Pogled v staro leto. i. Gospod urednik! Vsak pameten gospodar napravi koncem leta račun o svojem hiševanju. Napake in nedostatki, kakoršne vidi v tern razmotrivanju, to so mu najboljša šola, najočitnejši nauki, katerih se mu ni treba, da bi rekel, šele na pamet učiti. Računski zaključek je navadno tak, da sklene tu in tarn delati drugače, tega in onega delavca pustiti od hiše, ker nm ne ustreza, na mnogih krajih treba svarila, resnega opomina in marsikje celo ropotanja, na največih mestih pa treba — denarja. Tako sem tudi jaz premišljal te dni učiteljsko konecletno bilanco in dokopal sem se srečno do sklepa, da nam res nedostaje — kedo bi se čudil — denarja, toda ne samo denarja, marveč tudi še marsikaj druzega. Ker vern, da nas je večina npijonirjev narodne onake11 glede socijalnega prašanja v vrstah krščansko socijalne stranke, zato pustiin za danes nehvaležno denarno prašanje. To je že preveč vsakdanje. Poglejmo bilanco z druge strani! Malone vsak okiaj v naši domovini ima že okrajno učit. društvo. Ta društva imajo v marsičem sicer različna pravila, v smotrih so si pa vender jedina, pa tudi še v nečem drugeni, namreč glede — denarne sušice. — Nedavno sem bral, da je v nekem gorenjskem okraju razpadajoči voz učit. društva zopet srečno spraril pod streho vrli naš Pivčan Korenika. Vse prav in lepo je to. Pod streho že še gre, ali sušica, ki se je ukoreničila v društvo, neče izpod strehe. Hudo je, da je sušica pod streho, huje je, če je ni mogoče vreči na plano. Ta kronska — lahko bi dejal kronična sušica ima v naši letni bilanci dolg Mminus1'. Zelo dvomim, da bi bil tukaj denar pravi vzrok, marveč nedostatek vneme za društvo. Mnogo bi pomagali, ali kakor pravijo nekateri po rajnem Vrtovcu, ki je bil pa veliko boljši vinogradnik kot filolog — .v okom prišli" ti bolezni oni gg. tovariši, ki navzlic vsem lepim nazorom in blestečim idealom o društvih, stoje izven obroča — okrajne koalicije, kakor se moram izraziti v duhu sedanjega časa. Nočein napadati gospodičin koleginj, da mi zopet katera ne bi očitala jednostranosti ali celo sovraštva do lepega spola To so kočljive zadevice, vender želim, da bi tudi one, če že vsprejmo razžaljenje, tudi ta indirekten opomin na svojo adreso. Dosta o tem, sicer se zamerim. Drugi nedostatek v letni bilanci je oni sloveči, lahko bi rekel tudi sloviti ,,konkretuvalni status", katerega za pravo nikjer ni. Kedaj se ta uvede in začne tudi pravilno izvajati v našem stanu, to verno vsi in pa sv. Nikola. Ta nesrečni status je prava črna maroga v letnem obračunu. Kako je mogoče, da dobi na jedni in isti šoli starejši, celo pohvalno diplomovani učitelj nižjo službo, mlajši pa višjo, to vedo samo oni, kateri morajo to vedeti; mi pa tudi vemo, da če ni pravi, tudi takšen status ni v navadi. No, pa tolažimo se najprej s sodnjim dnem. potem pa s konkretuvalnim statusom. Oboje pomaga. Probatum est. Povedal bi Vam še jeden nedostatek, kakor ga kaže bilanca, pa to je sitna stvar, ker kakor Vam znano, gosp. urednik, midva se ne mešava v politiko, raje potrpiva, če tudi naju politika sama nekoliko pomeša. Zato Vatn povern na uho, da bi bilo pametno, modro in umestno, ko bi v različnih javnih prepirih z učitelji po nekod prihranili različne psovke raje za dornačo rabo, kakor da je pošiljajo v javnost. Seveda kaže dotičnim nesrečnikom, ki so jih prejeli in provzročili, moja bilanca tudi posebno rubriko, ki je označena z zlatim rekom: Ne vtikaj se v stvari, ki ti niso mari! Tu treba pomisliti, da trpi s tern ugled skupnega učiteljstva. Javno koga posmehovati z nevednostjo ali pa z abecedno temeljitostjo ali se vtikati komu celo v rodbinske razmere, to je dosegel naš nfin de .siecle" popolnoma; dvomim pa, da je poseben ponos kakšni stranki. Še bi omenjal v začetku novega leta, koliko prijateljev, sotrudnikov in vrlih delavcv nam je pobrala nemila smrt v starem letu, a to je prežalostno. Bog jirn daj luč nebeško, nam pa boljše čase, boljšo bilanco in — skoro da je prošnja zaman! — po tisoč letih pravičen konkretuvalni status! S takšnimi nadarni se o novem letu poklanja prijateljern in znancem, pa tudi Vam, gosp. urednik Vaš stari Pesimist. II. Staro leto zopet je zbežalo, Ž njim vsa njega radost in skrbi. G. urednik! Staro leto se je končalo. In prestara navada je, da ob koncu leta daje vsakdo nekak račun o tem, kar se je bilo preteklo leto zgodilo važnega ali nevažnega. Gospodje pridigarji bodo koncem leta svojim vernim ovčicam oznanjevali, koliko je bilo to leto rojenib, koliko umrlih, koliko poročenih. — G. urednik! tudi moje malenkosti se je polastila nekaka neukrotljiva želja, sestaviti nekak račun, nekak pregled — kaj se je bilo dogodilo veselega in žalostnega, smešnega in pametnega, koristnega in škodljivega, dobrega in slabega med slovenskim učiteljstvom. Se ve da, g. urednik, ne mislite pa, da bode ta pregled natančen in zanimiv, ne, temveč površen in dolgočasen, da vže naprej prosim odpuščenja Vas, g. urednik, ljubkih bralk in strogih bralcev, ker jim gotovo ne bode po volji, ako se bodo dolgočasili. G. urednik! Zanesljivih podatkov, koliko je bodočih učiteljev zagledalo luč sveta, Vam ne morem podati, ker bodem moral še čakati konca prvega ali druzega šolskega polleta, da bodem videl, koliko je propadlih dijakov na gimnaziji ali realki, ker se le propadli d/jaki posvetujejo učiteljskemu stanu! — Smrt je imela minulo leto* med slovenskimi učitelji bogato žetev ter strla marsikatero mlado nadepolno življenje. Našteval ne bodem rajnih, ampak kličem jhn: Blagor jim! — Povedal bi Vam, g. urednik, pač rad, koliko se je letos poročilo slov. učiteljic in učiteljev, a pozabil sem pričeti delati nataneni zapisnik o učiteljskih porokah; da bi pa sedaj prebrskal vse časopise ter iskal podatkov, ne kaže, ker nimam časa, za to bi svetoval, da naj v prihodnje vsakdo iz slovenskega učiteljstva, ki se poroči, to oznani potom inserata v jednega ali pa oba naših časopisov. G. urednik! Pa pustimo to, in oglejmo si ter pokličimo v spomin nekoliko polupreteklo dobo, da preiščemo, če nain je staro leto kaj novega prineslo. Marsikaki povr- šnih opazovalcev bo dejal, da nič, a moja malenkost pa trdi, da mnogo, mnogo novega nam je prineslo staro leto. Najpiva novost je bila pač ta, da smo pričeli pisati takoj po novern letu 94 mesto 93. — Dalje je bil precej velik in dolg molk novosti — razni preobrati nihilistov, anarhistov, socijalistov in drugih na-stov, nas ne zanhnajo posebno, ker tu je treba opreznim biti, inače nas kmalu podaljšajo za kak — sti. Važna novost je bila ta, da smo si izbrali rnalo pred počitnicami nove zastopnike v okrajne šolske svete. Velike počitnice so nain prinesle tudi nekaj novega in sicer duhovne vaje za učitelje. Staro leto narn je tudi prineslo nove zastopnike deželnega odbora v okrajne šolske svete na koalicijski podstavi in z novim letom boderno dobili tudi novo okrajne šolske nadzornike. Dal Bog, da bi bili tnožje, kremenitega značaja, ki bi iineli srce tudi za trpeče učiteljstvo. G. urednik! Sedaj pa že gotovo menite, da je konec novic starega leta, kaj še! V tem letu sino dobili tudi nove tridelne računice. Tudi novost! Sedaj imamo že toliko računic na deželi, kolikor učencev in kinalu bode vladala po raznih razredih prava pravcata babilonsko-računska zmešnjava radi premnogih računic. G. urednik! Vem, da mi že očitate mojo tesnosrčnost, ker se samo po Kranjskem sučem in ker ne prestopim deželne meje. No, pa poglejmo tudi čez Kranjsko mejo, mogoče je tudi tam kaj važnega bilo v starem letu. Goriški ueitelji so imeli svojo deželno učiteljsko konferencijo, kjer se je sprejelo in ovrglo mnogo pametnih predlogov. O vspehu te konfeiencije nas bode poučila bodočnost. S konferencijo ob jednetn je bila tudi v Gorici nekaka ueilna razstava, katera je častno pokazala, da goriško učiteljstvo ne zaostaja, temveč da vrlo napreduje. Ker sem ravno pri razstavi, spomnil sein se deželne kranjske razstave. Kaj ne, g. urednik, da smeva prav na glas zapeti: Naš up je šel po vodi, Le jadrajva za njirn. G. urednik, prav lepo proshn še malo potrpljenja in prostora. Poglejmo še sosede na Štajerskem. Tudi tam je bilo mnogo, mnogo v starem letu novega, a sedaj je že staro. Tarn so dobili novega deželnega šolskega nadzornika v osobi moža, ki ima dve jako različni strani, jedno dobro in drugo slabo. Moža pozna dobro vsakdo še iz šolske dobe. Druga znamenita znamenitost je pokop preosnove učiteljskih plač. Pač so si lepo upanje stavili štajerski učitelji v to preosnovo; oni so obračali, gospodje za zelenimi inizanii so pa obrnili. No, pa po mojem nazoru smo si učitelji sarai mnogo krivi tega! G. urednik! Tu bi še ninogo, mnogo lahko oinenil, pa potem bi inoj listek res postal preobširen in predolgočasen, pa: Pustimo že tiste starinske sineti Nič pravega v njih ne najdemo zase, in poglejmo, če je še kaj novega bilo v starem letu. Pač, osnovalo se je ^Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", (tu si zopet znamo tako lepo sami pomagati) in pa, snuje se deželno učiteljsko društvo. Še nekaj novega veni. Tarn v tistej lepi palači na Dunaji kujejo in kujejo, pa je vendar ne skujejo, novo volilno pravico. Radoveden sem, če se bodo spomnili tudi ljudskih učiteljev, ter jirn dali splošno volilno pravico. G. urednik! Kaj ne, da bo že dosti teh čenčarij in jaz tudi tako misliin. Staro leto je pri kraji in nastopilo je novo, ki nain prinese zopet mnogo novega, za kar se bode treba pa truditi in delati, ne pa počivati, ker Novo se leto rodi, moči nam novih je treba, Novega truda — torej, z nova na delo, možje! G. urednik! predno pa končam, želim Vam in vsem cenjenirn sotrudnicam in sotrudnikoni najsrečnejše novo leto z željo, da bi bilo srečnejše kakor staro, ter ostajarn z najodličnejšim spoštovanjem do prihodnjega listka Vaš udani sluga Lmnomc I.