Največji V«0asawiUo Im pol leta .... . $3.00 Za N«w York cclo leto • $7.00 Za iooMMtio cafto leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcerr Ameriki TELKFDH: OHelsea S—1243 ■ The large I "" »----»-- l large«* Siovenan I>efly m tke United Stote*. based everyday except Sunday* and local Holidays. 75,000 Reader«.r Intend at Seoond Out Matt« September 21, 1903, at the Post Offlot at ffe» York, M. Y„ udar Act of Orngtm of March 3, 1879. TELEJOK: OHelsaa S-4242 No. 234. — Stev. 234. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 6, 1937 — SREDA, 6. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PREDSEDNIK SVARI AMERIKO PRED PRETEČO VOJNO Proti Greenn so njegovi lastni pristaši PO MNENJU PREDSEDNIKA NISO NITI ZDRUŽ. DRŽAVE VARNE PRED NAPADOM Predsednik je v govoru, ki ga je imel v Chic&gu poudaril, da bo storila Amerika vse za ohranitev miru. — Odločno je obsodil Japonsko, dasi je ni po imenu imenoval. Oni, ki ljubijo mir, se morajo zaščititi pred r padalci. CHICAGO, 111., 5. oktobra. — Predsednik F. D. Roosevelt je danes otvoril nov most ob jezerski obali ter imel pri tej priliki nadvse značilen govor. Govoril je o napadalcih, ki napadajo nedolžne žene in otroke, in dejal, da ne bo kazalo drugega, kot da se Amerika ter drugi narodi, ki ljubijo svobodo, zaščitijo z nekakšno karanteno pred napadalci. Njegov današnji govor je eden najvažnejših, kar jih je kdaj imel. — Miroljubni narodi, — je rekel, — se morajo skupno zoperstaviti kršitvi pogodb, ki danes u-stvarja anarhijo in negotovost, proti kateri samo izolacija in nevtralnost nič ne zaležeta. Predsednikovi zaupniki so mnenja, da bo treba napadalne narode izključiti iz svetovne trgo- vine. — Amerika sovraži vojno in se zanese na mir, •— je vzkliknil predsednik. To svojo željo po miru mora tako poudariti, da bodo narodi, ki kujejo napadalne načrte odstopili od svojih namer. Predsednik Roosevelt ni sicer imenoval nobenega imena, toda jasno je, da je s svojimi besedami označil vojno na Kitajskem, napade na nevtralne ladje v Sredozemskem morju, nemško in italijansko udeležbo v španski državljanski vojni ter zavzetje Abesinije. Alco izbruhne med ljudmi huda nalezljiva bolezen, spravijo bolnike v karanteno in istotako bi bilo treba obdati s karantensko ograjo bojujoče se. Nihče naj ne misli, da bi Amerika ne mogla biti napadena, navzlic temu bo pa tudi vbodoče u-birala mirovno pot. Navzoči so mu bučno ploskali, ko je zaključil svoj govor z besedami, da Amerika sovraži vojno in da je mir njen najvišji ideal. Jako značilne so bile tudi njegove naslednje besede: Oni, ki znajo ceniti svobodo ter priznavajo tu-ai svojim sosedom pravico do svobode in mirnega življenja, morajo sodelovati, da bo zmagala postava, da bodo zmagali principi, na katerih temelje mir, pravičnost in zaupanje. Vrniti se moramo k veri v dano besedo in spoštovati podpisano pogodbo. Priznati je treba dejstvo, da je narodna morala istotako velike življenske važnosti kakor privatna morala. — Države, ki se oborožujejo v svrho napada, potrošijo v oboroževalne svrhe velik odstotek svojih narodnih dohodkov. Nekatere trideset, nekatere celo petdeset odstotkov. Združene države porabijo v ta namen le enajst odstotkov narodnega dohodka. Ko se je vozil predsednik po čikaških ulicah, mu je sledilo najmanj 75,000 oseb. Vse mesto je bilo v zastavah. Predsednikovi spremljevalci pravijo, da je bila to največja m najbolj pomembna demonstracija tekom vsega predsednikovega potovanja. V mesto je dospel predsednik ob desetih popoldne. Ko je obiskal mestne uradnike in voditelje demokratske stranke, se je odpeljal proti mo-atu, ki veže severni in Južni Chicaga. HITLER BI RAD DOBIL KOLONIJE • __ Kolonije so po mnenju nekaterih držav brez Vsake vrednosti, pa jih ne marajo vrniti. — -Hitler je govoril o priliki zahvalnega dne. * BUECKEBURG, Nemčija, 5. oktobra. — Hitler je zopet z veliko odločnostjo napadel ono države, ki Nemčiji nočejo vrniti njenih prejšnjih kolonij. Hit ler je govoril pred 1,200,000 kmeti ob priliki kmetskega zahvalnega ene volje, da bi vrnili le eno ničvredno kolonijo pravemu lastniku. Rabini izraz "pravi lastnik" samo v dobi in v k vet u. ki je poln idealov morale in spoštovanja Lige naro do v. Od časa do časa smo si mi Xemoi pridobili te kolonije po teh idealih in smo jih izgubili po drugih, ki so le preveč oddaljeni od stališča morale Lige narodov. "Stojimo pred mnogo težjimi problemi kot drugi narodi. Imamo preveč ljudi na prema jlini zemlji; primanjkuje nara surovin in poljedeljske zemlje." Pred Hitlerjem je govoril poljedeljski minister Richard Walter Darre, ki je pozival nemške gospodinje, da morajo njihove družine letošnjo zimo jesti več krompirja in manj kruha, kajti Nemčija ima dovolj krompirja in io malo žita in uničena ne sme biti nobena skorja kruha. Minister je nadalje rekel, da bo vsak kos kruha, ki bo pri-j hranjen v gospodinjstvu, za Itietino znižal množino žita, ki ga mora Nemčija kupiti v inozemstvu. Hitler je rekel, da mora biti osrednja obla-t, ki mora nositi odgovornost in jo morajo vsi ubogati. Rekel je, da svoboda za posameznika ali pa za gotove razrede ni mogoča, edino prava svoboda je svoboda naroda pred tujim gospodstvom. "Naša skrivnost je, da vemo, da je delo vse," je rekel Hitler. "V drugih deželah ni tako. Drugi narodi mislijo, da je denar vse. Denar ni nič, temveč produkeija je vse. Tako vidimo, da se v drugih deželah ■zlato razliva čez rob, kar bo de-jžele dovedlo do razpada, nemška marka pa je stanovitna, |ker za njo stoji nemški dela- PREMEMBA V JUGOSLOVANSKEM KABINETU BEOGRAD, Jugoslavija, 5. oktobra. — Ravno v času, ko je imel biti podpisan sporazum med srbsko opozieijo in Hrvati, ki zahtevajo, da Stojadino-vičeva vlada odstopi, je bil pre-menjen jugoslovanski kabinet. Poglavitna ministrska mesta niso bila premenjena in tudi politična razporedim je ostala ista. Iz tega je mogoče sklepati, da se vlada nikakor noče vkloniti zahtevi opozicije, da odstopi. Prvi regent knez Pavel in o-stala dva regenta bodo potrdili nov kabinet in Stojadinovie bo še dalje imel zaupanje pri regentstvu. Novi ministri so: Milan Simonovič, pravosodje; Dobrivoje Stošovič, javna dela; Bogoljub Kujungžič, rudarstvo in gozdarstvo; Veko-slav Miletič, vzgoja in Joka Tvrkič, promet. JAPONSKA OFENZIVA Kitajci navzlic strahovitemu bombardira n j u drže črto. — Nanking v skrbeh zaradi položaja na severu. TUJ KAPITAL V AMERIKI WASHINGTON, D. C., 5. oktobra. — Zakladniški urad naznanja, da so tujci v prvih .šestih mesecih letošnjega leta v razna podjetja v Združenih državah naložili skoro eno mi-ljardo dolarjev. Ves tuji kapital v Združenih državah znaša okoli 0 miljard. ŠALNGHAJ, Kitajska, 5. okt. — Japonska artilerija je ves dan obstreljevala kitajske postojanke v namenu, da razbije kitajsko obrambno črto, ki se razteza od Sanghaja do reke Jangce. Japonci naznanjajo nekaj u-spehov, katere pa jim Kitajci odrekajo. Nek japonski častnik je rekel, da bodo na kitajski veliki narodni praznik 10. oktobra i-meli Kitajci le še malo kaj obhajati. Severna železniška postaja v Ganglia ju je bila včeraj pozo-rišče vročih bojev. Japonci sc skušali pregnati Kitajce s postaje, pa so bili odbiti z velikimi izgubami. EDVARD NAMERAVA PRITI V AMERIKO LEWIS NAPOVEDUJE "VSTAJO" V AMER. DELAVSKI FEDERACIJI V newyorskem Madison Square Garden je govoril v ponedeljek zvečer na konvenciji Transport Workers unije John L. Lewis, načelnik odbora za industrijalno organizacijo. Poslušalo ga je nad petnajst tisoč oseb. V splošnem se je bavil s konvencijo Ameriške Delavske Federacije. ki se vrši te dni v Denver ju, Colo., prav posebno je pa vzel na piko predsednika Federacije, Williama Greena. Z Greenom ni zadoovljen le dobršen del članstva, pač pa ima tudi v izvršilnem odboru mogočne nasprotnike. Glavni med njimi je Mathew Woll, sedanji predsednik Union Labor Life Insurance Company. — Green nam preti z "vojno" — je vzkliknil Lewis. — No, če je tako, ga bo pač treba aretirati zaradi kalitve miru, ali naj ga pa kakšna linijska članica udari s powder puf-foni po obrazu, pa bo miroval. V nedelje* so se Kitajci uma- 1)osl(1J nisem ^ Ilik(lar s,i;al> knili za eno miljo med Kiatin- (la bi Wm- Green ko*a "zru-goni in Naziangom. Boji so se vec. ' Ko se je Hitler pripeljal s Iposebnim vlakom, ga je pozdravilo 21 strelov iz topa. — Spremljali so ga skoro vsi ministri, razun gospodarskega ministra dr. Hjalmarja Sohla-ehta. FAŠISTIČNA PARADA MOTENA LONDON. Anglija, 5. okt.--Ko je fašistični voditelj sir Oswald Mosley na čelu kakih 7000 pristašev ob priliki peta obletnice vstanovitve angleški fašistične stranke hotel korakati iz Westminsterja v industrijsko predmestje Bermonu-sev, je prišlo do protifašističnih demonstracij, v katerih je I bilo udeleženih skoro 100,000 ljudi. i I roti fašisti so po ulicah zgradili barikade in na nekaterih krajih celo napeljali bodečo žico ter so se mnogokrat spopadli s fašisti. Posledica tega je bila, da je bilo v bolnišnico odpeljanih 30 oseb, med njimi dva policista, 111 demonstrantov pa je bilo aretiranih. / "DEUTSCHLAND" GRE ZOPET NA ŠPANSKO BERLIN, Nemčija, 5. okt.— Oklopnica "Deutschland'', katero so v maju španski vladni aeroplani bombardirali, je dobila povelje, da odpluje v španske vode. Pri bombnem napadu je bilo ubitih 23 nemških mornarjev in 83 ranjenih. V povračilo za to so nemške bojne ladje bombardirale Almerijo in mesto skoro popolnoma razdejale. Oklopnico bo spremljala 4. torpedna flotila, ki bo nadomestila druge nemške bojne ladje, ki se že od avgusta nahajajo v španskem vodovju. vršili po blatnih riževih poljih in obe stranki ste imeli težke izgube. Japonski letalci so bombardirali glavni vojaški stan v Kantonu v južni Kitajski in Ankin^, severno od Nankinga ob reki Jangce. NANKING, Kitajska, 5. okt. — Maršal Cankajšek in drugi člani obrambnega sveta so v velikih skrbeli zaradi neprestanega prodiranja Japoncev v provincah Šantung, Šansi in Hopeju. Boje se, da slabo opremljene provincijalne čete, ki se bore v teh krajih, ne bodo mogle zdržati japonskega pritiska. V sedanjem položaju ne kaže, da bi osrednja vlada poslala svojo armado proti severu, ker Japonci zasledujejo obko ljevalno taktiko v Hopeju in Šansiju. Ako jim ta taktika u-spe, bo vsaka kitajska armada severno od Rumene reke odrezana'. Kadar bodo Japonci prodrli do Rumene reke. tedaj bodo zadeli na nepremagljive kitajske postojanke. Angleški poslanik sir R Montgomery Knatchbull - Hu-gessen. ki je bil nevarno ra šil" ali "uničil". Meni se zdi Green poloben sedem let staremu fantu, ki brani svoje sta riše. Govori glasno in naglo. Iz ust mu vro besede, pa ne ve. kaj govori. Zdi se mi, da ni na vsej konvenciji A. F. L. delegata, ki bi ne smatral Greena za gobezdača. — Ni dol^o tej*a. ko se jc-Green spri z nekim podpredsednikom Delavske Federacije. S tem mislim Mathewa AVolla, ki je bil svoječasno uradnik Photo Engravers unije. Nato se je lotil inšurance biznesa. Zadnjo pomlad se je hotel Woll podati v Ženevo, kjer je hotel zastopati Federacijo pri Mednarodni delavski organizaciji. Izvršilni odbor in Greena ;je pregovoril, da so mu dali po-oblasila, treba je bilo samo š<», da delavska tajnica potrdi njegovo imenovanje. — Green je že spočetka dvomil, da se bo dala delavska tajnica speljati na led. Imenovati zavarovalninskega agenta za zastopnika ameriškega delavstva na mednarodni delavski konferenci bi bila preveč rizki-rana stvar. In res ni bil Woll imenovan, pač je bil pa poslan v Ženevo neki gentleman iz 110-voangleških držav. PARIZ, Francija, 5. okt. — Windsorski vojvoda Edvard in njegova žena Wallis se bosta v bližnji bodočnosti odpeljala v Združene države, kjer bo Edvard proučeval stanovanjske zadeve med delavci. V Ameriko bosta prišla sredi ali pa kuncem novembra. V Londonu zatrjujejo krogi, ki so v ozkem stiku z Bucking ham Palace, da je angleška vlada Edvardu dovolila, da sme obiskati Združene države in tudi Nemčijo, ne želi pa, da bi se vrnil v Anglijo. To je bilo določeno prejšnji teden v Parizu, ko je vojvodo obiskal angleški vojni minister Leslie Hore - Belisha, ki se je ž njim v njegovem hotelu raz govarjal skoro eno uro. Edvard je ministru pojasnil, tla želi potovati in se tudi lotiti pravega dela. Edvard je vojnemu ministru rekel, da bi se rad < svojo ženo vrnil v Anglijo. toda minister mu je povedal, da temu nasprotuje vlada. Angleški kabinet je Edvardu dovolil, da sme obiskati Združene države in Nemčijo, dasi ste bili te dve državi na čelu držav, katerih Edvard ne bi smel obiskati. njen, ko je nek japonski letale« I — Woll je bil seveda prepri-s strojnico streljal na njegov čan. da mu je Green dobro za-avtomobil, se je vkrcal na angleško križarko Falmouth ter se bo odpeljal v Hongkong, od koder bo šel v Batavijo na Javi. Na svoje mesto v Nankin-gu se bo vrnil v novembru. PARNK SE JE POTOPIL VERA CRUZ, Mehika, 4. okt. — Na vožnji proti Yucata-nu se je v Mehiškem zalivu po-topil parnik "Vicente Anto-' nio". Dvaindvajset oseb je pri tem izgubilo življenje. godel, in izza tistega časa narašča sovraštvo med njima. — Predno se je Green odpravil v Denver, je obiskal delavsko tajnico v Washingtonu. ji je potožil. In oba sta se solzila kot dve mili jert. — Predsedniku Greenu,—je vzkliknil Lewis, — se nudi na konvenciji Federacije prilika, da izpolni svojo grožnjo, to je. da uniči C. I. O. Bomo videli, kaj in koliko bo dosegel. Nam je vseeno, če je obrnjen proti. C.'L O. z obrazom ali z hrbtom. JJspeh bo isti, VLADA PODARILA HITLER JU HRIB BERLIN, Nemčija. 5. okt.-Pruska država je kanclerju Hitlerju podarila kot o>ebn« lastnino hrib Bueckeburg, na katerem se vsako leto vrše slav-nosti nemškega zahvalnega dne. 1 HOLANDSKA KRALJICA ZBOLELA HAAG, Holandska, 4. okt.— Po Holandskem se je zadnje dni zelo razširila influenca. — Zbolela je tudi holandska kraljica Vihelmina. Zdravniki so noč in dan ob njeni bolniški postelji. DEMONSTRACIJE PROTI FAŠISTOM KAZNOVANI LONDON, Anglija. 5. okt. — 106 oseb, ki so v nedeljo demonstrirale ob priliki parade Moslevevih fašistov, je bito obsojenih na 6 mesecev zapora. Patrick Hicks je dobil šest mesecev zapora, ker je z opeko napadel policijo. Druge obsodbe so bile do štirih mesecev, zapora in $50 globe. _M ■ 7 t v v " QLA8 V A RODA" Nevr York, Wednesday, October 6, 1937 "ALAS NIIODA" i ecto Mo volje m AaaaHko te O tf New York h KtMdo ••••••••••••••••••••• fHDI Zi pol tete «••«• i pol lete f&AO] Zi looMMtro M > totrt lm .................IIAIU pol ilti..... »lote 17.00 > lato .,.... '17,00 ......... . 9Uo po Mooej Order. Pri toil prejkaje blvollHo it m prioMnJeJo. Dnu aoj m bloforoll kra]i narotalkov, proalioo, da ao do hitreje imrtr Prva država, ki uri kulturo po divjih . polarnih krajih. 0 "GLAS NARODA" _!_, THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X t Hondo" Uhaja imM dan oedol] la prosilko« "GLAS NARODA", tlf W. 18th Street. New T«i N. X, Telephone: CHelsea 3—1242 ITALIJANSKA ARMADA NA ŠPANSKEM Italijan>ko časopisje počasi razkriva razsežnost udeleži«' Italije v španski državljanski vojni, ki Italijo -že velja nekaj milja rti lir. * V kolikem obsegu Italija pomaga španskim iašistom v njihovem boju proti republikanski vladi, moremo približno posneti iz posameznih poročil v raznih italijanskih listihr Po teh poročilih je na Španskem okoli 40.000 italijanskih "prostovoljcev'' z 200 tanki in najmanj 300 aeroplani. Na Španskem je naslednjih pet italijanskih divizij: divizija "črne pšice", kateri poveljuje general Piazzoni; "črni plameni", kateri poveljuje general Boscacciamti; divizija "-3. marca" pod poveljstvom generala Fruscija; divizija rio", kateri poveljuje general Bergonzoli in "črna divizija", kateri poveljuje general Francisci. Poleg tega pa je Italija še poslala na Špansko svoje najboljše stratege in organizatorje, med katerimi je tudi general Bastieo, ki pripada italijanskemu generalnemu štabu in jt vrhovni poveljnik italijanske armade na Španskem. — Poleg tega so še general Baistrocchi, ki je bil podtajnik v vojnem ministrstvu ob času italijansko-abesinske vojne in general Teruzzi. bivši governer Libije in šef generalnega štaba fašistične milice. Po cenitvi časopisov šteje vsaka italijanska divizija po ramo vojakov, kar bi bilo skupaj 25,000 vojakov. K temu številu pa je treba dodati še vojake, ki so v službi Rdečega križa, v zračni sili, v poizvedovalni službi in na drugih mestih ter jih je skupno okoli 17,000. Kako so prišli ti prostovoljci v špansko fašistično armado f Način jc bil poginoma priprost. Po vseh italijanskih mestih so fašistični glavni stani priredili nabore, ('rnosrajč-l.iki. ki so se priglasili, so bili poslani na najbližji španski konzulat, ki je za nje plačal vozne stroške na Špansko, kjer po bili sprejeti kot "prostovoljci" in dobivajo od 30 do 35 lir na dan. Častniki dobivajo po 100 do 150 lir na dan, letalci pa po 150 do 200 lir na dan. To plačo dobivajo ves čas, dokler služijo v fašistični armadi. Uspešni polet ruske polarne ekspedicije, ki je imela namen, •da vzpostavi na severnem tečaju 'brezžično vremensko postajo, pomeni brez dvoma važen korak naipredka na težavni poti raziskovanja severnega polarnega sveta. Sovjetska linija je delala veliko reklamo in je po vsem svetu razglašala vesti o tej ekespediciji, tako da je bilo videti, ko da je Rusija prevzela vodstvo raziskovanja polarnih pokrajin. To mnenje je bilo pa zgrešeno in bi jemalo velike zasluge kanadski vladi, ki smotrno vrši svojo dolžnost "kot čuvarica teh pokrajin. O organizaciji ruske ekspedicije v polarni svet so že prej časopisi veliko pisali in peli | slavo ustanovitvi vremenskih postojank kot o velikem kulturnem delu na severnem tečaju. Kanada pa bolj potihem deluje v znanstvenem raziskovanju in gospodarskem oplojevanju tlaljnega Severa. Tako je, na primer, kaj malo znano, da obstoja na severu Kanade že dolgo let redni letalski promet; da ondi že zdavnaj nado- vera skoraj nepremagljive. — Sani s pasjo vprego, ki so bile ondi že od nekdaj v navadi, so zdaj nadomestili z modernimi sanmi; fotografski posnetki z letal omogočajo poznanje tal in iskanje prirodnih zakladov. Pri vsaki naselbini nastanejo najprej mlini na veter, ki so kot pogonske sile velikanskega pomena za gospodars-tvo. Razne po državi opremljene znanstvene ekspedicije, geološko preiskujejo te pokrajine. Semkaj spadajo vožnje arktične pomožne ladje "Nascapie" ki vsako leto prevaža učenjake, letalske in druge strokovnjake v nevarne postojanke na LaJbrador, v Southampton Island, Baffin Island in El les mere. Nedavno je voditelj rudarstva, dr. Ch. Cam sell odletel z letalom na 4000 milj dolgo pot po britski severni Kolumbiji, južnovzhod-nem Yukonu in v porečje Mac-kencija, da na lastne oči spozna, kako je napredoval promet in kakšno je v novih se-liščih. Polet dr. Camsella je praK* tako velikopotezen, ko ruski v polarsko ozemlje. Tu Iz Slovenije. CIGANI RAZBOJNIKI ineščajo traktorji in motorni j di polet "Punch-Dickensa" le-čolni človeške in. živalske de-i ta 1928 in zlasti še delovanje lovne moči, da venomer vrtajo j kapitana Stevensona, prekaša-v zemljo in iščejo nafto za in- ta glede na gospodarski pomen dustrijske namene; da se dalje strokovno pospeševanje poljedelstva vsako leto poplača , z in mu za §avo, dočim sta ostala dva ušla. Posestnik Miller je baje spoznaj v prijetem ciganu baš onega, ki mu je vzel denarnico. MRTVEC SE JE OGLASIL Te dni so prejeli Sevederje-vi s Ptujske ceste v Mariboru Peter • • • C • • • • Zgaga O Ilerbertu Hooverju so krožile razne govorice, med njim1 tudi ta, da se pred njim ni še »pričakovano vest. Posestnik noben predsednik posluževal v in upokojeni železničar Josip tako obili meri telefona kot se Seveder iz Ptujske ceste,"je dobil namreč pismo iz Moskve. Ob prejemu pisma se je silno začudil, češ "saj nimam tamkaj nikogar, ki bi mi pisal." Toda, kako veselo presenečen je bil, ko je odprl pismo. Bila je pisava od njegovega sina Ivana, ki je služi! pri bivšem 47. pešpolku in bil leta 1915 Te dni se je posestnik Jože Miler z Drnovega vračal ponoči okoli desetih iz Brežic. V bli žini Dolenjih Skopic je dohitel dva voza z neznanci, ki so ga vozili nekaj sto metrov, je mož šele spoznal, daje deležen ciganskega gostoljublja. Nad Gornjimi Skopicami je skočil z voia, ker se je bolj zanesel na svoje noge kakor pa na ciganski voz. S tem pa se je pričela vsa neprijetna zadeva Dva cigana sta bila takoj za Miler jem. Eden ga je zgrabil za usta, a drugi je sunil iz no-j - tranjega žepa suknje listnico z zapadni ^bali Škotske sta gotovino 1500 din. Vsega *o- m unc bakra na leto-Murray a v Resolution, ob jeze-! Kanada ima pač svetovni re-ru Great Slave in od ondot v kord v prenašanju tovorov z kom. Nevarno riibo sta zadela z ostrvo, žival pa je ladjico 24 Denarne sssrr^rsmsss pošiljatve S^ESaSsaa DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ i« I LBS t Mi lin 911J5 vuo Dto. 1M Dta. m Dta. UM T ITALIJO Za $ 6 .......... Lir 100 I lt»--lir Ml 9 ttJO .......... Lir 500 I n jo-u* iooo IIIMO_lir MM tlfl JO-Ur MM CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI votllfc kot sforaj 4ovoUaJco» fte beljie all Izplačila v ameriških dolarjih J S.75 Prejemnik dobi ▼ otareoi kroja lspUCUo r doiorjlk. mmna Milimi nvKdcjmo rt cabui umi u PM8TWBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" di WMI Wk 81OR NKW YOU, KI* Coopennine in Aklavik. Te zračna zveze so že zdaj izredno koristile gospodarstvu. U-spehi raziskovanja rudniških pokrajin z letali so najbolj dobro opazni iz vedno večjih številk produkcije. V arktični divjini jezera Velikega medveda dobivajo na leto za 175 tisoč funtov radia, s čimer Kanada ograža dosedanje monopolno stališče Belgije v pridobivanju radia. Dalje se more Kanada ponašati, da ima najbolj severno ležečo ladjedelnico. V Fortu Snrithu ob Slave Riveru tešejo one barke, ki podpirajo zračni prevoz pridobljenih rudnin. V Aklaviku je najsevernejša brezžična postaja britske države; ondi je budi najsevernejša bolnišnica sveta, ki je tako urejena in opremljena, da bi bila lahko v ponos slehernemu srednjeevropskemu mestu. V Aklaviku'so tudi najmodernejše električne naprave. Take naprave so tudi v Chesterfieldu Itoletu, ki je še za 400 milj bolj na severu. Kanadska vlada se trudi, da 2 vsemi Sredstvi pospešuje gospodarstvo in omogoča napeljevanje vedno bolj proti severu, tako da uspevajo žitni pridelki tudi v pokrajinah, ki so bile doslej žnane, da jih sploh ni mogoče Obdelovati. Že pred leti je vladi uspelo spraviti 3000 severnih jelenov iz okraja Yukon na vzhbd, v porečje Mac-kencija, da bi bili tudi ti deli Kanade pripravni za življenje ljudi. Več let je trajalo spravljanje jelenov v te divjine. Prej pa so raziskovalci določili kakih 150 vrst rastlin, ki bi mogle ondi uspevati; od ter so tretjino določili za pretirano severnih jelenov. To kulturno delovanje krepko tfopa naprej, dasi so vremenske neiprilike ledenega se- letali za kulturne namene. Lani so letala prenesla 28 milijonov fiuntov teže, samih potrebščin za naselbine, v najsevernejše kraje. Veliko zaslug za kulturno delovanje kanadske, države pa imajo kanadski policisti, tako zvani "mountirji." Ti nimajo le dolžnost skrbeti za var. nost in red v najoddaljenejših seliščih, marvrT* morajo predvsem opravljati zdravstveno službo, oni si tudi zapisujejo geološka opazovanja in so neprestano na poti in morajo biti vedno pri rokah. To hudo službo opravljajo leto in dan v toajtežjih vremenskih neprili-kah in s tako vestnostjo, da je že kar dedna. A le malokdaj zve javnost za njih tiho junaštvo. Kanadska vlada ' se zaveda pomena severnega polarnega ozemlja glede na to, da je ondi najkrajša vez med poedinimi deli sveta. PccSna pa tudi pomen Skritih zakladov v zemlji in zemljepisne okoliščine, ki jih njih konkuretni ne poznajo tako. ^Kanada vedno misli na bodočnost in je zato tudi odkupila otoke Sverdrup, ki imajo ime po norveškem raziskovalcu. Kjerkoli je le mogoče, ustavljajo v novih seliščih postne urade in zveze. Tako stopa Kanada od stopinje do stopinje proti velikema smotru, da si z urejenim delom prisvoji bogastvo še malo raziskanih pokrajin, ki so prav namenjene za to, da so v gospodarskem življenju narodov med prvimi na svetu. »».llIHJIIIiililll.^M naroČite se na •4 glas ntaroda" najstabe.tsi slovenski dnevnik v amerik: •I — |------7 ki je odhitel s kolesom po orožnike v Dolenjo Pirošieo. Orožniki so se takoj podali na lov razbojniki in so jih blizu vaiški meji. Napadanec pa je ur vlekla za seboj in jo oddalji-imel toliko hladnokrvnosti, da la ™ «*<> morskih milj od prvotnega kraja. Pošast je merila v dolžino kakšnih deset metrov in je tehtala gotovo isto toliko ton. S čolnom je izginila tako naglo, da ji večje ladje niso mogle slediti. Ribiči so obvestili o-balne postaje, ki so na zasledovanje odposlale tri letala. Šele po štiri in dvajsetih urah so letala odkrila čolnič, baš ko ga jo hotel morski volk zavleči na odprti ocoan. Toda žival jf i kmalu omaarala in so jo potom z obema ribičema vred spravili do najbližjega pristanišča. Dolenje Ribnice rn-s dohiteli. Toda cigani — trije moški — so opazili nevarnost ter so jo odkurili na vse strani preko njiv proti Savi. Patrulja je obstojala samo iz dveh mož, od katerih je eden stražil oba voza in ciganke ter otročad, drugi oro?nik pa je 1p iztaknil cigana Štefana Nikolrča v nekem crr- pozor rojaki: Zaradi smrti moje žene sem primoran prodati tristo akrov obsežno £armo z vsem orodjem in živino. Farma je izborilo urejena. Sturlenčnica v hlevu in v hiši. Moderno urejen hlev je star osem let. Hiša ima 8 sob; kokošnjak, shramba za orodje. Pišite na naslov: — PAUL 1/)GAR, R. D. 1, Cherry Valley, N. Y.. Tel.: 72F12. • (2x) NAZNANILO Možak najbrže ve, da bo tre-la kmalu stopiti. Vatikan dosledno obsoja komunizem, nikdar pa še ni obsojal fašizma. Potemtakem bi človek skoio sodil, da so fašistična dejanja ^Vatikanu dopadljiva. Če ti reče mlad človek:—Ali, tako mi je, da bi najraje umrl, — ga vprašaj: — Ali te je dekle pustila na cedilu, ali si se pa poročil ž njo? Advokat je uspešno branil obtoženca in prepričal porotnike, da ni zdrave pameti. Porotniki so ga oprostili. Advokat mu je poslal račun za tisoč dolarjev. Pridivjal je v njegovo pisarno ter ga nahrulil rekoč: — Tisoč dolarjev ste mi računali ? Tisoč dolarjev naj bi vam plačal? Kaj res mislite, da sem neumen? Ženske se povpeujajo na najvišja mesta. So zdravnice, odvetnice, sodnice. itd. Celo v predsednikovem kabinetu je ženska, — delavska tajnica Miss Perkins. Nadalje so senatoriee, in neka južna država je dobila i>o smrti governerja governerko. Sicer je pa governerk več kot Rojakom po Pennsylvaniji (posebne v Alleghany, Cain-j bria in Somerset okraju) na-1 -- - znanjamo, da jih bo obiskalibl kdo misllL - I Skoro vsak poročeni in oš ki 'jo ima. naš novi potovalni zastopniV FRANK AHLDi Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda ŽELODČNO ZDRAVILO U JESEN IN TRINERJEVA ANGELICA TON1CA MM Hm Ml u. M Važno za potovanje. Jo nmtmjm potovoit v atari kroj oil 4obKi kofo oi tmm, Jo prtiubin. fe Je foaioi v ve* ateoreh. Vate* nI« Mto-Mm MaJt Vu iioifi tat! vjkoljfe pjaanlla h ta« tm prakrbeO, Jo Jo potovanje (Mu la Utac ««lo «o JoeoU«)*, e Ml prakrMne vte, MU prošnjo petal llate, ftseje la apleh too, ko* Jo oojktoejftaoi lan, la kar Jo florae, m NeMovlJanl ooj ao oflofajo Jo nJaJcja trenatka, ker •• M b Waakia*teBO pevratao JovoUmiK MHDIVBV aaroJHa la njoUTljoaw Vaa% fHtto torej takoj a SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (TwI Bureau) 216 West 18th Street -, New York, N. Y. — Ne, ni res, — se je zagovarjal mladenič pred sodnikom, kazoč na dekleta. — Laže če pravi, da sem ji storil silo. Niti besedice ni spregovorila. — Torej ste res molčali? — je vprašal sodnik pričo. — Le kako bi mogla govoriti o takih rečeh, — je sramežljivo odvrnila, — ko je bil to vendar najin prvi sestanek. Ce bi poslušal nasvete svojega zdravnika, bi ne smel tri leta jesti mesa. nikamor bi ne mel na počitnice, ne mogel bi si kupiti nove obleke in tudi v kino bi ne smel hoditi. — Kaj ti je pa rekel? — Naj mu plačam, kar sem mu dolžan. Na svetu so različni ljudje. Nekaterim prija to, nekaterim ono. So na primer ljudje, ki radi poslušajo bučanje morja, grom in tresk in divjanje sproščenih elementov. So pa drugi ljudje, ki ljubijo petje, šelest drevja v pomladnem večera in slavnostno pe sem škrjanca. Nekaterim je najbolj povšeči ljubezensko šepetanje v mesečni poletni noči. rvok flavte in stok vijoline. So pa tudi taki, ki jim najbolj prija trdovraten molk za« konske žene. In zdi se mi, da je takih največ. u QL~A 8 NARODIi" New York, Wednesday,-October 6, i 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VSU. MODERNI ROBINZONI! Zgodba o Robinzonu in o njegovem tovarišu Petku je splošno znana. Robinzoni pa tudi dandanes niso že izufurli, kar dokazuje poročilo letalca Normana, ki ga je vihar zanesel na noki samoten otok v Tihem oceanu. Samotnih in zapuščenih otokov je v Tihem ooeauu na tisoče. Med temi je tudi otok Anao, ki leži kakih 600 kilometrov daleč od zapadne avstralske obale. Na ta otok se je mo'al -pustiti letalec Norman, ker sc mu je Ivi I v nevihti pokvaril motor. Komaj pa je stopil iz letala. *e je pojavila pred njim neki. čudna postava. Bil je to silno liirsav starec, ves opaljen od tropičnega sobica, z doliro sivo prdl)»\*am na otoku, sam ne vem" poskušal prodreti v moje kra-več. ! ljestvo. O svetovni vojni star^ ni veJ ^ . ^^ ^ tlel me, in tudi ne, da je Nem-' , . „ (ija danes replika. Glede mu 1,0 ,,a svo'em Povratku P"' svoje bodočnosti je rekel le to, msel tolmka. nekaj 'blaga 111 da -h' lxiji, da ne pridejo na o- vžigalice. Iz poroeila piloto-tok belokožci. ki hi ga gotovo vi-ga pa je izvedela za moder-pregnali. — Zato bom ustrelil nega Robinzona tudi avstralska vsakogar — je rekel — ki bi vlada in ves svet. Zadnje ure T. G. Masaryka Že v začetku leto ostala bolnikova pljuča nedotaknjena in čista, kar -o posebno naglašali v svojih izjavah. Toda kmalu potem, ko je pre-zidentov osebni zdravnik lr. M a i x n« r na ja vil ustavitev zdravniških poročil, so se začele pojavljati komplikacije. Telo, staro malo manj kakor SS let je preveč počivalo. Zaradi ložanja v |x»?»telji so se vnela pljuča in zdravniki so takoj sprevideli, «la bo v tej bolezni skoro gotovo zmagala razvezalo jezik, da je začel pripovedovati. — Moje ime je grof K - -"mu — je pripovedoval. — V svoji mladosti sem bil kajx tan nemške vojne mornarice,in sem se oženil s svojo sestrično, ki sem jo strašno ljubil. Ta pa me je varala. To me je tako razjezilo in užalostilo, da sem odložil svoj čin, in kupil malo jadrnico in odpotoval daleč proč od svoje domovine. Na svojem potovanju sem naletel na zapuščeni otok Anao, kjer sem se naselil. ker ne maram več za "ljudi. Tu sem si zgrudil kočo, živim pa od lova. Koliko let že • Pozor Naročnikom naznanjamo, da smo prenehali pošiljati potrdila aa poslano naročnino. To delo nam povzroča velike stroške... Denar, ki ga isdamo v to svrho bomo uporabili za izboljšanje nju. Po ugotovitvi, da se vnetje na pljučih Širi, ni bilo skoro nobenega dvoma več, da bo Masarvk podlegel. Visoka starost, zaradi tromboze izčrpani organizem, oslabelost srca in I vročina, vse to je kazalo na ka-l tastrofalen konec. Zdravniki pa so opazili še en 7iiak, ki ni dajal niti malo upanja v srečen konec bolezni: prezident je ležal skoro stalno v nezavesti. To je bil očiten znak, da življenje uga^a in ga ni mogoče reišiti. Navzlic temu so odredili, da morata dva zdravnika opazovati potek agonije, ki se je začela okrog polnoči v noči od ponedeljka na torek. Zdravniki so ugotovili, da dihanje popušča. Nezavest je postajala čedalje gloiblja, srce je delovalo vedno slflfbotneje. O tem so bili obveščeni vsi člani Masarvkove rodbine, ki so se bili že par dni prej zbrali v bližini rodbinskega poglavarja. Ob eni ponoči so rodbinski člani zapusti-lista. — Zadostuje naj potrdilo . H bolnikovo sobo, zdravniki so poleg naslova na listu — doka- J dali Masarvku injekcije za o-teregadne, meseca in leta je na-(krepitev srca. V tem niso u-ročnina plačana. — Uprava. (f.peli. Oh treh zjutraj v torek 1 « oveea-la svoje kolobarjenje s poseli nim ovinkom in iapuščala zračne mehurje kar iz vsega gobca. rAdaj se je morski lev do polovice života izdignil iz morja iu sledila mu ije njegova tovnriši-i ca, medtem ko so se mehurji ko veriga dvigali počasi na ]**. vrsje. Spotoma so se zračni mehurji spajali v večje in redkejše kroge, slično kakor puhajo oblački iz letalskega motorja ali kakor so videti belim oblačkom podobni šrapnelski izstrel. ki na sinjem nebu. V slehernem mehurju se je zrcalila moja podoba, čelada in vsa okolica. Ko sem pogledal krc< sebe,! sem opazil, da so bile vse ribe izginile. Šele čez dve, tri mi-1 nute so se začele |>olagoma prikazovati. Morski levi so gospodarji tega vodovja. Začudil sem se, videč, da so celo želve pohitele v stran, ko se; jim je lev približal. Morski volkovi (somi) so prav tako i/vrinili pred levi kakor druge ribe. Po ure in ure bi bil ga opazo-J val gibanje morske trave. To gibanje se ne samezno krvno telesce samostojno in vendar nebogljeno v splošnem krvnem obtoku. Tako je pri živalih, ki živijo v skupnosti saj tudi vsaka poedi-na mravlja opravlja delo zase in se vendar brezpogojno pokorava volji celote. Kdo ve. ali ni prav tako s človekom. dasi ima prosto voljo, v primeri z usodo vsega človeškega rodu t L sedel sem m* na šop zlatih cvetočih trav, iz katerih se je tu in tam prikazala kaka lepa, zelena morska zvezda. Naslonil sem se nazaj in gledal, kako so se mehurčki moje sape vzdi-govah izza moje roke in mojih phv. Iz nevidnosti, iz brezbarvnega in brezobličnega plinskega toka, ki se je odtekal navzdol v črno žrelo, so se izob-Ii vale krogle z jasnimi obrisi, ki so bili z vsemi Wrvanii okolice pobarvane in naškropljene. Ko sem se bil nekoč prvikrat dvignil z letalom, sem bil imel za kratek hip strahoten, v srce segajoči občutek, da negibno plavam v prostoru, medtem ko se zemlja pod menoj potaplja. To se ni nikoli več ponovilo, a če sem trn na dnu morja zrl kvišku za velikimi zračnimi mehurji, potem sem si lahko domišljal, da so ti mehurji sami svetovi in zvezde, ki so veličastno kotalijo po nevidnem (Nadaljevanje na 4. strani.) V:-j ikifi »i'cu • i v i j. V stoterih slovensjpH domovih ' boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo že vi. -Našifc^jT .T; iC*0» T.-UVcL Slike so iz vsehdelo*Slo Veni-je in vemo, df boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografijv feakro-tisku na dobrem papirju vas stane — Bohinjsko jesero KNJIGARNA "GLAS NARODA" "V ..... . 216 WEST 18tH STREET. NEW YORK ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati *'Vinetova*', idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju*'; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! I |Z BAG ti ADA V 8TAMBCL . 4 knjige, • aliksmi, J527 itnul VMMOA: Smrt Mohamed Črnina; Karavana smrti; Na begu t G oropa; Droiba En Naer Cena________LM f^MšmM po JCTBOVKM Ifcpjlf* sn uraii, a Slikami Vsebina: Jesero smrti; lioj roman ob NUn; kako sem v Mekjco roma); Pri Samarlb; Med Jeridl Cena ____________LM i PO DIVJEM KIIRDI8TANU 4 kajige, CM strani, s slikami Vsebina: AmadUa: EM b JeCe; Krona sreta; Med dvema ognjema Cena...........1.M PO HBftni 8KIPETARJEV 4 kalife, a dlkemt ITI ! Izdajalec; Na lovu; Spet n? divjem xapadn; Beflenl mUUonl; Dedi« • Cena_____IN V GORAH BALKANA 4 knjige, e slikami, 57« strani Vsebina: Kovat dimen; Zaroka t zaprekami: 9 golNv njakn - Mobamedanskl svetnik Cena ............—LM WINET0V 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem sapadn; Za flvljenje; NBo-il, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand ln Apači; Na nevarnih potlb; Winnetovov roman; 8ans Bar; Pri KomanOb; Wlnnetova smrt; Win* netova oporoka --SM Vsebina: * Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot ------LM e i Brata AladiUa; KoCa t eotesU; Mtrldlt; .___ ' pb VaidWto Cen______LM 1 ® 1 1 4 knjlce. a slikami. M7 iAIAN IN I8KABIOT 1 5 JI talk. i.fUkaml, 1744 strani VaaMaa: . Issdjend; Yuma letar; Na sledu; Nevar-- noetl nasproti; Alma^en; V treh delih tveta; Naročite jih J^iko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Wert 16d> Street vo^- ■ _ New York, N. Y. B m ■9M nQLl8 WAR OVA" New York, Wednesday, October 6, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S:A. ME MOREM TI RAZODETI lili ROMAM 17 }IVI IFNIi Ik «ci it uiDnni" ddidcmi 4 Razne vesti. (C3> 3541 "Mogoče je, Klaus. Moj Bog, kak blagoslov bi bil potem, ko je prišla Rena Holl in bi prinesla luč v to zadevo. Drugače bi morali verjeti v to pravljico, ki si jo je izmislil baron Karol Ranek in pri Gardinem značaju na srečen zakon med nama ne bi bilo mogoče misliti, četudi bi jo skušal prepričati, da mi jo tudi celo kot hči morilke ljuba in vredna žena.". Lahen nasmeh šine preko Klausovih ustnic. "Blagoslov je na vsak način, da je Rena Holl prišla na Ranek, kako bi jo pač dnugače našel?" Werner ga vprašujoče pogleda. "Kako misliš to, Klaus?" Klaus zdrži bratov pogled, ne da bi trenil s trepalnicami. "Reno Holl ljubim, kako ljtfbiš ti Gardo in Rena bo postala moja žena." "Ali pa te tudi ona ljubi?" "Da, vem, navzlic temu, da o tem še ni bila izgovorjena nobena beseda. Sedaj mogoče še misli, da ?e hočem ž njo samo igrati in brani svojo kožo. Toda to ji ne l>o pomagalo." "Zakaj pa se ž njo ne razgovoriš?" "Ker hočeva najprej vaju srečno združiti in s tem imava dovolj opravka. In sreča nama ne bo teknila, ako bi vidva bila poleg naju nesrečna." Werner položi roko na bratovo ramo. "Dragi brat! To poginoma odgovarja tvojemu značaju. Toda to je noumnost. Zakaj bi še vidva trpela!" Klaus so nekoliko zasmeje. "Samo pusti, tako trpljonje jo sladko, to spada k pravi ljubezni. Drugače bi pri nama šlo vse pregladko.«" Roko v roki gresta (brata zo|H«t v hišo. BOLNIČARKA IZ ABESINIJE. 24-letna Valerija Kacinova, je prikrito priromala iz Italije čoz mejo, a so jo na Gorenjskem BOŽIČNI nmči kraj pri Vidmu in vodja tvrdke mu ni utegnil izplačati niti 110 lir, ki si jih je bil zaslužil s svojim delom. Po vojni šef tvrdke pozve- IZLETI pa ni mogel ničesar zvedeti o njeni. Pred dvenia letoma je šef tvrdke umrl in se je celo v svoji o}K)roki spomnil te stvari. Svojim sinovom je naložil, naj poizvedujejo šo nadalje za Italijancom. Sinovi so to stvar poverili odvetnikom v Trstu. Tem je te dni uspelo, da so della Pietra res odkrili v majhnem kraju pri Vidmu, kjer so mu izplačali tistih 110 lir, na katere je bil že davno pozabil. Ganla in Rena se zelo molčeče peljeta nazaj nu Ranok. Renata je opazila, da se Garda bori s solzami, vedela pa je tudi, da bodo te solze neprestano vrele na dan, kakorhitro bi se dotaknila, kar razburja Gardo. Tink njej sami je tesno pri srcu in sklene pustiti Gardo, da se zopet pomiri, saj, dokler ne pridete na Ranek in more iti Garda v samoto svojih sob. Tako pridete obe zelo ble di in tihi domov. V svoje presenečenje najdete Uno in llansa, ki sta ravnokar prišla, i fans «e je hotej od Garde posloviti, ker namerava jutri odpotovati, da nastopi svojo službo, Lena pa ga je spremila \ upanju, da na Raneku najde Sassonma brata. Razočarana pa izve, da sto bili Rena in Garda na kosilu n Burgverbe-nu in I jena se ne more premagati, da ne bi vprašala, ako je prav, ako mlade dame ,brez gardedamc obiskujejo mlade gospode. Garda jo mirno pogleda. "Vse to je odvisno od dam i* na, za mnoge pa je mno^o boljše, da tega no store. A ko pa hočeš ta slučaj svoji materi predložiti v odobravanje, tedaj ji v njeno pomir jen je takoj sporoči,, da je bila gospodinja obeh bratov oljnem gard odama in da je to službo zelo odlično izvršila." Ijena zategne ustnice, Hans pa se hinavsko smeje. "Lena, ti pozabiš, da sta Sassenova brata Amerikanea, in da jima ni nič kaj novega, a ko sprejmeta ženski obisk " pripomni Hans. Garda ga jezno pogleda. " Prav gotovo no, kajti njih obnašanje je tako brezhibno, da lahko takoj vsakdo opazi, da vesta, kaj sta dolžna damam. SMRTNA NESREČA. Konjiški trir je 1*1*. septembra pretresla žalostna vest, da je izgubil nadebuden mladenič, sin vroče Dalmacije, svoje življenje. Med JI. in 1(|. uro se je zgodila prometna nesreča sredi vjeli, ker se je spozabila nadidoval vsepovsod za delavcem, gotovino svojega rojaka, kateremu je tvezila, da je celo njegova sorodnica. Za protiuslu-go, ker mu je, če nič drugega, prinesla iz Italije pozdrave od tudi takih sorodnikov, ki jih je imel on v evidenci, jo je povabil, da je pri njem prenočila. Ker se je na ta način obogatila [za poznanje njegovih razmer, je kratko malo vlomila v njegovo sobo. Ko so jo prijeli, je svojo dejanje t-udi priznala in je priznanje pred sodniki ]*>-novila. V opravičilo je navajala, da je bila v stiski. O sebi je povedala naslednjo zgodbo: Ker je bila poklicana bolničarka, so jo Italijani za čas a-besiirsko vojne mobilizirali in poslali na bojiŠee v |xnnoč ranjencem. Ko se je pa jut za-j konjiškega trga, katere žrtev ključkn sovražnosti vrnila na-ipo-tal 1<5-l«*tni krojaški vajemf zaj na pool tok, a bolezni imlTouiVk Grjrurovič iz Splita, ki črni edini lo niso prenehale. se j"- uril pri krojaškem moj-johoteli odpremiti nazaj. Zato|stni Fileju. Kant *e je jwljal je rajšj poliegnihi. da najde */a s kol« som proti novi stavbi svo-vetja v Jugoslaviji. Prestopil«) j joga mojstru v bližini kolo-je mojo, kjer s<» p,i i moli neko'dvora. Xn ostrem ovinku pred pomisleke proti njej in njeni' Zottlovo trgovino je pri vozil zgodbi. V nj. nem kovčegu so| nasproti težak voz ]w»sestnika iztaknili neko jmpirje na i»ro (Pozne ja w. Uplotnice. ki ira ko-voo nedolžne naravo, ugotovili ]»a so tudi, da je iiiu'^t- prec •} prijateljske slike z italijanskimi častniki. Jugo^lov. ob lasti ji niso mogle do živ ga. kako je bilo s takimi njeni jm znanstvi. Valerija, ki je rojena Idrijeanka, jo znala ]ukazati pr«*eoj noilolžen oluaz i:i tud" nedolžnost svoiih ]»oznanstev. Ostal ji je koHeiio samo očitek tatvino denarja, ki ]>a ira j> po i ugotovitvah preiskave zelo nujno naložila le v trajno-t svojih kodrov in izbol jšanje svojo garderobe. S tisto njeno veliko potrebo torej ni bilo velikega. Obsodili -o jo in -ieor zaradi dostdanje neoporednosti le na najnižjo kazen '.) mesece joče. Ta kazen bo kmalu pri kraju, ker je Valerija že precej obsedela v preiskovalnem zapoiu. v JUGOSLAVIJO PLAČA PO 22 LETIH. - >---- -m----1 «.«j na uvi&iia Italijanski li-ti poročajo o Pri njih bi se mogoče mogel marsikaj naučiti,!nekem delavcu Romildu della Irnlll'ni. ^nm 1 w • . r.. . _ _ ____ ilans, kajti, kolikor sem opazila, se v občevanju z damami pogosto pregrešiš." ".O, gospica Holl me je gotovo zatožila," pravi in jezno pogleda Rono. Garda pogleda Reno. "Ne, gospica Holl nima navade tožiti, toda sedaj si se izdal in sedaj vem, da se tudi proti njej nisi dostojno obnašal. Skrajni čas je že, da prideš v strogo šolo. Upam, da se boš tam tudi naučil, kako se mora pošten moški obnašati proti dostojnim damam." Hans skomigne z rameni. Poleg tega je tudi zelo slabe volje in prav nič pri volji, da bi ga kdo opominjal. "No, da, v m, da so imam tebi zahvaliti, da me pošljejo v to slu-žbo. Kakor da na Raneku in Gosegu za mene ne bi bilo dovolj dela." 41 Dela tukaj seveda no primanjkuje, toda ti si se mu tukaj kakor tudi na Gosegu vedno izogfbal. fo pa mora s da j biti drugače in bo samo dobro za trtbe. Želim ti, da dobiš enkrat veselje do dela. Pozneje bo tvoj oče enkrat šel v pokoj." Hans vidi, kako mu sestra svareče namigne in sedaj se zojx't spomni, da ga jo oče opozarjal, da mora biti proti Gardi zelo ulju«Ion, »la mu Ik> mogoče dovolila kaj več prispevkov. Zato skuša vse obrniti na šaljivo stran ter izjeclja nekaj uljud-liosti. Garda pa je bila dovolj tenkočutna, da spozna povod, toda zdi so ji primernejšo, da ga drži glede denarja na kratkem! Nekaj dni potečo. Ganla navzlic Reninemu prizadevanju ne more zopet biti vesela. Vedno ji stoji pred očmi \V ornorjev žalostni obraz. Tako rada bi mu prinesla olajšanje, toda zopet m zopet si pravi, ako mu vse odkrije, zaradi tega ne bo nič bolj olajšan. Nekega večera Ganla zopet sedi v knjižnici, Rena pa v sosedni sobi na Gardino željo igra Beethovenovo sonato. To jo na njo vedno vplivalo pomirjevalno, samo danes-ne. Sredi Renmega igranja vrže Ganla roke čez mizo ter si ihte z rokami zakrije obraz. > Tako šo loži, kot žrtev svoje bolečine, ko Čez nrkaj časa igranje utihne in Rena stopi v knjižnico. Krčevito ihtečo Gardo prestrašena gleda ter stopi k njej. In ljub. znivo dvigne njeno glavo. "Garda — draga, ljuba Garda, pomirite se vendar! Kaj pa vas tako muči?" jo vpraša polna usmiljenja. "Oh, Rena — nič več ne moreni prenašati; najrajše bi umrla." vzklikne med solzami. Rena jo potegne poleg selbe na klop in jo pritisne k sebi kot mati svojega otroka. mm (Dalje pnkods££.V Pietra, da je po 22 lotih dobil plačo 110 lir, ki si jo je bil za služil z delom, za neko avstrijsko tvrdko pred svetovno vojno. Takrat jo našel mož zaposlitev pri neki tvrdki na Koroškem. Ob izbruhu vojno se je vrnil z vso naglico v svoj do- PARXIKI IZ NEW TORKA: EUROPA ... 27. novembra NEW YORK. . . 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA ... 16. decembra ISrzi vlak oh EIROPA v Bmnerhaven zajamei u-dobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od ('herbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali , HAMBURG-AMERICAN LINE M NORTH GERMAN L10TD 3? BROADWAY N K W Y O R K DOGODOVŠCINE POD MORJEM "*ualjevanj* s 3. vse in i r ju. Ozadje je bilo skr i v-1 tja, kot kokos, ki f|<» ,»ouiš in nostno, brez barve in bnx ob-j ki vidi preganjalca zdaj s tem, lik, kakršno je brez dvoma ne- zdaj z onim očesom. Kormora-skončno vsemirje. Ko sem sko-j na sta se ločila. Eden se je po-zi svoja mala štirioglata oken-1 topil v globino, drugi je pa ne-ea gledal ven, se mi je zazdelo, I posredno podil svoj plen. Kma-da zares doživljam eno onih I hi se je ribi zmedlo, švignila dogtMlovščin, kakršne si je mo-j je pravokotno navzdol in pre-irol izmisliti le fantastični vele- den se je utegnila poslednji k rat moooooooooopoooooooooooo. PlJHte nam za cene rožnih U-rtov, reservacljo kabin in pojasnila sa potovanj«. 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 210 W. 18th 84., New York um Vemoa ali Wellsa in jih o-l»isati. Ko blisk mi jo šinila izogniti nesreči, je bila že v kljunu dragega ptiča. Komaj v glavo misel, da sieer nisem je bila riba ujeta, sta oba pti- !<—ar ni opazil. K o voz >e jo zapeljal s kol -om ravno pod ko-! Ie>a \ »za. ki je bil sl<-« r prazen, vendar jako težak, namenjen za vožnjo peska. Kolo lmi je šlo ■f/. u:.:ivo in mu jo zdrobilo. V bližini je bil »ržki redar, ki ie ponesrorunea vsega krvavega vzdiirnil ter za nesel v vežo Kmetijsko di"iibo, kjer s«> reve/.-1 naložili n:t rešilni voz gasi!>ke čete. da ira i»re]»oljejo v lMilnišnieo IMečegti križa. Med potjo pa je mlad« nič umrl. Dobrega fanta jo obiskala nedavno njegova mati. kmetica iz Splita, njegov oče pa živi v Ameriki. T "boga mati pač tudi ni mogla slutiti, d;i jo svojega <:na zadnjič videla živega. bil na luni ali zvezdah, ker sem >i tolikokrat zaželel, a ko sem bil zdaj v globinah morja, sem v marsičem dosegel oboje, to se pravi, da mi je bilo ko na luni, a som bil zaono na dnu morja. Xa moji levj je bila vrv sidra naše barke. Zdaj pa zdaj se je odprlo okno, kjer je bil videti zaskrbljeni obraz mojega ea napela vse mišice m se dala s povešenimi perutnicami in nogami odplaviti na površje. (Vlo W. svoje globine sem mogel videti, kako se je ondi začela druga dirka. Posameznosti te divje gonje sem si lahko predstavljal, ker sem bil vprav :w>. oktnbn KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 7. oktobra: lie de France v Havre 8. oktobra: Bremen v Bremen !). oktobra: / Cuutc di Savoia v Genoa 13. oktobra: Noruiainlie v Havre A(|tiilanla v C'licrbourgl> 15. oktobra: Europa v Bremen 10. oktobra: Rex v Genoa JO. oktobra: Queen MaoT v Cberl»ourg oktobra: Vuleania v Trst Champlain v Havre JO. oktobra: Bremen v Bremen 27. oktobra: Aquitania v Cherbourg •J8. oktobra: , lie de France v Havre V SODU SE JE ZADUŠIL. .'H-leiii posestnik Ivan Jurko v .Turkloštni je stopil na pod. kjer je imel v velikem sodu shranjene sadne tropino. Odprl je vratca soda, da bi dodal tropin, pri tem pa so mu vratca padla v sod. Jurko jo zlezel v sod, da bi izvlekel vraten, v sodu pa so ga omamili plini. Ko sta ga deset minut pozneje našli njegova žena in sestra, je bil že mrtev. Pokojni se jo šole letos poročil. prejčnji dan priča, kako se j< pn i kormoran prikazal z ribo zvestega asistenta; gledal je I iz vode, dragi ga je pa ko j za-nizdol, ali mi grozijo kake ne- zasledovati, varnosti. Obraz je izginil, okno se je zaprlo, ko se je odstranil tudi teleskop za v vodo in spet me ni bilo več v obzorju vrhnjega sveta. Opazil som v morju tudi lov, Kakršnega doslej še nobeno človeško oko ni videlo od spodaj navzgor; kako sta dva kormo-rana zasledovala škrlatasorde-eo ribo. Riba ju je videla prihajati in je v največji naglici začela bežati zdaj sem — zdaj Oba sta tako naglo brzala,, da sta se oba truplu s peruti in blazno liite-čimi nogami vred dvignila iznad gladine. Ob prvi priliki pa je srečni lastnik zagnal kvišku ribo; to se je prekucnila in z glavo priletela naravnost v odprti kljun in izginila v temnem žrelu. To pot sem videl samo divjo valovanje na vodni gladini, naglo gibanje — nato pa je bilo vse tiho in mirno. PREDSEDNIKOVO POTOVANJE SSS VA2NO ZA NAROČNIKE Pnlec naslova Je tL^vldno do !ylaj In.*te plačano naročnino. Prvp Et»-«:ikH ttonicni mesec, druga dan in tretja pa :eto. Da nam prihr* nbe D'-jotrebwpi dela in stroškov. Vas prosimo, da skuftate naročnl-u.< pravočasne poravnati PoSIJlte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte uasiiou zastopniku v Va^em kraju ali pa kateremu Izmed zas'opikar, kojib imena su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSib rojakov naseljenih. a: Conte
  • UK Gowandu, Karl Htrniaha Urrl* rtlla Fran* Magfe OHIO: Barberton, Frank Traaa Cleveland, Anton Bobek, S Um. Karl- linger. jH«-f>h Kemik JohD Slannlk Olrard, Anton Nagode lioraln, Ix>uls Italant, John Krvn>* ToungKtown. Anton KlkelJ iRiMlON: (Jregon City, ')re- J. Koblar PENNSYLVANIA : Bessemer, John JevnikU Rrougbton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Brezovee Coverdale In okolica, Mrs. F.vana Rupnik Export, Lonls Supan^ll Farrel. Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin Oreen8burg, Frank Novak I Turner City, Fr. Ferench k Johnstown, John Polantz Krayn. Ant Tan«i>IJ I.nxeme. Frank R'-.llo«'l! MWwnr Tohn Pittsburgh In okolica, Philip Proym "'hilip Prognr Steelton. A. Hren Turtle Creek, ft. Srhlfrer West Newton. Joseph Jovan Milwaukee, West A Ills. Fr. St* Sheboygan. Joseph Kakc^ VVnSIINO: " Rock- Sprinan, Lools Taochar Diamond vl lie. Joe BoUcb Vsak zastopnik Izda patrdll« ta n» ta, kater« Je preJeL Z—tapnBte tepk «mvi "sui li—r STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.60 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija--30 Dravska Banovina............30 .40 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Krnturky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Misslppi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40 Varotllom je priložiti denar, bodi si ▼ gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 all 2 centa. Če pošljete gotovine, rekomandl-rajte pismo. KNJIGARNA ' CLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. T.