Luka HROVAT* VIRTUALNI SVETOVI Povzetek- Čin nek posknSa osrellitl nekatere sodobne probleme informacijske družbe, predfsem iijmrabo t. i. lirtiialnili sretoi' kot sta lelefizija aH internet. Izhodiščna teza prati, da so simtilakri zaprti sivtoi i. ki ne potrebujejo subjekta, da bi obstajali. Na nek način so taki st etoviperpetum mobHe in pmdukt kapitalizma, ki Jih Je usti aril s prav določenim namenom. Sei eda Je ta namen potrošniku na pri i pogled skrit, avtor pa poskuša osvetliti ravno ta skrili moment kapitalizma. Ključni pojmi: virtiialnl svetovi, simulakri, hiperrealni .ive-lovi, subjekt, razcep, iridikalna iluzija sveta, kapitalizem, potmšnik. Kljub leniu, cia bo govor v tej r:iz|>ravi o \ iriualnih s\etovili. se z nastankom te besedne z\'eze ne bomo ukvarjali. Enostavno bomo izbrali drugačen način. Ta t i. drugačen način je predstavitev bisiva virtualnih s\'ctov skozi j^rimer oz. metlij, s katerim se srečujemo vsak dan. Govor je .seveda o televiziji, kar je lahko na prvi pogled nenavadno, saj danes veliko bolj govorimo o internetu kot |5redsta\ iiiku i \ irtualnih sv etov kot pa o televiziji. Televizija je kot primer virtualnih .svetov predstavljena namerno. Zakaj? To pa bomo, upajmo, z;idovoljivo pojasnili v tej razpravi. Gledanost televizije .se je .Se pred kratkim merilo prek anketirancev, danes pa je v uporabi nov posto|X'k imenovan telemetrija. Gre za to, da T\' upravljalen dodamo čip, ki meri gledanost programov. Zato se nam kot televizijskim gledalcem ni več treba zapomniti, kaj smo gledali na določen dan ali določeno uro. Ta čip vse to poenostavi. Kljub temu pa se lahko vpraSamo, kaj nam televizija sploh predstavlja oz. kako na televizijo lahko gledamo ali Se drugače, ali sploh lahko govorimo o nas kot televizijskih gledalcih in nenazadnje, kaj se zgodi z na.šo za.sebno-stjo. Na prvi jx>gled se nam zdijo vpraSanja nepomembna. V vsakdanjem življenju .se ne spra.Sujemo kaj pomeni imeti v sobi televizor, enostavno sc udobno usede-mo v naslonjač in prižgemo ekran. Torej, kaj .se takrat s človekom dogaja? • /iihi llntrtil. iiiilrerzileliii eli/ilommiiii [mliKilon. t .vV reC. iiilvriivl ne lireilsuivljii firtuolni sivi. ker Je sani la .«/v/, litino tur lahko reCemo Je. tUi /ireil-slarlja samega selie. Toda r Cem Je bisiro [iredslartjiinja stimega sebe. In ali /Midoliiio ne dogaja s staif-nimi o.errealnosti. To ix>meni, da iluzija in realno implcxlirata v hipcrrealno; ne obstaja več dua-lizem v katerem imamo na eni strani svet, točko tako kot na drugem koncu, kjer je drugi konec nasprotna točka oz. svet prve; seveda, velja tudi obratno. V hiperreal-nem .svetu ti točki (ta svetova) sovpadeta, ni ju veČ mogoče ločiti in zato tudi ne moremo govoriti o nasprotju; v .svetu hi|)erre:ilnosti ni nasprotij, obstajajo samo .šc znaki, ki so lahko ali pa tudi ne v med.selxjjnem odnosu. Ne smemo pa misliti, da je hipcrrealno opredeljeno kot nerealno, kajti zopet velja enostavna formula tako za nerealno kot tudi z;i realno. Za oba je značilen chuilizem oz. sta sama dualizem, realno nerealnemu in nerealno realnemu. Iliperrealno pa je tisio, "kar je realnej.še ocl realnega, je učinek .stvari, postavljenih v lunetno .stopnjevanosi. v ekstaiično potenco " (.Streho\ec 1999, 374). Če smo rekli, ila je .svet hiperrealnosti učinek srvari, potem lahko tudi rečemo, da je učinek znaka, saj so znaki tisti, ki tvorijo simulaker. Učinek znaka/stvari/koda pokaže, da znak ne .stoji .sam za sebe, tentveč stopa v odnose z ilrugimi znaki; in t;iko se ustv;irj;i določena mreža v kateri .se lahko gibljemo. Znak stop;i z ilrugimi znaki v odnos samo na en možen n;ičin zato, ker je svet simulakra zaprti .svei, svet, ki je statičen in digitaliziran. Če je digitaliziran, p;i to ])omeni, il;i g:i hihko za-pi.šemo samo z O in 1. Zapis je torej točno tloločen. In kaj bi se zgodilo, če bi se odnos med znaki spremenil? Nič takega, nastane nov zapis otinosa med O in I. torej imamo opnivka z novim digitaliziranim .svetom oz. novim simulakrom. "I liperrealno je ti.sto, kar je vedno že reproducirano, sodi pod obnebje poten-cinme umetelnosti in simuhicije simulacije;..." (.Strehovec 1999, .371). Torej si lahko izmi.šljamo, u.stvarj;uuo in izdeP.mio k;ikršen s\et si želimo, ne .samo svet. ustvar-j;mio lahko na ti.soče in tisoče svetov. In tudi če tega ne želinto, ne moremo nare-iliti niče.sar, tla jih ne bi. .saj jih nantesto nas ustvarja in predeluje k:i|)ital. Ti .svetovi ni.so nič ilrugega kot kintazme, k;ir pomeni, d;i nam k;ipit;il omogoča realizacijo katere koli limlazme. .Stvari, ki smo si jih vetino želeli in jih nismo bili zmožni re;i-lizirati, jih .seilaj v svetu simulacij brez kakršnih koli iež.av zhihka realiziramo. .Še več, nam sploh ni treb;i nič narediti, kajti kapital dela "za n;i.s'' in n;u>i ponuj;i stv;iri ter svetove, ki si jih želimo. Totla tu je skrita logika kapitala. Kapital z;ikriva, prikriva in potkiči razcep, ki je zn;ičilnost .subjekta oz. "r;izcep je sam sulijekt". Torej, ka-pii;il zanikuje subjekt. Kako? Tako. da ustvarja nove in nove svetove in nam potrošnikom ponuja stvari za katere niti ne vemo, da jih potrebujemo. Drug;iče rečeno, kapital ustvarja potrebe, okoli k:iterih .se v iluziji, kot da ima opniviti z avteniičnint izrazom notranjosti .sebstva (J-'''"'), vrti .sodobni potrošnik ali kot bi rekel .Marx u.slvarj;i subjekl(e) z;i predmet(e). ■Samo |x)glejmo reklame, ki .se vsak dan vrtijo na televiziji. Ti .svetovi oz. .sinui-lakri .so mreže, ki so končne v svoji iieskončno.sti oz. ne.skončni logiki. Simulakri .st) kot kloniranje, za katero je zn;ičilno ponavljanje istega: 1 + 1 + 1 + 1 + 1+... Mrežo .se-st;ivljat;i i.sta znaka. O in 1. To tlelovanje je prazno, ninui v.sebine, je samo forma/stroj, ki ileluje z;ito, il;i tleluje; t;i stroj je k;ipit;il - perpcluiii mobile v čisti obliki! Venckir zakaj kapital zanikuje subjekt? Zato, ker .subjekta kor razcepa ni ntoč zdigitalizirati in zreducirati ter prevesti na O ali I, .s;ij subjekt ni niti O niti 1, ampak nekaj vmes. Torej je samo s pozicije subjekta možno kapitalizem kritizirati in rušiti. Toila v nekem smislu je tutli kritika ne-smiselna, kajti, če kritiziramo, že analiziramo s pozicije, ki ni pozicija subjekta; torej sploh ne nastop;mio proti k;ipit:ilu, in zakaj ne? "Ne gre za to, da je kapitalizem sposolx-n v hipu najlx)lj ratlikalno deziluzijo in n;ijbolj neusmiljeno kritiko na svf)j ničun spremenili v izdelek ter ga prod;iii na trgu...Metapozicija, s katere bi hihko kritizirali k;ipit;ilizem, je že v .samem k;ipii;ilizmu. Kapitalizen» je metakapit:ilizem" (Rutar 1999,65). Vse kar naredimo je v korist kapitalu in njegovemu sistemu - kapitalizmu. Kot vidimo je kloniranje pi.sano na kožo kapitalu, ki z;i potro.šnike ustvarja simulakre. Pri kloniranju ne |X5trebujemo ne matere in ne očeta . A kaj potem ostane? Matrica, pravi Baudrillard, torej kodi, geni, DNK in zato tu tutli ni prostora za .subjekt, .saj v simulakru ni zave.sti o subjektu oz. v sinuilakru ga niti ne ptitrebuje-mo. Zavest subjekta pa obstaja, samo če obstaja zagata, ki se glasi takole: subjekt je bitje, ki ne more biti ali h:imleiov.sko, to be or not to be oz. vem tla sem, pa ventlar me moti da .sem. To izpričuje, tla človek ne obvladuje samega sebe, subjekt se torej .sprašuje kako biti oz. celo kako ne biti, .sprašuje .se o svoji smrti. V hiperrealnih svetovih pa smrti ni, zato tudi nismo več tiružba smrti, ampak simulacij, simulakrov in hiperrealnih svettw; smrti ne poznamo več; smo tiružba ostanka! Kako to razimieti. To pomeni, da je družba ;tbsorbirala vse kar je in prav zato se ničes;ir več ne d;i povetlati; ljutlje smo samo en znak več v neskončni verigi znakov, smo nepotrebni in hitro n;idomestljivi. Vendar to ni konec ali apokalip-sa o kateri vsi sanjajo in jo napovetlujejo ter jo ob koncu ti.sočletja tutli pričakujejo. Ko družba absorbira vse kar je, je prenasičena. "Ko je neki sistem vse absorbiral, ko smo vse sešteli, ko ne ostane ničesar več, se cela vsota spremeni v ostanek in postane ostanek" (B;iudrillard 1999, l66). Dnižbeni stroj se zatto .sed;ij požene n:i osnovi tega t)stanka, ta stroj se nikoli ne ust;tvi, k;ijti ostanek vedno ostane. Ostanek t;iko postane ob.scen, "ker je obrnijiv in se zamenja v samem .sebi. Obscen je in vzbuja smeh, kot etiino vzbuj;i smeh, globok smeh, nerazločevanje med moškim in žen.skim spolom, nerazločev:uije med življenjem in smrtjo" (Baudrillard 1999, 168). Simulacija kot vidimo postavlja vprašanje med tem kaj je realno in imaginarno, meti tem kaj je resnično in neresnično. "Simulirati je hliniti, tla imamo to česar nimamo" (Baudrillard 1999,11). Toda simulirati ne pomeni hliniti. K;iko? Na primer, če hlinimo po.škodbo noge, pomeni, tla lahko v.sak čas vstanemo in hodimo, saj .se ni nič zgotlilo kar bi nam onemogočilo hojo (če smo gledalec ali n;ivij;ič nogometa, lahko vitlinto, da igralci pogosto hlinijo po.škotllpe, z n;unentim, da bi pridobili čas ali ustavili mtičan nasprotnikov tempo ali izsiliti nasprotniku kazen, itd ). Simulirati pa pomeni tutli |x>stavljati pod vprašaj tistega, ki simulira oz. se sprašev;iii k;ij je realno in kaj je imagin;irno ali resnično in lažno. Pri simuliranju .se po.stavlja vpra.šanje ali je Simulant bolan ;ili ne, če pa proizvaja resnične simptome. SimuLtcija oz. simuliranje problem postavlja pred tistim vprašanjem s katerim .se ukvarj;i tisti, ki hlini. Lahko rečemo, da pomeni simulirati hliniti, pomeni pa tudi nehliniti. Pri simulaciji imamo, kot vidimo, neko dvojnost, ki pa .se ne izključuje. Izključuje se ne, ker se v drugem primeru (simulacija ni hliniti) vpra.šanje post:ivlja na drugo raven, raven, ki je ne moremo primerjati z vprašanjem ali je poškodbo resnična ali ne. Skratka, pri simulaciji se sploh ne postavlja vprašanje ali je k;ij resnično ali ne, .saj simulacija impltxlira iluzijo in realno. Odgovor, da simulirati je hliniti lahko i.ščemo v tem, da .svet simulacij(e) lahko ob.staja brez subjekta oz. simulacija hlini .svet brez .subjekta. Torej televizij;! simulira, kar pa ne pomeni, tla predstavlja posnetek ali podolx), saj posnetek je podoba, simulaker pa je podob:i brez podobnosti oz. posnetek, ki ni več posneiek, je listo kar postavlja posnetek kot nekaj več kot posnetek, ali drugače, siinulaker vključuje tudi tisto pozicijo, točko s katere gleda gledalec, kar pomeni, da .sc gledalec že nahaja znotraj sinuilakra. Tako gledalec televizije ni več samo gledalec, ampak (X)sianc del igre. del glcd(al)išča katerega predstavlja televizija. Gledalec postane igralec. "Simulakri so tvorbe, ki vključujejo gledišče opazovalca. da bi lahko utvara res nastala na mestu, koder se nahaja opazovalec..." (Deleuze 1998, 242). To .sc ravno dogaja s Trumanom v Trumanovem sho\vu. Tnmian je gledalec in opazovalec sveta v katerem živi, hkrati pa .še (glavni) igralec v televizijski nadaljevanki oz. na ekranu, bi zato jc simulacija lutli nevarna. Zakaj? Uaudrillard pravi, da ravno zalo, ker dopušča domnevo, da bi bila tako zakon kot tudi red lahko le simulacija. Predstavljajmo si rop, ki ga simuliramo. Ali mislite, da nam lx) oblast verjela, da rop samo .simuliramo? Seveda ne, "če je simulacija kaznivega dejanja dokazana, bo ali lažje kaznovana (ker nima "posledic") ali kaznovana kol žaljenje javnih služb (na primer, če smo "zastonj" sprožili operacijo policije) - a nikoli kot .simulacija, ker ravno kot taka nobena ekvivalenca z realnim ni mogoča in torej tudi ne represira. Oblast ne more jemali simulacije za izziv" (Baudrillard 1999,32). Televizija ne samo da simulira, ona .sama je simulant oz. jc učinek delovanja simiilakra. .Simulaker jc telev izija vključena v .svojo tvorlx), zalo televizija je simulacija, .saj simulira in jc sama simulirana; simulini .samo selx'! Ta zagata pred katero jc .soočen vsak glcdalec (zavestno ali ne) jc podobna vpraš;inju Od koti govorite?, Od kod to veste? Odgovor n:i i:i in |x>dobna vpnišanja BaudrillartI odgovarja: "Otl v;is vendar (po vaši zaslugi) govorim", k;ir lahko razumemo kot: vi govorite, vi veste, vi ste oblast" (Baudrillard 1999, 41). • Televizija je {XHlob;i. ki ne sanja več, ne inuiginira. pa ludi z realnim nima niče-.sar več skupncg;i. Je orbitalno kroženje" (Baudrillard 1996, 198). Orbitalno pomeni. da cirkulira. kroži, se vrti. Kaj se vrli? Televizija? Da: televizijo si moramo predstavljati kot informacijo ali pa kot "pr.sianasto molekulo" (Baudrillard 1996, 198). Družba jc od razvoja in produciranja že zd;tvnaj prenasičena. kar |X)meni. da si linearnega poiek:t dogodkov oz. razvoja sploh ne moremo več predsi:ivlj:iti (mislili). V.se se vrli. .sc jx>n:ivlj:i in tlo(do)polnjuje, ni videli konca, ker smo že na koncu. In kako .se to k;iže. Vzemite v roke časnik Delo. Na prvi strani jc prikazano koliko dni Se numjka do leta 2000. Odšteva sc, koi pri vzletu rakete ali satelita, ki ga pošljejo v orbito. Torej živimo v orbit;ilni dobi. Pri kroženju se od neke točke ne oddaljujemo, ampak približujemo. Tako jc ludi s televizijo ali informacijo. Nič ne pomaga, če televizijskega ekrana nimamo pri sebi doma, saj nas kroženje informacije vetlno najde, če ne drug;iče pa preko časnikov, radija :ili drugih pos;i-meznikov, skupin s katerimi stopamo v interakcijo, oz. od kar jc Zemlja okrogla, sc sami vrtimo okoli sebe. Nič več nam ni treba potovati po svetu, d:i bi g;i videli oz. celo več, odkrivamo lahko nove(jše) svetove. /» ali se ne dogaja ravno to s sedanjo ekonomijo (denarjem)'' Nimamo več dveh n;isprotujočih si strani, ampak imamo krog. Na krožnici im;imo periferijo, ki ustvarja realno vrednost, medtem ko imamo v središču kroga borze, ki razpohigajo z viriualnim denarjem, vrednostjo, katerega ni mogoče kontrolirati, nadzorovati. Lep primer tega jc ameri.ški javni dolg, pri katerem je jasno, da ga Amerika nikoli ne bo odplačala, saj samega kapitala na finančnem trgu ni mogoče kontrolirati. Gre za "čisto .špekulacijo, totalno gibanje, ki na videz nima nobene druge upravičenosti več kot to, da nenehno izziva zakon vrednosti ...(torej je) trg onkraj dobrega in zlega" (Baudrillard 19S>6, 193). Torej se ne more zgoditi tudi nobena realna katastrofa, dogajajo se lahko samo še viriualne. Meja oz. krožnica je periferija, to so države tretjega .sveta, ki se utopično trudijo priti v sredi.4če, do borz oz. virtualnega denarja. Istočasno pa prenašajo pritok zastarelih tehnologij na svoje področje. Kljub temu, da kapitalizem zagovarja slogan vsi drugačni vsi enakopravni moranto vedeti, da to velja v .svetu enakih, torej čc jc naš BDP enakovreden tretjemu svetu, smo enakopravni v tretjem svetu, ne pa v drugem ali prvem. To je skrita logika kapitalizma, nekdo je zmeraj izkori.ščan. Že razvrščanje svetov je problematično početje. V središču kroga pa sc nahajajo t.i. najrazvitejše države. Države, ki ustvarjajo dobiček s premetavanjem in premeščanjem kapitala na borzah, torej s špekulacijami, saj delajo z virtualnimi številkami. Države na periferiji že strukturno, kot vidimo, ne morejo priti v sredi.šče, v nasprotnem primeru bi se struktura porušila. Zalo države v središču spodbujajo in obljubljajo nemogoče tistim na periferiji, samo zalo, da zakrijejo pogled na strukturo in na pozicijo, ki jo imajo in jo hočejo imeti še naprej. Mogoče zato lahko odgovorimo na vprašanje, kaj sc bo zgodilo leta 2000 z računalniki, ker ti ne bodo prepoznali letnice 2000. Zgodila se bo virtualna katastrofa, podobno kot se je leta 1987 na Wall Streetu. "Najzanimivejše pri zlomu Wall Streeta leta 1987 je bila negotovost v i^ričakovanju katastrofe. Je to že ali pa še bo prava kaiasrofaV Odgovor nobene realne katastrofe ne bo, saj živimo v znamenju virtualne katastrofe" (Baudrillard 1996, 196). Resnična katastrofa bi sc zgodila, čc bi bilo mogoče milijarde prctekajočih se dolarjev preobraziti v realno ekonomijo, na primer, če bi ameriški javni dolg postal realen. Toda to se ne bo zgodilo, kajti čc jc v enem virtualncm svetu kaj narobe ali pa da pride do napake, vedno lahko ustvarimo novega, kjer se napaka ne more (xjnoviii, .saj so znaki digitalizirani oz. v odnosu do drugih znakov na drugačen način kot v prejšnjem svetu. Se več, na podlagi napake lahko celo ustvarimo nov virtualen svet, kar pomeni, da že z samo napako ustvarjamo dobičke. Torej, res je, v današnjen» svetu lahko že iz česarkoli ustvarjamo dobiček. Tako živimo v svetu prenasičenosti, fatalnosti. Proizvajajo se st\'ari, ki sploh nimajo več nobenega namena čemu služili, producirajo ali kopičijo se zato, ker .se lahko! "Producira in odpošilja se tako veliko sporočil in signalov, da sploh ni več časa, da bi jih brali" (Baudrillard 1996, 199). Torej, kapitalizem nas je prijxrljal do situacije, ko se svet drobi na vedno manjše in manjše delce (temu Baudrillard pravi fraktal-no drobljenje), po drugi strani pa je svet prenasičen; prenasičcn od virtualnih, kibernetskih svetov, informacij, ki v.sakemu posamezniku omogočajo ustvarjalnost, avtentičnost, transseksualnost (postanemo lahko kar hočemo),... Ali obstaja iz tega kakšna rešitev? Baudrillard pravi, da obstaja. Nasproti virtualnim in frakialnim svetovom postavlja radikalno iluzijo sveta. To ni .samo ena od iluzij, saj se imenuje radikalna, kar pomeni, da jo kapitalizem ne more prebaviti. Radikalnost ne razumemo v smislu marginalizacije ali česa podol> nega. kajli \'enu>, cki jc kapiializeni lucli že za.seclel la prostor. Kaciikaliia iluzija sv eta pomeni ohranjanje odprtosti .sveta, virtualni .svetovi pa odprti, že po deiiniciji, ne morejo biti. In zakaj ne? Omenili smo že, da .so .svetovi hiix-rrealnosti .satiirirani, zaprti in digitalizirani; no, svet radikalne iluzije to ni in ne more biti, saj temelji na subjektu oz. na razcepu, molku in tesnobi. V simuliranih .svetovih ni ča.sa za molk, ta je enostavno odveč, saj je vse žc preračunano in izmerjeno; ni molka ni tesnobe in ni iskanja klentiteie "v adiivih, spominih, v kakem projektu ali prihodnosti" (Baudrilhiril 1996, 195). V svetvi radik;ilne iluzije |xi je vse to nujno, saj .se subjekt ukvarja z vprašanjem kako bili oz. ne-biii. Zato .svet radikalne iluzije ne more biti digit;ilizir:in, .saj g;i ne moremo zapisati z otino.som O in/ali 1. Sveta radikalne iluzije sploh ne moremo zapis;iti. lahko ga .samo odkriv;m>o in s tem spreminjamo, spreminjanja pa .se ponavadi niti ne zavedamo. Ta(k)svet temelji n:i n;iključju, vprašanju; simulakri pa .so že vnaprej določeni in ne poznajo naključja. Naključje v hiperrealnosti ni mogoče. V hiper-rcalnosti "potrebujemo in.sianten spomin, neposredno navcz;ivo n;i kar koli že, neke vrste idcniilcio publiciieie, ki jo lahko v trenutku verificiramo" (B:iudrill:ird 1996,195). Na internctu kol primeru viriualnih svetov je idenliiet;i v trenutku potrjena, še več, nihče te niti ne spnišuje zak:ij si, n;i primer, tlanes dinozaver, niti .se ne sprašuješ sam. Ce je .svet iluzija, jo potem jemljimo zare.s. Iluziji tako pripišimo st;t-tus realnosti. To pomeni prenehati biti naiven. ;Mi drugače, tisto kar nanj ponuja kapit;ilizem |x>stavimo |>od v|3r;iš;ij oz. s;im kapitalizem jxjstavimo jjod vprašaj in se obnaš;ijmo tako, da nas kai)italizem ne prene.se ali ne preb;ivi. 1'o.siavimo .se mu kot kleč. Kako? Kot subjekt. Edino kot taki smo sposobni em;incipacije. Eman-cijiacijo jc potrebno razumeli kot stremljenje za cnlprtostjo prostora oz. .sveta. Odprtost prostora pa omogoča samo svet subjekta. Zato je univerzalnost teg;i sveui odprtost, razcep. V trenutku, ko posku.šamo to imiverzalnost zajwlniti, jo lahko zapolnimo .samo s pariikularnosijo in od tu naprej pride do boja ideologij in hegemonij. Na koncu smo prišli do tega. da ni pomembno ali vzamemo za primer viriualnih svetov internet ali televizijo, kajti razlika med internetom in televizijo ne obstaja. Edina razlika o kateri lahko govorimo je v tem, da je pri internctu lažje misliti menj;ivanje identitete kot pa pri televiziji. Vendar ta razlika ni strukturna. Kar spomnimo se gledalcev v filmu Tnmianov show. Ko se nad:iljevank;i konč;i, gledalci enostavno zamenjajo program in i.ščejo nov film, nackiljevanko ali nanizanko. Iz tega lahko sklepamo, da je za t.i. kapitalistično strukturo bistveno, da gledalci obsedijo na svojih naslonjačih, medtem ko merilec elektrike za televizijo teče še naprej. Torej, danes ni več pomembno kaj gledamo, ampak .samo gledanje! Če gledamo smo IN. kajli dokler ne vstanemo iz naslonjača nas sistem drži v prav taki kupoli kol Trumana v Trumanovem showai. To p;i predvsem pomeni, da sisiem iz nas trži, tj. ponuja na irgu. In kje je tu iskati rešitev? Rešitev je, da .se dvignemo iz naslonjača ter začnemo razmi.šljaii zakaj nas, hudiča, od sedenja tako bolijo rili! I.riERATL'RA »audrillaril. Jean. 1999. Sinuilakcr in .simulacija. Popoln /loCin. Ljubljana: KODA. »audrillarci, Jean. 1996.Transparenmosi zla. Nt)va revija, 165. 166. I.jubljana: Uelo-Tiskarna, 185-215. IXIeuze, Gilles. 1998. l.ogika smLsla. I.jubljana: Temeljna dela. Kutar, Du.^an. 1999. l-reudt)vi duhovi 3. I.jubljana: Jutro. .Strehovcc. Janez. 1999- Teorija posebnih iiCinkov. .Simulaker in simulacija, I\)poln zJočin, Ljubljana: KODA. 353-389. .^tefančič. .Marcel jr. 1998. .Show. Mhulina - 23 nowmber, .številka M, Ljubljana. 62. 795