenja cerkvenega vina na dan proŠČenja in cerkvenih slovesnostih. Umrl je 1775. leta star komaj 38 let. Poslanstvo Ivana Krstnika Šimonica Omenil sem že, da je Ivan Krsti-telj Simonič napisal kroniko ozi- spomenik je dal napisati: JI s veti Ivane Nepomucenski OdvjetniČe pravog iivota in vje^ni bnaniielj ča- sii. Moli za nas.« dilo? In kaj se je zgo- Jugoslavija leta 1930 še ni hudo čutila krize, pač pa je postal položaj naravnost tragičen leta 1931: rudarji so zaradi pomanjkanja naročil, dela in plač dobesedno stradali, tujina ni več sprejemala kmetov na sezonsko delo, cene kmečkih pridelkov so padle tako, da je bil kmet tako rekoč brez denarja. Zato so se tudi dohodki v tistih poklicih, ki so bili odvisni od plačila kmečkih strank (podeželski trgovci, odvetniki, zdravniki), znižali, na primer na Hrvatskem tudi za 80% To smo občutili tudi v Prekmurju, zato sem uvidel, da se moram vključiti v politično delo in poskušati spremeniti, kar morem. 19. junija 1931 sva se dogovorila z Dušanom Kraigherjem (njegov oče je bil zobozdravnik dr. Alojz Kraigher. Boris Kraigherje bil njegov mlajši brat), da se vpiševa v kako Študentovsko'-,društvo. Pri tem pogovoru (na Kamniškem sedlu) je bil absolviran pravnik Jože Levstik (po vojni minister za kmetijstvo), ki mi je rekel: »Ker si Štajerec, spadaš v Triglav.« Ne glede na to, ali sem res »Šta- bil sprejet na odborovi seji 4. februarja 1932, toda že jeseni 1931 me je »Triglav« delegiral v odbor ZSAU za načelnika odseka za informacije in propagando (informa-cijsko-ptopagandni odsek. IPO), v 12-člansko ideološko komisijo in v delegacijo za pogovor s starešinami, ki so nam očitali, da smo s sodelovanjem s »klerikalci« izdati liberalna načela. V ideološkem krožku so se večno bolj uveljavljale marksistične ideje, meni pa so zlasti Kraigherji pripovedovali, da v socializmu ni kriz, da dosega načrtno gospodarstvo v Sovjetski zvezi velike uspehe, torej moramo iskati rešitev iz krize po zgledu iz Vzhodne Evrope. Po sestanku s starešinami v novembru 1931. na katerem smo se-krepko sprli (z Jadranom smo dokončno prekinili stike 14. marca 1932), sem pripovedoval predsed- I j ere c«, mi je »Triglav« najbolj ustrezal, ker sem se o vprašanjih ! slovenstva in jugoslovanstva že po- j govarjal s svojim sošolcem Marija- ■ . I I niziram novo društvo, ker nisem vedel, kaj nameravajo študentje, ki so bili vpisani na univerzah zunaj Ljubljane: v Zagrebu, Beogradu, na Dunaju, v Pragi. Zato sem v božičnih počitnicah 1931 govoril v Soboti z bratoma Nemec (Janez in Lajči), z Andrejem Škrilcem, Lizo Berger in Fri- [ cem Bergerjem. Ker so vsi pristali da se vpišejo v klub, sem videl, da se sedaj lahko pogovarjam tudi z drugimi študenti. 27. decembra 1931 je prišel k meni Jože Tivadar in povedal, da je Drago Kornhauser. načelnik »Verniki štrigovske župnije, Štajerci in Prekmurci so veliko upanja polagali v zaščito sv. Ivana, Usliše-val je prošnje svojih častilcev. Nebeške darove je delil pobožnim dušam, ki so se zatekale k njemu. Ljudje so mu v zahvalo prinašali darove in denar. Ko se je nabralo nekaj več, se je Tomaš Dolar odločil zgraditi kapelico. Vanjo so prenesli kip in predenj postavili mizo kot oltar, da se je lahko maševalo. Dodana je bila Se prižnica. Pozneje so h kapelici postavili Še stolp in vanj dali zvon, To je bilo 1747. leta. Ljudje so se zgrinjali h kapelici, TomaS Dolarje ugotovil, da je nujno zgraditi večji bogoslužni prostor na boljšem prostoru, ki bi lahko sprejel več ljudi, pa tudi Mu-rica je ogrožala kapelico. Pogled mu je zastal na bližnjem lepem hribčku, na katerem je bila grofovska njiva. Gospodarica Medži-murja vdova Ana Alttan je bila pobožna in je rade volje darovala zemljišče.« Dolar je našel Ivana Nemca, ki se je obvezal, da bo skrbel in bdel nad kapelo, vendar mu je bilo zato potrebno zgraditi primerno hišo za njegovo veliko družino. Zgradili so mu jo 1747. leta. Župnik pa je napel vse sile, da bi na izbranem mestu čimprej zgradili cerkev. Najprej so začeli graditi santuarij (svetišče). Dela so napredovala dokaj hitro, žal pa pobudnik ni dočakal konca geadnje, saj je imel tudi sovražnike, zato je po 20 letih odšel v cisterijanski samostan v Gradec. Umrl je 1806. leta v Štrigovi. Dolatjevi nasledniki »Prvi Dolarjev naslednik je bil Župnijska cerkev sv. Ivana (Janeza) Nepomuka na Razkrižju je na zunaj sicer lepo urejena, notranjost pa kliče po prenovi. Fotografija; S. S. roma zgodovino razkriSke cerkve. Glas o njem naj bi se prenašal iz roda v rod. Rodil se je na Razkrižju, kamor se je spet vrnil 1775. leta, »Predvsem je dal popraviti okno GJuro Bistričej (BistriČanec), prekmurskega krožka. izjavil: nom Brecljem, kot luteran pa sem gotovo sodil v liberalno društvo. Prekmurski krožek v »Triglavu« V oktobru 1931 sem se vpisal v JAD.»Triglav« in hkrati povabil k vpisu še druge nekdanje Člane dijaškega odseka Sokola v Soboti. Dokazana sta dva: Štefan Kovač iz Nedelice m Jože Tivadar iz Turnišča, vzgojen v Soboti (ali rojen v Soboti,.po rodu iz Turnišča). Neodvisno od mene je pristopil v »Triglav« Drago Kornhauser od Svetega Jurija (rojen leta 1903). V pisnem poročilu iz leta 1932 je rečeno, da nas je bilo Sest, kolikor se jaz spominjam, pa nas je bilo sedem: poleg že naštetih Se Laci DŠuban iz Križevec. Franc Mikola iz Petrovec in moj brat Tibor. Takoj smo se dogovorili, da osnujemo svoj prekmurski krožek, čeprav pokrajinsko združevanje v društvih ni bilo običajno. Za načelnika smo izbrali Komhauserja, ker je bil najstarejši. Pripomniti moram: r I" 1,; v zapisnikih »Triglava« je te- čeno, da je bil krožek ustanovljen šele spomladi 1932 po občnem zboru 14. marca, in da je imel šest članov. To sledi iz pravila v društvih pred vojno, da je vsakdo bil približno Sest mesecev pogojno član, nekako v preizkusni dobi. To določilo pa je precej protislovno, ker so imeli ti člani takoj tudi volilno pravico. Na primer: jaz sem i« »Vodim Triglav na ples v Prekmurje,« Tivadar je menil, da je to arogantnost, zato moramo Korn-hauserja prehiteti in sami organizirati ta ples; če hoče Drago delati brez nas, naj še mi ukrepamo brez njega. Odgovoril sem: prvič - če smo izvolili Kornhausetja za načelnika, mu nismo vzeli pravice do osebnih pobud; drugič - naj kar nosi odgovornost za ples sam Kornhauser, kajti po mojem mnenju se bo ta prireditev končala z izgubo, ker bo davkarija pobrala večino dohodka od vstopnin; tretjič - jaz se v spore ne bom vmešaval, ker pripravljam gl ustanovitev Kluba prekmurskih ■ akademikov. Tibor Škerla k, pisec člankov, drugi podpredsednik KPA, pozneje doktor, inženir, univerzitetni profesor, umorjen v Sarajevu S, julija 1992 (verjetno na pobudo iz Ljubljane), niku ZSAU Jožetu Wilfanu, da na- meravam ustanoviti Klub prek- murskih akademikov z namenom, da pomagamo reševati socialno in gospodarsko problematiko Prekmurja. Pri tem naj bi sprejeli za člane tudi izrazite katoličane (načelo svetovnonazorske neopredeljenosti) in celo pripadnike drugih narodnosti. Wilfan je izrazil nekatere pomisleke. zlasti glede sprejemanja madžarskih študentov toda jaz sem pri svoji zamisli vztrajal- Prvi poskus ustanovitve Klubu prekmurskih akademikov Božič 1931 Članom prekmurskega krožka nisem govoril o namenu, da orga- Nato sem Tivadarju pojasnil bistvo in namene nove organizacije. Strinjal se je z vsem in izjavil svojo pripravljenost za sodelovanje. Jaz sem ga pa bil tudi vesel, ker je bil sin delavca in je s tem »zboljšal« socialni sestav nastajajočega društva. Pogovori s katoličani Pogovore s katoličani sem imel januarja 1932. Najprej sem se lotil MiSka Kranjca. Bil je knjižničar Zavednosti in že znan pisatelj. Našel sem ga pri slavističnem seminarju in mu razložil namen in pomen Itluba. 2amisel mu je bila všeč in je izrazil pripravljenost za sodelovanje. Potem je vprašal, kdo se je že prijavil. Naštel sem mu jih, toda ob omembi Tivadarja mi je predlagal, naj ga izločim. Odgovoril sem mu, da ne morem razpolagati z osebami, ki so se prijavile, poleg tega pa da jaz nimam pomislekov zoper Tivadarja (Nadaljevanje) v Prekmurju rojen Človek, poln ognja in navdušenja za vsako dobro in plemenito stvar. Takoj js poprijel in začel graditi veliko zidovje za svetišče sv. Ivana. Vse dni je s svojim znojem, besedami in z lastnim zgledom spodbujal delavce k marljivemu delu. Toda sv. Ivan je videl njegovo ognjevito srce in ga pripeljal do časti; 1753. leta je postal zagrebški kanonik. Umrl je 1786. leta. Z delom je nadaljeval njegov naslednik Gašpar Pakši. ki je župnikoval (v Štrigovi) od 1753. do 1756. leta, ko je po hudi bolezni umrl. Za njim je gradnjo razkriške cerkve nadaljeval Josip Horvat iz Štrigove. Delova! je v letih 17561763. Dograjevati je dal zidovje, a mu ni bilo dano, da bi cerkev pokril. Pač pa je ustanovil bratovščino sv. Ivana Nepomuka. Umrl je 1784. leta v župniji Pokupsko,« beremo v kroniki župnije Razkrižje. Za Gjura Peroisa, ki je deloval v letih 1763-1769, piše, da je bil zlata duša in da bi dal siromakom še poslednji novčič. Prizdeval si je pokriti cerkev Na denar za to je računa! od mesarja Tomaša Ferka, ki je v sanjah videl svetnika, ki naj bi bil sam sv. Ivan Nepomuk. Videc je obljubil, da bo da! l.OfB forintov za cerkveno streho, vendar Je bil pozneje pripravljen dati le 30 forintov. Potrebno vsoto (1.000 forintov) je dobil pri zagrebškem kapitlju. 9. avgusta leta 1766 so statuo sv. Ivana slovesno prenesli iz kapelice v cerkev. Zbrala seje velika množica ljudi in duhovščine Od leta 1766 so vsako leto obujali spomin na ta veliki dogodek. Pozneje so praznovanje združili s posvetitvijo cerkve, ki je bilo 1784. leta. Dotlej pa je bilo treba Se marsikaj postoriti, to so naredili Pero-isovi nasledniki. Prvi je bil Gjuro Smodiš, štrigovski župnik v letih 1769-1775 Brž ko je prišel, je dal Cerkev in štiri oltarje je 9, avgusta 1784. leta posvetil in blagoslovu Ancun Zlatarič, kanonik in arhidr akom »Bekšinski«. Zbrala se F množica ljudi od blizu in daleč' Bila je velika cerkvena slovesnost, i ki je trajala od 7, do 10. ure. P? smrti župnika Ivana Krstnika Simoniča 1806. leta so v Strigovi. tako tudi na Rakrižju delovali: Au-tun Novak (1807-1824). Matej Sa-franič (1824-1834), Franjo VUSko-Vič (1834-1848). Vendelin (1848-1860), Janos Matinčevk (1860-1874), Stjepan Matoše™ (1874-1896), kije nadaljeval urejanje cerkve, prizadeval pa si je tu®-da bi sezidali cerkveni stolp, le j’ dal postaviti stopnice, ki Se žoaj vodijo iz razkriškega križišča p’’ gostišču do cerkve. Z njimi so nadomestili prejšnje lesene, izdela* pa jih je Josip Mursa iz GomjeS Krapja, Za Matoševičem je župnik Ivan Ifko, rojen na Got"! Bistrici, ki je najprej poskrbel zvonarjevo hišo, nato pa je dal p praviti cerkveno streho, nekaj novih oken in dve spoved® ter obnovil cerkveni vinograd. ” dal pa se je tudi v gradnjo 43 m trov visokega cerkvenega stolpi temelj' oziroma zvonika, katerega so betonski in merijo dva * Župnik Ifko je dal tudi 3 zvonove, težke 600. 300 kilogramov. Prva dva je P'’*’’ prva svetovna vojna. zvonika in zvonov ie bila na proŠČenja 10. avgusta 1908- “ Opravil jo je škofijski adnunisn tor Franjo Kečkeš. Ob razkriSkih zvonov so se zvonovi v okoliških cerkvah. O«; knile so tudi salve iz 20 možnaiL. Župnik Ifko je nameraval še kati cerkev, postaviti nov , oltar, namesto starih orgel je n ' nove... 1909. leta mu je postaviti nov oltar s kipom De' _ Pirinejske, 1913. leta je dal v kev postaviti kip presvetega Jezusovega, naslednje leto ,P statuo presvetega srca M30]*"% Ob vseh teh posvečenjih jjr. Razkrižju velike slovesnosti. nik Ifko je umrl 1914. leta id- v bogoslužnem prostoru in ga tako obvaroval pred neugodnimi vremenskimi razmerami. Ustavil se je sredi velike cerkvene ladje in videl je mogočno zidovje in ogromno KazKrizju veiiKe siovesiiua..- - > streho. Vse to je bilo prazno, brez nik Ifko je umrl 1914. leta oken in nepobeljeno. Brž je kupil pokopan na štrigovskeffl še 25.000 kosov opeke in 5,000 ko- ' “ " ' " ’ ' sov opečne kritine in jih dal žgati. Drva so dali čakovski dominikanci, vozove verni Medžimurci, pobožni Štajerci ter preizkušeni darovalci prekmurski ljudje. Delalo se je vsak dan. Naslednje leto so spet nažgali 25.000 kosov opeke. Žgali pOKopan na srrigovssciu n’ lišču. Za njim je prišel župnik pan Možar, ki je med drugif poslikati razkriško cerkev. Razkrije samostojna župnija _ Razkrižje je postalo so tudi apno, za katerega so jemali župnija 1942. leta, torej meo — ■ ■ ■ Dokler v cerkvah govorili latinskm i niki shajali z župnikom, bil v bogoslužje uveden nar*’ jjr zik, so se začela trenja, apnenec iz Stanetinskega brega. Leta 1777 je cerkev dobila glavni oltar sv. Ivana Nepomuka, ki ga je pri Martinu Mitermayerju v Or- možu naročil predhodnik SmodiS, žatsko okupacijo. S’' in novo prižnico. venci so začeli zahtevati Pomembno je bilo leto 1778, ko služje, obrede in verouk f ................................... ■ . jeziku, pripravljenosti pa ni bilo ne v zagrebški na4 ne pri domačem duhovniku^ _..................................prebivalstva leta 1961 1^ ., («velb»), kor in pobeli! cerkev, To pokazal, da Živi v slovenski|^^| ' ■ ............ ' razkriške župnije 1155 P . so na Razkrižju potekala dela od 6. aprila do 11. oktobra. Vodil jih je VaraždinČan Ivan Puksner, ki je do določenega roka naredil svod pa je bilo mogoče tudi (ali pa predvsem) zato, ker je župnik Simonič z obiska pri cesarici Mariji Tereziji na Dunaju prinesel dar 50 zlatih cekinov. Rade volje bi dala več, a ji zaradi vojnih izdatkov ni bilo mogoče. Prispevali so tudi drugi dobrotniki: Baltazar Inkey, Mihajlo PetOEy, Katarina Perič iz Globoke, Ignacija Stigneri, Janchij(a) Osanji IZ Beltinec... Vsa Župnija je dajala zastonj delavce, kolikor jih je bito potrebnih, konje in vozove, delavci so bili na svoji hrani, kruh, meso, sir in vino pa so dajali Še zidarjem Tekmovali so sosedje Štajerci, Slo- venci in Prekmurci...«. Postopoma so razkriško cerkev opremili. Leta 1782 so na primer v ptocesiji prenesli oltar sv. Florijana iz štrigovske cerkve v razkri-Sko. Kronist tudi piše, da je bila Župnija 1778. teta obvarovana pred roji kobilic, ker so župnik in ljudstvo motili za pomoč sv, Ivana. Požrešne napadalce so sicer tudi odganjali z zvonjenjem, kriki... skem -ilI z.upiuj';;: iti ■ od tega 1.040 Slovence atov. Ljudsko štetje '' v slovenskih vaseh nije, od teh se jih je za opredelilo 1.078, za Hrvate,^ Slovenski verniki iz za slovensko bogoslužje if čitev svoje župnije k jji?’’ cev, Hrvatov. Ljudsko Štetje je dalo podatke o »J v Vr- ■ W V* ** J« ■ "J ■ , JJ bj Škofiji prizadevali s podptsci ............... j'''’ ® rlH r®' ozir<"i> -ce^ peticij, z zbori krajanov^ m mi shodi, zasedbo ■ t poro cerkve, obiskali so tal' . dostojanstvenike v Rinit*, obisku pri predsedniku J pjs ■ ni je.,. Doslej so si izboje. vico do slovenske maše. na Razkrižju ob nedeljah J t***' 11 Ma. k' l_4uJ ski kaplan Marjan Doučuie verouk, in poučuje verouk, in sicer rih šole na Šafarskem tif"^ : vaščane je veliko naredil-' dovnica Vida Žabot, k' F Ljtfl I ' dovnica Vida Žabot. čela z veroukom v slove ziku. ŠTEFAN sO”' KLUB LJUBITELJEV NEMŠKIH OVČARJ^ Mali Bakovci organizira začetni n* nadaljevalni tečaj šolanja psov na vadbišču v Mal''’ ■ Bakovcili, h 5 J I Začetek tečaja 24. , J (ib 9. uri, VSE INFORMACIJE IN PRIJAVE PO TEL.; I ! ! s I s a ii P I 11 fl d d tl i a h el ti k it S! t. »i Je V fa »e Vi Jji Po ki ki ob k. str k) ki tlij *l( ka i 1, N k L b 'iiS J ^0 s t ■I s tli ki E? A S š I f jjgstnik, 21. oktobra 1993 stran 15 j kronika ^Ogovor s pomurskim požarnim inšpektorjem Bojanom Faričem Slabo vzdrževanje enei^etskih naprav Ob ftihiri ^***'“' požarne varnosti smo se odločili, da nekoliko Soj.. ,^P®^“omo delo in probleme pomurskega požarnega in- stah, zlasti na odsekih LenTa namreč nadzira okrog 4.300 objektov, med katere dava-Murska Sobota- Gornja ^■l6Jo podjetja, zasebne obratovalnice in družbene objekte, kot Radgona in ' ’ " ' ^'aodvorane, stanovanjski bloki, šole, vrtci itd. v vsem ’ ' JCi In skrbita le dva požarna inšpektorja. S tako kadrov- ^«Sedbo je nemogoče pričakovati, da bi imeli popoln pregled .—................................... varnosirjo. Zaio se marsikdaj povezujejo z drugimi derivate, ampak tudi na druge inšpekcijo dela, in si pomagajo. To je še ***>o očitno pri nadzorovanju zasebnih obratovalnic. Iti bilo zanimivo trenutno »Po glavnih pomurskih ce- Lendava-Ljuto- mer. se zdaj dnevno prevaža 350 ton nevarnih snovi, pri Čemer ne mislim samo na naftne nevarne snovi. Dodal bi, da se ob razlitju ali razsipanju teh P’‘®*’letn je zaradi ■'i'n -- , vzdrževanja energet-inštalacije, 'iiur ''^drževanje delov-C čustev in prostorov. Opa-''tiX ozemljitev T" hlevih. Zaradi bližine pride do preboja u.; zato niso redki podali. V 14 letih, odkar >16 Jtit na kbiit ''tu delovnem mestu, Set °P>‘avljenih le okrog de-P’‘ež^^dov zaseb-S se navsezad-odnos do premo- V fjp. njegovega .^ntjgih -'“titi" varovanja. pedjctjih pa opuS- '"61170 požarnopre- vtr^jj ukrepe. Poglavitni Ujetij preoblikovanju po-hitiao^^ 't privatizaciji, in lsn]Q ^^nju denarja. Ob uva-delovnih postop-ter obnovi 4,^^. namreč ne upo-^ti, varstvo pred po-^16omenil zlasti indu- I Mura, kjer S« urejeno požarno > in’ poklicne ka- 1$ v privatizaciji, in % r- gasilsko-teh- le kmetijstvo, ka-ogromna sred-kažejo tehnični ttbjektov? gradi veliko več ''k hlevov. Do iz- ,« hlevov. Do iz-dovoljenja P^^stopki dokaj i dokaj nor-b P’’®' tipske projekte, knastanejo kasneje, ' postavitvi objekta, "nirji ue zaprosijo za il?' J I tehnični prevzem, Čeprav se pri gradnji teh objektov porabijo družbena sredstva, kot so ne- povratna posojila, ki jih daje Republika Slovenija za razvoj kmetijstva. Ugotavljamo, da se ti objekti ne gradijo v skladu s projektno dokumentacijo. Problem se pojavi zlasti pri električni instalaciji, ki je marsikdaj provizorična, prav tako pa ni gasilskotehničnih sredstev. Opozoril bi še na en problem, ki se pojavlja v strnjenih naseljih, kjer gre za pozidave. Zahtevana gradnja požarnega zidu se namreč opušča, je zelo pomanjkljiva ali izvajalci tega ne vedo izvesti. Po mojem bi morali imeti tudi tisti, ki dajejo gnjan Farič - Pomurski po-posojila, večji nadzor nad iz- žami inšpektor vedbo teh objektov.« Je kaj bolje v stanovanjskih hišah? »Tudi tu se pojavljajo pro- nevarnih snovi pojavijo problemi, ker nikjer v Sloveniji nimamo ustreznega odlagališča za nevarne odpadke. V podjet- blemi. Veliko deponij je nare- , _ jenih na lastno pest, brez prej jih pa imajo največje probleme pridobljenih soglasij ali vsaj na- z odlaganjem odpadkov iz la-svetov za gradnjo. Te deponije kirnic. Te zadeve rešujejo morajo biti ločene od kurilnic tako, da take odpadke na Črno in drugih prostorov s polnim kurijo ali pa jih shranjujejo ■ ' ' v kovinskih sodih na tovarni- tako, da take odpadke na Črno zidom, pri čemer morajo imeti ških dvoriščih,« Kako pa je z nadzorom in urejen lovilni bazen, ki zadrži celotno količino kurilnega olja. , . Pri tem morajo biti dostopna tehničnimi pregledi v podjet- negorljiva vrata. Tačas je v Po- jih? murju v stanovanjskih hišah 3.900 deponij. V drugih objek- »v primerjavi s preteklimi leti se je stanje poslabšalo. Ni tih, zlasti gostinskih lokalih, pa več toliko oblik izobraževanja so zadeve urejene s predpisi, in usposabljanja delavcev in občanov. Pred leti smo imeli vsaki dve leti predavanja o var- zadeve urejene s predpisi. ker je opravljen tehnični prevzem, medtem ko v stanovanj- skih hišah tega ni. Po naših cestah se vali « stvu pri delu, to se zdaj opušča. Vzrok je pomanjkanje denarja -------vazilr ki prevažajo in preoblikovanje podjetij. Kot kurilno olje, plin in druge ne- zgovoren zgled navajam, da so snovi. Ali smo dovolj se v nekem podjetju v letu dni ' kar dvakrat preoblikovali, vsa- ogromni} vame pripravljeni ol> morebitnem izlitju teh nevarnih snovi v okolje? kokrat pa so za požarno varstvo določili drugo osebo. To ^O(Ulo se je 1. f vn Kovačič z Jeru-po levi 1^' oluje 6«, pbvU’^’'’ čeprav je le-ta desno. Po trče-** padel in se hudo C^^Sieo Strani ceste Je zgodila pro-'' Lenartu. Kmalu b ' t^enartu. Kmalu J Golob iz Mari- J** po magistralni ee-S.J IN, I ' Erfielpii rU na- J? j' JancT VtjiH nd 'n ■ Janez Vrabl od ^'h sta čelno trčili (Sli:?"' «lno trčili. ^^.000 tolarjev, po-^fef"4bU^£'n7diE )i ij -in* Gornjih ^■'ii *■ ? oktobra peljal N začel zavi-otnbo-. po kaiEtr pripeljal Janko UuJuj ^ode na vozilih le loti zgorel. Policisti menijo, da je " v r _________A4ir,-kAlAL''_ vzrok za požar dotrajala avtoelek-trična inštalacija. Pomembno pa je, da je voznica ostala nepoškodo; vana. V netiuiji), 17. oktobra, ob 18.50 je Irena Uilaki s Hrvaškega pe- v nedelji); se je Irena CHiaKi r liala z osebnim avtom po Cankarjevi ulici. Pri domačiji Številka 43 je z vozničine desne strani nenadoma prečkala cesto Manja Antauer iz Murske Sobote, zato je prišlo do trčenja, v katerem se je peška hudo poškodovala. nenehni Nenaseljene hiŠe so »magnet« za nepridiprave. kratkim Je neznanec vlomil v nenaseljeno hišo Slavice Z- na Kočkeni . Pred Vrhu. Ker lastnica čivi v Franciji, vrnu. r,ci --- - , ■ je nočni obiskovalec najbrž računal po regi’ T naselja Zgornja - na vozilth je Tus pa se jr je bil nesre-, iz Murske se je peljal ;s*n>;en 1300 ,. ^‘^■'adoma so avto ^žnica je ust.ivila tu P^iLi z Lukjih. '■k|- ha 12 ' ->*—ILI X, L^i^r. ' ■ pritekli tudi vaš-hn ..n, t. v- P® )c>hroščj< v cc- na velik plen. Odnesel je 2 kosa pohištva (je zbiratelj sta-tudi 10.000 tolarjev, ki so starega rin?) in tuu. ------ -- . - .. . bili v stanovanju, se mu je »prijelo- ”^v'^nuči s 16. na 17. oktober jc nekdo vlomil v osebni avto, parki- Kristancih, katerega bstnik ran v Knsiancin, je Boštjan S. iz Veržeja. Iz vozila je J . < f. 1-_________-oidiftsOlir HpnriT- ukradel radijski sprejemnik, denar-in dokumente. Zadevo razi- nico lil ------------ skujejo delavci policijske postaje LiiKomcr ... , U. Hiktohrib ob 9.2« je izbruhnil lesenem skednju Jožeta požar tia v , K. na Pctanjcih Objekt je kljub prizadevanjem gasilcev s j^tanjec. Tišine. Tropovec. Murskih Pe^ in Murske Sobote ter seveda vec in Murske oouoic n-i drugih reševalcev v celoti pogorel. pa gotovo ne more ugodno vplivati na stanje požarnega varstva pri nijih. Podobno je s tehničnimi pregledi. V zadnjem času namreč ugotavljamo, da si podjetja gasilsko-tehnična sredstva izposojajo, od drugih podjetij ali zasebnikov, To pomeni, da tak tehnični pregled požarnega inšpektorja ne more biti uspešen. Poleg tega pa ugotavljamo, da jim vedno zmanjka denarja za nakup gasilsko- tehničnih sredstev. Glede na to, da dajejo k lokacijskim, gradbenim in u porabil im dovoljenjem so- glasje tudi požarni inšpektorji, je to v zadnjih treh letih naša poglavitna dejavnost. Na ta način nam primanjkuje časa za naše osnovno delo, to je inšpekcijske preglede. To pa ne pomeni, da ustrezne pozornosti ne bi namenjali preventivi,« Kako pa je s Številom požarov F Pomurju? »Do konca septembra letos je bilo v Pomurju 73 požarov, gmotna Skoda pa je bila čez 87,3 milijona tolaqev. Zanimivo je, da je utrpela največ škode ljutomerska občina, in sicer kar 56,5 milijona tolarjev v 21 požarih, v soboški občini, kjer je bilo v devetih mesecih 32 požarov, pa so utrpeli za 15 milijonov tolarjev Škode. v radgonski občini je bilo v tem obdobju 8 požarov {8 milijonov SIT škode), v lendavski pa 12 in 7,85 milijona tolarjev škode. V primerjavi zletom prej, ko je bilo 90 požarov, je to sicer nekoliko manj, toda gmotna Škoda je močno porasla, saj se je povečala za skoraj dvainpolkrat (31,2:87,3 milijona SIT).« Kakšne ukrepe lahko sprejema požarna inšpekcija, da ne bi prihajalo do morebitnih katastrof? »Tudi v prihodnje bo dan poudarek preventivi, ki je zelo kompleksno področje in ni le stvar te inšpekcije. Pri tem sodelujemo z drugimi inšpekcijami in občani, saj je odnos do požarnega varstva bistvenega pomena. Ker bo kmalu začel veljati zakon o varstvu pred požari in zakon o gasilstvu, bo to področje ustrezneje urejeno kot doslej, saj je bila zakonodaja pomanjkljiva. Kot vemo, lahko požarni inšpektor sprejema ukrepe le 'v okviru zakonodaje. Zato je osnovnega pomena dosledno izvajanje preventivnih ukrepov na vseh ravneh.« MILAN JERŠE Enako tudi seno, slama in nekaj njenih dneh pa so nekaj zavrnjenih kmetijskega orodja, tako da je . , škode za 1,700.000 tolarjev. Za po krajšem postopku so jih vrniti zdaj še ni znan vzrok požara, ob- na Madžarsko. Od tam namreč pri-stoje le domneve: samovžig ali pa haja največ »turistov' “ izsledili v naših obmejnih krajih. To pa se- kurjenje pod kotlom za pripravo veda niso Madžari, ampak Roli ran e za domače živali. muni, Rusi, ekonomski begunci z Bližnjega in Daljnega vzhoda, včasih tudi kak Afričan, Ni tako dolgu, ko smo poročali o videmskem lokalu Viktorija, kjer naj bi petične goste zabavala tuja gostja. Zdaj, konkretno v petek, 15. oktobra, pa je v diskoteki Viktorija pravo razdejanje! Okrog 23. ure je prišla v lokal skupina 15-20 mlajših moških (!) in se spravila nad inventar. Potem ko so razbili stekla, pepelnike, električne vtičnice in igralne avtomate, so lokal »mirno« zapustili. Lastnik Viktor J. iz Negove je prijavil za 200,000 tolarjev škode. Storilcem, ki niso domačini, je policija menda že na sledi. Ob tem se postavlja vprašanje: s čim se je lokal tako zameril objestnežem, da so se spravili nadenj? V sobntu, 16. avgusta, so policisti policijskega oddelka Rogašovci pridržali do iztreznitve Alojza F. s Kuzme. Ta je obrog 19. ure kr5’l javni red in mir na igrišču pri osnovni Soli, pozneje pa še doma. Od tam 50 tudi poklicali policijo. V naš« državi) Se naprej skuSajo priti tujci, čeprav za to ne izpolnjujejo določenih pogojev (ustrezna vsota denarja za preživljanje in drugo). Take na mejnih prehodih zavrnejo, vendar potem ponavadi pridejo čez mejo ilegalno. V petek. 16, oktobra, so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 29 tujih državljanov, v soboto, 17. oktobra, prav tako 29 tujcem niso dovolili vstopa v Slovenijo. V obeh ome- 1 4 š, s. I--------. -,----- j Iz Razkrižju ! Blagoslovitev po lastili volji : Farani Razkrila so si skoraj tri teta želeli, da bi lahko predali { namenu in blagoslovili novo mrliško vežo. Ko so se o tem najprej ; dogovaijali z upraviteljem njihove župnije, dekanom Stjepanom Slavičkom, jim je le-ta odgovoril, da je pripravljen opraviti obred le tako, da bi vežico blagoslovil v slovenščini, zemljišče pa v hrvaš- i Čini ali obratno. Odbor faranov na to ni pristal, saj je pokopališče vendar v samostojni državi Sloveniji in vežico so zgradili s krajevnim samoprispevkom, ne da bi pri tem hrvaška cerkvena oblast in pjen verni služabnik na Razkrižjii (župnik Slavi ček) mignila s prstom. Pred nedavnim so mu spet sporočili, da nameravajo naposled izvesti slovesnost, na kateri bodo uradno predali namenu mrliško vežico in nov del pokopališča. Dovoljenja sicer ni bilo, a tudi ne prepovedi, zato je ljutomerski kaplan Marjan Rola po nedeljski slovenski maši povedel vernike v povorki še na pokopališče, kjer se je zbralo okrog 300 domačinov, pridružila pa sta se jim tudi predsednik skupščine in izvršnega sveta SO Lutomer Mirko Prelog in Ludvike Bratuša, sodeloval pa je tudi pihalni orkester iz Ljutomera. . S;; ''1*«" tv. ■ .T; T' •♦■•■i-1 as K SRs Kaplan Rola je dostojanstveno opravil cerkveni obred, v katerem je sodeloval tudi slovenski cerkveni pevski zbor, .slavnostni’ govor pa je imel predsednik sveta krajevne skupnosti Razkrižje Ivan Golenko. Med drugim je dejal, da so raje, kot da bi popustili pred vsiljevanjem slovesnosti v tujem jeziku, počakali na ta trenutek, ko si lahko urejajo življenje, kot je njim prav in po zakonih slovenske države. To pravico priznavajo tudi vsem drugim. Od svoje države in cerkvenih oblasti pa pričakujejo več odločnosti pri reševanju njihovih problemov. Vse do leta 1934 na Razkrižju ni bilo pokopališča, ampak so umrle pokopavali na Štrigovi. Brez dovoljenja hrvaške cerkvene ' oblasti pa so omenjenega leta izbrali za zadnje počivališče del zemljišča na Razkrižju, kjer je bil prvi pokopan Dane Doma. (Menda so mu ob smrti skopali grob tudi na S tri go vsk etn pokopališču. vendar je pogrebna povorka zavila na domače pokopališče - dodal pisec članka.) Njegov grob je namesto duhovnika poškro- pil z blagoslovljeno vodo Karol Novak. Sedaj je prav on najstarejši domačin, za sabo ima že 94 križev, zato ga izbrali, da je prerezal trak pred novo vežico. Če bi sešteli vse stroške (tudi za odkup zemljišča, ureditev okolice, nakup opreme idr,), so vložili v uredi- tev pokopališča okrog 205.000 nemških mark. V prihodnje morajo postaviti Se ograjo, izdelati kataster grobov v novem delu in opraviti še nekatera druga dela. JOŽE GRAJ EDUARD Ferš - NARAVNI KAMNI, d.o.o. Špelina ulica 19, Tezno - Maribor (za servisom Feromota) telefon: (062) 412075, telefaks: 413661 SVETUJEMO, NAČRTUJEMO, IZDELUJEMO IN PRODAJAMO: -Stopnice, okenske police, pulte, mize, nagrobnike - razne izdelke iz naravnega kamna po naročilu Velika izbira tlakov in stenskih oblog iz naravnega granita in marmorja po konkurenčnih cenah. Odprto vsak dan od 7.00 do 15.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. A\rV0BUSbii PROMET Murska Sobota d.o.o. ČE SE VI IN VAŠI ČLANI DRUŽINE VOZITE Z AVTOBUSOM, POTEM JE TO... TO DRUŽINSKA MESEČNA VOZOVNICA 1 • za vse člane družine - od najmlajšega do najstarejšega • za vse dni v mesecu in za neomejeno Število na dan • popust - ne boste verjeli . ČE PA SE VOZITE Z AVTOBUSOM LE VČASIH, POSTANITE IMETNIK UGOONOSTNE VOZOVNICE • izognite se inflaciji • popusti, popusti in še enkrat popusti Informacije in prodaja na avtobusnih postajah v Murski Soboti, Lendavi Gomil Radgoni In Ljutomeru stran 16 vestnik, 21. oktobra I99j 1 šport Prva državna moška odbojkarska liga Visoki zmagi Vigrosa in Ljutomera V prvem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi sta prepričljivo zmagala pomurska li-gaša Vigros Pomurje iz Murske Sobote in Ljutomer. Močno okrepljen Vigros Pomurje je doma premagal Minolto Bled s 3:0 (15:7, 15:11, 15:7). Čeprav nova ekipa Atletika Vigrosa še ni povsem uigrana, je na trenutke zaigrala odlično in navdušila gledalce. Čeprav za zmago zaslužijo pohvalo vsi igralci, je najbolj ugajal Kempa. VIGROS POMURJE: Marič, Žalik, Prša. Gobec, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Vnuk, TopovSek, Poredoš in Fujs. Sodila sta Čelan in Seifried iz Maribora. Novinec Ljutomer pa je doma premagal PROM Žirovnico s 3:0 (17:15, 15:13, 15:2). Razburljiva sta bila prva dva seta, ki sta zasluženo pripadla Ljutomerčanom. Pohvalo zaslužijo vsi nastopajoči domači igralci, zlasti Škro-bar, Berlot in Kavnik. LJUTO- Tekači Radenske ne mirujejo V Topolšici so tradicionalno tekli mali maraton tudi člani TS Radenske in dosegli solidne uvrstitve. Jože Čeh je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto, v absolutni kategoriji pa je bil tretji. Janez Sužnik pa je bil v svoji kategoriji četrti. še več uspeha so imeli člani TK Radenske na tradicionalnem gozdnem teku na Pohorju, kjer so bili številčnejši. V teku na 12 km je bil Jože Čeh drugi, Ivan Župec tretji, Brano Lehner pa četrti. Pri ženskah, ki so tekle na 8km, je zmagala Marija Števanec pred Manuelo Pergar in Mojco Meglič. Pri pionirjih je bil Dušan Breznik tretji, Danilo Huber šesti in Damjan Kraner sedmi, pri pionirkah pa je zmagala Mojca Meglič. Karmen Rauter je bila tretja. Po starostnih kategorijah je bil čeh prvi, Župec in Lehner druga, Klančar tretji in Kumek četrti. (RB) Pnznanja —- Občinsko priznanje HK Upovd Na ^vnostai seji zborov občinske skupSČitte Murska Sobo® so podoKSi IcK^aja občinska priznanja - tri zabvatae hstinc z denatw nagrado. Med dobitniki prizhanga je tudi Hc&ejski klub Lipov^ Hoke^fci klub Upovci. ki bo prihodnje leto praznoval 30-letwW : delovanja, jc dosegel zavidljiv« rezultate, Gre za vaški športni ■ kdektiVT^ki je ves kraj zasvojil s htritejtsm iia travi, s ' zavzerim deltnn in dosežki je lahko z^d nuic^tn ^»ortnhn o^ara- -zacijam in klubom. Ves Čas delovanja so namenjali pri HK Ltptiw posebno skrb v^oji lastnih igralcev in ves čas tuth tckmrAw' v jHottireki. mlathnsfci in članski kortkttrentn. V zadnjem času Bons Kempa (Vigros Poitiuije) MER: Škrobar, Berlot, Kavnik, Belec, Zidar, Marič, Šmauc. Savič, Rajnar, Onišak. Sodila sta Lavrenčič in Dolšak iz Maribora. V drugem kolu igra Vigros Pomurje zopet doma s TAD Europa Kamnik, tekma Topolšica : Ljutomer je preložena. (NŠ, FM). Druga državna moška odbojkarska liga------ Poraz Claudije shopa Beltinci v Mariboru V drugem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je ekipa Claudija shopa Beltinci gostovala v Mariboru in izgubila tekmo z drugo ekipo Vilede s 3:1 (9:15, 15:7, 15:13, 15:12). Beltinčani so tekmo dobro začeli in dobili prvi niz. v nadaljevanju pa so igrali premalo zbrano. CLAUDIA SHOP BELTINCI: Hocsteter. Krajcar, Prelog, Mitja Janža, Horvat, Levačič. .Marko Janža. Gabor, Čeh, Balažek in Balažič, Sodila sta Kmetec in Tomšič iz Slovenske Bistrice. V tretjem kolu igrajo Beltinčani doma s Črnučami. Druga državna ženska odbojkarska liga ŠOK Vital boljši od Pomurskih mlekarn V drugem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je ŠOK Vital iz Ljubljane v Murski Soboti premagal domačo ekipo s 3:0 (11:15, 6:15, 2:15). Šobočanke so tokrat zaigrale boljše kot v prvem kolu, to Se Dvojna zmaga OŠ Beltinci v Beltincih je bilo pomursko tekmovanje osnovnih Sol v atletiki. Največ uspeha so imeti tekmovalci in tekmovalke OŠ Beltinci, ki so ekipno zmagali v obeh kategorijah. Moški: OŠ Beltinci 15033, OŠ Lendava 13733, OŠ Radenci 13687, OŠ MS II 11931 in OŠ MS I 10275 točk. Ženske: OŠ Beltinci 13064, OŠ Črenšovci 12607, OŠ Radenci 12500, OŠ MS I 11495. OŠ Lendava 11487. OŠ MS 11 11311 točk. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili - moški; 60m: Špilak (Radenci), 300m: Žiček (Beltinci), lOOOm; Tratnjek (Beltinci), višina: Žižek (Bel.), daljina; Maučec (Bel ), krogla: Šijanec (Radenci), žogica: Senica (Bel.), 4x 100m: Beltinci, ženske: Wm: Lang (MS I), 300m: Veber (Radenci), lOOOm: Celec (MS II), višina; Zadravec (Bel.), daljina: Pintarič (Čren.). krogla: Marinkovič (Radenci), žogica: Varga (Lendava), 4 x 100m: Murska Sobota 1. Moška ekipa OŠ Beltinci je sodelovala tudi na republiškem finalu in med 12 ekipami s 14851 točkami zasedla 7. mesto. Med posamezniki se je najbolje odrezal Denis Žižek, ki Je zasedel v teku na 3()0m s časom 41,08 tretje mesto, Boštjan Antolin pa je bil deveti. Izkazal se je tudi Kristjan Maučec, ki je skočil v daljino 5,06ni in zasedel četrto mesto. V skoku v višino je Uroš Žižek s 155 cm zasedel šesto, Matej Erjavec pa z enakim rezultatom sedmo mesto. V teku na 1000m je Uroš Tratnjek zasedel deseto, Mihael Hartman pa dvanajsto mesto. V teku na 60m je bil Simon Zadravec štirinajsti. Tek po soboških ulicah------------------------ Zmagala Stevanečeva in Grabar Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je oraganiziral pod pokroviteljstvom Skupščine občine Murska Sobota v počastitev praznika občine tradicionalni Tek 17. oktober z 201 udeležencem. Deklice, dečki, mladinke in mladinci so tekmovali v štafetnem teku, članice in člani pa posamično. TCsebej vetja za prvi niz. POMURSKE MLEKARNE: Posavec. Kuhar, * šlebinger, Zver, Forjan, Černeta, Časar, Flisar, Cipot, Drevenšek in ■ TanŠek. Sodila sta Seifried in Čelan iz Maribora. V tretjem kolu gostujejo Pomurske mlekarne pri Triglavu. Tretja državna odbojkarska liga-------------- Zmagali Zibret in Pomuije 11 V drugem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Žibrat Ljutomer zmagala v Šempetru s 3:1, Pomurje 11. Je bilo prosto. V tretji državni moški odbojkarski ligi Je RTC Kranjc iz Ljutomera premagal Ptuj s 3:0, druga ekipa Šempetra je premagala Radence s 3:2, Pomurje II pa je premagalo drugo ekipo Topolšice s 3:0. Druga državna moška rokometna liga........... Pomurska derbija brez zmagovalca v tretjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi se je K 5:CP I i.< ?! pomurski derbi med Radgono in Poletom iz Murske Sobote v Radencih Uezultati: deklice/5 in 6. r.): 1, OS Beltinci, 2. OŠ MS II, 3, OŠ Kapela dečki: 1. OŠ Radenci, 2. OŠ Beltinci, 3, OŠ Tišina; deklice (7, in 8. t.): I. OŠ Kapela, 2. OŠ Prosenjakovci, 3. OŠ Radenci; dečki: 1. OŠ Beltinci, 2. OŠ Petrovci, 3. OŠ Tišina; mladinke: 1. Gostinska šola Radenci, 2. konča! neodločeno 21:21 (10:12). Obe moštvi sta zapravili več lepih Ekonomska Sola MS, 3. Tekstilna Sola MS; mladinci: 1. Strojna šola MS, ......... . - . ....... _. - -- . - - - - - 2. Gimnazija MS, 3. Ekonomska šola MS; članice: 1. Marija Števanec, 2. Mauela Pergar, 3. Mojca Meglič; člani: 1. Geza Grabar, 2. Ivan Župec, 3. priložnosti za gol. Radgona; Miljevič, Trbuc 2, Klun 1, Perša 2, Bratkovič, Strah 1, Žalodec'7, Merčnik 5, Vajs, Ambruš 3, Javemik. Polet: Kuhar, Murgerlj 3, Kovačič 3, Rengeo, A. Sapač I, Fefer, Čemela 2, Merica 2, Slavko Kumek. Nemeš, Horvat 2, 'Kreft 4, L, Sapač 4. Sodila sta Wutej in Kranjc iz Maribora. Rokometaši Krškega so premagali Pomurko iz Bakovec s 25:20 KrOS Dela fl2:12), PomaAat B. VereS, D. Buzeti 2, A, VereS3, S. Husar. J, Husar. Skraban 2, Bedekovič, J. Buzeti 3, S. Buzeti, Petek 6, Lovenjak 4, B, Skraban 2, Bedekovič, J. Buzeti 3, S. Buzet), Petek 6, Lovenjak 4, B, v « —il Buzeti. Sodila sta Dolenc (Kranj) in Svoljšak (Škofja Loka). Rokometaši USpeSeU KOUCC 3110181(0 SOZOnO Kroga pa so po nepotrebnem izgubili s Hrastnikom Dolom z 18:19 (12:9). K V Slovenski Bistrici je bilo tekmovanje v krosu za pokal Dela. Sodelo- Krog; Roškar, D. Koimanfco 7., A. Kolmanko 2, Varga 6, Lukač 1, A. , , . Titan, Meolic 6, Kovačič, Babič, Šemek 1, D. Titan, Hanc. Sodila sta valo je 42 občinskih reprezentanc. Med njimi so bili tekmovalci iz sobo- Kaučič (Celje) in Lužar (Petrovče). V Četrtem kolu prvenstva se je pomurski derbi med Poletom in Krogom v Murski Soboti končal neodločeno 20:20 (9:9). Bilo Je to zelo razburljivo srečanje do zadnjega sodnikovega žvižga. Polet; Kuhar, Nemeš, Kreft 1, Merica 1, L. Sapač 3, Čemela, A. SapaČ 5, Rengeo, Fefer 1, Murgelj 6, Kovačič 3, Horvat. Krog; Roškar, D. Kolmanko 2, A. Kolmanko 6, Hegeduš 1, Lukač 2, A. Titan, Meolic 3, Kovačič 4, Babič, Šemek 1, D. Titan 1 in Hanc. Sodila sta Jager in Prislan. Rokometaši Pomurke iz Bakovec so premagali doslej še neporaženi Ormož z 20; 15 (12:5). Bakov-čani so bili ves čas boljši tekmec. Pomnika; B. VereS, D. Buzeti, A. Vereš 1, Ritonja 1, S. Husar 1, Škraban 6, Bedekovič 4, J. Buzeti 3. S. Buzeti. B. Buzeti, Petek 3, Lovenjak 1. Sodila sta Jager in Prislan. Celje pa je premagalo Radgono s 27:18 (10:9). Radgončani so bili le v prvem polčasu ške, radgonske in ljutomerske občine. Največ uspeha so imeli atleti iz soboške občine, ki so zasedli deveto mesto. Med posamezniki se je najbolje odrezala Sonja Roman, ki je zmagala pri starejših deklicah A. Mojca Meglič iz Radgone je bila v isti kategoriji peta. Pri članicah je bila Marija Števanec (MS) druga. Manuela Pergar pa peta. Med ml. mladinkami je Sonja Virag (MS) zasedla enajsto mesto. Pri ml. deklicah B je Barbara Divjak (GR) zasedla štirinajsto mesto. Med ml. deklicami A je bil Polonca Horvat (MS) šesta, V konkurenci st. dečkov B je Vasja kerčmar (MS) zasedel Četrto, Tomaž Horvat (MS) pa trinajsto mesto. Tako so pomurski atleti uspešno sklenili letošnjo sezono. Šah---------------------------------------- M. Š. enakovreden tekmec gostiteljem. Rat^na: Miljevič, Smolko 1, Trbuc3, OB—Krt. m/inlzk Žalodec 3, Ambruš 2. Strah. RauŠ, Hribar. Javemik S, Klun 1. Sodila sta i rVO IUCSIO JVOVaCII Luk in Bogdanovič. Druga državna ženska rokometna liga----------------- Zmagi Bakovec in Polane v šestem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi Sta obe pomurski ekipi zmagali. Bakovci so v derbi tekmi premagali Lisco z 22:21 (12:12), Bakovci; Ši^p, SreS, Buzeti 4, Feri kič, Hozjan 13, Kolbl, Gjerek, JakŠiČ 1, Vugrinec-Tratnjek 1, Vohar 3, Buzeti, Kuhar. Sodila sta Makoter in Pirnat. Rokometašice Polane pa so zmagale v Senovem z 11:10 (3:7). Polana: Hajdinjak, K, Pintarič, A. Pintarič 1, Šopar5, Žoldoš, Pongrac 4, Hozjan, Zorko, Meričnjak, Godina L Sodila sta Golob in Jakše. V naslednjem kolu igra Polana doma z vodečim Žalcem.. šahovsko društvo Radenska-POM-GRAD iz Murske Sobote je pripravilo mesečni hitropotezni turnir. Med 13 šahisti je zmagal Boris Kovač z 10 točkami pred Alojzom in Igorjem Kosom po 9, Robijem Radosavljevičem in Ivanom Lukičem po 8,5, Stefanom Režonjo 7.5, Bogdanom Ha rijem 7 in Danilom Harijem 6,5 točke. Zmagal Gaber šahovsko društvo Lendava je organiziralo mesečni hitropotezni turnir. Zmagal je Jože Gaber z 9 točkami pred Žilavcem, 7,5, Vučkom, 7, Ligetijem, 5,5, Bezovičem in Cofkom, po 5 točk. Sodelovalo je 11 šahistov. Med mladinci je bil najboljši Aleš Lazar. V skupni uvrstitvi vodi Gaber pred Vučkom in Žilavcem. (FB) v Lipovcih igrajo hokej na travi tudi dekleta. V svoji bog® zgodovini so bili hokejisti Lipovec trikrat mladinski prvak v ■ sedemkrat mladinski prvak Slovenije, devetkrat član«« prvak Slovenije in enkrat pokalni pr^k Štovenije ter dvak^ : 1- „ IČ. „ J____________K ' .£7- J t,—i ' rtMinltu prvak Slovenije v dvotanskem hokeju," Sedemkrat so tudi osvojw naslov pomurskega prvaka. Naslov državnega članskega osvojili tudi v santostojai državi Sloveniji v tekmovalni sezoni t ■ ■" aa- . Letos 50 v Lipovcih uredili novo igrišče z umetno travo, b prvo v Sloveniji m ga ne uporabljajo samo za igranje l»ok=|'-ampak tudi za nogomet in tenis. Novo igr^, ki so s prostovoljnim delom ter ob pomoči krajevne skupnosti in S"’®'. ie v ponos krajo. Lipove! pa so tako postali slovenj središče za hokej na travi, K prejetemu priznanju tudi naše občine. stitJte! Feri Mairi« Druga državna moška košarkarska liga Zmaga in poraz Radgone v nadaljevanju prvenstva v drugi državni moški košarkarski Radgona dosegla polovičen uspeh. V šestem kolu je premaga^^ Prebold s 108:75 (45:26), Strelci: Pisac 34, Banič 20, Ulaga 15. V rreDoid s lus: ib t4C-:zbj. strelci: Fisac Banic zu, uta ga la. ’." -v. kolu pa je izgubila z Agrohitom Slivnica s 75:66 (32:28). Strelci; Uiar' Pisac 16, Ozmec 14, Bratkovič 7. Banič 4, Cigut 4, Niderl 2. .j, Kadeti Radgone pa so premagali Pomurje s 65:62 (38:25), Strelci: p 23. Gomboc 11, Trstenjak 10 za Radgono ter Zver 18.in Gor '■ Pomurje. Druga državna ženska košarkarska liga — Pomuije zmagalo na Jesenicah v tretjem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarsL Pomurje na Jesenicah premagalo domačo ekipo s 70:41 čanke so si visoko zmago zagotovile v drugem polčasu. Strelke: pt 2, Cer (1:2), Ivančič 3 (1:2), Drožina 14 (4:6), Lang 10 (0:2), Kosi - 8 (2:4) in Zadražnik 27 (3:6). Kadetinje Cometa pa so premagale Pomuije z 52:46 (36:16). strelke: Horvatova 10, Morčeva in Kosijeva po 10. (ZT) Tretja drž.avna košarkarska liga — Poraz Pomuija v tretjem kolu tekmovanja v tretji J 1 t S 1 i 1! 1^ ' it* državni moški košarkjatski jj Pragersko premagalo Pomurje s 65:60. Strelci: Rajbar Juteršnik 11, Gonter 9, Tušar 8. (SD) Prva državna namiznoteniška liga 13, Areont in Potrošnik uspešna v zaostalem srečanju drugega kola v prvi 6tžayni Ški ligi je Areont iz Radgone v Mariboru prepričljivo TAM G V, saj Smrekar in Komac nista dovolila presen RUtlarič kot tretji igralec pa je bil preslab, da bi bb*^**,^ jeVc** srečanjih prispeval k zmagi. Ključni trenutki dvoboja Konica nad Plohlom, zmaga dvojke in zmaga Smreka^ P □^boljšim igralcem lige Romunom Reviszem. V Areont brez težav premagal Melamin iz Kočevja i pa je v Ljubljani igral z Ilirijo iu ve( tatom. Potrošnik pa je v Ljubljani igral z Ilirijo in py®t „ vp. zmagal, Imel pa je veliko več dela, kot kaže rezultat, sej setov končalo »na razliko«. Tokrat je izgubil le Unger z najboljšim nasprotnikom Gostišo, medtem ko se ^(jii Benkovič nista dala presenetiti, čeprav sta imela v i tndi težave. V naslednjem kolu igra Areont v ■ Jet*i i k t t It. «1 n n S| hi St fs Vi (t P t; ik I i Tretja državna moška rokometna liga--------- Šesta zmaga Mladinca v šestem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Mladinec na Ravnah premagal, Fužinarja z 18:16. Najboljša strelca pri Mladincu sta bila F. Gregortnčič: 8, in Gomboc, 5 golov. To je bila šesta zaporedna zmšga Mladinca. V naslednjem kolu igra (vlladinec doma derbi tekmo za prvo.vnesto s Slovenj Gradcem. Pukl in Hrelja Na mladinskem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Rden-ska-POM-GRAD iz Murske Sobote, je sodelovalo 14 šahistov. med njimi tudi tekmovalci iz Lendave. Najuspešnejša sta bila Lendavčana Daniel Pukl in Branko Hrelja, ki sta zbrala 5.5 točke; Sledijo: Lea Števanec in Katarina Marič (obe Radenska-POM-ORAD) ter Robert Lovenjak (Lendava) s 4 točkami. ■ ! , . . . , z Otimpiju, Potrošnik pa doma z Novotehno iz Nove^^^ jO' Hezultati: TAM GV •. ARCONT 2:5 (Revisz : ' Tancer : Smrekar 0:2, Plohl: Komac 1:2, Revisz-Plohl: pJ Komac 1:2, Revisz : Smrekar 0:2, Tancer : Komac ” : Rihtarič 2:1); ARCONT: MELAMIN 7:« (Smrekar: |jnit' Rihtarič : Murn 2;0, Komac : Špelič 2;0, Smrekar-Koma Lesar 2:0, Smrekar : Murn 2:0, Rihtarič : Špelič 2.t’ : Pogorelec 2:0); lURUA ; POTROŠNIK 1:6 : Benko 0:2, Gostiša : Unger 0:2, RebiČ : Benkovič čenfco-GostipSa : Benko-Unger 1:2, Ribakljčenko : ;; Gostiša : Benkovič 1:2 in Rebič : Benko 0:2). Rokoborba Slavko Zec zmagal v Gradcu V Gradcu v Avstriji je bito mednarodno tekmovanje ■■■ v f v oraucu v Avstnp je ono meonaroono ceKinuvauj,.' Zi"-pionirje in mladince. Sodelovalo je 120 rokoborcev Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, Med njimi so j čani in se lepo odrezali, saj so ekipno zasedli tretje mesto, .j niki je zmagal Slavko Zec (74 kg), druga sta bila Slavko Mh j ot*’ Materj Horvat (58kg), tretja pa Borut Časar (27kg) m - .it (48 kg). ■i tCriif: (48 kg). jTrsk' ■ v Kapusvaru na Madžarskem je bil mednarodni pokal Alpe Jadran. Sodelovalo je 80 rokoborcev iz , Italije, Hrvaške in Slovenije. V slovenski reprezentanci^ p r/jP štirje Sobočani, Najuspešnejši med njimi je bil Matej v polfinalnem srečanju v kat. do 54kg poškodoval in boj f* tretje mesto je nastopil proti madžarskemu tekmova)^jj^,oy tj^r vendar tesno izgubit in tako zasedel četrto mesto. Doinu«^ ji b do 58kg zasedel šesto mesto. Enako uvrstitev Je doteB^| Sirtak v kat. do 68kg. Slavko Zec pa je v kat, do 74 kg zasV' (E. V.) Ritmična gimnastika____ Prvo mesto Praprotnik«'^ ***** Na Vrhniki je bil mednarodni turnir .v stikt. Med 36 tekmovalkami tz Italijo, češke, ■ sije, Hrvaifce, P<^ske ia Siovetiije so nastopile in ten u&oeh. To Že oosehei vclia za Ano a. 5^ in dosegle lep uspeh. To Še posebm velja za ■' zmagala v svoji kategoriji. Ana Skoberne je bila 7 Brglez pa petnajsta. (NP> L«---------------------------L t 1 I h I 6 r i: 1 J, I' ^slnik, 21 ■ oktobra 1993 stran 17 ! i I Šport ^tr državna nogometna liga Maribor Branik: Mura 0:0 Maribor - igrišče Maribora Branika, gledalcev 500. Sodnik: Kranjc ^^nji Grad). _Mura: Boškovič 7. Slavic 7. Cifer 8. Granov 7, Ilič 7. Cener 6 (Breznik Jfrinaniš 7. Belec 6. Gliha 7. Baranja 6 (Gutalj 6). Bakula 6. Potrošnik : Krka Novoterm 3:0 (1:0) - Igrišče Potrošnika, gledalcev 1500. Sodnik: Žohar (Šentilj). 1W: 1:0 Škaper (43), 2:0 Miloševič (56). 3:0 Miloševič (81). u “jriišnik; Stankovič 7, Tratnjek 7. Godina 7, Kosič 7, Božič 7, Pek 7, ■ “scvii; 8^ Cfnko 7, Džafič 6 (Šarkezi 6). Prekazi 7, Škaper 8. državna nogometna liga___ Nafta : Triglav 2:0 (0:0) ^^rdava IgriSCe Nafte, gledalcev 400, Sodnik: Vozlič (Kristan vrh). ’ ignsce iMaiie, gledalcev 4Ui (49), 2:0 Herceg (75). ^["viani, Hozjan, Bukovec, J- Sabjai. Herceg, Novak, Rob, ^-iniani, Hozjan. Bukovec. Pal, Žalik, Drvarič. Vabeč (Ne •^»dar (T.): Turnišče 1:0 (0:0) . ,, Igri Ji* e Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: Turščak ( - Igrišče Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: Turščak (Koper). Sutonšek Hm (7B). Stamenkovič, Temar, (Ropoša), Lebar, Pucko, KoveS, Vori, 1*0, Rous, Lackovič (Lacko), Novak, Kokaš, ^ritrans: Dravinja 0:2 (0:1) " Igrišče Beltransa, gledalcev 300. Sodnik: Grabar (Ptuj), s;.;' 11'1 Kuk 11 m (18), 0:2 Krašovec (90). k5»«R.ih - - , , Radikovič, Modlic, R. Berendijaš, Puklavec, Posavac, Stojko. Kutuš, Z, Osterc, Slana (Sreš). -----[ nogometna liga----------- Jjgotrans Ižakovci: Aluminij 2:2 n 4, 'il) '^kuutj , " Igrišče Trgotransa, gledalcev 200. Sodnik: Knuplež (Mari- Kniti Smodiš (12), 1:1 Hojmk (31), 2:1 Zrim Um (45). 2:2 t Maučec, Jaklin, Vori (Kustec), Poredoš, Vučko, Nedelko, ■ ^'tim, S. Smodiš. Šebjan, GruSkovnjak (Kerčmar). zmaga Nafte I. SNL Olimpija Koper Živila MURA Publikum Gorica Maribor Izola POTROŠNIK Optimizem C osmo s Primorje Mavrica Rudar (V.) Istragas Krka II. SNL Avto bum Korotan Finali NAFTA TURNIŠČE Steklar Set Vevče Era Šmartno Dravinja Domžale Rudar (T.) Elektroel. Št. pivov. BELTRANS Triglav Medvode III. SNL Aluminij Kovinar Drava Papirničar Žalec S KS Dover Sl. Gradec Svoboda Pohorje Kob Ford Dravograd Impol 9 7 2 0 26: 4 16 9 6 3 0 17: 6 15 9 7 1 1 17: 9 15 9 6 2 1 22: 6 14 9 5 3 1 17: 8 13 9 5 2 2 14:10 12 943211:711 9 3 3 3 16:14 9 4 14 12:16 9 3 3 3 8:12 9 2 1 6 6:18 9 12 6 10:19 9 12 6 10:19 9 1 2 6 9:23 9 0 3 6 5:15 9 0 1 8 3:19 9 9 9 5 4 4 4 3 1 9 6 2 1 16: 1 14 9 6 2 1 12: 8 14 9 5 3 1 11: 7 13 9 5 2 2 18: 6 12 9 5 13 15:11 11 9 3 5 1 11:11 11 9 3 4 2 14:13 10 9 3 3 3 18:12 9 4 14 13:10 9 2 5 2 9: 8 9 3 2 4 12:16 9 2 3 4 13:19 9 3 0 6 7:12 9 2 16 13:17 9 0 5 4 9:17 9 0 1 8 7:30 9 9 g 8 7 6 5 5 1 8 5 1 2 21:15 11 8 4 3 1 12: 7 11 8 4 2 2 20:11 10 8 4 2 2 14: 8 10 8 3 4 1 10: 6 10 8 4 13 15:14 9 8 3 2 3 12:11 8 8 3 2 3 11:11 8 8 3 2 3 14:17 8 8 3 14 13:14 7 8 2 3 3 12:16 7 8 2 2 4 TRGOTRANS 8125 Pobrežje 8 116 9:10 6 9:16 4 7:23 3 Nogometni komentar Potrošnik zmaguje, Mura zamudila priložnost za zmago I. MNL MS Rezultati - 8. kolo Nogometno prvenstvo se je prevesilo v drugo polovico. Deveto kolo v prvi državni ligi je bilo za pomurska Ugaša uspešno, čeprav sta osvojila samo tri točke. Beltinski Potrošnik je po pričakovanju premagal zadnjo Krko Novo-term iz Novega mesta in tako tretjič zapored zmagal. Svojo vlogo sta odigrala najboljša strelca v moštvu Vlado Miloševič in Štefan Škaper, ki lahko ob dobri in požrtvovalni igri premagata tudi močnejša moštva, kot je novomeško. Poleg njiju pa so dobro igro prikazali tudi nekateri drugi igralci, čeprav igra kot celota ni bila na zaželjent ravni. Kaže tudi, da nekateri igralci še vedno ne najdejajo sami sebe. Vsekakor pa je novi trener Simeunovič vnesel v moštvu več sproščenosti v igri, to pa lahko prispeva k boljši in učinkovitejši igri. Potrošnik ima po devetih kolih polovico možnih točk, s čimer so v klubu lahko zadovoljni, četudi so bile ambicije nekaterih precej večje. Sredino lestvice pa bi lahko BeltinČani obdržati tudi po jesenskem delu prvenstva. Soboška Mura je v derbiju z Mariborom Branikom v mestu pod Pohorjem iztržila le točko. To sicer ni neuspeh. Če pa ocenjujemo igro, ki so jo prikazali Sobočani, z doseženim ne bi smeli hiti zadovoljni. Mura je bila namreč veliko boljši nasprotnik od Maribora in bi s'5- > C f Vo' t: V, Tomislav Godina (Potrošnik) se BeltinČani lahko vrnili neporaženi. Težje delo pa jih čaka v torek, ko igrajo pokalno tekmo z Izolo. : Pomurski drugoligaši so ! v devetem kolu osvojili le dve i točki. Lendavska Nafta je doma po pričakovanju pre-'' magala predzadnji Jelen Triglav iz Kranja. Zmago pa so si Lendavčani zagotovili šele v drugem polčasu, ko so zaigrali boljše kot v prvem delu. Nogometaši Turnišča so gostovali v Trbovljah pri Rudarju in izgubili tekmo z mini- I malnim rezultatom. Zmago so si gostitelji zagotovili dvanajst minut pred koncem tekme z enajstmetrovko. Ne- si zasluiila obe točki. Toda povezana igra in neučinkovi-veliki priložnosti Glihe in tost domače napadalne vrste Iliča sta ostali neizkoriičeni. sla bili vzrok novemu porazu Mariborčani namreč na tekmi Beltransa v Veržeju. KutuŠ in niso imeli niti ene zrele prilož- Stojko sta zapravila idealne nosti za gol. Strokovno vod- priložnosti za gol. K vodstvu stvo Mure pa tudi krivi sod- Dravinje pa je tudi pripomo-nika Krajnca iz Gornjega gel nezanesljivi sodnik Cra-Grada, da ni dosodil enajst- bar, ki si je izmislil enajstme-metrovke in da s svojim soje- trovko. Zaradi dveh rumenih njem m omogočil, da bi se kartonov pa je moral pred- razvila igra. Prekmurska prvoligaša pa Čaka zahtevna na- časno z igrišča Puklavec. V tretji državni ligi igra loga v nedeljo in v torek ozi- edini pomurski predstavnik ramo sredo. Mura bo v nede- Trgotrans iz liakovec v zad- Ijo gostda drugouvrščeni Ko- njem času nekoliko bolje, a še per in bi se ob zmagi lahko premalo učinkovito. Ižakov-prebila na drugo mesto. Kič čani so .sicer dvakrat vodili, a so v obrambi premalo pazljivi in delajo hude napake, to pa se jim maščuje. Tako so manj pomembna pa ni pokalna tekma v sredo s Publi-komum v Murski Soboti. Potrošnik gostuje v nedelja pri : Goriča n ka : Remot : Grad : Rakičan : Gančani : Čarda : Serdica Bakovci Ljutomer Cankova Bogojina Tišina Tigop Dokležovje Bakovci Ljutomer Remet Serdica Goričan ka Čarda Tigop Cankova Bogojina Rakičan Dokležovje Tišina Gančani Grad 1:4 0:0 5:1 3:1 2:1 2:1 1:2 tudi tokrat osvojili samo v medregijski moški kegljaški ligi je Nafta 5:3. (Radakovič 821, Horvat 828, Kopinja prven.stva jli-il.Jt s J.,,. --------—, — j- )t(ij 84h Žalik 858). V petem kolu pa je MTT Maribor premagal 'Is. ‘v:u. Najboljši pri Nafti; Radakovič 841, Horvat 823 in Kopinja la s fstragasu iz Dekanov, ki še ni točko, okusil zmage. Z dobro igro bi Feri Maučec (4^1'“Jeni 50 začele tudi ženske. Ekipa Mercatorja iz Trebnjega je Nars. „ š ahišnira L? l f*T 111H Vi ■ Nafln iz Lendave s 5:3. (Varga 358. Mulič 367, Guld 348, > Ščap 349 in UtroSa 405 kegljev). (MŽ) ^Sfado dobi Boris Lanjšček u napovedi 1[. 9 je 9-krat pravilno napovedal izid Bori.s Lanjš-Sobote, Prešernova 59, Nagrado lahko dvigne v uredništvu '“itiu t,' Sobota, Slovenska 41, Osemkrat pa je pravilno napove-.'Jgor Žagar, Ojstro S. Trbovlje. 1' ^iida 'napovedi št. 9: Maribor : Mura 0:0, Potrošnik : Krka L • \'’'*fni5čc 1:0, Nafta ; Triglav 2:0, Beltrans : Dravinja 0:2. ■ o-Iuji,,,,,, 2:2, Ljutomer : Remet 0:0, Bogojina : Rakičan 3:1, ^'ado.st I D - ■ ■ '"tu in Nedelica : Dobrovnik 0:1. ■ 771:71 "n^FTiirirn’ ■^Brw4 MPao l|:1 napovedi Št. 10. sodeluje Mihael Dominko, predsednik pri NK Lendava m dolgoletni nogometni delavec, je takole: I K Pari 1. Istragas: POTROŠNIK 2. MURA : Koper 3. Triglav: BELTRANS 4. Št.pivovarna : NAITA 5 TURNIŠČE : Finali b. Žalec: TRGOTRANS 7. Gančani: Tigop 8. Čarda : Dokležovje 9. Bistrica : Odranci 10. Dobrovnik : Mostje Tip 2 1 0 0 1 1 2“ 0 2 1 ; napoved št. 10 ■ POTROŠNIK ' ---------------- I : BELTRANS I Sl :BELTRANS Ii, __________ ' : NAFTA 1 : TBfŠTs : Finali f: Ii ■' :TRGOTRANS jJTieop i. Tlokležovje Odranci Tip I I I I I I I ‘•■‘'tllil I J^1 pošljite na sT* 'Mupozntje do sobote, P b "itb! uredniltT« Vestnika, opravilnih tipov. 23. oktobra 1993. Pri žrebanju n Priimek in im« ter na-slov Sl I i I I 8 6 1 1 19: 8 13 8 4 3 1 12: 4 11 8 4 3 1 10: 5 11 8 4 2 2 14:10 10 8 4 1 3 22:11 9 8 3 3 2 11:9 9 8 3 3 2 9:10 9 8 4 0 4 17:12 8 8 2 3 3 1,0:12 7 8 3 14 12:15 7 8 2 2 4 8:11 6 8 2 2 4 10:15 6 8 1 3 4 6:14 5 8 0 1 7 4:27 1 I. ONL Lendava Rezultati - 8 kolo Mostje Olimpija Odranci Kobilje Hotiza Nedelica Renkovci Kobilje C ra n Sovci Odranci Dobrovnik Mladost Nedelica Polana Hotiza Mostje Bistrica • Olimpija : Črenšovci : Bistrica : Polana : Mladost : Renkovci : Dobrovnik 1:1 3:1 3:1 1:0 0:1 0:1 S 6 1 1 13: 3 13 8 6 1 1 11: 4 13 8 4 3 1 9: 3 11 8 4 1 3 14: 7 9 8 3 3 2 9: 8 9 8 4 13 13:13 9 8 3 1 4 8:13 7 8 2 2 4 17:19 6 8 2 2 4 7:11 6 8 2 15 10:14 5 8 12 5 8 12 5 9:16 4 8:17 4 Teden invalidov Rokomet I. MNL MS Rezultati - 8. kolo Puconci Bratonoi Filovci Križevci Teža rio vci 11 plaviti prosti Puconci Brate nci Tromej ni k Prošenja k. Hodoš Apače Salovci Križevci Tešanovci 11 plavih Filovci : Salovci : Tromej n ik : Apače : Prosenjak. : Hodoš 2:0 0:1 2:5 0:0 3:2 7 7 0 0 19: 9 14 8 6 0 2 18: 8 12 8 G 0 2 12: 7 12 7 4 1 2 13: 9 7 3 1 3 8: 8 7 3 0 4 14:14 8 3 0 5 10:15 7 2 14 7 2 0 5 7 115 7 10 6 8: 9 9:14 5:14 9:18 9 7 6 6 5 4 3 2 II. ONL Lendava Zaostala tekma Žitko vci : Zvezda 6:1 Končna lestvica Lakoš I Panonija i Žitkovci I Nafta V I Zvezda i Kapca < Graničar I 6 5 1 0 21: 5 11 6 5 1 0 21: 8 11 6 3 0 3 14:10 6 3 0 3 17:21 6 2 13 13:20 6 0 2 4 12:19 6 0 15 10:25 6 6 5 2 1 Bogata športna srečanja Društvo za rekreacijo in Šport invalidov Murska Sobota je pripravilo v okviru tedna invalidov Športna srečanja v kegljanju, balinanju, streljanju, sedeči odbojki, namiznem tenisu, pikadu in šahu. V kegljanju je med 5 ekipami zmagala prva ekipa Medočbinskega društva slepih MS pred drugo ekip ter aktivim DRŠl Invalidske delavnice, V balinanju je zmagala ekipa Kluba upokojencev Maksa Perca MS pred DU Bakovci in DRŠI MS. V streljanju je bila najboljša ekipa DRŠI MS pred DU MS. V šahu je zmagala ekipa Medobčinskega društva slepih MS pred DRŠI MS. Skupaj je v tekmovanjih sodelovalo 75 invalidov. Teden invalidov pa so sklenili s tradicionalnim srečanjem med DRŠI Murska Sobota in Vašakaratom iz Sombotela. Uspešnejši so bili gostitelji, ki so zmagali v pikadu (moški in ženske), v namiznem tenisu s 3:0 in šahu s 3:L, medtem ko so Madžari zmagali v sedeči odbojki s 3:1. Športna tekmovanja so bila v teniškem centru Mesič v Murski Soboti in so lepo uspela. Bakovci prvi V Brucku v Avstriji je bil mednarodni rokometni turnir za mladince. Sodelovala je tudi ekipa Ba-kovec in dosegla lep uspeh, saj je zasedla prvo mesto med Šestimi ekipami. Bakovci so premagali SSV Gradec 17:14, Bruck 11:10 in SA Graz 16;r4. Najboljši strelec je bil Simon Smodiš, ki je dal 15 golov. Tek miru v Gornji Rajoni v okidru letošnjega Tek« miru 93 je bilo po vsem svetu več kot 200 Srt Cbimnojievih Cvetov miru kot trajnSi posvetil miru. Prvi Cvet miru je bil v Sloveniji letos julija na Tri^avu, drugi pa bo v sohoto. 23. oktobra 1993, ko bo Most prijateljstva na reki Muri med našo in avstrijsko Radgtmo. Tek miru s plmnetaco se bo začel na obeh straneh meje, to&io ob 12. uri pa se bosta plamenici združili na most«, kjer bodo odkrili spominsko ploščo in pripravili krajšo slovesnost. Start Teka miru na naši strani se bo začel ob 10.15 uri pred hotelom Radin v Radencih. Skupini tekačev TS Radenske se bodo na 13 km de^ progi .po idnsk! cesti prtdniiili učenci iz radenske, kapelske in gomjeradgonske tanovne šole. Pridite na posvetitev Mostu na reki Muri tudi vi, Odbojka_______________________________________ Vigros v finalu v povratni tekmi osmine finala slovenskega odbojkarskega pokala je Vigros Pomurje premagal TAB Europe Kamnik s 3:0 (15:9, 15:12, 15:8). Soboški odbojkarji so se tako uvrstili v finale, to pa je doslej naj večji uspeh. S tem so tudi uresničili enega od ciljev, ki so si ga zadali v letošnji sezoni. Uspeh Pomurcev člani pomurskega društva multiple skleroze so sodelovali v Topolšici na tekmovanju v pikadu in balinanju ter dosegli lep uspeh. V balinanju sta moška in ženska ekipa zasedli prvi mesti. Med posameznicami je zmagala Monika Borko iz Radgone, pri moških pa je Tone Magdič iz Renkovec zasedel drugo mesto. (F. Matko) Strelstvo Tekmovanje v Gančanih Strelska družina Gančani organizira v nedeljo, 24. oktobra 1993, ob 10. uri na domačem strelišču tradicionalno meddružinsko tekmovanje v streljanju i MK puško. Vabijo k sodelovanju. Turnišče tre^e v Leskovcu pri KrSkem je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno standardno puSko za pokal občine KrSko. Med 23 ekipami je S D Štefan Kovač Turni 5če s 1709 krogi zasedla tretje mesto. Med posamezniki je bil njihov član Vili Ravnikar s 575 krogi deseti, Božidar DraSkovič s 567 krogi dvajseti, Robi Markoja pa z enakim Številom krogov enaindvajseti. (FK) Motokros Lang četrti v Lembergu pri Rogaški Slatini je bila mednarodna tekma v motokrosu, na kateri so sodelovali tekmovalci iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Lep uspeh je dosegel pomurski tekmovalec Lang, saj je v razredu 80 cera zasedel četrto mesto. Hokej na travi Vodi Železničar V državni ligi v hokeju na travi 50 bile doslej odigrane naslednje tekme: Železničar : Triglav 1:5, Lek : Pomurje 4:0, Triglav ; Lek 0:0, Predanovci : Železničar 1:3 in Pomurje : Železničar 0:1. Železničar Triglav Lek Predanovci Pomurje Lipovci 3 2 0 1 5:6 4 2 1 1 0 5:1 3 2 1 1 0 4:0 3 10 0 1 1:3 0 2 0 0 2 0:5 0 0 0 0 0 0:0 0 stran 18 vestnik, 21. oktobra 1993 iz naših krajev I v slogi je moc! Le streljaj od Murske Sobote v dolini Mačkovskega potoka je prijetna vasica Nemčavci, nekoliko oddaljena od glavne prometnice. Lahko rečemo, da to primestno naselje z 290 prebivalci in 87 gospodinjstvi stopa v korak s časom. Zanimivo je omeniti, da je zaposlenih 110 ljudi, čisti kmetiji sta le dve, drugo pa so mešane kmetije. Tako sodijo bolj v razvito nekmečko kot kmečko naselje. Če samo omenite motel Čardo in gostilno Baranja, potem noben popotnik od blizu in daleč ne more zgrešiti pravega cilja. Na prvi pogled se zdi, da so Nemčavci nekakšen zasanjan kraj iz pravljice. In povrhu še tako blizu pomurske metropole. Toda to je le prvi vtis. V resnici se je v tej vasi zadnja leta marsikaj spremenilo. Marljivi ljudje so si zgradili nove hiše, s prostovoljnim delom pa so marsikaj postorili za prijetnejši videz svojega kraja. štirimi leti postavili nov gasil-sko-vaški dom, kjer se zbirajo tako mladi kot starejši, ponosni pa so tudi na Športni center, kjer iTna največ privržencev nogomet. Ker je med mladimi veliko zanimanja za tenis, naj bi kmalu zgradili igrišča, medtem ko se starejši navdušujejo za balinanje. uspeli pobirati od gospodinjstev v povprečju po 6 do 7 tisoč tolarjev. Na ta način srn« uspeli urediti tudi javno svetljavo in postaviti svetlobna oznake, ki opozarjajo voznto na dovozno cesto,« poudarja Štefan Barbarič, ki ga ljudje poznajo predvsem po njegovem radioamaterstvu. Polno sanjskih načrtov In katere so največje želje krajanov Nemčavec? S sltep-nimi močmi naj bi uredili obcestne odtoke in jarke ter ob I MRLIŠKA VEŽICA - Po letu dni dela so v Pečarovcih dogradili mrliško vežico, ki je stala 2.715.000 tolarjev. Za objekt so LI0O.(X)0 tolarjev zbrali lani in letos s krajevnim samoprispevkom, ostalo pa so prispevali vaščani neposredno in seveda s prostovoljnim delom. Gradbena in druga zahtevnejša dela je opravi! najugodnejši ponudnik: soboška Komunala. Nad gradnjo vežice sta bdela vaški odbor krajevne skupnosti in gradbeni odbor s predsednikom Štefanom Žekšem. Mrliško vežico in obnovljen pokopališki križ sta v navzočnosti številnih krajanov blagoslovila domači župnik Gumilar in puconski duhovnik Balažič. Ključe vežice je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Sukič izročil predsedniku vaškega odbora Branku Šerugi. - Fotografija: Boris Černi. Skromnost je njihova vrlina »Če so drugje svoje pridobi- tve obešali na veliki zvon, smo Sedanji foniji naučili sodelovanja, ki je nujno za izvedbo tako obsežnih akcij, ni bilo nobenih težav. sodobni vodovodni se pri nas raje odločili za priključek na regionalni vodo skromnost. Zato se je o našem vod s kakovostno vodo v kar 65 kraju v preteklosti slišalo bolj gospodinjstvih prinaša neslu- malo. Letos pa smo se odločili, da ob občinskem prazniku pri- tene prednosti. To nas je spodbudilo, da smo se odločili tudi I' Trebljenje buč ni moško opravilo Tako nam je dejal Franc Bračič iz Ivanjš&vec, ko smo ga zalotili pri trebljenju buč. Kot je povedal, živi na 4,5 hektarja velikem posestvu. Čeprav je imel tri otorke, živi sam. Včasih je imel več glav goveje živine, sedaj pa ima le dva svinjska repa in nekaj kur. Ker ga muči bolezen, nekaj pa tudi leta, saj je rojen 1908. leta, opravlja le lažja dela. Včasih pa ni bilo tako. Bil je prvi, ki je imel v teh krajih mlatilnico z »danfarjem«, loko-mobilo. Spominja se, da je ob mlačvi spal le po dve uri. Mlatili so ponoči in podnevi. Kmetje so bili veseli, da jim je olajšal delo. Ob mlačvi je bilo vedno veselo. Zdi se mu, da na deželi ni nič veC zabavnega. Povsod brnijo le traktorji, pesmi pa sploh ni več. Res smo težko delali, a bilo je »liišno«, nam je povedal možakar, ki je kljub letom in samoti, ki jo preživlja, dobre volje. LUDVIK KRAMBERGER "■ ■ "Ta « ■ GORNJA GONA - RAD-Na cesti v okolici mejnega prehoda v Gornji Radgoni so delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote naredili novo asfaltno prevleko. Mejni prehod, na katerm je sicer veliko okrasnega ^TniČevja in je primemo urejen, je zdaj Se lepši. KlepSemu videzu je pripomogel tudi Kompas, ki je obno^ svoje mejne objekte in popestril gostinsko ponudbo. (L. Kr.) LENDAVA - Ljudska univerza bo v jesensko-zimski izobraževalni sezoni pripravila začetne in nadaljevalne tečaje an^eSkega, umnega, madžarskega in slovenskega jezika. Organizirali bodo tudi uspos^lja-nje za bodoče računalni-č^e, strojepiske, tečaje za varstvo pri ^3u, za varnostnike in za upravijake centralnega ogrevanja. Usposobiti pa se bo mogoite tudi za kuharja, zidarja, tesarja, mizarja, pleskarja. poUgalca j i • keramičnih ploščic in drugo. (J,Ž.) UPA - Oaut in simpa- tizerji nogometnega kluba Tigop Upa, ki tekmuje v L MNL Murska Sobota, so z njim še kar zadovoljni, čeprav ni prav na vrhu prvenstvene lestvice. Morda pa bo boljše v novi sezoni ? V klub sta prišla dva igralca NK Potrt^niki v^tar Matej Fekonja in i^alec Viktor Tkalec. NK Tigop Upa zdaj pridno vadi, za kar skrbita trer^r Jože Zver tn tehnični vodja Štefan Zadravec. Igralcem pa je potrebna tudi spodbuda iiavi- si žel ho večji obisk na tekmah. Če se lx> jačev, zato klub uvrstil v sredrno prvenstvene letvice, bodo zadovoljni; če pa bt se uvrstili na vrh. potem pa toliko bolje! (J.M.) ■■-TTrii; j: I ■H,'' 'fU J 7.7 ■■ L BREZ UREJENE INFRASTRUKTURE NE GRE - Tega se prav dubio zavedajo v Nemčavcih, kjer so v zadnjem obdobju prispevali veliko denatja za gradnjo raznih objektov. pravimo slavje, za katerega naj zvedo tudi drugi. Že desetletja gradimo ceste, ulično razsvetljavo, urejujemo pokopališče in druge infrastrukturne objekte, ki so tik pred dokončanjem,« pravi Štefan Barbarič, predsednik vaškega odbora v Nemčavcih. »Leta 1980 smo začeli napeljevati telefonsko omrežje, ki je bilo dokončano leta 1983. Danes imamo priključenih 67 telefonskih naročnikov. Leta 1987 smo nadaljevali gradnjo vodovoda. Ker smo se pri tele- za gradnjo drugih infrastrukturnih objektov. Tako se je leta 1990 začela gradnja kanalizacije, z deli pa končujemo ravno v teh dneh. Zanjo se je odločilo kar 75 gospodinjstev. Vzporedno pa gradimo omrežje za kabelsko TV, dela izvaja podjetje Elrad, pri čemer smo občanom obljubili, da bodo za letošnji božič lahko gledali satelitski TV program,« zatrjuje Ervin Pintar, predsednik sveta KS Martjanci, sicer pa domačin. Vrli Nemčavčani so že pred Obiskali smo krajevno skupnost Turnišče ------------- --------------- vaško-gasilske^^ DOMA - To je po besedah Ervina Pintarja (na fotografiji) en poglavitnih nalog v prihodnje. Foto: M. JERŠE DOKONČATI ZUNANJOST Ponosni na vsakršno pridobitev »Čeprav kanalizacija še ni dokončana, do Murske Sobote je speljano približno 1.600 metrov primarnega voda, potreben pa je še sekundarni vod. smo na to pridobitev zelo ponosni. Ob njeni gradnji se je znova potrdila enotnost krajanov, saj so iz lastnega žepa prispevali večino potrebnega denarja. V dveh letih smo od hiše do hiše pobirali približno po 5 tisočakov, da ne govorim posebej o zavzetosti občanov ob prostovoljnem delu. Nekaj denarja smo zbrali tudi s krajevnim samoprispevkom, svoj de- pa je primaknila Se soboška občina. Če povem podatek, po lež katerem se je za kanalizacijo izjasnilo kar 72 gospodinjstev, za kabelsko televizijo pa 70, je treba pozdraviti enotnost vaščanov, Tudi za kabelsko televizijo je med občani veliko zani- manja, zato smo mesečno Število prebivalcev se veča V Turnišču so so popisu prebivalstva 1981, leta našteli v 355 gospodinjstvih 1.472 prebivalcev, ob popisu 1991. pa je bilo 409 gospodinjstev, prebivalcev pa 1.615. V prvem obdobju je povprečno gospodinjstvo v Turnišču Štelo (če delimo Število prebivalcev s številom gospodinjstev) 4,1 člana, deset let pozneje pa 3,9 člana. Zanimivi so tudi podatki za ostale tri vasi, ki sestavljajo to krajevno skupnost. Leta 1981 je bilo v 166 renkovskih gospodinjstvih 735 prebivalcev (4,4 po gospodinjstvu), leta 1991 pa je bilo 185 gospodinjstev in 706 prebivalcev (3,8 po gospodinjstvu). Podatki 2a Gomilico so naslednji: 1981, leta 162 gospodinjstev in 727 prebivalcev <4,4 po gospodinjstvu), leta 1991 pa 722 prebivalcev in 171 gospodinjstev (4,2 po gospodinjstvu). V Nedelici so 1981. leta našteli 698 prebivalcev, gospodinjstev pa je bilo 162, to pomeni, da je v posameznem živelo v povprečju 4,3 prebivalca. Deset let pozneje, leta 1991, je bilo v tem kraju 638 prebivalcev, gospodinjstev pa 166, tako daje v po.sameznem živelo v povpregu 3,8 prebivalca. vem območju Se ni Čuditi posledic gospodarske recesije, saj so ljudje iz teh krajev zapo.sleni v še kar dobro stoječih podjetjih, zato še ni večjih pretresov in tudi denar od uvedenega samoprispevka priteka. Razen v Nedelici so v ostalih krajih referendumi o uvedbi samoprispevkov uspeli, četudi so imeli gla- sovanja novejšem času, ko poli- so . I „ ker novili asfaltno prevleko,ji. 'Z, Tfienrli n'J Il^.l I JlVC . ■_ ceste zaradi napeljave zacije marsikje razrite. R .. uredili en krak ceste do cone v Murski Soboti. , pa povezali stezo za kol^ ' in šolarje za njihovo pot v bližnje mesto. naj bi zgradili Še nekaj Šp igrišč in rioeradlll vassu e pot v bližnje mesto li» ibdf^ igrišč in dogradili ja- ški dom. Brez krajevneg l moprispevka - zadnji re ^,1.1 1001 - Sl sc*''. dum je bil leta 1991 - si ne bi mogli zamisliti v; sežnih naložb. Ob lastni SIVIH pa su jiii' denar P knili tudi iz občinskeg^^ čuna. Za zgled dračunsko vrednost ^jilij^ cije. ki znaša okrog D j^ji nov tolarjev, od tega prispevali več kot pol(;o, lež. Želja ljudi je očitno toda po dosedanji verjamemo, da bodo kraju uresničili večino stvih pa so jim načrtov. riiili]^; 'ični. sanjs' .isC'^ milaN -13** faltirali cesto pri vaško|jj( domu in glavno vaško ■ stalo 3.300.000 tolarje^ [UJ' budno pa Je, da razvoj ni I' ihco. V tu 'I t Upam, da ste se v teh statističnih podatkih znašli. Iz njih izhaja, daje skupno Število naraslo s 3.632 na 3.681 prebivalca (plus je v Turnišču, minusi pa v ostalih vaseh), število gospodinjstev pa se Je povečalo v prav vseh Štirih vaseh, zato pa Je tudi povsod manjše število članov, ki sestavljajo posamezno gospodinjstvo. Tako Je povprečna družina v letu 1991 v Turnišču Stela (kot že zapisano) 3,9 člana, v Ren-kovcih 3,8, v Gomilici 4,2 člana, v -Nedelici pa 3,8 člana. Seveda bi lahko zdaj iskali globlje vzroke, zakaj se Število članov posameznega gospodinjstva zmanjšuje. Prav gotovo je vzrok v delitvi enega (večjega, večkrat pa tudi manjšega) gospodinjstva na dve. Vzroki: stari starši in mlada družina menda ne sodijo skupaj, zato se otroci in njihovi zakonci skušajo čimprej osamosvojiti, vsekakor pa tedaj, ko zgrade novo hišo. Res pa je tudi, da na povprečje družinskih članov tične parole niso več »vžigale«, jeziček na tehnici pa je v pozitivno stran premaknilo spoznanje ljudi, da morajo Se naprej prispevati tudi iz lastnega žepa, če hočejo napredovati. Tako bodo v Turnišču plačevali 2-odstotni krajevni samoprispevek do 31. marca 1996. leta, v Gomilici bodo dajali 2-cdstotni samoprispevek do 30. junija 1998. leta. Do konca istega obdobja bodo denar zbirali v Renkovcih, kjer imajo sicer 3-odstotni samo-prispevk Tajnik krajevne skupnosti pravi, da denar normalno doteka. V Gomilici bodo največ denarja namenili za ulično razsvetljavo, za katero so kable že položili, v enem mesecu pa bodo dobili in upajmo, da kmalu zatem, vsekakor pa do zime, montirali luči. V Turnišču so pred kratkim z asfaltom prevlekli Še preostale makadamske uličice ter pot do pokopališča in okrog njega. Naložba je stala 2.700.000 tolarjev. Sicer pa v Turnišču že nadaljujejo urejanje novega vaškega doma. Letos bi radi usposbili vsaj dvorano, veliko 12 krat 14 metrov. Tudi centralno ogrevanje naj bi čez čas delovalo. V Renkovcih so as- _________. čeprav tnm'^ nega samoprispevka, hali večino ulične razs'■ || p(( eno ulico pa so te dni p dračun za 380,000 tolmF .s^ zmogli tudi to vsoto. 61 r. Belici te dni videvamo )t kabelske televiziF. pf« v Nedelici, te r je vasi že gledajo v posameznem gospodinjstvu vpliva tudi (ali pa predvsem) število otrok. Za to pa Je na splošno znano, da smo Slovenci na tem področju premalo produktivni in statistika za zadnje obdobje kaže, da imamo več umrlih kot rojstev. Vzroki, da imajo starši enega otroka, so različni, vsekakor pa Je vzrok za nizko nataliteto tudi (še zlasti v zadnjih letih) strah, da Jih več ne bi mogli preživeti. Naj zveni Se tako provokativno: nekaj resnice Je tudi v tem, da imajo nekateri rajši kot več otrok - lagodno življenje. Tajnik krajevne skupnosti Marjan Gjura, ki mi je dal osnovne statistične podatke za Turnišče, Renkovce, Nedelico in Gomilici, s katerimi sem se potem malo »poigral«. sicer ugotavlja, da na njiho- “ if ici' sO grame. V krajevni skupnost' pred leti »zadovoljivn* blem telefonskih zvez. 200 priključkov. Zdaj F v primerjavi z 931 g^ i,, kolikor Jih Je v vseh premajhno. Želijo^' fonov, to pa zaradi ojt trate ni mogoče, rosi jjjipfj,,, n™lui- W ne kjerkoli v vasi, a sicd.il uliL.ii sedanje v središču vasi. ph b^i! postavili na zernljiSv a njem samostanu, k' F frančiškanke, ki jim J’'’ jcifl'.' in ali slej vrnila objek razumevanje za f=H tudi kraja m so pt'F^|r piti del gradbene d' Jim morajo seveda napoveduje za gradnjo večjega sredni bližini podržavljeno cionalizirano. I / ■ 1 ' * I Število prebivalcev v Turnišču se je povečalo tudi zato, ker so v va.si pripravili zemljišča za novogradnje, za kaz so sicer žrtvovali nekaj hektarjev kakovostne zemlje. Fotografija; S. S. JfČiihftl" , -rurnis^ tl* vodnih števcev. okrog 380, delo m tnfi‘ oJje^- vrniti. Te dni Da bU v stala posameznosti sb' jA 6.500 tolarjev. Za ločili zato, da bi s- stva in drugi poral ...... vali dejansko porabo pobirati povprečnib ■ nekaj Liepkih bese • 2., L. 2.-o' morah, bd Poslej vroče krvi naj »■*■ teri menili, da da bi drugi »o llt* I 1 I I ( * < I C p i, J / ii } *( T; 1, H Ir ^tnik, 21. oktobra 1993 stran 19 I ■i3 r^ iz naših krajev Cerkniško polhanje i Po Valvazoiju goni polhe vrag na pašo _ Janez Vajkard Valvazorje v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi ■^Ivdnje; - - ........... po drugih evropskih deželah, a je je lu prav veliko; po K J^j^o ji pravijo polh. Polh je nekoliko večji od podgane, ki ji '' bani tudi sicer ■! nepodoben. Je razno sadje kakor J, ''®rice, ki jim je enak p« velikosti. Zadovoljenje tudi z bukovim m Te živulcc prebivajo vso zim« pod zemljo, v poletnem času ng velikih bukovih gozdovih sarn« iz ene luknje » « .. Je pa na Kranjskem čudna živalca, ki je ne vidiš .Slednje letos gotovo ne bo otžalo, ker je slaba letina žira lešnikov in tako živalca ' polh sama poskrbi, da je "^TuSčaja ............. '^lee preživijo od hrane, ki je žganjem tnuaicev .»^vk«) m '^Ijo. Ker pa je od jeseni drugimi polharskimi '^'■oljeti tudi lov nanje, so nas tami (suhe shve m krhlji, or , kovega Škocjana. Lovci so do tedaj po bližnjem gozdu že nastavili lesene pasti za polhe po manj, da lahko vse drevesih. nas pa pričakali z Ocvirkovo potico, domačim žganjem (hudičev »švic«) in domači polharski kruh..,). l 1 Polh v pasti 1 Vrag žene polhe na pašo Lovci so nas zmotili pri poslušanju in ob po! devetih zvečer smo se prvič odpravili na odkrivanje polšjih pasti. Globoko v gozdu smo se ustavili in lovec nas je opozoril na nastavljene pasti. Visoko v rogovile drevesa so bile nastavljene lesene Škatlice, ki so jih tja obesili ob pomoči dolgih palic. Ko smo sneli prvo past, je bila brez podpisanemu. Ob tem prvem lovskem sprehodu po gozdu se je v pasteh ujelo le troje živalic v bogatem sivem kožuSčku. Nič ni bilo ob tem sliSati značilnega močnega pokanja in tleskanja, kar je v svojih pripo- vedi h popisal Valvazor, Kmalu po prisrčnem sprejemu polha. Takoj smo vedeli, da bo so nas domače kuharice pogostile z lovskim golažem s srni držalo, da je letos slaba polšja letina. Čez nekaj časa smo pri- nim mesom. Nismo se Se dobro speli do druge pasti, vanjo se je odpočili po jedi, ko nas je dvig- ujel zelo majhen polh, za kate- nila harmonika in domača Ijud- rega so trdili, da je mlada sa- ska pesem se je razlegla mička, Ta je v spomin pripadla v temno polharsko noč- Zbrani okrog ognja smo poslušali o značilnostih polhov iz Ijud- skega izročila. Ker imajo polhi kar precej masti, so nekoč Iju-' dje pripravljali polšjo mast (naj bi imela celo zdravilne učinke) Hi in vanjo preko zime vložili tru-pelca ujetih polhov ter jih uži-vali vso zimo. Tudi pečenih se P^^bili na to ohra- v turistično atrakcijo, četrtek proti večeru poje veliko. Vendar je od polha koristen tudi kožušček, saj iz njega izdelujejo različne izdelke, najbolj znana je kučma - polhovka. Že nekdaj (po Valvazorju’) so polhovo krzno izvažali v Italijo, Holan- I prispeli do kivslti dijo. Španijo, RaV-fiV 1/ Dr/3/)/l ^^govarja, sama pa iste potvarja. Poraba ^iti ra I kg prirasta, ki jo je dosegla v prete-)t zmanjšala na Kmetijskem sejmu na Pti izkoriifanjii krme, le na I S i-z' imamo za vse selekcijske farme I I Pon’^ itrme c islim krmnim sesiavom Ker I 5 , ‘udi posredovali, delamo krivico l[?ro- '00 i..,'''"ieuk Je kriviien tudi parameter, lit>^ io(j r .j'^ščuk je krivičen tudi parameter, Iei0 ' °kram.\kih pitancev na plemensko svi- . 1»er __.-.-t-tj...’ . .. _ __ S« uporabljajo v vsem svetu, pa tudi, '' 'majo po kravi, koliko pšenice in ' f' n-ruMr A-irrirsir ha hd- A*rf vtro- . ‘■‘■'fJrt.vZ’//* ;.S enfZi JPZjf/; let podatkov, ker jih niso našli ' '^«1^ poročila. Prav to poročilo 'navaja' 1^10 Farma Ihan I Farma KemSiak 19B7 198K 19R9 1990 1991 1992 15,57 12.96 15,91 12.83 18.17 18,80 19,74 20,88 Farma NemSiak Zasebna reja 36,0 kg 34,7 kg 11,80 |j 13.26 12.88 12.57 Iz tabele Je razvidno, da se splošno zdravstveno stanje na Ihanu iz teta v leto izboljšuje, na farmi NemŠčak pa se ciklično poslabšuje. Da bi to stanje opravičili, trdijo, da je na Ihanu števila pitancev na svinjo lažno, ker pitajo svinje na IdOkg. V istem poročilu RTF pa je razvidno, da je bila ta teža 120,88kg v letu 1992 m je samo za 17,8% višja od teže prašičev iz farme NemŠčak. Če višjo težo Ihanskih pitancev korigiramo na težo prašičev iz Nemščaka, je farma Ihan proizvedla na plemensko svinjo 17.72 - sto. kilogramskih pitancev, kar je še vedno 5,15 pitancev več kol na farmi NemŠčak. Primerjava tega Števila z zahodnimi prašičerejskimi deželami pa je v naslednji tabeli: Farma Ihan Farma Nem.šČak Ostale farme Zasebna reja (1992) 20,88 (1992) 12,57 71992) 17,15 77991) 11,93 Nemčija Holandtja Danska Anglija (1991) 17,18 (1991) 16.05 (1991) 15,80 (1991) 15.20 Pa teh rezultatih farma NemŠčak ni nič boljša od slovenske široke kmedte reje, kljub sodobni tehnologiji in Številnemu strokovnemu kadru, ki ga kmetje nimajo. Zanimivi so še naslednji podatki: V letu 1992 je farma NemŠčak imela 5386 plemenskih svinj in brejih mladic iri je proizvedla 111169 živorojenih pujskov In le 76 738preživelih odraslih prašičev - M %. Letna proizvodnja farme NemŠčak in jarme Ihan pa je bila sledeča: l■a^ns Ihan NemSčak Število pl živali 3879 “5386 Indeks ~~1QO "739 Proizvedenih prašičev 8489347 kg 7375754 kg Indeks 100 86 S lakšnimi rezidtaii hi na zahodu farmi Nemfčak prenehal status selekcijske farme. Ko smo biti prašičerejci še organizirani v bivši Živinorejski poslovni skupnosti, smo se dogovorili za različne smeri proizvodnje. Farme za proizvodnjo prašičev za sveže meso m farme prašičev za predelavo. skratka, lahkih tn težkih prašičev. Za svete meso ima prednost pasma Piatratn, ki je izrazito mesnata, s slabšo ktikovo,sijo mesa Ivodeno meso), Farma Jhan Uvoz 7 Vse L ai.Bkg ' (arme 35,4 kg 33,7 kg Iz navedenega je razvidno, da ima ihanski 106-kilogramski prašič 200 gramov mesa manj kol isti v Nemščakii, zaradi česar naj bi la podatek namerno zamolčali- Glede hvale o prednosti prašičev iz Nemščaka pred ihanskimi prašili se vpraSamo, kako je mo- gače, da je prodaja le teh v 5-ih letih nazadovala od 5 118 na 1522 prodanih plemenskih prašičev in lo leta 1992, ko je bila farma NemŠčak edina selekcijska farma, z absolutnim monopolom. Prodaja kvalitetnejših prašičev iz Nemščaka »mimo Ihana« nas ni prizadela, saj imamo stalne kupce - štiri mesne industrije za lahke in težke pitance. Farma NemŠčak pa po bankrotu Pomurske klavnice žal mora razprodajati svoje prašiče mesarjem in lokalnim klavnicam, po celi Sloveniji, kol so jih v svojem Članku našteli. Resnično bi bUo bolje za vse farme, ki v novi usmerjenosti živinoreje niso popularne, da bi bile složne, da bi izkušnje najboljših izkoristiti ostali, in da eni zaradi boljših rezuliaiov drugih ne bi bili užaljeni, da bi farmam, ki so r težavah pomagali, in da jih zaradi kratkoročnih lokalnih interesov ne bi onemogočali ter se pri lem skrivali za kmeti, kt so danes popularni, včeraj pa smo jih vsi premalo upošteva It. Dr. LVeUAN KRIVEC Pripis uredništva! Pismo Farma Ihan ne iSie krivcev in ne delo krivice objavljamo kot odgovor na zapis Ne Farma Ihan ne Krivec naj ne ižčeta krivcev in delata krivice pomurskim svinjerejcem tudi zaradi lega, da nam ne bo očitano, da imamo kot provincialrii žasopis, kakor nas je imenoval g. Krivec, svojo držo. Ob lem opozarjamo na njegovo drlo in nagibe. Tisti, ki spre/nlja druge časopise, bo zlahka ugotovil, da si Farma Ihan na vse kriplje prizadeva legalizirali bolezen, ki zaenkrat pri nas še ni legalizirana. Neposreden dokaz za to je ravno objaidjanje Člankov z isto vsebino v drugih medijih in ekonomsko propagandnih sporočilih, lo pa seveda Farma Ihan dobro plačuje. Skratka, v svojem boju ne izbira sredstev. Seveda se ob tem postavlja vprašanje o njenih dobrih V namenih za slovensko prašičerejo. Zato bomo v prihodnje tudi kot "provincialni medij« po definiciji Parme f/ian poJobfre ob/avlfatj le za pla- ^dov (Je je fd vkalkufirario legalizacije bolezni. Med pismi, mnenjs in stališči smo v prejšnji številki objavili pisanje F. F. Kdo vedri in oblači v radgonski skupščini- Pismo je bilo napisano z roko in lastnoročno podpi.tano. Naknadno je bilo ugotovljeno, da pisec HI imel toliko poguma, da bi se podpisal s pravim imenom in pf^mkom in se je skril za imenom že pokojne osebe- Zaradi le napake in objave pisma, kt škoduje dobremu tinenu m časti vseh oinenjenih. se vsem prizadetim r pismu opravičujemo. Odg. urednik J. VOTEK stran 20 vestnik, 21. oktobi^ 19^ vestnik zn člŠC€N Ji€ VINN SREDSTVO ZA ČIŠČENJE VINA i Bistrin pletenine iz kolekcije Rašica pletenine iz izvoza perilo BENETTON PRIPOROČA SE - nni t. vsak dan od 8, do 18. v soboto od 8. do 12. itTt n I i I i I i I l L \-TRGOVINA BELTINKA! Gotovo se radi pohvalite z vinom, ki ni le dobrega okusa in vonja, ampak tudi lepo na pogled. 2 dodatkom BISTRiriA bo to vedno mogoče. Beljak vsrka vse čreslovinaste snovi, ki naredijo vino motno in v nekaj dneh bo vino tako, da boste lahko skozenj gledali. BISTRIH je popolnoma naravna snov in vinu nikakor ne more škodovati. Okus in vory ostaneta enaka, usedlino pri pretakanju brez težav izločimo. Dolgoletne izkušnje vinarjev priporočzgo uporabo tega sredstva pri čiščenju vina, modema tehnologija pa gaje naredila zlahka uporabljivega. BISTRIH so preizkusili tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na oddelku za vinarstvo in ga priporočajo za uporabo. Za čiščenje 100 litrov vina potrebujete 10 gramov BISTRIHA. Če boste sledili navodilom na škatli, boste natančno videli, katera količina je primerna prav za vaše vino. BISTRIH lahko dobite v specializiranih trgovinah, vse ostale informacije pa po telefonu 061/813 201 ria zdravje J H s GRAMATEK DOBROVNIK DOBROVNIK organizirajo veiiko prodajno akcijo z NAGRADNiM ŽREBANJEM 30.12.1993 Pri gotovinskem nakupu iz obsežnega prodajnega programa (gradbeni material, umetna gnojila, tennično blago, akustika, orodja, izdelki za gospodinjstvo...) • prejmete za vsakih 3000 SIT kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju lepih nagrad: - moped APN 6 S - mešalec za beton - vrtna kosilnica bš 1 - gorsko kolo, 18 prestav — cement - in še veliko drugih nagrad Za vsakih pet nagradtilh kuponov prejmete KUPON, s katerim sodelujete v irebah/*i za GLAVNO NAGRADO OSEBNI AVTO LADA NIVA dobavitelj in serviser: Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer Veliko izdelkov cenejših za 50%. v tem času posebno ugodni prodajni pogoji za obrtnike in podjetja. DELOVNI ČAS: 7.00-19.00, sobota 7.00-13.00, nedelja 9.00-13,00 TELEFON: 79290, 7920^ g Priporoča se GRAMATEK 'la veliko in malo, Dobrovnik 243. NOV0 NOVO BEBB d.0.0. Strukovci 23a, 69265 Bodonci, tel. 069/49195 Podjetje za proizvodnjo drobne kmetijske mehanizacije, servis In prodajo I PRODAJA NA VELIKO IN DROBNO - vrtne kosilnice (s košaro, samohodne.,,) - kosilnice na nitko (Jonsered, Stihi, Kawasaki, Husquarna,..) - motorne škropilnice (Stihi, Solo, Ideal, PAN-AGRA...) - motorne žage (Jonsered, Stihi, Sachs, Dolmar, Tomos...) - motokultivatorji (Gorenje Muta, BCS...) - traktorski priključki - rezervni deli za vse vrste strojev - verige za motorne žage Oregon - vodila verig za motorne žage Oregon - rezalni program (Oregon, Felco, ARS, Lowe...) - Škropilni in zahvalni program (Garden, GDM...) - črpalke za pretok vina in škarje za obiranje grozdja I SERVIS MOTORNIH^ Jonsered Stihi Tomos Sachs Dolmar in drugih SERVIS HOTOKULTtVATORJEV Gorenje Muta Goldoni Honda BCS in drugih SERVIS MOTORNIH ŠKROPILNIC Stihi Solo PAN-AGRA Ideal SERVIS VRffllH KOSimiC PAN-AGRA Muray Briggs Aspera Tekomze SERVIS KOSILNIC NAjNgO Jonsered Stihi Kavvasaki Husguarna Humelite iansered Poleg tega opravljamo se servisne storitve naslednjih izdelovalcev kmetijske mehanizacije: PAN-AGRA, SIP, BATUJE itd... •taro a novo, ofanna ki prodaja nb9ane male kmelOsfce mahanlaa^ ■ Ali ■ “ Oh gotovinskem nakupu Od 5 do 10% popusta Mn/MOST P An A - možnost plačila na tri čeke IVIVbi ivv 11 r bnviun _ kreditno odplačevanje od 3 do 15 mesecev NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 3 j^stnik,^. oktobra 1993 stran 21 I ž f, I: ■.I . I,... š_g^ns = <5:=i5- S-?---«,2 S m: ■J ■ televizijski Spored od 22. do 28. oktobra A C A ^8 C !^tU >U1 ag s §g flSš igisg s §a a I Iti JT" U o® 11 % Pul % p: SS Ss L *** ^5.1 (C g < z Ul > o « > < 2 Ul > O Vi > 2 Ul > o Vi P z Ul > o Vi > < □ 2 Ul > o Vi e 2 Ul > o Vi I o n I i'l^1 (A fc 885 a^M^R e.S.2 saS^o^s^SsEsS :S:5S'os73oo I '®^oPrirtXrt'Q-,N P/ri“h2®®4^ AtJinGOaSrtOEte >*Ki rtO .vi 1» .D ■g rt A • CtiG. C 'G O O O m A m 31 2 'G -s 9 9 'C T 'Si h^MhS Pfl<»o«-iAfrt 41’—ragR.j;"O oZm’-' Osz^.’^*^ ra ' --■" 2 - 7 5 ra 7 ■"'■F "t ra I In IT! o g--S g”* S u S ■ ■ ■§.= ■5 & I □ ■oS'" ra rt »O .2 S5P c tn 4< 2 ** ni — f^n2’^'2BAoo.o " gQ I '^■©■ra5?> & 19“' S S !Z iZ o, ,r. Z _g9 c §„„o-- . — " L G ■ J* Q rilN Im “ TT N H ctMA A 'C >■ A O jn t 4/ ' ii® 22 2 117 ■^d S|?s''^7 I ' 7'C. ?Sy-'5”® n n <» {B o d C I “’s^ff2Ex; fl..5-S7 - = P £ .rH O š— 2 »Sl "S ■S^ga. I d s J? “ A C A ' ' 's:' ■ S| = o 3 3 S-: u «‘i •« O < Vi a. 'N O < > A fl - « rsj m I e E • ■“ rt Os 8 •Jifl c - Ora gš.^s^g”’'" d s 5 s ra;;:; o ' ' a'ra!~7ds a .23 ' Is^ra7;2z2.s1 -V> c O .ri^ rt ■•• Ž'>Iq3S;S i S raSra= I “-“37 ■■■ . _ R rt /n A J ra h »» r 3 - šn 3 i'®o.aJ - rih. A O nj . I 3 ■^ > m V-: N I, ra O ' « S > 3 g liri 13-9 S 2 E raoS S ' I rag? < ra B.g Si JJ ra ‘^■i.^i' 8.2fl SS-§£3 ■■=-o,.., ~ " V 2.27 S-73 '<)£.> Sl J £3 N O 55 O r-j "T2 O [rt t- < X c I c 1*2 rt -i ' .2^3 e »S “ .3 o ! 2 □ »■^ > > 45 U .<8Š I V? ; ffl O o K/» I »a u 1 J* ■i=i.2?SQ g®^ aS?'is| '^■i’Sf''ra ' O-Si^R .-m”‘uA(/>.— c-^uc 1-rai u;C3flrtSrM4iA -.« ?: p o 0.3.2^04 c 3 :1 K .2 i'^ fl /%/ . . rt .- Oi o I V rt <3 c u 4? c > X 5 O en (T •§> So I v '>u Vc fl 10 ES c ^□s ca E A U p rih W rt *“ rt - RM ■■M .Sl fl O (dO c2 I I 03 C ‘m 2 Q i5-Š od —I 41 ■ rt G g s ^2a ^^7'f hS ir« 29 « ■■■■-'3’S « ,^>2 egiS? fl o 3^7-s.s t> PKJ ;> ‘ rt-« iX ” G -3 2 "N 2 °.S S g.= I (2 :329>-g 8-8s«2 p > I -^I fSjR-o.b £ -S S? g-gS52S:a|gM^ j» ■ SriO^CLpApA I I C, >N CQjon £ iCiR^C CA > < > 'Č!?! (9 C8 G A I V, I ►; B Avh .h« »^'E-as >3.32!■S c ■ '■o G (S — " in I u c cc •a •.o I o <.- o v 3 gs7:: ^4«fuh3 aSS Ura F JmS d7s.§ ,351*259 O.' 8 G.«* jH rt^oocGO iiGS rt “ SR^-gM »5 = ;^ S g 2 2 2 ** |7’i 50 §■§';; ;g" 2 s |S«d<35.g 7^-|_s,^sSsSgS fli MO e fl 2, §JS S a.§B:S.= 5 jjrSgi ,_ 2 G V A ,._ S Pl (M O iscza(8(§S e|s ’ S £ r g — 2 S_. mmc) •^2 ' I -gd g“= T-rF-Gn-B-ng gg^ 'S g E ra ' S F s 2. « 2 W) oi kl^tSlSala iT7i3i;|.2'2< »u o 2 P ns A .X G rt N s-' »*“ G s is s *rf 'jt: tl LcOrtrt^h^ 99 >»■ =04 ' .S '>9ra _; Jra^o *s “g.Sc:.! I '£.2 "r^ a.rajrag I c Sih^i i's.«^d^^r-A.M.g.55,> A®-; I > E i ■c-> ‘^■£,£'§22^.«", “7° "«2.' 'O^ s rt A . rrt .-} 41 »G 00 tl . O ,SG J 2 > O -TO X CM cc.^c iczi^>’^Mr'» ._•£■£ S =>0^*0 g I ■Sigi tn'§67 “q S .S £7” S “7 s s r« gT; M .X v t 5.0 g° g fO u.' o ' B A A T A e o "rt “ w 2U(/i t>i '“ I M _ 5 1.^.5 iTO^r^ini E A M Z i Q t5S '5 s. t- ESaSS-rd|E;g-S ' 'S 'oSra g y ■s r.; Sr, — « t A F U fl •b75S i Ji e " '^Q ° O.S m fl I » £ 5 O '**2 o A o* e ■-M m r 'R' ' 5 ■5 B ® Ofl^. m la 3 ,-t x; cl. • tl I “ s E ra > o S i.i I" "■ CL. ra ra Eb._ hu 7■5.■S !3'^“ ra s "O s rt I .-^s o 2 ' o 5. '■■• o 42 2 - ' g. I 7 Clri < O O o « fl O I A t) Vt ■Jril§ tl « rt >u 3: G I g Sgs << g.^ »tn rt 732.^ ri *l cj A I = o 3 2s£ I ■£ A hX i.s^ss.; ’ 1 tJ <9 C C S iS < Vi X < 'N O S p a>.1 S"^i» rti I J <0 ^-■=ra'^ *p:.S M.' h— " rs «sflI“7 i-j ’ J £ rt IS 3 g £ t b :g R ._ e -g S7.sT^ 5’ i “ B 'Š fl 5 C X M 3 P SO ' S.1 hh?” n nU O iS «« s iS^fe fiu-h s © F Sm;.; ’ "s" S.-®« E '"X R G fl A _ A C N I > I 41 .X -.-- •» -h c O<^r« (N cc A M in # s “ “ • 4) zjS iŠS JSrarao.-g I N c S S -g. u O 7 , ra ■=-eS.2^.S g tSS-S e S o S ra C-, — £.£ ra. E 'R n .§ g‘7:l°o-N57 g “= oS^m *'G(acn 0.5 g G Em “ -G S S |‘=?9oaS - 2fd aiSjTioo-S 2 ®"3 O O 5 3 A ^Id&Slrao^ 5" ■> Uri I U3 I ■2 2e 0’ra 'b"? a*® = š■i3SSB £Ž“Ni£žg>dd 3.2Or..Mo "«7 A o so , 0^1 « m o 277 - J t> '5 fl rt M J’, rt • 9 * *>-s ' a> »3 "a ’Ž (O ’w O Ji »13 i I w fl -‘ * 5^:“ S^2 3 43 M M I tfl I M S A « (J “2S2.22£ f 3 I 3 "■ >F S 'č ra 1 -S-S— ra raSriri s;2 g g o 5 £ §n A 2*^ s 2 c ** , a-p Sp 3 g !L5 S M MMltn Cl. g .& 23 CA a a E iS?e a g '^2 :- l o ».■ ■ =.^ I .5 3 nr «-- • R 5 S Ji,g ■ u = ■ - “ 5 s 7 “ 2 9 8Q »5 I A O A 1“ S O o ei E > gS aas^ji« e;š’a lO I G fl i '5 'S « N K A E S^|;§ragR^csSra gfl^° I '.tl I , .^g S-O ^ ,2, o« S 2t rt O .j'C vHLJ (rt 7|£?|S“2° - -“2 £ >S!S N fl S g „ ■' o SfS hs^TJ' '4^ -4 ■* rrt ,^S c o 9 - C uG flo A «"S S-Jt c ' =lTs 3 c 5 3 s ■^-' " ¥ 7*-'ra o >U o 4) HSgf^^^Sdl g »rt 9 A "4: «1 K ' d O !3 fl G nj c .£5 ■§£ ?82 š12 ^|S7.S a S7-I.ii- ■ ^tf4i.2o2-2n.52.a 1 3g g , 'C S ■13^223 S 5 A A oo c , B u 43 A rt E t < X Vi cc < *N O S > ca2 5Bg|^ ,3 ra ,.021 “2 s .i^‘ ■f.'“’<3„£ • - ra ^Q.ra‘goS^.. 2 — g'C^dmigflv. .ra C .g 5.3 "ra d S -2 Cl — cn ^7 . t tfi T'. 781'1117I žtlJajIŠLf ■I A lisi i e" □-^ ■■S >2 S- .-sši'§|.ss Os«^iacZ5A .ZSGoJdS I s 00 §-3".2“7‘^ o ra ' S O ' 3 I > ■= s E g ra-rt «7 « ra c .72.«^ ; gra 'Sb J . id ^3 S I g ra “s s ra® u C 3 ? Š S ?>-o£ " t; S- „ ra „ „ c ;n ►“ s ra 3 a 2^ I ; 2 "Sl 7 S 2 I &J • o >2 w 5d 2 "►1^ « X A 5 < I w Stri s H 7 ra.3Ž ■*'*■> ® 5 E« £■ rt -a,*^ IIM o G G p X S-3;2j3£ ' *SŠ §9 c I 3.:£z St« S,'-^..a2j^R^ S4J h _. G-^-^Osi^ >p_2 2’5S'G’^_ •" ; ._ 4 X - ' I Ž -Š^' c fl c I A M A r oofiO & —-EEtN^SCpIrH I 1=^'r = rtn*P. SlSI^C 2 &e , ’ ra s 1^ ® - ? es S S9 o.s.£:li §8 I o'SH’ad6.SJ‘ »ra — ra 8-3?T->GTi ” ■^»CO J 1 Li W1 I s «<0 » < > r- .Ho 8E1?2 m s« =^11^77 JS ' (N i<5'iShSh.EG S<2T|ra“sBS§ —!Od_«g- “ s 'g< s n. f* P .£? I2IIS oo š J ■ f, tn 44 rt fl la u’ .U^*^ s s o g X « £ s a "i^d sSis IrS^IiS I'raoss| fraj ^.,Q o3 I oQ • S 5’113 — F' n W I -* * J fl ra-S ' S° • " S Zj-n-o ra , ' iR- S - 71H & a !!£r, I Q9 " v*2 s e o p 5 i £g« I : I S £ ra e o tl ' fr* s7^S^7^|%§.s1 IraS^ra^Seri-gS^ S.S g^g a BBi.M I S.5 E '“" B^^gSra ra^S ra,jBS|“ra2C ' ® S"^ 3 3'1 2 23t8 ol S i a'.^ S i a'.^ °S2£? N 12 6“ !^ra; : “8-^ I .iahr I rt G a S-aS^i^a 3^ 21’S’^ E IšISaI *Ž9 Sf? 1 = «S9 'C n [? p X 3^ >N C ^1? __; A ■• A C 'trt — -h! n Gl^r*! p ¥ -B "* hST O rs hS ' «2 “’ 'ral 1e!’1 s ' f-i «'.5 h *K G a o . A '= "* o io s ra« £ J^SS 5o9® 9 « " 8 s 'n." H s m 5 c hrt Irt r rt A i; 1'5*1 o 9 'J; .d a s G\O’.GCA>^m s,* umtN «'i 2 on A .is-- <1 m co i o .a,'«? A A ± PIŽOI^U ^■Sr, l^N—«►«► ''diESi-j o - 5 p u a,s •' " B ' N c o.,(!j g I _ „ ra^c-g^^lg e&al Si A O J (t r- m. .G 2^1! ■■=£(§7 U tM — A I M 9 P go- >r,.1 n ’ A a In O c: ji (N Kg fl' ■: S ' £ I X ^ £ CZ: »n O S = O " I cc Vi > > 'Silira *^sS '8 3S"'r.§ rafl’ I ■3fl d 1 . i5 fS.t 5a a «* <3 rt A g*"' v ~ rth 4» ?So 1 d c 3 a .s ' rt — rt O'.5^c ' ,5 s g I s. 2,'S S c 's o Q a g S BI® MrO E°§^'2"Sra3c«ra ' I 1 E ‘ 7(?g-§? C P.S qSp § T-'’ “ »A hX K- fl »S *> 52 s I g **' ni B m s I A p. I I >0 rt ' 9 -J? C ■5 2 u.St, " o- g M;« E a X A G J< .S £ - A 'c c M 2 4: A S. riS = Hat. “SS E* F ' ' d I I E I iK K I 5^ jas^,Sx 41« C’-'mg 222 25 « 0.7 S.5 £ g" T ra' ' ' ^S.- 2 2 ' ' 'S 1 .0 ra § giiS “-S e'F .- ' cflJ3 A«n*n.’ fl ,. ., rt N g '' I c W " “ a.« = M o ^3* rt s.” e •p A 3 >'C* A g 2 2 ° g a^-^O §.□' fl X O S a.g q te 9*^ iž M fl M JS > ra 00 u g^'; o >. £* ils* I 2 «2 A rj ^7.“ B bŽ>.’3 G S _ -J sO A O ■ 3 '.fl M a) a ■; 40 O 1 _ ', I ri^s^-jh „ , p^iO ‘'ujS c A Sc c sl c 40 m 'C ‘rt -i ri'h o rtiS-3 ^1^00 S £ I fl .£ 8'' g .D .S a S S.;^ 2|“E3 ra c- ■'l 3 ” f-i ' 5 rtri gS^2 o fl . in » rt ,s A^^C A SS-isg ’ s .2 Is 1 o « .ra ._ p ras. S^S'R E g ^Orto^eB'* ** cu rt CM I K ,5 ev ■ t, - o ’- ■ JU t) si.i ST aS §f8<£ ' ra-orai.: ..a tlfl 5 'f 5 S i iS a Sl^-S -K “Žb/O ? q «a N t5- 6Ci cc ii ■c I Cfl I a I 30 t X ■St.'« O 2 o 3>'SniP^ fl .»S.- JriS ■*■>-«£ 'ra I ' -ri s I 8 a I e.i5 " i F s ^■PZ^rt^i^So^io ' cfi A o - &-CM .2 o S *5 a '-;bS ' >2^s°a2.^ ■“ "tj X Q tA 'M' X. n 5? tn !*ft c- i 2 3N A iihh ^ ? :§ .Ž .'2 7'-aSaH S E rt St A e X J,-, — I... - 8 3 gj T ■Sd^-2 raN7“"° Ji s 8 5 š,a is agSiS oowN(GhČiQv>i M e o o ~.- A '■ i£ GO*| I K i- ■'■Ji tc J S,r^SEJ o.rt g 1 A A G 5 2 sžo O ..D “■ A -i 11^ rtrtijAii^^A € S'.| ■,§ Š O ?• h* 3 w 7k 'i* M g 5 CX^'*Q g.'< fl m m T '■ 2 ® Ii O ;q ?,- 5 £-17«" ■ 3 it I ■--•s-Ž^^s S o. X mO ® 3 “ ■-- - -S-g■g7:2^d33 ! raic.nS3 d°fl3£ ■ (§■7g'"' '7^'” = kh JsS-aSES g" .Š S - "S^ ' ■ 1 Si 70'«“ d s ’ - (iriX> A < S » M ^gs .B.<=> . A 00 C - ‘ P ti 2 G A fl m < Vi X ■Iei2ls7^<3.«'§ >« I H g q o § A CJ 3 « ’Z! g .5 o O A 2 J G 3 00 a • i ':S-“:i aiTJAt-ASfc-— c 4> c 2 A ►3 A .3 v> i: X O 8 0 t« {J .. — s :x ?. :c fl 0 (SJ ,!U A N 1 V) 3 2Q '7e-si v fl rt o A •ri °-S,®:č a,o’^ “13 S5«ri. §'85 I .1 fl ‘O iiS c fl .s s ra «i ra §2 o“;g.ra?| S- I 5 .i ? S »K . B8?=g5;g4^jg Ucxi3^i ' i'5!^.^«JžE2>®ES6’rt ;E.-^<5 s i ■§ ra| ' |5 s, i c2 “-“Eia c>uw«--iExo2..> I E . v ^S2 • O .S fl Uhrt-s "S s 93"o 'tl, A ' U • o * TriP -- "S IO«._*C4|2 rtg..E^flg'3!9.§g:Sm 2 ,§ ■a -N Jri K « 2.7 s 7 . tv> 2 E u ra .ra ■fl.B £ ■□ ■§ 7 2.Fflo ono^ sra o i = lz^Ž“>“ŠŠ:3s “■'"''o. sjri2^§«^Sll =.a^^ra; I s -e" 3 I Af^ic rt .; Ji fM iA A 4> A cc = E«^^-S,s:g ^8!^^-'&’^>dggo > rt ... • »I P .rt JA .-* s I M S.§2'1,3S<3 ' ra 4 lu -2 I ■71 r? a « e ■=■ a-;; L,7i^S8 g ggo.s § i lE ® rt fl fl -2. i-( ■« a .r M. id: Oriii^KZ) C t I O frt A co 1"^ S««;! m A (Z) 7 ižJf> .s 3|Š gg3 = soQc.£it4(/:i^3 A N Xrt®’^rt.ri-h o U3 I ga ' ;S-S F ' o2 do = P *gQrt--®°2šls^^i§7QS rt M|.J 000^'7; £ «3 K - I 'R ,1{ 9 “ g(3- a U P CM 4> »U O Um , A A M -8p^ Om c S^IffS- I -1«« 5s.gS as« -iliiii ?3S =O«2 g^, ■? ' ^ ^7 E 40 _ rM 4> - I ' 5 ■ «rao,«2«£ ■"■'"H — -Bu^OlraMiJ^S" _ frra Jrt*O'rt * rt ■“S®-.E oo^t^c Sx “ ,2fiZE'?g«£O« Q ‘graQ.,r — £ cT 3- F.2rt*-’g g®.a^ :'.‘i “ B JS “ £ r. 5 I Ijgo«,«!'® ' « ' 55 s 3JJ"-f»5c “Z3 V» .• o o A ,_ m.— *. 9 6 'JS 2 "«•.£ 7 ff s 5 A tn G . O V, \hp N > .’ HiZ c 2 Jž ~- i K jšo«J3 ' g ?i < X Vi X < o S-S = ‘ B xa*» c? N o3 c-5 sif - " MiQ - 2 .N P 3 , . . Siiissg i5£g •“ _«9r4xti-i .S5!N s j ^-sIr - g£'|2 = “7j§Hg M K u , 2 (-L 41 I C4Q lrtQ^4S . ' 3 — ■" 7^2 c J ^ '. I ip c SS E “ ■ a 6n5 ■ oc: ■ 11 HI G A * n »o ■it-,— ' loS c =.š -1“ e’S,|-ra 2 sBS=E-., I “ s^e.S« 7.pS£i£3^; 3 Ho I “s ' 3 gdJr^^s ^§4^E.7« 17^0^7 rt i - = ■gSos 17^ ctf»: 2" 3§ ; 32 SS« 5 . N ■^'Iž A k 6 S2 rt o A t; K N m 2 * 5 X .raoU|-:7^"27 rF OV .»s £ s ?— < . ei(P rt *.« - CU c 5 .“ I c 0^ £ . C£ s- r- Sl" I N c a =ini7i ■fj !Q j£ .= 03^ -78ŠŠgSss ;s.S;:our;««o- h iB y s ' ' I ' SiJflSVŽ H K tl h 'H M -Jf m > i>S?J« ' 7*77-'' Sit ^-=^5 1'8 81« S ^SialL 7'^^-g^ - E g §5 Mh-K c lA I Rri' I I |Z| 'C 1 atiS Hg [3 s^z Z I fl 0. £ 7 a 7 B p-g ' ISi uZSflPflrap ^ej^jO «ai51i7Wr °"“tS‘sSsra^a ,iS§s X , ? 2 2 Sf:j g ^So(?1 □T^irPS^ o iG k ■(5 m <>ic odOž* glS I I o (E .D § I £ CC Vi > < > JLE SS^RSg gdč ■§ su7,;b.„|eS zre 9— ’■’ — -" 3 ? s , I ' ■ m ,_-. pSSa O A 4,) A 00 i i' “5S h. » ‘__________- .r 2-G Sl ■'.SB M A E S I » ► fl s X «, ■s^JŽg. rt sl = 'Spis^za :;8s«'p;.g 7 I fl S iifl.U 7£^=5r :ss? AUU I “ ^-- > 3 el I g(HUU I s3.S:a^5i#2.'I S^S-S “gig ?s a;.a i >ii;oiž<7.o.£ < X Vi X < »N O < S p s ■«,— ViHt^ fert^-.1 S.1 |«2i::q 5^ ' gSE« , B^SSS^Sddsa I ■Soa £-3'' =,7".* S ' .2 ra 5 ra ' 7 " 5 O it3 ' i "osS-g >£“ ?■« a s rtX g ifi I s \rt . 4) 4> =■ , nri A O V ' VI Oh oo V A 2 ^^o O SP rt J* m p N Os -J S &• J “^e-4-«s^ : 00 »o I I o SSK”. fl 3 3 rt>S 0 A £,£Bh o g P ,gs,5..BS|.fg ^2lier.5£- Zi .o^ŽCtffl^c 5 ,!>,— — h-h 5 h *n >9 o A a 2 ? •S.5 i 4? .2 .£ -S ,£ <> .^ 5 rt c ”" o 00 *> h ž 'h b c c - > 'V i! «. C 'C C/^ tl 'A V> (S fl a- o-m § s E I2S s~ ^22‘^rt'S/i’^ “ "-gS o eo v c2 a •= 'o.m O B E ES I , -" I 1 ' C i r '0 fG ' _ m ^=117280 C O A I I ' nt rt« I A "S 'ži Obiraš ' 2S>qL.,9 Srt 3«.go!n ■S e* S <0 n» 1?^ 'Ji X ’ "S 'i;: rtS ' L. in i 51^ s.K, a < iS J e H 1^5 ^7---iS ( d« ra ra2 5 S ■S ■■■' «n ='® S ra -fl g i J; S 2 2- n a a ra -i z s; .3.3 ■^fl^Hii? | 37 ;c G - -i = ^E 'ss.ii-ap -■sn-serat^ s _-Sra.5 *s . SKjOg . ria _! _;9 ' 7 . ^5 '■■2.2 ;! ■; až „ - I , ^2hra^^|laK|oB^sa«r-i^ I irt?iSix2i7Sie4'so[ž,UJ I I l l l J ’3 8 §7;:? o ra^5,Jra^3-d;S SO I A ec I £ a 8S.§;5S5S.ss^g rt' /rt E *' čx 2 o o v. .* M b 4J ai C4 >-.■ “i* O rt j> A O i.st. ES.5.igii-s.;. e=25ra^?«i^Ž| flr*t a 5fg,S|i33i5(g ? « ii s 8=eS^F8S=^^S||.| * as 2233 S 2.jj- J „ L 'i _ S*I1"5SSH rr 6 ž i J ='».:ri O fM S 3 SJirt So- 10 o o ~ Al ' ' S3 C1 VGA*’.. rtNgiS'»:| fe I ,= ----- 7.§S .ra^SS-git!« .. >003k on®" .g t) CM 'A 5 Brt 2-^oo„»Sao. anri75“-^ 8 8i25 rt s^JSrt^*^ a IS32 spi «£ A rsi « n '-’2'-rt7^es C I^r"" r-_3P^^ O X £ riX 30 O g -*< G ra., ''rara-i?.E;_“. eaf-. BiP > ras >u g s g'* .§.„s ‘"“(2al C I M .. v * > ;= O "lA S T T. y * £3 J A mži Q S N X 3SS oc Os “’ C £ C = e£< , fl a E a . I ._ d ra $ I l?|gg7Nfl^ s ra -3 Sgt^ ra.H«'^« S-flcg E-OflI I -Bij.-i E"« S g.; 2lSrar-2 S“3i’-' e— &S.8ZŽ , £ , l®S«nS3ggšS I^SS >š-iH = diž S22SadSd|^^«2 22!|S7d d I I , , lU . Q “3ri3 . , “ . fl.? i? -S in in . A 3*0 c X vj S ? § r- m .S 2 .g ■5.« rt ' ® ' 2'^'" “ Kb? ' E „ « 2 . 2 M***’-' E ”X.g * w s- e- 'S tv I s F “87 H27aa5:1^;; a ' ««s-7 '3^'-’ ■ ffi g fl2“ Š §52 2.2flafl = G N h-. rt 3 M 7h$ § = .§ 3 u rt 3.^ iž ;^ — -' - ' hSgs . OSS igo »c ( >’5g 1 if ii I R 2.2 c f'« £ I Pa MM IM. t JS “^isS^sc; sji§-|,.g ,_ ooO 1 fc lEa-SflS^hEcžS- riS 5?:; g te bž 5 ” o A ■ I -- 3 Ch i ¥ I I c G A Z ^1 ■ ■ fl>vn O A Xi .X o s A stran 22 vestnik, 21, oktobra motorna vozila VOZ z GUMUASTIMI KOLESI pro dam. Franc Ulen, Rankovci 12, tel.: 46 063. ml362 TRAKTOR ZETOR 72-45, pogon na vsa štiri kolesa, letnik december 90. malo rabljen, prodam. Tel.: E6 078. m9444 Company MURSKA SOBOTA, J)e posesti PREKLICA Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 35040-5, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Jože Gom-boc, Satahovci 48. ml310 7 KOMPLETOV HRASTOVIH MIZ , novih. 80 x80cm. s po štirimi tapeciranimi stoli. Miza in stoli imajo stružene noge. Možnost prodaje posameznih kompletov. Cena je 10% nižja od cene v trgovini. Kličete lahko po tel.: 40 J38. I telefon »9/23 S07. fax; 23 5«? UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD MOPED CTX »0, letnik 19iS9, ugodno prodam. Infoimacije po tel.: 81 608. popoldan. m9432 TOVOTO LrrEACE 1,5 DX (kombi), letnik 1990, prevoženih SO.OOOkm, prodam. Cena 18.000 DEM. Slomškova 51. M. Sobo«, tel.: 21 385. ntt316 FIAT Dl, dobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Kupšinct 23. m 1328 KOLO TRIM, SOBNO, za razgibavanje. prodam Ravenska 50a. Beltinci, tel.: 41 753. ml336 RENAULT 4 TL, neregistiran, letnik 78, prevoženih 91,000km, prodam. Gorička 55. Černelavci, tel.: 22 898. ml347 FIAT 850, letnik 84. ugodno prodam. Motovilci 45. Ogled vsak dan po 16. uri. 1111348 OLCrr CLUB r ii, star 2 leti, prevoženih 20.000km, prodam Milan Jakšič, G. Bistrica 65, tel.: 70 109. ml349 R GTL, letnik 1981, prevoženih 138,000km, prodam za 1200 DEM. Tel-: 80 164. po 17. uri. m9439 PICE CZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova HJSO, stanovanjsko, z večjim gospodarskim poslopjem in 24 arov starejšega sadovnjaka prodam. Vse je ob asfaltni cesti 12km od M. Sobote. Tel.: 22 957, m 1342 GARSONJERO alt enosobno stanoa-nje v M. Soboti iščem. Naslov v upravi lista ml317 STAREJŠO HIŠO 2 elektriko, 21 arov zemlje, brajde, vrt z mešanimi kulturami v Moravcih pri Mali Nedelji pri Ljutomeru prodam. Kličite po tel.: G601 23 655, od 12. do 15. ure ob delavnikih, m 1320 DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Tel.; 43 030. m J 322 GOSTINSKI LOKAL na Petanjcih 27 damo v najem. Jnformadje po tel.; 069 32 049, od 7 30 do 15.00 vsak dan razen sobote. m 1323 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.; 26 546. ml340 V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo hiše, stanovanja, počitniške hiše, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale. Velika izbira. ugodne možnosti plačila. Tel.: 32 322 DlLL, d.o.o, , A. Novaka 4 (stara kirurgija). M. Sobota mop VEČ GARSONJER ler L. 2- in 3-sob-nrh stanovanj za najem v M. Soboti, Gornji Radgoni, Radencih. Ljutomera iščemo, možnost predplačila, in več 1’ in 2-5obnih stanovanj od kupimo. DlLL. d.o.o., 32 322. po 16- uri-mlJll OTROŠKO ZIBELKO, skoraj CE ŽELITE LEPO ZASLUŽITI PRI PODJETJU, ki vodi v Sloveniji v svoji panogi, se oglasite v torek, 26. oktobra, pri recepciji hotela Diana v Murski Sotx>ti ob 18.00. Delo je primernejše za ženske. novo. z baldahinom, jogijem, odejo in poste-tjinu prodam. Bogojina 154a. ml315 PEČ na trda goriva Plamen Magma 10. rabljeno eno sezono, in kompletne televizijske antene prodam Tel.: 31 143. m 1324 MATEMATIKO inStruiram. Tel.: 23 038. ml3Z5 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov, Infomia cije: (062) 731443, vsak dan po 16. uri [»1318 OKNO N O VO210040 x 70i x 140inpol-kna ugodno prodam. Tel.: 81 844 ali 82 653. m 1356 CENTRALNO PEČ FERROTHERM, 25.000 kalorij, in gorilnik Olimp, vse skupaj je staro 1 leto, prodam. Informacije po tel.: 26 652. nil357 SEDEŽNO GARNITURO prodam Tel : 26 590. ml360 701 AKVARIJ z opremo prodam. Tel.: 31 168, zvečer. ml 335 eO-BASNO HARMONIKO WELT MAISTER prodam. Tei : 41 857 m 1337 DRVA, TRDA, prodam. Tel.: 32 488. ml341 TERVOL, TRDI, 4 in 5cm, ugodno prodam. Tel.: 33 003. ml345 PREKLIC! Preklicujem veljavnost diplome, izdane leta 1990/91 na CPŠ, smer oblikovalec kovin. Robert Kreft. Krajna 54, Tišina. ml350 PLASTIČNE SODE, 1601, prodam Tel.: 33 003. m 1345 JEDILNICO prodam Tel.: 43 002. m 1351 BELO KOPALNO KAD j SAN, novo, plinski .štedilnik plinsko peč prodam. Horvat. 19b. m 1365 „ OUNE GORILNIKE, rabljenej* nih zoamk. od 250 DEM, ter kombi ni ta ne in oljne centralne p™ P dam po 600 DEM. Tel.: 81 615. m«-* dopoldan. m9436 delo VARuSKO iSCemo la eno rega otroka. Zanj bi skrbela domu vsak delovni dan od 7. da ■ Tel.: 31 1)29, popoldan, mpp mop 3-SOBN« stanovanje, 77 mV Vsak četrtek i v SPOMIN Z bolečino v srcu se spominjam^ 17. oktobra lanskega leta, ko j*e zapustil naš ljubljeni mož. oče, dedi, tast i f •I KOMBI EURGON VW, letnik 1990. rdeče barve, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87 435. m9438 MOPED CTX 86, letnik 1989, ugodno prodam. Informacije po tel.: El 608, popoldan. m9432 RENAULT 18TL, letnik 1979. registriran do 8.94, prodam za 2.000 DEM. Tel : 069 42 098, ml35S OPEL ASCONO 16 D. letnik $4, prodam. Lipovci SO. ml363 opremljeno, s telefonom, prodam. Tel.: 069 42 889. mpp J-SOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam ali zamenjam za nnanjSe. Možnost več kombinacij. Tel.; 23 430. ml365 DVOSOBNO STANOVANJE (48m^) v Lendavi, Župančičeva 6, staro pet let, prodam ali zamenjam. Informacije po telefonu 89 047 od 18. do 20. ure. ra9443 HIŠO, starejšo, v Kamovcih, z Iha zemlje, primerne za vinograd, prodam. Informacije Justina Kuzmič. Motovilci 68. tel.; 53 178. mll25 živali kmetijska mehanizacija NEMŠKE BOKSERJE. tigraste, TRAKTOR ZETOR 6911. 150 delovnih UT. prodam. Tel : 44 020. m 1334 MOTOR, ENOFAZNI, za črpanje vode, in kotel-1001. prodam. Franc šu-men- Ljutomerska 25, G. Radgona. III4262 TRAKTOR URSUS C 36» 60 KS. 600 ur, Star 25 let, registriran, prodam. Cena 6800 DEM. lel.: 60 542 m4263 KOMBANJ za pobiranje sladkorne pese NEPTUN, ohranjen, prodam. Janez Vrbanič, Plitvice 11, ApaCe, po 19. uri. m4257 \ STROJ za obiranje" koruze, enoredni. Tornado 35, prodam. Naslov v upravi iisla. 011361 DRUŠTVO SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJA vabi v svofo družbo samske, razvezana in ovdovele. Postanite tudi vi član te velike slovenske družine in raziirtte krog prijateljev spodobnousodo. cepljene, z rodovnikom, prodam. Tel.: 77 310. ml312 TE.LICO, brejo 9 mesecev, prodam. Žižki 118. ČrenSovci. ml3n KOZO, staro 2 leti, dobro mlekarico, prodam. Bogojina 154a. m 1315 PUJSKE prodam Kolesarska 6. Tro-povci. ml329 2 KRAVL kontrola A. stari 4 leta, breji 9 mesecev, ugodno prodam. Gor. Bistrica 165. ml344 NEMŠKO OVČARKO z dosmtrtnim vzrej ni m dovoljenjem, staro 5 let, in nemškega ovčarja, starega 2 leti, oba z rodovnikom, prodam. Tel.: 48 323. ml346 NESNICE, MLADE JARČICE, PA. SME GOLDEN KOMET super, rjave, UVOZ iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni cen k tik pred nesnostjo. po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarČic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Ttbija Horvata v NemČavcih, tel.; 24 393, ali v gostilni Železen v BeZ’ novah, tel.: 49 025. mop NESMCE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 5(X1SIT Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informracije v gostilni Anice Benčec v Bakovci h. tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, GaluSafc 6 (zidarstvo), tel : 68 044. mop SPOZNAVNA DRUŽABNA SREČANJOSO: Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 20. uri v gostilni KOLODVOR v Murski Soboti, razno Teleronske informacije: 069Z 21 653 ali 24 323 Prisrčno vabljeni v družbo novih prijateljev! PEČ FERROTHERM za cenltalno kuijavo. nerabljeno, prodam 50% ceneje kot stane nova. Lebar, St Kovača 32, Turnišče m 1322 OTROŠKI VOZIČEK, Stajico, sestav Ijiv stolček in posteljico ugodno prodam. Tel.: 61 170. m 1.326 - SATELITSKE AN 1 ENE ŽE OD 450 DEM (MOŽNO PLAČILO NA OBROKE) - POPRAVILOTVSPREJEMNIKANA DOMU - ZA VSE DAJEMO GARANCIJO NOVOST SATELITSKE SISTEME VSEH ZNAMK VAM PREUREDIMO ZA SPREJEM DO 50 PROGRAMOV (RTV BEOGRAD, ZAGREB, MADŽARSKA). CENA 350 DEM. (PLAČILO MOŽNO NA 6 OBROKOV). RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ. GLAVNI TRG 14, LJUTOMER, TEL.: 81 600. M9441 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 57275-0. izdane pn HKS Panonka M. Sobota lolanka Smodiš. C. Petrovci 89 m 1352 CENTRALNO PEČ FERROTHERM, novo, 4a,000cal, prodam po ugodni ceni, 15 do 20% ceneje od nove. Informacije LanSCek, St. Rozmana 21. m-1353 POHIŠTVO OTROŠKE SOBE, dobro ohranjeno, prodam. Kupim starinsko kredenco, poli tir ano in dobro ohranjena. Tel.: 22 531. ml354 KRMNO PESO prodam. Branko Perme, Lendavske Gorice 412. mle PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Sl. 28516-3. izdane pri HKS Panonka M. Sobo«. Branko Granfol. M. Črnci 10. m 1355 Vestnik Stanislav Feus iz Ljutomera GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tek: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ol" njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji V SPOMIN 18- oktobra je minilo leto žalosti in praznine, odkar si nas zapustila, draga mama, taSča, stara mama in prababica Frančiška Hari iz, Križevec v Prekmuiju Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu in ji prinaSate cvetje. Vsi tvoji najdragi I . Mnogo prerano je utihnilo I tvoje plemenito srce. Grob je nem, ostaja pa bolečina, ki jo nosi vsak v svojem srcu. Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel. v SPOMIN 25. oktobra bo minilo leto, odkar ni več med nami Stanka Sinica iz Kupšinec Vsem, ki se ustavljate pri njegovem grobu, iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi I Pomlad bo na tvoj vrt pri\f!a in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna /la, in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 41, letu nas Je nenadoma in brez slovesa zapustil dragi mož, ati in sin Stanislav Graj iz Lendave Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, 5e posebej Pamičevim, Szokejevim in VidiČevim, za pomoč v najtežjih trenutkih, prijateljem, znan, cetn in vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala tudi kolektivu Mercatorja - Univerzala, profesorjem in sošolcem dvojezične srednje šole v Lendavi, častnikom teritorialne obrambe, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem iz Bistrice za odpete žaloslinke ter glasbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala govornikoma za čustvene be-.sede slovesa. Vsem 5e enkrat iskrena hvala! Lendava, 4.10.1993 Žalujoči: žena Vera, hčeriu Maijetka in Olgica, mama, brat Milan z družino in drugo sorodstvo Ostalo je cvetje, ostala je tvoja ljubezen, ostal je tvoj spomin. V SPOMIN Te dni mineva 7 nas žalostnih let> je zapustila naša ljubeča mama in stara mama Emilija Lovenjak roj. Šiftar, iz Polanc V lepem spominu bo ostala za vedno i namr Vsi njeni najdrazji i h M več trpljenja, ne bolečin, Življenje je trudno končalo svoj boj in zdaj odšla si kot lepa misel, ki mine, in nam pusti nepozabne spomi ■ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage babice in prababice Marije Koutct roj. 1910, iz Bcltinec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, so znancem, ki ste ji pokloniti cvetje, darovali za svete m izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji po*!- > ’ ^slovanje. Da pa zadevo malo omilim, naj resnici na rl'j ima tGidp-lavka — i'7:kii:%fiie! ljuW zapišem, da ima simpatična sodelavka - izkušnje! , . Je že tako, da pisarna Še vedno privlači, manj (ali delo v neposredni proizvodnji, čeprav tudi tam niso intimnosti. Poglejmo samo zidarje, ki zidajo zasebnikom Jia nja ali pa gospodarske objekte! Poleti sicer delajo od jnt večera, vendar imajo tudi čas za klepet, »čikpavžo«, . kako delavko tudi uščipnejo. To store potem, ko pridejo na tla »pokritizirat«, da je malta premehka ali pretrda. y razvlačujem, naj potegnem črto: zidarski poklic je lep, pozimi ni treba delati, ker da zmrzuje. Kljub tem Čarom kaže, moji soobČani ne drvijo v to dejavnost, saj tako kih kakor pri Gradbeniku ostaja Še naprej veliko Mcdžim medtem ko se naši iskalci dela še naprej ravnajo IsHotelrAm ratrlu' nncan ITI hvAOA /IA P3 flC fit- bratskem reklu: »Tražim posao in molim boga, da ga ne nad p'-se sploh ne menijo za prekvalifikacijo na primer iz admim nega tehnika v zidarja. . h da l" No, jaz pa ostajam Še naprej kmet iii me sploh ni izgubil službo. Toliko, da bom preživel, bom že pridel^ rtin*^ letos s? ne smem pritoževati, saj je mošt že zavrel, le na Ma moram počakati pa bo vino; prašiči v hlevu so se spet zredi ’ .^e bodo koline... Denar pa bo tudi pritekel, in sicer od pese' če ne preveč, pa vsaj toliko, da ga bo dovolj za »cigar -.................. • ■ • I — kadim več drav^ j dal"" „cigar<*l' Vlečenje me namreč kar precej .stane, saj ne kadim več dr ' j ne seta, ampak dražje malboro. Tako v družbi vsaj doka nisem navaden kmet. Hudič je to, boste dejali, mnogi bili kmetje, vendar jim je usojeno, da so, Četudi ne orjejo I Cene sadja in zelenjave Tržnica Osrednja Jabolka Pomaranče Limone Banane Hruške Krompir Solata čebula Česen Korenje Cvetača Paradižnik Paprika Jajca Orehova jedrca M. Sobota Ijublj. tržnica 60.00 50.00 90.00 95.00 160.00 110,00 110,00 90.00 80.00 130.00 35.00 40.00 100.00 100.00 40.00 90.00 290.00 200.00 80.00 80.00 140.00 100.00 100.00 110.00 100.00 120,00 10.00 10.00 850.00 700.00 Usodne Elradove Informacije Št, 20 - Staro (odstavljeno) vodstvo podpira občinska oblast? — Kje so kriminalisti? »Računam na delavce!« če ne bi računal na vas, ne bi nikoli prevzel tc dolžnosti! To je zadnji stavek usodnih EIradovih Informacij, ki so jih delavci prejeli 19. oktobra in kjer je zapisano, da bodo prejeli le 10 odstotkov plače v gotovini, 10 odstotkov v bonih, KO odstotkov pa se bo upoštevalo kot podjetniške delnice (z danes veljavnimi obrestnimi merami K + 29) pri spomladanskem lastninjenju. To sicer ni bil glavni cilj, zaradi katerega je novi generalni direktor Elrada mag. Boris Gerjovič ponovno sklical pomurske novinarje v ponedeljek (IS.oktobra) na monologu dolgem od 15.30 do 18.(K). Seznaniti nas je hotel z zadovoljivimi rezultati tržne analize na Mad- Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 36 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki cd 15 do 20 kilogramov. Stali so od 7.0CI0 do 10,000 tolarjev, prodali pa so jih 25. Sejem v Turnišču je vsak četnek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtumubilev v Murski Sohnti so prodajalci prejšnjo nedeljo pripeljali 66 vozil, prodali pa 6. Prevoženih Znamka avtomobila VW Jetta 1.6 Lada Samara 1300 Jugo 45 Koral Renault 9 GTD Zastava 126 pgl Škoda Favorit 135 L Mercedes 190 D Renault 18 TU BMW 316 Renault 5 Campus Golf JXD Renault 19 Chamade Ford Sierra 1.6 Lada Riva Letnik 1987 1990 1990 1987 1987 1991 1984 1985 1986 1990 1988 1990 1984 1987 km 85.000 56.000 27.000 96.000 57.000 24.000 246.000 80.000 115.000 34.500 85.000 21.000 63.000 71.000 Cena 11.500 DEM 8.000 DEM 4.400 DEM 10,800 DEM 2.100 DEM 9.500 DEM 17.600 DEM 5.400 DEM 9.700 DEM 10.000 DEM 12,900 DEM 17.200 DEM 7.900 DEM 4.000 DEM žarskem, ki jo je vodil Zoltan Kasacz; vse kaže, da bodo prek osmih veletrgovcev lahko oskrbovali z materialom okrog 140 manjših kupcev, največji dosežek pa bo podpis pogodbe z veliko firmo BETACOM, ki bi potrebovala 20 tisoč anten in 1200 kilometrov koaksialnega kabla. Problem je v tem, da v Elradovi zalogi, vredni tri milijone, ni ustreznih izdelkov niti reprodukcijskega materiala, Torej bo potrebno material priskrbeti in ga plačati. Še prej bo potrebno dati delavcem plače, kajti žiro računi vseh družb so ostali osiromašeni, zadnjo plačo pa je staro vodstvo izplačalo 30. septembra s pomočjo milijonskega posojila, ki je dotolklo Elrad. Gerjovič pravi, da' je rešitev za Elrad takojšen stečaj ali pa bitka vseh delavcev za preživetje, Sam se ne čuti krivega za sedanje stanje, niti ni izplačilo plače odvisno od njegove dobre ali slabe volje. V sredo so prišli tudi drugi člani vodstvene skupine, v petek pa bo seja upravnega odbora, na kateri bo od vsakega člana zahteval čiste račune - predvsem od predsednika izvršnega sveta. Tudi SKB-ju ne misli popustiti in jim prodati zgradbe v središču mesta po najnižji ceni. Končno pa; o tem bo odločal upravni odbor, da mu ne bodo očitali, da »on raz- PESA velikanka . . ------- r 1 Hašaj iz Lcmcga P>' j Soboti je imela 1^^®* pesno letino. N« .... njivi je namreč zrssi 19 voz krmne pese, so tehtale 19 in <*** ' -fl F'« prodaja Radgonrt«. BBP gramov. kilogramov nič JV 8« = 'S . Rekorderka P težka i, Fofogf*” čl kaže naša slika. Juhnov. Vsak M Vesa 120 tet tradicije — — - - /o Pomurska banka r _ _ Vaša doma^' BS«*’ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 19. oktobra 1993, teč*^ 20, 10,1993 od 0«.««. Srednji tečaj Banke SluTe«^* velja od 19, oktobra 1993 od C Državi Avsliiji Ftudji Nemčiji Italiji I Svita Enota 10« I«« 100 100 10« Banka Slovenije ^028.4527 2,041.HS55 - 7,235.4909 7.3983 8,205.0467 Nakiip__ 7.H * I □VIC« lUV ._P- . j ] ZDA ~~i 1I7 7J59 '' 117^1 j EUROCAP*^; i • prek 1 milijonov prodajnih mest v 172 oi^ svetu * svetu • možnost dviga tuje valute pri 145,000 avtomatih, od tega prek 65.000 v evropskih^^gp • enostavno poravnanje vseh v slovenskih tolarjih, enkrat mesecf’ Prošnje za izdajo kartice LB-EUROCAPD sP vse enote LB Pomurske banke, d' ' (Uporaba bankomatov v tujini bo možna leta 1994.) od