NAZAJ K ZEMLJI?
str. 4
PARTIZANI NA VERICI
str. 6
"Če že lastnega (slovenskega) poslanca ne bomo imeli, pričakujemo od poslanca, ki ga bo to območje izvolilo, da bo zastopal tudi slovenske interese. Mislim, daje naša zahteva upravičena," je povedal gornjeseniški župan Martin Ropoš v kratki izjavi za osrednji madžarski dnevnik na dan volitev. Njegovo izjavo - ki bi lahko bila strnjeno mnenje slovenskih volilcev - smo 8. maja kar nekajkrat gledali na madžarski televiziji.
Kdo naj bi bil ta zastopnik (tudi) manjšinskih interesov, po prvem krogu volitev še ni povsem odločeno. Porabje spada v 5. volilno okrožje v Železni županiji, kjer se je potegovalo za glasove 13 kandidatov. Rezultati tega okrožja so precej podobni splošnim madžarskim. Med strankami vodijo socialisti pred svobodnimi demokrati in Madžarskim demokratičnim forumom.
Udeležba blizu 70 % je dokazala, da se ljudje zanimajo za lastno usodo, kar je poudaril tudi predsednik države Arpad Goncz.
Kljub temu da so javnomnenjske raziskave predvidevale zmago socialistov, so le-ti bili menda tudi sami presenečeni, da so dobili več kot 32 odstotkov glasov.
Največ je zgubil Madžarski demokratični forum, ki pa želi ostati tudi v prihodnje udeleženec politične scene na Madžarskem, seveda kot opozicijska stranka. "V rezultatih se izraža volja naroda, pred katero se moramo prikloniti,'1 je povedal premier Peter Boross, podpredsednik stranke. Največji poraženci volitev so vsekakor mladi demokrati, kajti pred dobrim letom se jim je obetalo približno 30 odstotkov glasov, dobili so pa le 7 %.
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 19. maja 1994 * Leto IV, št. 10
VOLITVE ’94
Drugi krog volitev je še pred nami. Nekih pretresljivih sprememb prav gotovo ne bo. Ostra tekma se obeta med kandidati socialistov in svobodnih demokratov. Vprašanje je le to, ali bodo imeli socialisti absolutno večino v skupščini (kar gotovo ne bi bil "zdrav" pojav) oz. ali bo uspelo to svobodnim demokratom preprečiti, kar bi prispevalo k ravnotežju sil v madžarski skupščini.
V volilnem okrožju, kamor spada tudi slovensko Porabje, je le 9 stotink razlike med prvima dvema kandidatoma. Kandidat socialistov vodi z 32. glasovi pred dosedanjim poslancem, svobodnim demokratom.
Marijana Sukič
Vabito
Samouprava v Sakalovcth in Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabita na prireditve Porabskih dnevov 1994 Program prire ditev: Sobota, 28. maj
10.00.	Ofvoritev razstave ötroci odrasiim 1993 v
Števanovski šoli 20.Ö0. Nastop MePZ Svoboda ti, iz Trbovelj in MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika v gomjeseníškem kulturnem 1*111
Nedela, 29. maj. Praznova-nje 100. obletnice Gasil-skega društva Sakaiovci
9.30.	Povorka gasilske
drüštev
9.45. Mala na preštem
11.00.	Slavnostm govor
župana
11.30.	Podehtev priznanj
14.00.	Nastopi kulturnih skupin iz Porabja in
Slovenije
Večer-zabava v kulturnem .. domu.
Meghívó
Szakonyfalu Önkormányzata és a Magyarországi Szlovének Szövetsége tisztelettel meghívja a Rábamentí napok
rendezvényeire.
Program:
május 28. szombat 10 00 órakor Gyermekek a felnőtteknek 1993 című kiállítás megnyitója az apátistvá nfalvi kuítúrotthonban. 20.00 órakor Énekkari találkozó a trbovljei és a felsőszölnőki énekkarok közreműködésével a felsőszölnőki kuítúrotthonban. május 29. vasárnap -Szakonyfalu
9.30 órakor Tűzoltó egyesületek zenés felvonulása 9.45 órakor Tábori mise 11.00 órakor Szakonyfalu polgármesterének ünnepi köszöntője
11.30 órakor Kitüntetések átadása
14,00 órakor Kultúrműsor a szabadtéri színpadon Este bál a kuítúrotthonban
Einladung
Die Selbstvenwaitung von Szakonyfalu und der Verband der Ungarnslowenen laden Sie zu der Veranstaltung "Raabgegend - Tage" recht herzlich ein.
Programm:
Sontag, 29. Mai, Ort, Szakonyfalu
9.30	Umzug der Feuerwehrvereine mit musikalischer Begleitung
9.45 Feldmesse
11.00 Festansprache: Bürgermeister von Szakonyfalu
11.30	Anszeichnungen
14.00 Kulturprogramm an der Freilichtbühne
2
GOSPODARSKI SPORAZUM MED POMURJEM IN ŽELEZNO ŽUPANIJO
SLOVESNA PREDAJA RATIFIKACIJSKIH LISTIN
DA NE BI ZAMUDILI VLAKA
V Sombotelu so konec aprila podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju med Pomurjem in Železno županijo. Podoben akt so Pomurci pred nekaj meseci podpisali že tudi z madžarsko obmejno Žalsko županijo, cilj podpisnikov pa je, na medregijski ravni ustvariti politične razmere za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje. Ob podpisu sporazuma v središču Železne županije sta protokolarna govornika, predsenik Železne županije Gyula Pusztai in soboški župan Andrej Gerenčer, naštela prednostne naloge, ki bi jih madžarski in slovenski podjetniki morali načrtovati za boljše gospodarske rezultate. Predvsem gre za sodelovanje pri gradnji prometne infrastrukture, torej tudi železniške proge, ki pa ne bo tekla skozi Porabje, kot je bilo prvotno načrtovano, ampak naj bi mejo prečkala pri Hodošu. Na obeh straneh je veliko skupnih točk tudi pri energetiki, varstvu okolja, v kmetijstvu, turizmu, industriji in na trgu delovne sile.
Direktor območne gospodarske zbornice za Pomurje Kolo-man Cigut, eden od pobudnikov in nosilcev sodelovanja z obmejnim madžarskim gospodarstvom nasploh, pa je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da morata državi Madžarska in Slovenija narediti še korak naprej od pred nedavnim podpisanega sporazuma o brezcarinski trgovini. Slediti bi mu moral še sporazum o obmejnem gospodarskem sodelovanju, v katerem bi obmejnim pokrajinam, ki so po vrsti nerazvite, z ugodnostmi omogočili bolj razvejano proizvodno in storitveno sodelovanje in čim bolj preprosto ter sproščeno medsebojno trgovanje.
Sporazum so z naše strani podpisali predstavniki štirih občinskih izvršnih svetov, območne gospodarske zbornice in občinskih odborov obrtne zbornice, z madžarske pa ustrezni partnerji. Ob optimizmu, ki ga je izražala večina podpisnikov, ki so menili, da je tak program pospešenega sodelovanja potreben, da bi pripravljeni pričakali nove in nove spremembe v gospodarskem in političnem ustroju tega dela Evrope, je prav izstopal nastop predsednika Gospodarske zbornice Železne županije Karolya Horvatha. Ta je namreč vnaprej povedal, da je Madžarska šele aprila sprejela nov zakon o delovanju zbornic, kar zanje pomeni predvsem obilo intenzivnega dela pri reorganiziranju, in se opravičil, če bodo zato včasih časovno zaostajali pri izvrševanju dogovorov s pomurskimi partnerji. Gre za dejstvo, da so bile zbornične povezave pri naših sosedih doslej povsem prostovoljna stvar, po novem zakonu pa gre za obvezno obliko povezovanja, kar pa bo zbornicam ob večji veljavi zadalo seveda tudi več dela. Navzoči politiki pa so priznali tudi, da jih močno obremenjujejo bližnje volitve, zaradi katerih ravno tako ne morejo obljubljati prevelike zavzetosti v prvih mesecih veljave sporazuma.
Marjan Dora
VZORČNI PRIMER SPORAZUMA O ZAŠČITI MANJŠIN BO POTREBNO ZAČETI URESNIČEVATI
Slovenija in Madžarska sta že 6. novembra leta 1992 podpisali v Ljubljani Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski narodnostni skupnosti v Sloveniji. Sporazum je dokaj hitro ratificiral slovenski parlament, medtem ko je madžarska stran to storila šele 8. februarja letos. Te dni sta zunanji minister Geza Jes-zenszky in slovenski veleposlanik v Republiki Madžarski Ferenc Hajos izmenjala ratifikacijski listini v prostorih madžarskega zunanjega ministrstva. S tem se je začel čas uresničevanja sporazuma, ki naj bi pomenil vzorec, kako se morata dve državi dogovarjati in dogovoriti za uresničevanje manjšinskih pravic.
Sporazum je bil takoj ob podpisu v Ljubljani deležen velike politične in medijske pozornosti. Enako velja tudi zdaj, ko vidi zunanji minister Geza Jesze-nszky v njem vzorčni primer za vzhodno in srednjo Evropo, kako se dogovarjati za urejanje manjšinskih vprašanj.
Veleposlanik Ferenc Hajos pa izpostavlja dve, sicer različni, toda nadvse pomembni zadevi. Prva je, da sporazum zagotavlja ustrezno udeležbo pri odločanju na lokalni, regionalni in državni ravni o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in položaj manjšin. Kako bodo zadeve izpeljane in uresničevane tu pri nas na madžarski strani, je bilo težko reči, kajti uradna politika ni izpolnila obljube, da bo poskrbela ob drugih volitvah za zagotovljeno zastopstvo manjšin v parlamentu. Samo po tej poti, s poslanci v parlamentu, ki
bi hkrati imeli pravico veta v primerih, ko bi šlo za manjšinske zadeve, je mogoče korektno izpolniti obvezo iz sporazuma.
Drugo pomembno področje vidi slovenski veleposlanik v tistem delu sporazuma, ki obvezuje državi, da poskrbita za ustrezen gospodarski razvoj območij, kjer živita manjšini. Na tem področju sta počasni obe strani: razmere v Porabju so več kot zaskrbljujoče in iz dneva v dan slabše, novih pobud in svežih idej, podkrepljenih s kapitalom, pa sila malo. Zato se brezposelnost povečuje, družine pa so se primorane spoprijemati z vprašanji obstoja. To pa jih še kako odvrača od vsega, kar ni povezano z materialnim položajem in urejanjem gmotnih razmer.
Tudi na slovenski strani je prav na gospodarsko razvojnem področju veliko pomanjkljivosti, zavoljo česar so se mnogi iz obmejnih in dvojezičnih naselij izselili tja, kjer so našli delo. Ne glede, seveda, na narodnostno pripadnost, kajti Goričko je pretežno nerazvito, nerazvitost pa ne ločuje Slovencev in Madžarov.
Ob upoštevanju vseh gospodarskih zadreg na eni in drugi strani meje ostane kot neprijeten okus v ustih, da tako Madžarska kakor Slovenija doslej nista kaj resno razmišljali, kaj šele storili za gospodarski razvoj območij, na katerih živita manjšini. Zagotovo bi morala storiti več vsaka država posebej, za marsikateri projekt pa bi se lahko dogovarjali skupaj. V bistvu, in o tem smo že dostikrat pisali tudi v Porabju, ne gre za velike industrijske zmogljivosti, ampak za manjše obrate, v
katerih bi se zaposlili ljudje iz neposredne bližine.
Po pozornem prebiranju res spoznamo, da sporazum vsebuje domala vsa področja iz življenja manjšin, vključujoč stike z matičnima državama. In kar je nadvse pomembno, sporazum predvideva aktivno udeležbo manjšin v delu medvladne komisije, ki bo spremljala njegovo uresničevanje. To naj bi bila, so poudarjali sestavljalci sporazuma, posebna vrednota, če že ne celo izjema. V predzadnjem členu je tudi zapisano, da bo sporazum začel veljati dva meseca po izmenjavi obvestil o ratifikaciji, torej julija letos.
Življenje bo pokazalo, ali sta državi podpisali pač en sporazum več (lahko bi bil tudi eden manj) ali pa mislita resno v uresničevanju njegovih določil. Brez aktivne soudeležbe porab-skih Slovencev (in njihovih legitimnih predstavnikov) in prekmurskih Madžarov (in njihovega vodstva), državi kar sami od sebe sporazuma ne bosta uresničevali, marveč bosta po nekem zakonu "prostega toka ali podobnega" nadaljevali po sedanjem "vzorcu". Zato sta prav manjšini tisti, ki morata (bosta morali) dajati pobude in vzpodbude s konkretnimi primeri za spreminjanje razmer. Primerov in nalog, še tako tesno povezanih "samo" s sporazumom, pa je na obeh straneh, v obeh državah, med obema manjšinama, kar lepo število. Najverjetneje na madžarski strani nekoliko več kot na slovenski, vendar to v načelnem sploh ni pomembno.
eR
Porabje, 19. maja 1994
3
SIBILSKE KNJIGE (7)
DAN ROJSTVA IN SODBE
Prvi dan je končala Šibila s pripovedovanjem o rojstvu in smrti Mesije ter o sodnem dnevu.
"I teda pita Salamon dale: Kak dugo eške bode, ka sze obecsani Mesiás narodi, i kak de lüsztvi šlo prvle, kak pitani dén bode?
Ona odgovori nyemi: Po notri idenyi mojega Düha miszlim, ka bode tö národjenyé Obecsánogá Mesiása vecs kak 4000 lejt, vu sésztoj sztotini, ka bi sze narodo i mro pod oblásztyov Rimszke Go-szpode. I vu tisztom czaiti Jeruzsálem pride vu Ob-lászt Rimszkoga ladá-nya."
Glede dneva, meseca in leta Jezusovega rojstva evangelisti nišo zapustili nobenih podatkov. Matej piše le, da je bil Jezus rojen 'V Betlehemu v Judeji, ob času kralja Heroda" (Mt 2,1). Rimljan, Herod Véliki je bil vladajoči kralj Palestine od 37.-4. pr.n.št. Jezusovo rojstvo sé postavlja v leto ok. 7-6 pr.n.št. Tako pravi tudi Šibila Salomonu, da sé bo Mesija rodil 4000 let po začetku civilizacije, v 6. letu I. stoletja.
Šibila prerokuje Salomonu, da bo pred sodnim dnevom Jenizalem dolga leta pod oblastjo poganskega cesarja. Tukaj misli najbrž na tuje - rimske, arabske, turške, angleške -gospodarje Jeruzalema.
"I ka sze pitanoga gnéva dosztaja, o krao, te bode veliko zmesánye po cejlom szveiti Doszta casza-rov i králi bode steri iménof jasz námerem vö-povedati. Tau jasz tebi nazveisztim, da váras Bozsi i Jeruzsálem i druge szvéte meiszte pod oblásztyof poganszkoga Caszara bodejo i dugo lejt pod nyegovin ládany-em osztánejo da de sze blüzi dvei jezero let po szmrti Mesiása priblizsá-valo, téda pride eden kráo od Szuncsevnoga Zahoda ino obláda vsze szveta meiszta i pogane na pravo vöro szprávi. Tomi Králi vsze tiszto bogász-tvo na szveitloszt pride,
stero je od sztvorjenyá Szveita szkrito bilou. Po szmrti toga krala sze lüsztvo pa nazaj vu tégrdi zsitek obárné i od práve vöre odsztopijo i návuk krivi prorokov gori zeme-jo."
V zvezi s sodnim dnevom govori Šibila o dveh božjih pričah, ki pripravita pot pred njim. Eden od teh je Elija tudi po Svetem pismu: "Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni!" (Mal 3,23) in "Elija bo poprej prišel, da bo vse obnovil" (Mr 9, 12). Druga priča je Mojzes ali Henoh (pri Šibili Enoh). Henoh je bil očak, sedmi za Adamom (Juda 14). O dveh božjih pričah lahko beremo - brez imen - v Razodetju (Raz 11).
"Téda Bog kaštigo ná-nje dene i Goszpodin Bog posle dva szvoji odebráni Mozsof, ster je on gori zdrzso, ka bi té Návuk Antikrisztusa obládali. Ino je posle z tronosa szvoje zmozsno-szti, nai lüsztvi szvedoc-sijo návuk Mesiása. Oni bodeta Enoh pa Eliás. Nyidva ta lüsztvo pá na právo vöro szprávlála, tak da bode edna ofcsá-rnic-za i eden pasztér."
Zmagoslavje pravičnih ob Gospodovem dnevu povzema Šibila po Malahiji in Mateju. Prerok Malahija piše v Mal 3, 18: "Tedaj boste zopet videli razloček med pravičnimi in grešnikom...". Matej pa: "... Sin človekov ... bo vsakemu
povrnil po njegovih delih" (Mt 16,27).
"Té de sze pitani dén priblizsávao. Pred pitani dnévom de doszta zná-ménye na zráki i na zemli. Na tiszto známénye Mesiás na szodbo pride i fszákomi plácsa za nye-govo csinenye. Právic-sne od krivicsni locso bode. Krivicsne na vöki-vecsno szkvárjenyé, prá-vicsne pa vu vekivecsno blázsensztvo, stero nyim od Zacsétka Szveita pripravo."
Tako je končala Šibila svoje pripovedovanje ob koncu prvega dne. Najstarejše zgodbe Svetega pisma so sé širile po ustnem izročilu iz roda v rod. Pripovedovali so jih, kakor je pripovedovala Šibila Salomonu v "Sibilskih knjigah". V naslednjih stavkih pa je zapisano tudi zgodovinsko dejstvo, da so za časa Salomona začeli te zgodbe tudi zapisovati.
"Tak je szkoncsala Šibila szvoje recsij vu prvom dnévi i odide od Salamona vu szvojo hizso. I gda je ona odišla, téda Salamon dé ete recsij od szvojega piszácsá fsze gorik szpiszati ino je szránti. Trno bi rat od Šibile eške vecs znao, za toga volo pá na drügi dén poiske Šibilo gori, nai nyemi od prisesztnoga Dugovanya vecs naz-veszti. Poszlüsanye nye-govo je veliko."
Marija Kozar
OBIŠČITE KOMPASOVE BREZCARINSKE PRODAJALNE (DUTY FREE SHOPE)
NA MEJNIH PREHODIH V DOLGI VASI, KUZMI, GEDEROVCIH, RADGONI ***
BOGATA PONUDBA UGODNE CENE
ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE
BILI SMO PRI MALI NEDELJI
Letos smo od drugin dobili vabilo iz Slovenije iz Male Nedelje. Kulturno društvo Anton Krempl je letos znauva organiziralo srečanje ljudskih pevcov in god-cov iz Pomurja. Če smo mi rejsan nej iz Pomurja, organizatorji so nas že ob drügin pozvali spejvat, igrat. Etak sta letos, ranč tak kak lani, na prireditev potovali dvej skupini, števanovske pevke, ansambel Lacija Korpiča pa ženski kvartet.
Gde je pa ta Mala Nedelja, bi leko stoj pito. Ja, tau je ranč nej tak nauro pitanje. Mala Nedelja leži med Ljutomerom, Ptujom in Radgono, v Prlekiji. Zdaj je pa samo tau potrejbno, aj etak ta zavadiš. Če v Prekmurji pitaš, gde je ta ves, največ lüdi vzrak gleda pa si malo premišlava. Te si pa včasin misliš, kama si ti Zdaj prišo? No, tau je pa zatok, ka sé je ta ves eške pred 3 lejtami zvala Bučkovci. Lani smo tak zablaudili, ka je tau že malo smejšno bilau. Letos smo že samo gnauk zablaudili, pa tü samo zatok, ka je niški vrag tisto tablo na dvauje vdaro, na steron je pisalo "Mala Nedelja".
No, po takšom "izleti" smo letos pri cajti Prišli. Kumaj smo stopili not v ves, že so nas zgrabili pa pogostili (vendégül láttak). Tau je nej za šalo šlau, zatok ka tej lüdje strašno dobro palinko majo. Sreča, ka kak smo sé fajn nadjeli pa napili, že smo sé na odri najšli. Gledalcom so sé naše pesmi, naši goslarge, sploj vidli. Etak pa je po programi nej falilo dobre volé, tak je že vcuj šlau, ka smo vanej na pauti igrali pa plesali.
Nikak sam je vküp polovila pa sam je na bus sprajla. Ludvik Rudolf, steri je cejloj prireditvi glava, je nas zvau na eden brejg, Gomilo, gde z ednoga törma leko vidi cejlo Pomurje, Prekmurje. Pravijo, če je lejpo vremen, sé eške vidi Balaton tü.
Po tistin smo sé pa vzeli pa hajde, v gorice, v klejt. Samo ka je tau nej tak naleke bilau. Kak idemo peški v gorice, pri ednom velkom rami nas mladi gazda pozdravi. Tam so fejs delali nistarni. Gda je gazda zvedo, ka smo iz Porabja, preoblečo sé je, pa nistarni pint vina je vöprneso. Komaj smo "pobegnili". Etak smo pa v goricaj že nej dosta cajta bili, pogledali smo si lejpo pokrajino, lejpe gorice pa vikende.
Moški zbor iz Male Nedelje je nas sploj lepau gor prijo, gratali smo pravi prijateli. Zdaj pa morejo gnauk oni pridti k nam. Gda do spejvali, ne smejo tiste lejpe pesmi vönjati, štere njim je Ludvik Rudolf napiso.
Člani naše skupine so sé sploj dobro meli, srečno smo Prišli domau. Lejpi Spomin pa nosimo v srcaj.
I. Barber
Porabje, 19. maja 1994
4
407,6 MILIJARDE TOLARJEV
V	slovenskem parlamentu so po večmesečnem besedovanju in usklajevanju sprejeli proračun za letošnje leto. Znašal bo 407,6 milijarde tolarjev, primanjkljaj pa 12,8 milijarde. Nekaj več denarja, kot je bilo prvotno predvideno, bo šlo za ureditev lokalnih in regionalnih cest.
KUČAN V KRATKEM NA HRVAŠKO?
Slovenski predsednik Milan Kučan je sprejel hrvaškega veleposlanika Miljenka Žagarja. Ta je Kučanu posredoval vabilo predsednika Franja Tu-dmana, naj obišče Hrvaško. Kučan je vabilo načelno sprejel, datum obiska bo potrjen kasneje, pričakovati pa je, da bo slovenski predsednik sosednjo državo obiskal še pred poletjem.
PETERLE SPET NA POTI
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je venomer na poti. Najprej se je mudil v Južni Ameriki, in sicer v Urugvaju in Argentini, kjer je z gostitelji podpisal tudi sporazuma o odpravi vizumov. Obiskal je tudi Združene države Amerike, kjer se je med drugim srečal z ameriškim državnim sekretarjem Warrenom Chris-topherjem. Po vrnitvi v Evropo pa se je Peterle odpravil še na dvodnevni obisk na Češko, kjer se je udeležil mednarodne konference Evropa in mi.
SEMINAR O BEGUNCIH
V	organizaciji ministrstva za notranje zadeve je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal tridnevni seminar o problematiki beguncev in azilantov. Med udeleženci seminarja so bili tudi pravni strokovnjaki iz nekaterih evropskih držav in strokovnjaki Sveta Evrope.
NAZAJ K ZEMLJI?
Pred dobrimi dvajsetimi leti, ko sem bila otrok, je v Sakalovcih in v drugih po-rabskih vaseh skoraj vsaka družina kmetovala na večjem ali manjšem kosu zemlje. Kljub temu da je bila zemlja ilovnata, so se ljudje ukvarjali s poljedelstvom in z živinorejo.
Industrializacija v Monoštru je v 60. letih privabila tudi porabske Slovence, ki so sčasoma postali pol-kmetje. Starejša generacija se je izčrpala, izumrla, srednja je dnevno potovala v Monošter ali kam drugam, po končanem delu pa so hiteli na njive. To in še marsikaj drugega je nedvomno pripeljalo dote-ga, da so ljudje vveliki meri opustili tako poljedelstvo kot živinorejo. V začetku petdesetih let se je na Madžarskem začela kolektivizacija, katera se je v manjši meri izvajala tudi v Porabju.
Zanimalo me je, kako razmišlja o kmetijstvu in o vplivu odškodnine na kmetijstvo Antal Rogan, ki seje priženil v Sakalovce. Njegova družina je med tistimi, ki so zemljo odkupili.
Kaj misliš, zakaj ljudje opuščajo kmetijstvo?
"Odkupna cena mleka je zelo nizka, zato se ljudem ne splača ukvarjati s tem. Na poljih in njivah pa divjad naredi toliko škode, da so ljudje izgubili voljo do poljedelstva, saj dobička ni bilo. Če kmet ne pridela dovolj krme, se mu ne splača ukvarjati z živinorejo. Če je prisiljen kupovati krmo, porabi za to celo plačo. Torej, če za rejo živine ne morem pridelati dovolj krme, nimam nobenega dobička, celo na zgubi sem."
Misliš, da je to glavni vzrok, da so ljudje opustili kmetijstvo?
"To je gotovo eden izmed glavnih vzrokov. Spomnim se, ko je še živel moj tast, smo na njivi nad kasarno posejali oves. Zemlja je bila dobro pog-
nojena, in kako se je to končalo? Divjad je uničila ves pridelek, tako da se sploh ni splačalo požeti s kombajnom. Z motokulti-vatorjem sem pokosil tisto, kar je še ostalo. Pa še to je
ča odkup zemlje, misliš, da bo to vzpodbudilo vaščane, da bi se spet vrnili h kmetijstvu?
"Po mojem novi zakoni in možnosti vzpodbudijo samo nekatere, večine pa
bilo v takem stanju, da živina ni hotela jesti. Na koncu smo ta pridelek zažgali."
V 60. letih so tudi Slovenci začeli iskati zaposlitev v Monoštru in drugod. Starejši so izumrli ali pa fizično niso bili več kos temu trdemu delu. Misliš, da je tudi to pripeljalo do tega, da so Saka-lovčani počasi opustili kmetijstvo?
"Delno že, toda glavni vzrok je drugje. Če navedem samo en primer: kupim prašiča za 4000 forintov, pitam ga, dokler ne doseže določene teže, na koncu bi dobil za njega od 12.000-16.000 forintov. Krmila so podražili do take mere, da se mi ne splača prodati prašiča, saj sem veliko denarja vložil v pitanje. T orej se ne splača. I n da ne govorim o nafti za kmetijske stroje."
Kolikor vem, to področje nikoli ni bilo zelo mehanizirano.
"Zelo ne, toda ljudje so imeli najosnovnejše kmetijske stroje, npr. motokul-tivatorje in še marsikaj. Če jaz s svojim motokultiva-torjem pokosim travnik, posušim seno in na koncu to prodam, koliko dobim za to? Skoraj nič."
Zdaj ko država omogo-
ne. Večji del zemlje so odkupili ljudje iz Slovenske vesi in iz Monoštra, ne pa Sakalovčani. Če se bo to tako nadaljevalo, Sakalovčani ne bodo imeli kaj od-
kupiti. Njim ostanejo njive v bližini gozdov, ki jih divjad uničuje. Teh gotovo ne bodo odkupili."
Kolikor vem, je tudi vaša družina odkupila zemljo?
"Imeli smo srečo, da smo lahko del naše bivše zemlje odkupili, toda ne vse."
V Sakalovcih so tri družine odkupile zemljo, baje tiste, katere so pravočasno vložile zahtevo. Za tiste, ki so kasneje vložili zahtevo, se ne ve, če bo še kaj ostalo, saj so večji del zemlje ljudje na licitacijah že odkupili, vendar ne bivši lastniki. Nekateri so mnenja, da vaščanov niso dobro seznanili z možnostmi, bili so nevedni. Slika iz mojih otroških let o revnih, toda srečnih kmetih se vse bolj razblinja.
Katarina M. Hirnok
Akademski dnevi Evropske protestantske zveze
KAKO JE Z MADŽARI V . ROMUNIJI IN SVETU
Tokratni Akademski dnevi madžarske sekcije Evropske protestantske zveze so bili v Lendavi. Na njih so veš minuli teden obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, povezanih z evropskim regionalnim sodelovanjem in manjšinami.
Na okroglo mizo na temo Madžarska zunanja politika v Evropi regij je prišel tudi zunanji minister Geza Jeszenszky. V uvodu v živahno rezpravo je poudarit, da si Madžarska prizadeva tako za regionalno kot širše evropsko sodelovanje, pri čemer gre tako za politične kot gospodarske in druge stike. Med uspešnimi primeri tovrstnega sodelovanja je omenil Višegrajsko skupino.
Po oceni Geze Jeszenszkega Madžarska zelo dobro, in to na vseh področjih, sodeluje s Slovenijo, s katero ima podpisanih več pomembnih sporazumov, od gospodarskih do sporazuma o zaščiti manjšin. Minister pa je izrazil veliko zaskrbljenost nad položajem madžarske manjšine v Romuniji. Glede na to, da ta manjšina ne živi ob meji, se Madžarska zavzema vsaj za njeno kulturno avtonomijo, vendar je Romunija gluha za vse pobude.
Akademski dnevi Evropske protestantske zveze so izzveneli v veiiki skrbi Madžarske za njene manjšine v evropskih državah in ZDA. S tem, ko je v Lendavo prišlo blizu 200 madžarskih izobražencev; je bilo tu eno največjih tovrstnih srečanj v Sloveniji, pri katerem je aktivno sodelovala tudi Pomurska madžarska narodnostna skupnost.
eR
Porabje, 19. maja 1994
5
VSIGDAR SAM SENJO O SVOJOJ BAUTI.
Pri nas na Vogrskon te Zadnja lejta dosta čüjemo o privatizaciji. Po Porabski vasnicaj pa v našom Varaši sé znauvič začnajo operati privatne baute, krčme. Kak sam že gnauk pisala, tau je nej samo želja pa dobra vola, k tomi drugo tü dosta vse trbej. Najbole je potrejbno meti pejnaze, dapa ranč tak je potrejbno meti znanje za tisto delo, za štero sé človek poda. Šterim sé je pršikalo, nišče aj ne misli, ka je léko bilau. Edno je gvüšno, oni so svoji gos-paudje pa svoji delavci tü. Kak opravlajo svojo delo, tak leko čakajo dobiček.
Gábor Bartakovič ma bauto pa gostilno pauleg pauti, če sé peleš iz Slovenske vesi prauto Varaši. Gdakoli leko prideš es, tam gestejo lidgé kak v ba-uta, tak v lejpom dnevnom bari. V maloj bauti - sé tak vidi - vse geste. Ka je pa načeša, kak smo v drugi bautaj včeni, je tau, ka je blago, ka ponüjajo, lejpo. Ka more friško biti, je friške. Dosta vse maš na iz-biro (választék). Cejne so pa solidne. Lidgé, ki tam delajo, so za küpce.
Gábor, gda ste zozidali tau bauto pa bar? Kak ste do toga Prišli?
"Dja sam pred tejn že 20 lejt delo po bautaj. Od ti-stogamau sé mi je senjalo, sam svoj bautoš biti. Za tau sam emo volau, no pa nika znanje tö. Kak sam pa
do tauga prišo? Emo sam priliko najprvin do nikši pejnaz priti, tau je najbolje potrejbno, če si štješ kakše senje uresničiti. Dosta, dosta dela, dosta pomoči moreš meti, če leko prideš do toga."
Gda ste pa oprli tau bauto pa bar?
"20. augustuša 1992 leta. Tistoga reda sam si tak premišlavo, ka te oprem, gda de sé na drugi den meja opirala med Gorenjim Senikom pa Martinjem. Tau me je motiviralo zatok, ka mi tü v bauti pa v krčmej slovenski tö gočimo. Dja sam tö Slovenec pa mam
takše delavce pa inaše, steri znajo slovenski. Veseli smo, ka mamo dosta ktipcov iz Slovenije tö. Starejšim z vesi je tö sploj potrejbno, če njim leko slovenski povejš kaj, če njim kaj etak leko raztoma-čiš, pomoreš, gda tjipüvla-jo."
Tak Vidim, ka je ta zidi-na na vašom funtuši, va-ša lejpa iža je tüj blüzi. Kak dugo ste "zidali" tau zidino, stera je vküp-pos-tavlena iz betonski ele-mentov?
"Štiri mejsece je trpelo tau "zidanje". Po tistem smo že meli pripravlano blago, smo napunili bauto pa bar."
Kak Vidim, vi tüj sploj dostafele blaga mate. Dosti takšoga, ka sé eške dostakrat v Varaša tü ne
dobi. Sploj sé mi vidi, da mate talanjsko testau, radensko vodau...
"Küpci iščejo tau blago. Kak ste že povedli, talanjsko testau je za tau tö dobra, ka nejma kolesterina. Radenska voda je pa pri nas nika posebnoga. Ne morem telko parštölati, kelko bi tjüpili. Kak sam že pravo, v našoj bauti je dos-tefele blaga bole taunjo kak, povejmo v Varaša. Tau zatok leko napravim, ka blago zvekšoga dja sam vozim, etak so pa stroški menkši."
Kelko vas dela v bauti pa v bari?
"Vsevküp smo 4 odrasli delavci, mamo pa 5 šola-rov tö. Za nji je tau dobra šaula. Po mojom sé tü bole navčijo svojo maštrijo, kak gdekoli indrik."
Ka pa bar, dobra vam ide?
"Moram povedati, ka dobra. Cejli den mam goste. Dobi sé vse, vsakšofele piti. Lüstvo, če ma malo cajt, sé rado zdržava v bari. Že tak vögleda, ka je gostilna mala, mogo mo go povekšati."
Tau povekšavanje gda leko lüdje čakajo?
"Kak mo mogoči, že eto leto začnem. Za razne igre
mašine not postavim, vekšo mesto napravim, etak leko več lüdi čakam."
Kak ste oprejti?
"Od pondelka do Sobote od 5. vöre do 22. vöre. V nedelo pa od 8. do 12. vöre smo oprejti, čakamo küp-
ce pa goste."
Ka mislite, ka najbole trbej ednomi privatniki naprajti za küpce?
"Dja tak mislim, ka je najbole potrejbno poštüvati kiipca. Slüžili küpci. Cajt si moreš vzeti, cejli Žitek si moreš na tau aldüvati, če štješ dober bautoš pa kr-čmar biti, za svojo pošta-njé pa za asek nika ne smejš šanjalivati. Pošteno blago moreš dati küpcom. Nej mejšano vino, nej tjisejlo mlejko, nej pokvar-jeno blago."
Vrejdno je bilau? Leko iz toga dobra žive držina?
"Po mojom je vrejdno, dapa zatok aj nišče ne misli, da bi tak nagnauk leko bogati grato. Naša držina pošteno leko žive iz toga, leko povejmo, malo baukše kak ovak, če bi drugoma delali. Istina, ka tü več moreš delati, samo vejš, ka sam sebi delaš. Tau je tö nej vseedno, ka Zvün držine ešče drugi tö majo delo ali sé tü leko včijo. Tau je gnesden zatok velka stvar, ka vejmo kelko lüstva nejma dela."
Ge že dugo cajta Odim k njim v bauto. Tü človeka lepo gorprimejo, ma pomagajo, ma zavalijo, da je
pri njim kiipüvo. Tau smo do tejgamau v naši bautaj nej trnok čüli. Etak sé pa človek v takše baute rad povrne.
I. Barber
MLADI RAZISKOVALCI V PORABJU
Občina Maribor je za vse tekmovalce, ki so dosegli najboljše rezultate na tekmovanju Mladi raziskovalci za napredek Maribora v okviru projekta Maribor mesto znanja in ustvarjalnosti, pripravila za posebno nagrado izlet v Porabje. Po ogledu radgonskega kota so obiskali Modi-nce in Sv. Križ v Avstriji, odkoder so se napotili v Monošter, na Gornji Senik in v Števa-novce. V Sombotelu so se spoznavali s spomeniki iz rimskega obdobja.
Ekskurzijo, ki je bila 12. maja, so zaključili v Murski Soboti z ogledom filma.
PREDAVANJE O KMEČKEM TURIZMU
Naravne danosti Porabja so primerne za razvijanje kmečkega turizma. Ne velja pa to za porabske kmetije oz. podjetnost Porabcev. Ovira, da bi se ta dejavnost udomačila po vaseh ob Rabi, je prav gotovo tudi v tem, da imajo ljudje premalo znanja oz. informacij. Kot spodbudo k tej dejavnosti sta organizirali Zveza Slovencev in Gospodarska zbornica za Pomurje predavanje v Monoštru. O možnostih razvijanja kmečkega turizma je govorila dipl. ing. agronomije Ivanka Donko.
KOVANCI IZ RIMSKE DOBE
Cariniki v Rabafuzesu so se precej začudili, ko so odkrili na avtobusu pod sedežem ob zadnjih vratih paket, v katerem so našli 5057 kovancev. Srebrniki in bronasti kovanci so iz rimske dobe. Francoski avtobus, ki vozi delavce iz Beograda in okolice v Pariz, sta vozila šoferja Srba, ki delata v Franciji več kot 20 let. Za “najdbo", ki je vredna približno 15 milijonov forintov, seveda nihče ni vedel, ne potniki, ne voznika. Cariniki so vložili ovadbo zoper neznanega storilca.
Gábor Bartakovič z ženo pa prodajalko Eržiko
Porabje, 19. maja 1994
6
PARTIZANI NA VERICI
NAŠE PESMI (74)
PO ČEST’ MI GRE
/:Po čest’ mi gre (j)en mladi fant, od srebraje preštiman.:/
/:Moj lübi je soldakom šeu, ne vem, če je živ ali mrtev.:/
/:Jas sam pa(j) ravnoč paulek stau, da so njemi glavo vzeli.:/
/.•Sedem lejt sam te čakala, sedem pa(j) žalüvala.:/
/:Ali Baug ti plati, luba lübica, ka(j) si mi tak vöma bila.:/
/:Dotec s’ mi bila luba lübica,
Zdaj boš pa(j) žena moja.:/
Gorenji Sinik -mkm-
Pomalek bau petdeset lejt, ka so pri Borovnjaki-nan na Verici ojdli partizani iz Jugoslavije. O tom so nam pripovejdali Borov-njakina mati.
-	Štiridesetpetoga marciuša endvajstoga je bilau, gda so partizange pri nas bili. Naprej, kak so Rusi Prišli. Mojoga moža Oča so ojdli na Dolenji Sinik, ka so Uni tam pri Majerni meli sestro, pa te so šogor njim pravli 'Vejš ka, na Gorenjom Siniki pa partizani gestejo". Pa naš pokojni domau pridejo, pa pravijo "Vejte ka, na Siniki pa že partizani gestejo? Ka mo pa delali? Samo naj k nam ne pridejo." Pa nej prvi večer, drugi večer so pri nas bili.
Pa ka so steli?
-	Dja sam te slovenske novine pa vse mejla - doma sam z Büdinec -, zato ka sam brata prosila, pa mi je prejk pošilo, pa te jetam vse nutri bilau, kak partizani vse delajo. Kak kolejo, kak robijo. Pa ka jim lüstvo gesti pa vse more davati... Mi smo večer takšo šegau meli, ka smo z mlajšami vred na glas Boga molili. Trnok grauboga psa smo tö meli - ka smo tak na sa-mom bili -, šteri je strašno lajo. Te samo pravijo njegov! Oča, ka “idi tavö pa Pogledni, ka ge". Partizani so ga več nej nazaj püstiti.
Gda so partizani nutri Prišli, so nam tak lepo
pravili: "Nič sé ne bojte, mi vam nič ne denemo. Mi smo partizani." So pravili, ka že štiri lejta vönej spijo, pa ka mi njim moremo dati iže, njim moremo dati gesti
pa vse, ka do Uni tü spati. Nejso ranč pravili, ka bi drugi den šli vkraj. Moža Oča so mogli v klejt titi z njimi, pa je tisti predjen ko-štavo mesau. Te Zdaj pa piti. Te smo eške vina nej tak dosta meli, kak sledkar. Gda so geli pa pili, so pravili, ka naj vse zatvorimo, okna zakrijemo, naj niške nevej. Gda so sé nageliino napili, te so začnili popejvati "Krajnci, Rovajcni na vojske mo šli, prelejpe pesmi mi prepejvali mo..." Te so nam zato pravili, ka so uni zato Prišli, ka do Ru-som prauto šli, ka te de nam baukše šlau, kak Zdaj. Gda so sé nageli, te so pravili, ka Zdaj nam dajte eno ižo, ka mo mi Zdaj gnauk tö na posteli spali... Tau so nam tö rekli, ka tavö ne smejmo, ka če mo tavö šli, te nas postrejlau.
Od kec so bili, s Prekmurja?
- Nej, ka so bole tak po Slavskom gučali. Dja san znala z njimi gučati, ka sam dja v Sloveniji v šaulo odila... Mi bi te njim veliko ižo tö dali, samo ka smo prvi den z žganjarske üte 32 literov palinke pripelali domau, pa če bi sé partizani tam napili, bi nas vendrak vse zarezali. Vej-
te, ka je zato stra bijo... Predjen pa njegova žena sta na posteli spala, drugi so pa nakli. Dja pa moj mauž sva gnauk tavö šla, ka va prej probala, depa partizan je pükšo v naja držo. Takje bilau, ka bi naš pokojni mogli titi k Petri na senje eno kravo kipüvat. Moj mauž je nikšo sečo re-zo od rama tavö. Partizange so vönej stražali, pa na paudi tö. Sausad, s šterim bi mogla vküper titi, je prišo - partizange so ga nej napamet vzeli -, pa je pito, ka Zakoj so naši pokojni nej Prišli "Kak bi pa üšo, če pa trinajsat partizanov mamo?" Sausad pa sé je zbojo, doma vse vöpravo, pa so te sodakom v šauli zglasili... Za en mali so Vogrski sodacke tam vrkaj stali. Zdaj te en valas prišo, ka moremo vö z rama titi, ka do prej nu v ram strejlali. Moža stariša sta skočila pa sta letela tam niže rama v tisto gniko pa sta sé tam dola vdarila v brazdo. Mali sin, Djoži, je tri mejseca star büu, Aranka pa šest lejt. Te je pa moj mauž pri-leto pa pravo: "Dje je pa vragé zijaš tü?" Depa partizange so me nej steli pistili, ka prej tačas Vogrski sodacke nedo strejlali, ka stoj nutri bau. Dja sam malo dejte v rokaj mejla, pa da sva vö z rama letela, sva tan srečo mela, ka sva na dau letela, ka bi nas ovak tazostrejlali. Za nama so strejlali, depa na srečo so dekličino samo v gvant zavadi. Ka so eške Števanovski sodacke drugo nedelo pitali, če so dekličino nej kaj spazérali. Un sé je skrüu, depa dja sam sé nej mogla skriti, ka če bi ger dejte djaukalo, te bi me leko zgrabili pa bi me tak tü leko bujti. Dja sam pa sau-sadom letejla. Djančinam, toma Izidori, ali Doriva, ka ma gučimo sam letejla. No pa te so partizani že več nej mogli nikanej, ka so Vogrski sodacke strejlali... Te so Zdaj enoga partizana
tástrejlili, drugo so pa v gauščo vujšli. Partizange so nikoga nej doj strlili, ka uni so tau gledali, naj leko vujdejo. Sledik so te tak gučali, ka prej so parti-zanko tö zavadi. Depa nej istina bila, ka sledik - že po bojni - so skor vsikšo leto nazaj ojdli na grob Mirko-na v Varaša, pa te so k nam tö vsigder Prišli. Te mi je eden pravo pa kazo, ka je un v petau daubo strelaj. Te so nam več nikanej djali, ka smo mi nikanej krivi bili. Na drugo leto so Včasik prišli nazaj. Znauva so vse kauli rama vse poglednili, kak je bilau. Gda so Mirkona pri stüdenci tástrlili, te so ga zato Vaugri
zgrabili, pa ta na čistino potegnili. Pa te so Prišli sakalauvski foringaške pa ta odpelali v Varaš.
Gda so sledik, že kak civilisti pa turisti, pá Prišli k vam, so vam nej pravili, ka naj nete čemerni, ka so na vas strejlali, pa so vas skor dojstrlili?
- Tau so uni nikanej gučali. Dja sam jim eške vina davala, samo naj ne gučijo pa nika ne marajo. Gnauk so nam eške cuker tö prinesli. Vej smo pa po tistaj strašnaj cajtaj meše tö pla-čali, pa smo Baugi valo dali, ka smo živi ostali...
Francek Mukič
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 21. maja 1994
Prof. Evgen TITAN: BOJ MEJAŠEV (IZV. VINJETA) - 1993
Porabje, 19. maja 1994
OTROŠKI SVET
7
NORI MESCI
MAJ
Barbara Zupan
MAJ PRINESE MARSIKAJ
Kot mavrica je pisan Maj, kot živobarven svilnat zmaj, kakor metuljčica zlata in rdeča.
Zavzdihne mišek Jaka: to je sreča.
Še luna mesca maja bolj zaljubljeno vzhaja.
Jaka Jakiči več ne nagaja, z njo raje pleše ringa-raja.
(Jaša Zlobec)
Kakšen lep sonček in rožice in ptički!
Brundo Mundo sedi na štoru. Mama medvedka Betka ga je že najmanj petkrat poklicala na kosilo. Mame sploh ne sliši, sliši samo
ptičico Žgoličico in travo, kako raste. Prejšnji teden je namreč iz sosedovega brloga prilezel tak srček, tak bonbonček: medvedička Marička. Zdaj si vsak dan mežikata. Mundiko
je že ves zmešan.
"Jutri," pravi, "jutri ji nesem spominčic."
Pa ga je malo strah, da ne bo zavihala nosa.
Mi vsi bomo držali fige.
MOJA
PRIJATELJICA
Imam več prijateljic. Najljubšo vam bom predstavila. Imenuje se Andreja Nemet. Stanuje na Gornjem Seniku. Vzgaja jo samo mamica, ker je njen oče že umrl. Ima štiri sestre in dva brata. Eva hodi v sedmi, Andreja pa v peti razred.
Stara je 12 let. Ima rdečkaste lase in rjave oči. Srednje visoka je. Ni debela tudi suha ni. Rada se igra, bere pravljice in gleda televizijo. V prostem času se mnogo pogovarjam z njo o svojih problemih, rezultatih in o družini. V podaljšanem bivanju rada pomaga komurkoli iz slovenščine. Doma se ponavadi pogovarja v narečju, a samo z babico, ker je njena mamica Madžarka. Pri slovenščini je pridna, ima dobre ocene, toda pri drugih predmetih ima večinoma trojke. Pridružila se je lutkarjem, kjer uspešno sodeluje.
Anastazija Bajzek
NAŠI NAJMLAJŠI
TONE PAVČEK
IZLET
Na majski izlet izletiš nekega jutra, hudo navsezgodaj,
in preletiš ga in preživiš, preden zaveš se in rečeš boglonaj.
Domov se vrneš, kakor v uljnjak
se vrača čebela, poln vtisov, da bi napisal za cel besednjak
pesmi in prostih spisov.
Po tem izletu postane svet drugačen, nekako vročičen, in sam si kakor malo zadet in samemu sebi manj sličen...
Naš fotoreporter je obiskal vrtec v Slovenski vesi. Malčki so želeli biti vsi na sliki, zato so pridno pozirali
Deklice pa rade zidamo
Porabje, 19. maja 1994
Popusti za otroke: do 5 let v skupni sobi s starši: Gratis!
od 5 - 14 let v skupni sobi s starši: 30 % popusta !
INFORMÁ ČI JE IN REZER VA ČI JE: telefon: 069/48-106 ali 48-030 telefaks: 069/48-607
NIKA ZA SMEJ
ORE ŽE MA
Naš Ivan je že stari somar biu, gda sé je oženo. Sploj mlado ženo si je vzeu. Zatoga volo je maudar biu, kak ne vem ka. Samo ka je njegva maudrost nej dugo trpala. Rad bi biu, če bi deco mela, žau tau pa sé nej pršilao njima. Naš Ivan en lejpi den k doktora de pa sé ma tauži.
"Dragi doktor, gvüšno sam ge kriv, ka nejmava dece. Že sam stari, pa sé nej na tau valaun. Doktor, ka želejte, tau vam plačam, če me malo mladoga naredta, ka bi leko deco emo. Dapa doktor skrb sé mejte, ka te z menov delali. Nej ka bi kakšo opico naprajli z mene. Naprajte me tak, kak ednoga bika."
Doktor ma obeča, ka tak baude, kak on ške. Napravi operacijo, Ivan plača, domau de pa čaka.
Eden lejpi den naš Ivan znauva gorpoišče doktora. Doktor ma je rad, pa ga pita: "No, meli te deco?"
Naš Ivan pa Zdaj etak pravi: “Deteta eške nin nejga, liki meni že oré rastejo."
Naša Ana je mlada ženska, z možaum prvo dejte čakata. Malo sta sé tazračunala, zatok, ka po ženitvi je naša Ana tak nagnauk v sedmoj mejseci bila. Tüj je cajt, ka more k padari titi pa sé dati Pogledniti.
Da go je padar zvižgalivo, etak pravi: “Ženska, tau dejte strašno lagvo leži. Mogli te prva notležti, aj tüj pri rokaj baudete."
Naša Ana pa Zdaj etak pravi: “Nika sé nečüdivam, če lagvo leži, če na tisto nauč mislim, gda sva vTrabanti..."
I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, ttjj> 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 sé časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih sé piačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).