Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 30 JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 8 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Tisoč otrok izbira poklic Fantje imajo smisel za tehniko, dekleta pa pravijo, da so pripravljena potrpeti z ljudmi V navadi je, da zavodi za za- odšli s spričevalom sedmega, šeste- Ker 58 odstotkov se opredeljuje Poslovanje delavcev med učenci, ga1, petega ali celo četrtega razre- za poklic, pri katerem so potrebne Pred katerimi je poklicna odio- da? V slednjih dveh razredih je spretne roke. Skoraj polovica me-• čitev, izvedejo posebno anketo in letos 18 učencev, ki se šolajo že ni, da bi bila lahko natančna, jo potem tudi temeljito analiza— osmo leto. 43 odstotkov otrok bi bilo priprav- ijo. Ugotovitve so učinkovit pri- Izmed 1049 otrok, ki bodo letos ljeno delati na področjih, kjer je Pomoček pri izvajanju poklicnega lahko zapustili osnovno šolo, jih potrebno mnogo potrpljenja z ljud-Usmerjania, zlasti še prosvetljeva- je anketa zajela 1000. Obiskujejo mi itd. Mnenja fantov in deklet nJa in obveščanja. Predstavljamo 10 popolnih osnovnih šol na ob- se seveda močno razlikujejo. Med-frekaj zanimivejših ugotowtev iz močju občine; 593 osmi razred, tem ko se 60 odstotkov fantov za-analize, ki so jo izdelali na zavodu 260 sedmi razred, 129 šesti razred nima za tehniko, se zanjo navdušu- in 18 peti &n četrti razred. Ker je le 16 odstotkov deklet. Nasprotno precej otrok obiskuje osmi raz- pa 57 odstotkov deklet meni, da red že v devetem ali desetem letu bi dobro uspevale tam, kjer je po-šolanja (skupaj 124) je odstotek trebno potrpljenje z ljudmi, med rednih učencev še občutno manjši, fanti pa je »potrpežljivih« še manj kot tretjina. Zato so fantje tudi Otroci o sebi najbolj navdušeni za tehnično po- A , ,. j - klice, dekleta pa se žele. zapc- Anketrrance so med drugam Jgg 'v inl podobnih vprašali, pri kakšnem delu bi po delih Za zaposlovanje v Kranju. Samo 60 odstotkov! Odstotek otrok, ki bodo v osmih letih dovršili celo osnovno šolo, je *rianjši od 60. Kaj to pomeni v času, ko je skoraj za sleherno "šolanje in jzučevanje potrebna popolna osnovna šola in kakšne mož- nosti bodo imeli otroci, ki bodo njihovem mnenju dobro uspevali. Izobraževalna dejavnost med počitnicami Anketiranci so odgovorili tudi na vprašanje, s čim se ukvarjajo v prostem času. Prevladuje šport, ki je prdljulbljen pri skoraj tretjini otrok: 36 odstotkov anketiranih fantov in 24 odstotkov deklet. Na drugem mestu so tehnične dejavnosti, za katere se navdušuje 9 deklet in 168 fantov. 2e na tretjem mestu so konjički literarnega značaja, prevladujejo pa dekleta. Med močneje zastopanimi je tudi likovno udejstvovanje.. Z zbiratelj - 350 prosvetnih delavcev obiskalo seminarje za poglabljanje strokovnega znanja , , * ,. ^ j, etvom (znamke, razglednice itd.) Zaradi stalnega izboljševanja trziske občine udeleževali tudi ge ^arja le 6 anketiranih otrok Ucnovzgojnih uspehov in sprem- ustrezni prosvetni delavci s podajanje sprememb v šolstvu sekre- ročja zavoda za prosvetno pedago-tariat za šolstvo SRS pripravlja ško službo Jesenice. Značilno je, Predpise o obveznem občasnem da so bili seminarji dobro obiskani dopolnilnem izobraževanju pro- in so v vseh pogledih uspeli, letnih delavcev. Zavod za pro- Predmetni učitelji, ki poučujejo iS svetno pedagoško službo se je že matematiko in fiziko, so se zbrali Z™J^^™£- TrJ vključil v to akcijo in za letošnje v Kranju, kjer so jim'predavaj ^ ZT^ČT^tl^V*?*}1 polletne počitnice pripravil več profesorji z gimnazije o. najvaž' seminarjev. Namenjeni' so bili nejših vprašanjih predvsem tistim učnovzgojnim predmetov. Univerzitetni profesor Področjem, za katere primanjkuje iz Ljubljane je biologe, ki so se delavcev z zahtevano strokovno zbrali v Skofji Loki, seznanil z izobrazbo. Seminarjev za pred- novostmi na področju te stroke, metne učitelje so se razen uči- Seminar za geografe je bil na-teljev in predmetnih učiteljev z monjen spoznavanju z grafičnim območja kranjske, škofjeloške in ponazarjanjem pri [zemljepisnem _ _ pouku in načinu preverjanja zna- ^ nja učencev. Učitelji zgodovine so »t _ # poslušali predavanje o uporabi Uzakonjene ■ ig^^ekstw m ^in Za učiteljice gospodinjstva je zavod skupaj z zavodom za zdravstveno varstvo pripravil predava-Prihodnji teden se bo sestal pro- "Ja;o zdravi prehrani in higijeni Zelje in ©vire Analiza je, ne prvič, dokazala, da se precej otrok odloči za po- ne pa šele v 8 razredu. Kar po- ^""^^h iovica otrok si izbere poklic že dve iz ten crven , .. _ , ,,. v, r leti pred zaključkom osnovnega šolanja. Seveda se otroci navdušujejo za več poklicev hkrati, kar Nadaljevanje _ na 2. strani 1 želje V kratkem razprava o gospodarskih problemih na občinski skupščini Težave kranjskih tovarn Določene spremembe v gospo- mo v januarju bi moralo podjet- bo z dobavo svetno-kulturni zbor skupščine SR Slovenije. Med drugim bo razpravljal tudi o predlogu sprememb Zakona o osnovni šoli in. zakona ° prosvetno pedagoški službi. Med najvažnejšimi spremembami za zavode o prosvetno pedagoški službi je predvideno, da naj bi proučevali in spreminjali tudi razdeljevanje in delitev dohodka Po šolah. Predlog zakona o osnovni šoli Predvideva, da bi uzakonili številko težnje, ki bi bistveno izboljšajo Poboje učnovzgojnega dela. Tako bo na primer zakon obvezal Ustanovitelje, da zagotovijo pogoje Za pouk v eni izmeni in tako tudi Za dnevno varstvo učencev v šoli, brezplačne prevoze v šolo, malice, Učbenike, dodeljevanje sredstev za delo šol na osnovi programov itd. ^a priporočilo skupnega plenuma Slavnega odbora SZDL in republiškega sindikalnega sveta šole na našem območju že sedaj priprav živil, seznanili pa so jih tudi z laboratorijskim preizkušanjem vred darskem sistemu in zlasti uveljavljanje principov deviznega sa-mofinanciranja so povzročile tudi motovil in števcev še ni znan. nosti hrane. Učitelji prvih treh v Podjetjih kranjske občine neka-razredov osnovnih šol so bili de- tere težave- Izvozr»i P*an lanskega ležni prav prijetnega seminarja o [eta v Vižini 6,792.146 dolarjev je ritmičnem in melodičnem postop- bil sicer Presežen za 6,5 odst. To ^nan°- ku pri glasbeni vzgoji. Na njiho- Pa seveda še zdavnaj ne pomeni, Kljub vsem težavam pa v Iskri Celoten uvoz materiala predstav-vo željo je bil seminar celo po- da Je potekal izvoz ugodno v iščejo vse možnosti za rešitev tre- lja vrednost približno 18.000 dodal j šan. vseb tovarnah, ki uvažajo repro- nutnega zastoja v dodeljevanju larjevt ali 6 odstoktov vsegji na-Za ravnatelje so s pomočjo de- aukcijski material. Tovarna Iskra deviznih sredstev. Celotno proiz- kupa. Uvoz pa je nujen, ker naje izpolnila planirani izvoz le vodnjo so za prve tri mesece raz- vedeni material pri nas ne pro-56,4 odstotkov. Le s posebnimi na- delili v tri skupine ter jo tako izvajamo. Za leto 1965 je tovarni pori so nekatere druge tovarne Prilagodili razpoložljivim možno- odobreno le 1,019.000 ' dinarjev, izpolnile plan izvoza. Po drugi stirn. Tako potrebuje tovarna se- vendar le za motovila in vodilce, strani pa ugotavljamo, da je iz- daj za prvo tromesečje le 613,8 ne pa za bakelitne valje. Stanje voz od leta 1961 do 1964 porastel nrilij. deviznih dinarjev. Velik del v tem podjetju je neugodno, za celih 180,4 odstotkov! To pa lega materiala ima tovarna že zlasti, ker ni izgledov rešitve v predstavlja 9,4 odstotkov proiz- vskladiščencga. To je seveda le dveh mesecih, vodnje podjetij, ki izvažajo. Uvoz začasna rešitev, ki pa ne zagotav-reprodukcijskega materiala pa lja kolektivu Iskre, da ne bo tudi kljub temu pomeni dvakratno v bodoče prišlo do zastojev v večjo devizno vrednost kot izvoz! proizvodnji zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. lavske univerze pripravili seminar o upravni problematiki in o družbenih in socioloških vprašanjih vzgoje. Z dopolnilnim izobraževanjem, ki naj bi zajelo tudi družbeno politična, pedagoška in psihološka vprašanja, bodo nadaljevala tudi v prihodnje. Skupno posvetovanje Trgovski poklic je med.dekleti zelo priljubljen. Izmed 500 deklet, ki imajo možnost, da ob koncu tekočega leta zapustijo osnovno šolo, se jih je 50 odločilo za neposredno učenje poklica, od teh pa kar 31 za trgovsko stroko Drugo odprto pismo Kranj, 29. januarja — Upravni odbor tovarne Sava v Kranju je na svoji včerajšnji seji znova razpravljal o problemih tovarne zaradi pomanjkanja surovin. Kot ugotavljajo v zaprtem pismu, ki so ga tokrat naslovili zveznemu sekretarju za zunanjo trgovino, tovarišu Nikoli Džuveroviču, imajo na zalogi surovin (kaučuka) samo še do 12. februarja. Zatem jim kaže proizvodnjo ukiniti. Pred kratkim pa so že ostali teden dni brez dela zaradi istega vzroka, kar je povzročilo 368 milijonov dinarjev izgube. Kot pismo ugotavlja, nameravajo odgovorni organi letos uvoziti iz Grčije 3.000 kompletnih avto-plašeev v vrednosti 300.000 dolarjev. Za isto devizno vsoto pa bi naša gumarska industrija (Sava, Borovo in Tiger) lahko dala na trg trikrat več kompletnih avtoplaščev oziroma 9.000. Kolektiv tovarne Sava je lani prekoračil svojo obveznost izvoza za 45 odstotkov in je udeležen z 65 odstotki izvoza celotne jugoslovanske gumarske industrije. Pismo v glavnem ugotavlja, da je domača proizvod nja gume rentabilna in zahteva odjrovor. surovin ln delov, je prejeti 1.129 milij. deviznih di- Tehnične trgovine so sprejele ob-narjev za uvoz reprodukcijskega vezo v okviru svojih možnosti: materiala, prejelo pa je samo Te možnosti pa seveda niso naj-20 milijonov. Kako bo z ogromno b,0,'še! Tako nl zagotovljena preskrba z nerjavečimi jekli, pa tudi uvoz vodilcev, bakelitnih valjev, Nadaljevanje na 2. strani Občinski komite ZK Škof ja Loka o svojem delu Občinski komite ZK škofin Loka, ki je v preteklem l?fu uspešno obravnaval vso družbenopolitično problematiko v občini, bo imel 2. februarja svojo letno občinsko konferenco. Najvažnejša vprašanja, ki iih je komite obravnaval, so bila sprejetje programa večerne politične šole, naloge komunistov za dvig proizvodnje, združevanje lesne industrije in končno ustanovil komisijo za proučitev gozdarske dejavnosti v občini. Člani komiteja tudi niso zanemarjali problema mladine, gibanja gospodarstva in osebnih dohodkov ter zavzeli stališča o previsokih razponih. Obravnavano je tudi bilo vprašanje modernizacije v proizvodnji in problem ekonomske in tehnične inteligence. Seveda, to so le nekatera vprašanja izmed nešteto drugih, o katerih je obravnaval komite ZK. O delu komisij osnovnih organizacij ZK in o drugih zadevah pa bodo delegati spregovorili na letni konferenci, D. K. Qdprto vprašanje deviz Med tovarno Iskro in Jugoslo-15. februarja se bo ob 15. uri vansko banko za zunanjo trgo- Ni Izgledov za skorajšnjo rešitev Jajo take programe in, če bo le sestala občinska volivna komisija vin0 je bila že 16. decembra lani nogoče, jim bodo letošnja sred- Kranj p0 vprašanju kandidiranja, podpisana predpogodba o pro- njihovi Samo uro kasneje pa bo imela daji in nakupu deviznih sredstev, proizvodnji. Podjetje ^ovinar je komisija skupno posvetovanje s S fo pogodbo bi morala Iskra do- moralo svojo nabavno službo Etva tudi Osnovi. dodeljena na Tudi v ostalih podjetjih kranjski občini grozijo zastoji Precej sprememb je tudi pri na-oiriu napredovanja učencev z negativnimi ocenami. Od 1. do 4. razhoda naj bi, tak je seveda le predlog, učenci napredovali tudi z dve-^a negativnima ocenama, v višjih Pa le z eno in to s pogojem, da ne °do imeli nezadostne v istem Predmetu v 'dveh letih zapored. Pomembno pa je, da se uvaja obvozen dodaten pouk do dokazane dopolnitve znanja. — S. XV. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu Danes začetek Tekmovalci, ki bodo nastopili na XV. evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu na Jesenicah jn na "ledu, so že prispeli. Prvenstvo Se bo pričelo danes ob 8.30 na je-^oniškem umetnem drsališču in bo dajalo ves dan. Ob 21. uri je na Programu družbeni večer v Festi-yalni dvorani na Bledu, kjer bodo igrali Avseniki. \ Jutri bodo ob 7.30 nadaljevali * rnoštvenim prvenstvom, popoldne pa se-bodo preselili na Bled, kjer bodo pričeli ob 14. uri z metanjem na daljavo. Ob 19. uri bo v Festivalni dvorani proglasitev Zmagovalcev. predsedniki KO SZDL, Predvido- biti samo za prvo tromesečje usmeriti na načrtno in vztrajno ma bodo obravnavali dosedanjo 1.313 milijonov deviznih dinarjev iskanje materiala. Primanjkuje predvolilno aktivnost in v tem v trdnih valutah in 318 milijonov jim namreč izdelkov Črne meta- smislu sprejeli nekatere zaključke, v vzhodnoevropskih devizah. Sa- lurgije. Podjetje še ne ve, kako m »ifrflT Biti MJMt Osnovno šolstvo v občinskem družbenem načrtu Zahteve so upravičene in utemeljene Kolektivi šol in njihovi samo- kako ceni pri tem delo šolnikov, upravni organi so v minulem ob- Takoj moramo ugotoviti, da so dobju zelo intenzivno obravnavali učni programi v primerjavi z ne-svoje programe dela. Razprave pa kdanjo šolo daleč bolj zahtevni, so se razširile tudi na družbeno- kvalitetno bogatejši in temeljijo politične organe, sindikate iu or- na znanstveni osnovi. 2e to dej-ganizacije SZDL. Reči moramo, stvo nalaga šolnikom veliko več-da so izmenjave mnenj na različ- jo odgovornost, kajti izpolnjeva-nih nivojih dosegle svoj namen, nje takšnega programa zahteva predvsem pa se je povsod odra- od slehernega učitelja mnogo več žala ena osnovna misel: šolstvu znanja in napora ter intenzivnega je nujno potrebno zagotoviti »- pedagoškega in učnega dela. O nesljivo materialno osnovo za tern podrobno govori Zakon o res kvalitetno učnovzgojno delo. osnovni šoli, ki nalaga učnemu To je zaenkrat najpomembnejše kadru temeljne naloge pri njiho-družbeno vprašanje. Le dobro vem delu. urejena in opremljena šola s kva- Mnogi činitelji naše javnosti litetnim strokovnim kadrom nam pogostokrat ne ocenjujejo vloge lahko zagotovi tudi uspešno izo- Nadaljevanje na 2. strani braževalno in vzgojno delo. Skrajni čas jc, da zagotovimo šolstvu mesto, kakršno mu gre v naši skupnosti. Vendar ne z gosli in z dobrohotnimi namerami, marveč z dejanji in s konkretnimi ukrepi. Teoretičnih reform ter razglabljanj je bilo v preteklosti dovolj, napravljenih je bilo že tudi nekaj konkretnih premikov v krepitvi samoupravljanja in bo danes pripeljalo z dvema leta* notranje konsolidacije delovnih loma na letališče Brniki 140 ho-kolektivov. Menda prav tako važ- landskih turistov. Holandskl tuno pa je tudi vprašanje,* kako risti prihajajo iz Amsterdama v vrednoti učnovzgojne smotre da- Kranjsko goro na 14-dnevno smu-našnje šole naša skupnost in čanje. Obisk holand-skih turistov Kolikor bo vreme ugodno, se t 1V rffif po svvtm NOVI PLAČANCI V KONGU Kot se je zvedelo, sc je pričelo vaditi v neki kongoški pokrajini 400 novih plačancev. Vee te plačance je. Combe nabral* v Južnoafriški republiki, Rodeziji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Turčiji. Ti bodo zamenjali tiste, ki jim te dni poteče pogodba o služenju v Combejevi vojski. VELIKE POPLAVE V nedavnih poplavah na osrednjem delu otoka Jave je izgubilo življenje 18 oseb. Poplavljenih je na tisoče hektarov polj, ki 60 zasajeni z rižem in sladkornim trsom. KONGRES PRIHODNJE LETO Na plenumu Zveze sovjetskih pisateljev v Moskvi so sklenili, da bo četrti kongres sovjetskih književnikov v prvi polovici prihodnjega leta. ZAPRTO VELEPOSLANIŠTVO V diplomatskih krogih v Lizboni se je zvedelo, da namerava Indonezija v kratkem ukiniti na Portugalskem svoje veleposlaništvo. Zda^ že več dni odvažajo diplomatski arhiv iz Lizbone v svojo državo. KOMEMORATTVNA SEJA V OZN Prvič v zgodovini so imeli v Generalni skupščini OZN kome-morativno sejo ob smrti. Na takšen način so izrazili spoštovanje do državnika, ki ni bil ob svoji smrti niti šef kake države ali vlade dežele članice. ZDA UMIKAJO ENOTE IZ NEMČIJE Nemški listi, poročajo, da so ZDA sklenile umakniti svoje enote iz ZR Nemčije. List misli na tiste enote, ki so jih poslali Amerikanci tja v času berlinske krize v letu 1961. NOVI PREMIER Iranski šah je imenoval novega premiera iranske vlade dosedanjega finančnega ministra Amira Abaso Huvaida. Za smrt Mansura so po njegovih besedah krivi reak-cionarji. |Tif*pine Vremenska napoved za danes In prihodnje dni: Pretežno oblačno, vmes predvsem v zahodni Sloveniji rahle padavine v obliki dežja. Temperature bodo malo nad 0. V naslednjih dneh bo še južno in nestalno vreme. Padavine se bodo v nedeljo okrepile. Vremenska slika: Nad našimi kraji se zadržujejo frontalne motnje, ki pa slabijo. Zahodno od Španije je globoko področje nizkega zračnega pritiska, ki se še poglablja in bo dovajal ob jugozahodnih vetrovih nad naše kraje še nadalje topel zrak. Vreme včeraj ob 13. url: Brniki —• imegla, rahlo dežuje v presledkih, temperatura .3 stopinje, zračni pritisk 1016 milibarov* rahlo pada; Jezersko — oblačno, rahlo dežuje, 3 stopinje; Planica — oblačno, 2 stopinji; Triglav-Kredarica v oblakih, minus 5 stopinj. Med obiskom indonezijskega zunanjega ministra dr. Subandrija v Pekingu so kitajski voditelji prvič začeli odkrito govoriti o ustanovitvi nove »revolucionarne« svetovne organizacije, ki bi svoje članstvo nabrala predvsem med tistimi državami, ki so jim iz različnih vzrokov ostala do sedaj vrata na East Rivcru zapri a. Tako se ic prvič zvedelo, da Kitajci s svojimi minami minirajo OZN. Ta možnost je postala čez nekaj dni še bolj na dlani, ko je kitajski ministrski predsednik Cm En Laj izjavil, da Kltaiska sploh ne mara sedeža v stekleni palači v New Yorku, ker si noče umazati rok s članstvom v organizaciji, ki po njegovem mnenju v zadnjih petnajstih letih ni z ničimer pokazala, da služI koristim velike večine sveta. Će je torej znano, da Kitajska noče postati članica svetovne organizacije, "četudi bl Jo sprejeli, ln če Je v uradni listini o indonezijskem obisku na Kitajskem Izostalo stališče o ustanovitvi f nove svetovne organizacije samo zaradi nasprotovanja Indo- nezije, potem ni težko uganiti, kakšni so pravi kitajski cilji. Nastane vprašanje, ali je za Peking čas že dozorel, da poleg New Yorka zgradi še eno stekleno palačo, ki bi bila bržčas na kitajskem ozemlju. Za sedaj lahko pri tem pomaga njihova številčnost. V vseh izjavah o njihovih namerah je čutiti močan poudarek dejstvu, da je zunaj OZN več kot ena četrtina človeštva, kar utegne biti za nekatere azijske države dovolj trden dokaz, saj je I vleah velike oči, seveda ne brez razloga, saj je indijsko-kltajska vojna v Ladaku s kitajsko zimsko ofenzivo pokazala nevarnost kitajskega ekspanzionizma. Kitajski najbrž tudi ne gre za neko veliko številčno »hišno skup- Kitajske mine trdimo, da bl bila ta skupina po številu članic vsekakor maloštevilna. Kitajci računajo s štirimi aH petimi članicami, vendar so to računi brez krčmarja, ker je udeležba držav, s katerimi Peking računa, še precej nerazčiščena in sporna. Pretirane vneme za usta*-novltev za sedaj še ne kažejo niti v Indoneziji, in če si razlagamo vztrajanje Indonezijske delegacije, da o tem ne pride v uradne listine ničesar določenega, potem postanejo kitajske izjave precej votle. Brez dvoma pa Kitajcem zdaj razen Kitajske še Indonezija med nečlanicaml svetovne organizacije. Eden izmed važnih ciljev Kitajske v Aziji je »prav gotovo, da ustvari v zavesti sosednih držav prepričanje, da je prva sila na tem kontinentu in da je Mao Ce Tung njihov kralj Matjaž. Pri utrjevanju tega prepričanja Kitajska ni štedila naporov. NI čudno, da nekatere male azijske države v neposredni soseščini Kitajske ž£ priznavajo, da igra v Pekingu velik orkester. Strah pred Pekingom ima pri teh drža- nost« v novi svetovni organizaciji. Kitajska že lep čas usmerja glavno politično pozornost barvnim kontinentom, da bi se pri teh narodih pojavila kot najboljša za-ščitnica njihovih teženj. Brez dvoma je utrjevanju političnega vpliva Kitajske v Aziji in Afriki služIl predlog o drugi Bandunški konferenci. To pobudo je Kitajska sprožila v času dolgega popotovanja kitajskega premiera Cu En Laja po afriških deželah. Kot glavni nosilki ideje o sklicanju druge Bandunške konference sta se pojavili Kitajska in Indonezija, že takrat so nekateri zapazili, da sta se s tem predlogom trdno pobratili. Na srečo pa odziv pri ostalih afriških državah nI bil najboljši. Kitajska je v pripravah nedvosmisleno pokazala, na čigav mlin želi speljati vodo. Pri tem je uporabljala tezo, da morajo afriške države dati »bandunški politiki« prednost !n Jo priznati za edino pravilno politiko, ki vodi borbo za mir na svetu. Takšni načrti v Afriki ln Aziji seveda niso naleteli na razumevanje, ker je večina držav ob pravem času spoznala, da je »ban-dunška politika« po svojem pomenu ožja in regionalna in da v takšni obliki ovira širše sodelovanje. • 1 ti dogodki Nadaljevanje s I. sirani 3 Zahteve so upravičene in ... Večja skrb Kranj, 29. januarja. — Danes dopoldne je bilo v prostorih občinske skupščine Kranj posvetovanje, ki ga je sklicalo tukajšnje okrožno sodišče. Med drugimi so se sestanka udeležili tudi predstavniki vrhovnega sodišča iz Ljubljane in zastopniki pravosodnih služb. Razpravljali so o nadaljnjem zatiranju kriminalitete in nekaterih drugih, za družbo škodljivih pojavov. Ugotovili so, da je v zadnjem času na Gorenjskem naraščal mladinski kriminal, predvsem na posameznih področjih. Mnenja so, da je še vse premalo strokovnega kadra, ki bi bil sposoben odkrivati tako gospodarski kot tudi druge vrste kriminal. 1 Tisoč otrok izbira poklic je pa samo ugodno, ker se otroci, ki jim je všeč samo en poklic, največkrat znajdejo v težavah, če želje ne morejo uresničiti. Otroci se namreč v večini primerov znajdejo pred ovirami. V anketi je le 374 otrok izjavilo, da se ne nadejajo težav, 157 jih pričakuje, da jih bodo starši težko vzdrževali, starši 59 otrok se ne strinjajo s poklicno odločitvijo, 228 otrok še ne ve, kje bo dobilo delovno ali učno mesto, 240 jih ne bo imelo zadostne izobrazbe, ker bodo dovršili prenizko število razredov itd. Vpliv staršev najmočnejši Več kot trem četrtinam otrok so poklic svetovali starši. Pri 342 otrocih so imeli vpliv tudi sošolci, pri 343 razni strokovnjaki, pri 221 sorodniki, pri 24 zdravnik, pri 32 poklicni svetovalec, pri 110 učitelji itd. Številka o vplivu staršev nas opozarja na to, da bo prav njim treba posvetiti več poklicne vzgoje. Vseh teh činiteljev sevedja ni mogoče enakovredno vrednotiti, saj je na primer nasvet strokovnjaka za posamezni poklic neprimerno več vreden kot pogovor s sošolci, mnenje svetovalca pa gotovo več koristi kot želje staršev in podobno. Poklicne namere se nekoliko razlikujejo od želja, ker upoštevajo tudi določene možnosti. Otrok ima lahko več želja a samo eno namero. Nekaj podatkov: 85 otrok je še neodločenih, 14 jih namerava ostati na kmetiji, v gimnazijo želi 93, 130 v kranjske strokovne šole, 156 v strokovne sole izven Kranja, 182 v učenje poklica, 154 na pri-učevanje na delovnem mestu, 186 v nadaljevanje šolanja. Možnosti Za tehniško srednjo šolo in za administrativno šolo je preveč kandidatov. Za tekstilno srednjo šolo tudit letos ni zanimanja. Tudi za tehnično administrativno šolo ni zanimanja, vendar verjetno zato, ker dekleta z njenim obstojem še niso seznanjena. Deluje namreč prvo leto. Število želja za ekonomsko šolo je realno. Preveč je želja za šolanje na srednjih strokovnih šolah izven Kranja, posebno na zdravstvenih, ki sprejemajo le po petino prijavljenih. Tudi za srednje tehniške šole je preveč kandidatov. Verjetno pa bodo ponovno ostale neizkoriščene možnosti za učenje poklica v poki ienih šolah v Kranju. — M. S. 2 Težave kranjskih tovarn Zlasti pereč problem poman i. kanja reprodukcijskega matefflfth je v tovarni Sava. Omen'->> Podjetje je zaradi takih tr""v moraJb nedavno za nekaj ?»< 1 ustaviti proizvodnjo. V prvem tiromesečju bi moralo podjchV K voziti gumenih ijdelkov za 360 0") dolarjev. To predstavlja prfikp 25 odstotkov letnega plana P'rn podjetja pa je bil postavljen m podlagi povečanega izvoza in sprostitve novih zmogljivosti. Pnxh;-deno je za prvo četrtletje uvo*n'!i surovin v vrednosti 1.263,738.0'n deviznih dinarjev. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino v Ljubljani pa je podjetju predložila predpogodbo,, s katero jam "i za 707 milijonov deviznih dinarjev, kar je dejansko samo 56 odstotkov potreb! Izčrpane zaloge Tekstilindus je imel v preteklih letih povprečno zaloge bombaža in staničnega vlakna za 3 mesece. Zadnje čase sc je stanje močno. poslabšalo. Podjetje je danes v skrajnem kritičnem stanju, ker ima samo 15-dnevne zaloge v popolnoma tehnološko neprimernem in neekonomskem asortimentu. Do poslabšanja stanja je prišlo v drugi polovici lanskega leta^ Dodeljena devizna sredstva po banki za leto 1964 so znašale samo 770.000 dolarjev, to pa je za tretjino manj kakor leta 1963. Podjetje Gorenjski tisk mora uvažati reprodukcijski material in nadomestne dele potreben za kvalitetni tisk prospektov, barvoti-skov in driigih reprezentativnih propagandnih tiskovin. V letu 1964 je podjetje prejelo 891.360 zapadnih deviznih dinarjev in 594.240 vzhodnih. To je bilo seveda premalo in je podjetje zaprosilo za dodatne devize. Prošnjo je Jugo-banka zavrnila. V letu 1965 potrebuje podjetje samo za uvoz kemikalij, barv irt ostalega reprodukcijskega materiala 1,747.600 zapadnih in 301.000 zhodnih deviznih dinarjev. Za nadomestne dele pa 6,327.000 deviznih dinarjev za uvoz 50 ton papirja za umetni tisk še 21,560.000 vzhodnih deviznih dinarjev. Potrebe je podjetje sicer sporočilo Jugobanki in pričakuje rešitve. Velika odgovornost občinske skupščine 3. fobruarja se bosta sestala oba zbora občinske skupščine, ki bosta temeljito razpravljala o težavah v kranjskih tovarnah. Težko je vnaprej ugibati o stališčih in zaključkih skupščine. Prav gotovo se odborniki zavedajo odgovornosti in dolžnosti pri obravnavi in odločitvi perečega vprašanja. Zlasti še, ker gre tudi za tovrstne probleme v Lesni industriji, Exotermu, Standardu, Planiki, IBI in drugod. Kolektivi kranjskih podjetij pa pričakujejo neko rešitev, ki bi bila jamstvo nadaljnjega razvoja in napredka gospodarstva v občini. DRAGO KASTELIC Višja podpora za opremo novorojenčka večje potrebe Za .nabavo učil in meljenost teh zahtev, potem je le ponazoril ter opreme in drugega, še treba poiskati sredstva. To pa Občinske skupščine že imajo je zadnja in najvažnejša naloga, današnje šole tako kot bi to za- zbrane vse te potrebe, ki seveda o kateri bodo odločali_ skupščin-služila. Pogostokrat se to dogaja kažejo precejšen porast. Ce že vsi ski organi že v bližnji prihod-prav zato, ker njene naloge in ugotavljamo upravičenost in ute- nosti. J. B. smotre premalo poznajo in jih za- 1 tegadelj preveč istovetijo z nekdanjo šolo. Šola socialistične skupnosti pa ima dosti odgovornejšo nalogo: vzgajati napredno generacijo, ki razume zakonitosti razvoja narave in družbe in jih ocenjuje z vidika sodobne znanosti in tehnike. Nič manj zahtevna pa je naloga vzgojiti ljudi, ki Jesenice, 30. januarja — V po- jpod 1 letom starosti 17 tisoč di-bodo pridobljeno znanje sposobni nedeljek bodo na območju jese- narjev. Za Zavarovance z Jesenic, izkoristiti pri vsakdanjem delu. * niške in radovljiške občine začeli Javomika, s Koroške Bele, Koč-Odveč bi bilo naštevati še vrsto veljati sklepi o povišanju podpo- ne, Potokov in Hrušiee, ki imajo drugih zahtev, ki jih ima današ- re za opremo novorojenčka, o ob- pokopališče na Dobravi oziroma nja šola, če hoče vzgojiti mlade čutnejšem povračilu stroškov za na Dovjem, so določeni višji po-Ijudi, vedožeJjne, kritične, s ču- prehrano in nastanitev med zdrav- grobni stroški, in sicer 40, 25 in toni odgovornosti do , dela in ljenjem v drugem kraju in o viš-skupnosti in še z drugimi vred- jCm povračilu pogrebnih stroškov, notami. Za izpolnjevanje takšnih sklep jo skupaj s številnimi dru-nalog pa mora /imeti šola vse naj- g;mi fiiciGpi sprejela skupščina ko-boljše pogoje, bodisi materialne in mtlnaine skupnosti socialnega za-kadrovske. Vsa prizadevanja pri- varovanja delavcev na svojem stojnih in odgovornih ljudi so zadnjem zasedanju, usmerjena v to, da bi zagotovili šolam boljše pogoje za deloven- Podporo za opremo novorojen-dar pa, ko se začnemo konkretno <3» eo odi dosedanjih 10 tisoč po-pogovarjati o sredstvih za opre- višali «« ?15 tieoč dinarjev, mo in gradnjo,šol in za boljše . ia pogreb umrlega zavarovan-ošebnc prejemke prosvetnim de- ca starejšega od 7 let, bo skup- . lavcem, pa se navadno vse pre- nost prispevala 35 .tisoč dinarjev, dinarjev. Zavarovani otroci do neha. Osmi kongres se je v svoji za otroke od 1 do 7 let starosti 7 let so upravičeni samo do po razpravi in v resoluciji odločno 20 tisoč dinarjev in za dojenčke lovičnega povračila, zavzel za to, da je treba omogočiti šolam in vzgojnim ustanovam ftoi^iiiMi**)*^ boljše materialne pogoje, če hočemo uresničevati temeljni smoter socialistične skupnosti. Podobno misel je podprla tudi zvezna skupščina, socialistična zveza, sindikati itd. Splošno razpoloženje javnosti je sicer zelo naklonjeno zahtevi, da vprašanje šolstva in vzgoje pričnemo reševati bolj odločno in uspešno. Programi učnovzgojnega dela materialne osnove šol so opozorili na to, da bodo že letos potrebna znatno večja sredstva za šolstvo C Vn o 11 n fM*f*»m 20 tisoč dinarjev. Stroške za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju bodo povrnili po naslednjih kriterijih: za vsakih 24 ur neprekinjenega potovanja ali odsotnosti od stalnega bivališča in ostanek časa, ki je daljši od 16 ur ter za potovanje, ki traja najmanj 16 ur, dobijo zavarovanci 2 tisoč dinarjev; za potovanje, ki traja več kot 8, toda manj kot 16 uir 1 tisoč smrti je bil predvsem v tem, da je imel otrok začetno pljučnico. Ko se jo najedel, je prišlo do bruhanja in vdihavanja želodčne vsebine. To je povzročilo zadušitev Polonce. Zato je bila smrt male Polonce povsem naravna brez udeležbe neke diruge osebe. —< J. J. ZADUŠITEV DEKLICE Kranj, 29. januarja — Sredi decembra lani je umrla na Bruto f u To se je pokazalo domala v vseh pri Kranju 11-mesečna deklica občinah, ko so šole predložile Polonca Košnjak. Vest o tem se svoje zahteve pristojnim orga- je dokaj hitro raznesla po bližnji nom skupščine. Popolnoma pra- okolici. Vendar je bilo v teh go- vično in pošteno je, da so kolek- voricah marsikaj neutemeljenega ^7 ^^J^ tivi šol odločno zahtevali večja m neresničnega, sredstva za osebne dohodke, nič Po smrti otroka je izvedel stal-manj umestno in utemeljeno pa ni zapriseženi sodni izvedenec pri ni tudi to, da so V svojih -delov- okrožnem sodišču v Ljubljani dr. nih programih predvideli tudi Furlan obdukcijo trupla. Vzrok URA JE POKAZALA CAS NESREČE Skofja Loka, 29. januarja — Pred dnevi se je vračal s planinskega doma na Lubniku 22-1 etni Peter Malovrh, po poklicu avto-klepar iz Škofje Loke. V ponedeljek, nekaj minut pred osmo uro O mladini in alkoholu v Škof ji Loki So res gostišča kriva? Dvajset let svobode Upravni odbor sklada za kulturo in prosveto občine Jesenice je na svoji seji, ki je bila v sredo, pregledal in odobril zaključni račun dohodkov in izdatkov sklada v letu 1964. Razpravljali so tudi o začasnem financiranju v prvem letošnjem četrtletju. Predvidevajo, da bo letos sklad razpolagal z nekaj več kot 10 milijoni. Občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev so na tej seji odobrili 300.000 dinarjev za stroške priprav ob praznovanju 20. obletnice osvoboditve in 30. obletnice stavke železarjcv. Za popravilo kinoprojektorja krajevnega odbora SZDL Rateče so odobrili 100.000 dinarjev in gledališču Tone Cufar za uspešno uprizoritev drame »Dom Bernarde Albe« 120.000 dinarjev. — Z. A. V Skofji Loki se že nekaj let na raznih konferencah, posvetovanjih in sejah obravnava problem pijančevanja mladoletnikov in v zvezi s tem konkretno vprašanje, ali naj v slaščičarni pri Homanu še točijo žgane pijače ali ne. Vrh vseh dosedanjih razprav bo prav gotovo razprava na 26. seji obeh zborov občinske skupščine, ko bo ta že drugič v zadnjem času razpravljala o tem vprašanju. Slaščičarna pri Homanu, ki je ena od prodajaln podjetja Pekarna in slaščičarna Skofja Loka, je bila pred leti samo prodajalna kruha in slaščic. Kasneje je bila na pobudo občinske skupščine in z njeno finančno pomočjo urejena še mlečna restavracija. Ob otvoritvi nove prodajalne kruha so prodajo prenesli od Homana. Tako je postala slaščičarna Homan jpasivna. Zaradi uvedene mlečne restavracije, neprekinjenega poslovanja od 6. do 21. ure, prodaje na dveh krajih (v kuhinji in v prodajalni), je moralo biti zaposlenih več ljudi. Podjetje je bilo primorano, da razširi svojo izbiro in poveča promet ali pa prodajalno zapre. V soglasju z občinsko skupščino je bila sprejeta prva rešitev. Razen dosedanje mlečne kuhinje in prodaje slaščic so uvedli še prodajo žganih pijač. Ta odločitev pa je kmalu postala jedro vseh kasnejših razprav okrog tega vprašanja. Predvsem občinski komite mladine na večini svojih konferenc in posvetovanj slepo išče vzrok pijančevanja mladoletnikov v dejstvu, da pri Homanu prodajajo alkoholne (žgane) pijače. Nikoli pa še niso niti poskušali iskati vzrokov kje drugje. Ravno tako se niso vprašali ali mladoletniki res pijejo samo zato, ker žgane pijače prodajajo pri Homanu in, ali ne bi ob ukinitvi te prodaje nadaljevali s popivanjem v katerikoli drugi restavraciji? Prav gotovo jo, da je ta vzrok za pijančevanje mladih netočen in bo potrebno najti vzroke drugje. Po številnih dosedanjih razpravah o tem vprašanju so dobili za svoje prepričanje tudi nekaj pristašev med drugimi občani. Tako je bil na 21. sejo obeh zborov občinske skupščine dan predlog, da se prepove točenje žganih pijač v slaščičarni Homan. Ta predlog je bil na tej seji tudi sprejet. Na osnovi sprejetega sklepa o prepovedi točenja žganih pijač se je podjetje Pekarna in slaščičarna pismeno pritožilo na občinsko skupščino. V pritožbi zavračajo obtožbe kot netočne. Zaradi uvedenega časa obratovanja slaščičarno najkasneje ob 21. uri zapro in zato menijo, da njihovi gosti ne kalijo nočnega miru. Ravno tako se po njihovih izjavah držijo predpisa, da mladini izpod 18. leta starosti ne točijo žganih pijač. Smatrajo pa, da so ravno tako kot slaščičarne v drugih mestih, upravičeni na prodajo žganih pijač, posebno še, ker to zahtevajo predvsem starejši občani. Sama mlečna kuhinja in prodaja slaščic je po njihovih izračunih še vedno deficitna in bodo zato morali slaščičarno zapreti. Zato pričakujejo od odbornikov občinske skupščine, da bodo vsi spoznali upravičenost njihove zahteve in spremenili svoj sklep z 21. seje. Svet za blagovni promet in turizem je na svoji seji 11. januarja ponovno obravnaval vprašanje in spoznal pritožbo podjetja kot upravičeno ter predlaga skupščini spremembo svojega Sklepa o prepovedi prodaje žganih pijač. Ne glede na to, kakšnega mišljenja bodo po tem vprašanju odborniki obeh zborov in kakšen sklep bodo sprejeli, je zanimivo enostransko prepričanje občinskega komiteja mladine, da je vzrok pijančevanja mladoletnikov prav v prodaji žganih pijač v slaščičarni Homan. Hkrati pa vemo, da mladina zahaja v slaščičarno in druge restavracije zaradi dejstva, djft posebno v zimskih mesecih nima drugega lokala in ne druge zabave — razen kina. Redni mladinski plesi, klubi in druge vrste razvedrila sb v zadnjih dveh letih popolnoma opuščeni. Zato se preprosto postavlja vprašanje, ali je mladinska organizacija v Skofji Loki naredila res vse, da bi pritegnila mladino k raznim drugim oblikam zabave in razvedrila. Glavna naloga teži na ramah občinskega komiteja mladine in na mladinskih aktivih, da spremenijo svoj dosedanji program dela in z novim programom, predvsem akcijskim, pritegnejo k svojemu delu širši krog mladine. S tem bi nedvomno najhitreje in najuspešneje, če že ne p©vsem, pa vsaj deloma odpravili to vprašanje. — V. P. iz Lubnika proti domu. Ko je prišel nad kamnolom v Zmincu, mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje lin padel »skoraj petdeset metrov globoko na dno kamnoloma. Tisti, ki so prihiteli nakraj nesreče, so ugotovili, da se je nesreča pripetila ob 19.51. To 80 dognali s tem, ko so našli uro, ki se je pri padcu razbila — J. J. HITRA INTERVENCIJA RESILA MILIJONE Radovljica, 29. januarja — V poslovalnici št. 4 trgovskega podjetja »-Zeleznina« v Radovljici je v sredo popoldne okoli pol petih nastal požar. V lokalu se je nabralo 1—2 cm nesnage oziroma odpadkov barv, lakov in drugega. Vse to so hoteli z raznimi predmeti odstraniti, vendar niso uspeli, ker je postala ta nesnaga zelo trdna, ker je pomešana s kemikalijami in laki. Misleč, da bodo stvar lažje odstranili, so to zažgali. Vendar pa se je plamen zelo hitro razširil tudi na prodajne artikle, kot so pralni praški, suhe barve ter opremo kjer so bili artikli zloženi. Zahvaljujoč hitri in pravilni fnivervenciji uslužbencev, ki so bili takrat na delu, so uspeli vso stvar dokaj hitro pogasiti. S tem so rešili večmilijonsko škodo, kajti v sosednem prostoru so bile razne druge kemikalije, barve i*1 laki. Vsekakor pa je škoda, ki znaša Okoli pol milijona dinarjev, zadostni primer kaj ee lahko dela in kaj se ne sme. — J. J. . OZKA IN POLEDENELA CESTA Skofja Loka, 29. januarja — V sredo okoli dvanajste ure se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda v Traškem grabnu pri vasi Godešič. 44-letni Simeon Car se je peljal z avtomobilom »opel rekord« in ga je zaneslo v tovorni avtomobil »FAP«, ki ga je vozil 27-letni Alojz Munda. Mun-da je vozil proti Godešiču, Car pa mu je peljal nasproti. Zaradi ozke in poledenele ceste je prišlo do trčenja. Skoda na obeh vozilih znaša okoli 250 tisoč dinar* jev. J. J. —,--,--_---3 ^znasih komun do P.E. »Gorenjska«, katoe pa so potem na reklamacijo vodstva poslovi):1 enote popravili z opravičilom, da so sc zmotili. Poslovni enoti so zaračunali dve nnvl avtobusni karoseriji, ki •t* WU nabavljen? že pnv.l združitvijo. Za te so jih bremeni'I za skoraj 1.3 milijonov dinarjev. Za leto 1963 j') b«l•> anjorfJjeacH-ska vsota, ki p»*f*»ađa kranj'M poslovni enoH, nižja za nad 6.5 milijonov dinar'ĆV, kot pa je bila dejansko vplačana. V hrem? sklada skupke norabc so MM nekateri skladi dvakrat plačani. Odškodnino Ta avtobuse za leto 1963 so prvotno zaračunali za malo manj kot 17 milijonov dinarjev preveč. Del dajatev si je SAP, ki jih je dobil od svoje poslovne enote1 v Kranju, pridržal brez sporazuma, ker ni sklenjena pogodba o medsebojnem poslovanju niti o kakršnemkoli plačilu osnovnih sredstev. Sicer je bilo več vzrokov, da jc prišlo do nesoglasij med SAP in P. E. »Gorenjska« v Kranju. Med temi so trije najvažnejši: Pri potrjevanju statuta je P.E. »Gorenjska« vztrajala, da se ponudba uskladi s statutom kot je bilp prvotno sklenjeno. Neprečiščenl finančni pokazatelji v centralnem knjigovodstvu. Zaradi tega so zahtevali žiro račun, da bi videli toen0 finančno stanje poslovne enote. Razčistiti Je treba stanje vseh sredstev v P.E. »Gorenjska«. In kaj so sklenili v sredo na zasedanju CDS v Ljubljani? Sprejeli so sklep, da s 1. februarjem prenese podjetje SAP vse tiste proge in avtobuse na E. E. avtobusnega prometa v LJubljani, ki so bile pred pripojitvijo pod upravo SAP Ljubljana. Zaradi tega sklepa so člani P. E, »Gorenjska« podali ostavko na članstvo v CDS. Kaj pa zdaj? V primeru, da ne bodo mogli najti nobene druge rešitve (verjetno je ne bodo), 8e bodo Kranjčani osamosvojili. Uslužbenci se bodo lahko zaposlili po Izbir! ali bodo ostali v Kranju aH pa bodo odšli v SAP Ljubljana. O ostalih pa bo DS kranjskeia avtobusnega podjetja še posebej sklepal. Ali ne bi bila ideja, ki je bila dana pred dvema letoma, boljša, ko so dejali, naj se vsa tri gorenjska avtobusna podjetja združijo? Bo sedaj kranjsko avtobusno podjetje z 42 avtobusi uspelo konkurirati s SAP, ki ima že ustaljene proge in vozne rede? Na marsikaj bo potreba že odgovoriti, da se bo vsa stvar normalizirala. Lahko se pripeti, da bo vse to zopet občutil potrošnik — potnik! ALI JE RES OBLJUBITI IN NAPRAVITI PREVEČ? — JOŽE JARC Milijoni za obnovo počitniških domov Počitniška zveza ima na Gorenjskem dva domova: na Bledu ter v Srednjem vrhu nad Martuljkom. Oba sta v letu 1964 po-slovala precej uspešno. V BLED-CU na Bledu so v minulem letu zabeležili 7770 nočitev, v Srednji vasi nad Martuljkom 4937, in to v devetih mesecih. Na Bledu se je v tem času mudilo 3980 gostov, od tega jih je bilo največ iz Hrva bake in Srbije. V obeh domovih so obiski najpogostejši le v poletnih mesecih, medtem ko pozimi zlasti na Bledu gostov skoraj ni, ker prostorov me moreio ogrevati. Da bi kapacitete v blejskem počitniškem domu lahko bolje izkoristili, nameravajo dom preurediti. Za ta namen imajo pripravljene načrte. Za obnovitvena dela in za napeljavo centralnega gretja v domu bodo potrebovali 5 mili ionov sedemsto triftoč dinarjev. Nekaj del po opravili že v lanskem letni. V načrtu za letos pa Imajo ureditev čajne kuhinio, dnevnega prostora, veže in še vrsto drugih opra-'vil, med niimi namestitev nnpr-nv za centralno ogrevanje flnmn. Po teh preureditvah bo dom lahko nudil postom res kvidifelne usluge, ki bi zadovoljile tudi frlfite, ki ko bodo odločili za daljše bivanje. V domu Srednji vrb nad Gozd Martuljkom so v minulem letu uredili novo kuhinjo, goistinsko sobo in dve spalnici. Za vsa dela in opremo so noMbili 4 milijone dinarjev. 3 milijone 1o do-lelila okrajna skupščina, milijon pa je bilo sredstev investici iskega sklada. S tem so bila opravljena najnujnejša dela, vendar pa bodo potrebovali &a mili ion in pol. da bodo uredili streho in fasado stavbo. Kratke z Jesenic Stanovanje borcem Na prioritetnem spisku za stanovati ia imajo na Javorniku in na Koroški Beli 15 članov Združenja borvec NOV. Od teh je 9 članov že dobilo ustrezna stanovanja za svoje družine, ostalih šest pa bo prišlo na* vrsto že čez nekaj mesecev — predvideno v aprilu. To so ugotovili na občnem zboru te organizacije in poudarili, da jo med raznimi organizacijami in določenimi kolektivi in tudi v občinski skupščini precejšnje razumevanje za reševanje težav članov ZB NOV. — Z .A. Novatorstvo prodira • Komisiia za ocenjevanje tehničnih izboljšav v Železarni Jesenice ie prejela in obravnavala lani 47 predlogov novatorstva in racionalizatorstva. Največ predlogov so dali člani kolektiva iz plavža, šamotarno in martinarne. Avtorjem uspešnih predlogov je komisija odobrila 2,190.530 din odškodnine. — Z.'A. A sobota, j*,faniinrla 1965 \i naš'h ko'"tnn Iz naših komun # Iz naših komun fl& Iz naših komun I/ naš'h krniun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun izjava Prešernove nar-racle V Glasu jc bil /3. jap. objavljen članek tov. Vinka Kepica »Po razstavi Marka Pogačnika«. Dolžan sem zanikati nekaj navedb v tem članku. Kljub natančnemu pregledu materiala razstave v prisotnosti prič, ni bilo moč najti »vulgarnih besed K . . . in P . . . .« Drugič. Naslov mavčnega kipa se pravilno glasi »Ugrabljena Sa-binka« (po istoimenskem starorimskem mitu). Netočna je tudi navedba v zvezi z »odtiskom spomenice 1941«. Na eni izmed pol-plastik je v zvezi s celoto vkom-ponirana mala plastika (podoba zastavonoše) kiparja Augustinčiča Antuna, kj jo tudi sestavni del spomenice 1941. Mimogrede: ravno tako kot tov. Kepic govori o posmehovanju, bi jaz. lahko govoril o priznanjih, vendar vse to ostaja neargumentirano. Dalje se čudim, da je ostala v članku tov. Kepica neomenjena vloga Kluba kranjskih studentov, če se že gp-vori o Gorenjskem muzeju, ki je bil eoorganizator razstave. Toni nepomembno, saj jo bila razstava organizjTana na iniciativo Kluba kranjskih študentov, ki je tudi pripravil otvoritveni večes, posebno še, ker je bilo to prvo v seriji sodelovanj tega kluba s kidturnirni institucijam; Kranja (glej članek Jožeta Pogačnika »Študentje v kulturnem življenju Kranja« v Glasu dne 9. jan.) Mislim, da ni stvar avtorja, da se vtika v kritiko svojega dela. Nerazumljivo pa mi je, da je bil članek s toliko vprašanji in dvomljivimi trditvam; napisan in objavljen šele šest dni po zaključku razstave, ki jo obravnava, saj bi ravno tak članok nujno potreboval prisotnost razstave za potrditev ali zanikanje svojih trditev. V zgornjih posoiih pa še tako iskreno postavljeno vprašanje lahko izzveni demngoško in zlonamerno. Marko Pogačnik Priprave za kulturni praznik Delavska univerza Radovljica pripravlja za kulturni praznik 8. februar VEČER SLOVENSKE PESMI. Z njim bodo prikazali slovensko pesem v preteklosti ob izvedbi koncerta slovensWh narodnih pesmi. Kot izvajalec bo nastopil vokalni oktet iz Radovljice. Kulturni večer bodo priredili v Radovljici, na Bledu, v Gorjah in morda še kod. Zveza kulturnoprosvetnih organizacij in delavska univerza sta pripravila tudi ciklus kulturnih večerov o glasbi, likovni umetnosti in književnosti. in štipendije 2e nekaj let nazaj je bilo mogoče slišati prigovore, češ da podeljevanje tradicionalnih Prešernovih nagrad in pohval ni najbolje urejeno in tudi ne dosega po- na delavnost na enem izmed področij kulturnoumetniškega udej-slvovanja. Po novem odloku pa naj bi letos podelili nagrado za najboljši osnutek ureditve Pun- sebnega učinka. Zalo je občinska gerta in njegove neposredne oko-skupščina Kranj sprejela „ novi lice, za scenarij osrednje prosla-odlok, ki je popolnoma spreme- ve v Kranju ob 20-letnici osvobo-nil to obliko počastitve spomina ditve, za kulturno-umetniško ali velikega umetnika. kulturno-znanstveno delo, vsebin-Dosedanje nagrade m pohvale sko vezano na 20-letnico osvobo-so zamenjale Prešernove nagrade ditve in na območje občine Kranj in Prešernove štipendije. Najprej in za zelo pomembno kulturno-nekaj besed o nagradah. Kot je umetniško ali kulturno-znanstve-znano, so jih do sedaj podeljevali no delo, ki je bilo ali bo objav-kulturnim delavcem kranjske ko- Ijeno, razstavljeno ali izvajano po mune, ki jih je odlikovala izred-_i___ Pred dnevom prosvetnih delavcev Letaš bo v Skofji Loki že drugi dan prosvetnih delavcev, ki ga prirejata občinska skupščina Skofja Loka in sindikat prosvetnih delavcev ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja. Namen tega dneva je v prvi vrsti dati šolskemu ter kulturnopro-svet-nemu delu ter hkrati tudi delavcem, ki se ukvarjajo s temi vprašanji določeno priznanje in poudariti pomen tega dela za celotni družbeni razvoj. Prav to, da najde šolsko in kultumopro-svetno delo svoje družbeno priznanje je še toliko bolj pomembno, ker se včasih se vedno gleda z določenim " zadržanjem na tovrstno delo in prizadevanja. Občinska skupščina Skofja Loka bo tudi letos nagradila najzaslužnejše prosvetne in kulturne delavce in jim dala na ta način priznanje za delo v preteklem letu. Predloge za nagrajence so letos poslale delovne skupnosti same, s čimer se je ponovno pordila samostojnost šolskih in drugih kulturno prosvetnih ustanov. Razen podelitve priznanj, ki jih bo podelil predsednik skupščine Skofja Loka, bo tudi kulturni spored, ki ga bodo Izvajali dijaki gimnazije v Skofji Loki in dijaki glasbene šole. Na lanskoletnem dnevu prosvetnih delavcev so v glavnem sodelovali tuji izvajalci programa, letos pa so menili, naj se tudi v sporedu izraža delo prosvetnih delavcev samih. — Z. P. eden izmed teh dveh pogojev. Ker je za vsako izmed štirih tem predvidena le ena nagrada, bo občinska skupščina prihodnji teden razpravljala, če bi bilo umestno nagraditi več vsebinsko enakih del. Predvidene so nagrade od 200 do 300 tisoč dinarjev. Možno je seveda tudi to, da pristojne komisije predlagajo, da se nagrade sploh ne podeli. Nekoliko manj razumljivo je, da sta se na prvi razpis Prešernovih štipendij javila samo dva kandidata. Za te štipendije pravzaprav ni posebnih pogojev, saj so namenjene posebno nadarjenim dijakom in študentom, ki dosegajo vsaj prav dober uspeh, osebam v delovnem razmerju za dokončanje študija in znanstvenim in strokovnim delavcem za njihovo izpopolnitev, specializacijo ali znanstveno raziskovalno delo na ustreznem domačem znanstvenem zavodu ali ustanovi. Po prvem razpisu so prejeli samo Več pozornosti kulturni dejavnosti zadnji podelitvi Prešernovih nagrad do vključno 31. decembra 1964. Odziv na razpis ni dosegel pričakovanj. Prejeli so 3 dela na prvo temo, šest pa na zadnjo.( Izmed le-teh so dve deli odklo- dve prošnji, po ponovnem razpisu ItUi, ker se deli nista nanašali na pa se jc prijavilo še 6 kandidatov, področje komune, prav tako pred- Eden izmed njih je zdravnik, ki lagatelja nista bila kranjska ob- se želi specializirati, ostali so čana, izpolnjen pa naj bi bil vsaj študentje in dijaki. — S. Še »Bratje« v Predosljah V letošnji sezoni je društvo postalo spet tako dejavno in aktivno kot je bilo nekdaj, t. j. v letih po osvoboditvi. Več let nazaj pa delo ni nikakor zadovoljivo steklo, ker so toliko let preurejali dvorano, delo društva pa je med tem skoro povsem zamrlo. Z resnejšim delom pa je pričelo šele po nedavnem rednem letnem občnem zboru. Dramska sekcija DPD Svobode v Predosljah se pripravlja na uprizoritev že druge dramske prireditve v letošnji zimski sezoni. Na domačem in drugih odrih so se večkrat občinstvu predstavili z veseloigro »Mali oglasi«, sedaj pa pripravljajo dramo v treh dejanjih »Bratje«. Zelo verjetno pa je, 'da bodo do spomladi uprizorili tudi dramsko delo »Raztrganci«. Razgibanost v Goricah V Goricah pri Golniku je kar dobro razgibana kulturnoprosvet-na dejavnost za katero skrbi DPD Svoboda v sodelovanju s tem-kajšnjo šolo in drugimi organizacijami. Na nedavnem občnem zboru so ugotovili, da so vse sekcije dokaj delavne, predvsem dramska pa tudi sekcija za proslave, pevska in klub. Dramska sekcija ima veliko uspeha prav zato, ker se njeni člani zelo radi ukvarjajo z gledališkim delom, njihove prireditve pa so zelo dobro obiskane. Pa tudi gledališka dela gostujočih društev in sekcij so prav tako dobro obiskana, kar dokazuje, da si domači in okoličani želijo tovrstnih prireditev in nastopov. Sekcija za proslave je skupno s tamkajšnjo šolo poskrbela, da so vse praznike dostojno proslavili z raznimi akademijami in drugimi prireditvami. Društvo v Goricah je doseglo velik uspeh in napredek tudi z ustanovitvijo pevskega zbora. Svoj prvi nastop je izvedel za lanski državni praznik, 29. novembra. Za delo pevske sekcije bodo kupili tudi harmonij, kajti brez njega bi težko dosegli napredek. Kar pa zadeva delo kluba, so ugotovili, da je treba prostor, v katerem je sedaj televizor, usposobiti za klub in knjižnico. Treba pa bo urediti lastništvo tega prostora, ker je sedaj lastnik KZ. Jesenice, kil so bile v letih 1961 in 1962 z ozirom na skupna sredstva namenjena za kulturne potrebe v okraju na tretjem mestu, so padle leta 1963 na četrto mesto, lani pa še niže. Ker so Jesenice največji industrijski center Slovenije in so zahteve po kulturnem življenju velike, pač daje skupščina občine Jesenice za kulturne potrebe sredstva v okviru možnosti, ne kaže pa dovolj zanimanja za vprašanja, s katerima se ukvarjajo razne institucije s področja kulture. Plemenitenje duha občanov, estetska vzgoja mladine kot splošne kulturne vzgoje niso le stvar nekaterih aktivnih kulturnih delavcev, temveč naše družbe kot celote. Prav iz tega razloga je izdelal svet za prosveto in kulturo pri skupščini občine Jesenice obširno poročilo o kulturno-pirosvet-ni problematiki v jeseniški občini in ga predlagal v razpravo na skupni soji obeh zborov skupščine. Poročilo med drugim pravi, da zahteva vsakodnevna rast življenjskega standarda, tudi večjo pozornost kulturnim problemom, kajti človek ne živi samo zato, da dela in je. Posebne skrbi pa je potrebna mladina. Negativni vplivi slabih filmov, literarna plaža in drugi tako-imenovani moderni pojavi zahtevajo, da zainteresiramo mladino za kulturno izživljanje v pravi smeri in ji nudimo tudi zabavo, seveda kulturno. 1 V jeseniški občini se iz sredstev upravnega odbora sklada za kul- turo financirajo gledališče »Tone Cufar«, kfrjižnica, svet Svobod in prosvetnih društev, Svobode in Ljudska tehnika; vzdržujejo pa se tudi spomeniki jn Prešernova rojstna hiša. Nad polovico sredstev gre za gledališče in knjižnico. Lani je dobilo gledališča -jd 32 milijonov dinarjev, t« milijonov dinarjev, knjižnica pa 8 milijonov. Sredstva razdeljuje UO sklada in nima svet za kulturo in prosveto, ki vodi politiko kulturnega dela v občini na delitev nobenega vpliva. Svet za kulturo in prosveto je s svojim poročilom predlagal včerajšnjemu zasedanju obeh zborov skupščine Jese; loe naj posveti več pozornosti kulturnim problemom v občini in razpravlja z njim vsaj enkrat letno. Pri dodeljevanju finančnih sredstev naj bi tudi v bodoče »zadovoljili osnovne potrebe kulturne dejavnosti v občini. Najprej naj bi Titov dom obnovili. UO sklada za kulturo naj deli v bodoče sredstva v soglasju sveta za kulturo. Vse kulturne institucije v občini naj poročajo skupščini dvakrat letno o svojem delu. Vzdrževanju kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti, ki predstavljajo osnovna sredstva našega turizma, naj se posveča večja pozornost. Poročilo o kulturno-prosvetni problematiki v občini Jesenice bo lep doprinos za izboljšanje kulturne dejavnosti na Jesenicah in na področju jeseniške občine. Petje na Kokrici Pri DPD Storžič Kokrica že dalj časa uspešno deluje tudi pevska sekcija, ki pa ima zaenkrat le moški pevski zbor. Le-ta pa se je že zelo močno uveljavil, saj nastopa na vseh pomembnejših prireditvah in proslavah doma in v okoliških krajih. V zadnjem času pa so se pevci začeli zavzemati, da bi pevski zbor povečali še z mlajšimi pevci in ustanovili tudi mešani pevski zbor. Prav tako nameravajo obno- viti delo pionirskega pevskega zbora. Ta je svoj čas obstojal in že pričel z delom, potem pa je njegovo delo pričelo šepati, ker mu je očitno primanjkovalo tudi organizacijskega dela prosvetnih delavcev. Računajo, da bodo s pomočjo" učiteljic, ki stanujejo v tem kraju in neumornega pevovodje Vinka Strniša, ki že dolga leta vodi tudi moški pevski zbor, postavili na noge t udi pionirski, mladinski in mešani pevski zbor. Končno tudi komisija za filmski program Na Jesenicah so nedavno ustanovili komisijo za filmski program, kajti film predstavlja v jeseniški občini eno najpopularnejših zabav in razvedrilo mladine in odraslih. Sodelovanje komisije pri izbiri filmov bo koristno vplivalo na pestrost in kvaliteto filmskega sporeda. Komisija bo delovala tudi na področju organiziranja filmskih krožkov in filmske vzgoje sploh. Preko Radia-Jesenice bo obveščala korrusija poslušalce o filmski vzgoji, programskih težavah; težavah amaterjev in podobnem. Primemo vlogo pa naj bi odigravala komisija pri izbiri filmov, saj stavili na noge tudi pionirski, mladinski in mešani pevski zbor. Te dni razstavlja v prostorih Prešernovega muzeja slikar Maver iz Kamnika. GLAS y vsako bišo MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Pozdravite mamo v mojem imenu in ji sporočite, da ji želim čimprejšnjega okrevanja«, je rekel ob slovesu. In ko je Stefi rekla, da se bo že čez nekaj dni vrnila, ji je dejal, naj ostane, dokler mam* ne bo ozdravela. »Mati je le mati. Potrebovala te bo. r?aj je za delo pri hiši skoro sama. Zato naj se ti ne mudi nazaj. Ce ne bo zadrege, bom prihodnjo soboto prišel tudi sam, saj že celo večnost nisem bil v Borjani.« Ko je vlak odpeljal, mu je bilo, kakor da je odložil 1c"ko breme. 11 Zdaj je svoboden in bo za nekaj časa lahko samo Annin. V kavarni pri Giardino puhlico je igrala godba tržaškega top-ničarskega polka. Sedel je pri mizici s celotedenskim zaslužkom v žepu. K sreči je Stefi odpotovala in ji ne bo treba dati denarja. Lahko bo kavalir. Pri sosednji mizici sta sedela mlada dama in gospod, ki so mu na sencih že siveli lasje. Bila sta kakor oče in hči. Tako bi sodil na pogled. A ko je mimogrede ujel nekaj besed (govorila sta v dunajskem narečju), je spoznal, da sta v resnici ljubimca. Zdela sta se mu znana, kakor da ju je že nekje videl. Ko bi ju dalj časa opazoval in bi nenehno ne pregledoval, kdaj bo pri vhodu na vrt zagledal Anno, bi se spomnil, da ju je videl na plaži v Sesljanu. Godba je igrala Slraussove valčke. Ko je pogledal na uro, ki mu jo je za tretjo obletnico poroke zopet kupila Stefi, je videl, da jc minilo že deset minut več, kakor sta bila z Anno dogovorjena. Ccz dve minuti je zopet pogledal in potem še večkrat. Cas je tekel po polžje. Njegove kretnje so bile vedno bolj živčne. »Pa ne da Anne ne bo?« ga je spreletela vročina,'nato pa ga je zmrazilo. Se je hotela zopet ponorčevati iz nje^a kakor takrat v Grazu, ko jo je čakal zaman, a mu je potem pisala, da se je pftročila z dunajskim bogatašem Bauerjem. Pogledoval je na uro. Minilo je že celih četrt ure. Samo pet minut bo še počakal. Ce je ne bo, bo šel. Zopet je pogledal k sosednji mizi, kjer gospod srednjih let nalival mladi lepotici šampanjec. Bogataš je kakor Annin mož, mu je zavidal. Taki si lahko do smrti izbirajo in privoščijo mlade lepe žene. Najbrž jih niti ne ljubijo in si jim jemljejo samo za užitek, ker se zavedajo, da gredo ženske na njihov denar kakor muhe na med. »Take so!« Najbrž ženiske sploh ne poznajo resnične ljubezni. Njihova ljubezen je preračunljiva. Odločijo se za tistega, ki ima več in pri katerem jim bo življenje potekalo čim brezskrbneje. Računico imajo namesto srca. Nesrečne postanejo šele takrat, kadar se nad svojo računico prevarajo. »Tudi Anna je taka!« Ne ljubi moža, vendar noče proč od njega. Najbrž nikoli ni občutila, kaj je ljubezenska bolečina. Samo en svoj trenutek, ki ga je pretrpel zaradi nje, bi ji rad privoščil. On ve' kaj' so ljubezenske muke in da se ljubezni, ki jo čutiš do ljubljene ženske, ne moreš nikoli osvoboditi. Lahko ti ugajajo druge, lahko si jih jemlješ, lahko se tudi poročiš, kakor se je on, toda ženske, ki si jo resnično vzljubil, ne moreš iztrgati iz sebe. Celo kadar si jemlješ drugo, misliš samo nanjo. Na njen migljaj bi storil vse, a je še tako kruta, da ji je tvoja ljubezen najbrž v zabavo in se, kadar si ji zahoče take neusmiljene zabave, poigra s teboj. »Tudi Anna je taka!«' Hotela se je samo poigrati. Zvabila ga je, da je plaval za njo. Pisala mu je, da se bosta sešla tu, v tej kavarni, da bo prišla točno ob do-• govorjenem času, a je ni. Imelo ga je, da bi se napil in potem šel tešit svojo jezo nad ženskami k vlačugam v Staro mesto. Hotel je namigniti natakarju, a je zagledal pred seboj livrlranega vratarja, ki se je sklonil k njemu in ga skoro šepetaje vprašal, če je on Herr Federle. Potem je zašepetal, da ga pri vhodu čaka neka dama in da bi rada govorila z njim. Bila jc Anna. »Pojdiva kam drugam?« mu je rekla. »Zakaj?« Tu je godba, ples...« »Vseeno. Nočem, da bi me videl Weil.« Ko jo je vprašal, kdo je Weil, mu je povedala, da je direktor tržaške komercialne banke in star znanec njenega moža. »K sreči sem ga zagledala že od vhoda, da sedi s svojo priležnico v tvoji bližini. Drugače bi jutrj govorili vsi letoviščarji v Sistiani, da varam moža.« Ah, zato ni upala k njemu, je vzdihnil Franc. Bala se je tega bankirja, o katerem je naglo pripovedovala, da biva drugače na Dunaju, a je sedaj na letovišču v Sesljanu. »Ali ga nisi videl v naši družbi«, je vprašala. »Njega se sicer ne bojim, a bojim se njegove priležnice, ki meče oči za vsakim bogatašem. »Ne vem, kaj vidijo moški na tej ženski, ki je navadna kasirka v Cafe kaisef garten na Dunaju. Baje jo bila že s šestnajstimi leti ljubica zna' nega dunajskega zobozdravnika. Tako ji je pripovedoval mož-»Ničvredna ženska, a prava vaba za dunajske bogataše, — tako da si jih lahko izbira. Možev nečak Avgust je nor nanjo, čeprav" mu je komaj dvajset let. »A mene Avgust sovraži... Razumljivo, ker sem ga spravila ob dediščino, na katero je računal, da jo bo dedoval po mojem možu . . . Zato me Katorina Sehaftner ne sme videti z nikomer. Zatožila bi me Avgustu in Avgust bi začel kovati zaroto proti meni. Saj razumeš?« sc je oddahnila od, samogovora, ki jo je očividno utrudil. Potem bova varna najbolj pri meni doma,« je rekel. »Pri tebi doma?« Povedal je, da je sam. Sla sta. Po štirih letih hrepenenja je bil Franc to noč zope( v Anninem objemu. »Ljubim te, samo tebe ljubim«, sta šepetala drug drugemu Prodam novo cementno srešno °Peko, 3000 kosov Naslov v Oglas, oddelku 358 Prodam zelo dobro ohranjen "M 750, Jcnkole, Valburga 46, p. Smlednik 359 Prodam vztdljiv levi štedilnik, »tenskl emajliran Ujak za vodo, orehov furnir, bakren kotel, 601, Vzldljlv. Naslov v oglasnem oddelku 360 Prodam lepega plemenca. Hote-Biože 6, Preddvor 361 Prodam mizarski stroj (porav-nalka) šir. 50 cm, lesene konstrukcije. Naslov v oglasnem oddelku 362 Prodam kravo, 7 mesecev brejo. Kranj, Gorenjesavska 21 363 TVD KRANJ Kranj Priredi 20. februarja ob 20. uri v vseh Prostorih doma v STRAŽIŠČU tradicionalno M£SKARADO Dostonj maske dobrodošle. Najboljš: hod o bogato nagrajene. Re M-vacija vstopnic v gostilni Benedik, telefon 25-18. Igra 6 mladih. Vabi odbor Prodam po nizki ceni mecesno-vo klop za kmečko peč in jeseno-ve sani. Peterlin, St. Žagarja 19, Kranj 364 Prodam kravo, ki bo čez cn mesec teletila. Tcnetiše 33, Golnik . 365 Prodam dobro ohranjen flat 750. Nasl. v ogl. oddelku 366 Gasilski aparat, znamke VH14, ugodno prodam. Trgovina Borovo, Kranj 325 Prodam 6 tednov stare prašičke. Suha 14, Kranj 384 Prodam 12 tednov brejo svinjo. Voglje 45, Šenčur 385 Prodam delovnega vola, 600 kg težkega. Bašelj 5, Preddvor 3$6 Prodam 22 kg bakrene žice 10/2. Zg. Brnik 114 387 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 388 Prodam 14 tednov brejo svinjo in suhe smrekove butare. Lahov-če 42, p. Cerklje • 390 Znana Slovenska založba želi Imeti svoje ZASTOPNIKE tudi na Gorenjskem za prodajo knjig in zbiranje naročnikov. Vsi interesenti, ki bi prevzeli poverjeni.štvo, naj se obrnejo na tov. Erjavca Franca, restavracije Park, Kranj Obrtno podjetje »Kamnoseštvo« Kranj ODPRODA °d svojih osnovnih ■sredstev avtomobil »Škoda« Nosilnost 500 kg, leto izdelave 1957 Ogled avtomobila mogoč vsak dan od 6. do 14. v delavnici Kamnoscštva na Polici pri Naklem Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialitetami. V Okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. OBRTNO PODJETJE »Kamnoseštvo« Kranj RAZPISUJE 1. delovno mesto tehničnega vodje podjetja, zaželen gradbeni tehnik z 10-lctno prakso 2. delovno mesto za dela na kamnoseških strojih Stanovanja podjetje nima. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Prijavo pošljite na upravo podjetja, Kranj Koroška 47. JELOVICA lesna industrija ŠK. LOKA PRODA PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH Ker smo Izpopolnili dimenzije v notranji razporeditvi montažnih stanovanjskih hiš, je ostala na zalogi manjša količina notranjih vrat in vgrajenih omar: KOMPLETNA NOTRANJA VRATA — zunanje mere: 88 x 200 x 6,5 cm 2/3 steklo kom. 5 h dih 9.000 88 x 200 x 8 cm 3/3 steklo kom. 4 a din 10.000 68 x 200 x 8 cm polna kom. 2 a din 8.000 68 x 200 x 8 cm 2/3 steklo kom. 35 a din 9.800 69 x 201 x 8 cm 2/3 steklo kom. 110 a din 11.000 VGRAJENE GARDEROBNE OMARE: DIMENZIJE 120 x 240 x 30 cm 128 x 240 x 57 cm kom. 39 a din 10.000 kom. 35 a din 11.000 Vgrajene omare so razstavljene, vezane v pakete po en komplet. Interesenti naj se osebno oglasijo v komercialnem oddelku podjetja ali pa telefonično na številko 85-353 Skoija Loka. Imamo stalno na zalogi okna in tipska lamelna vrata, katera nudijo trgovska podjetja: ŽE-LEZNINA Skofja Loka, MERKUR Kranj, MURKA Lesce, LESNINA Ljubljana in SLOVENLTA-LES Ljubljana Se priporočamol JELOVICA SKOFJA LOKA '''"J" »n Uska CP »Gorenjski tisk« Kranj, KoroSka cesta 8. TekočI pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni jadnik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: greda 10, so-2*« 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročiuke 30 din bese-Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam konja za kmečka dela. Orehovlje 16, Predoslje 391 Prodam dobro kravo, ki bo čez dva meseca četrtič teletila. Zg. Bela 51, Preddvor Kupim rabljena okna. Ponudbe poslati pod »Okna« 367 Kupim malo rabljen elektromotor, 5—7 KM, Moše 31, Smlednik 368 Kupim opuščeno kmečko hišo aH kajžo za počitnice, največ 45 kilometrov iz LIjubljanc. Hladnik, Ljubljana, Šišenska 21 369 Kupim 8—10 betonskih stebrov za kozolec. Okroglo 2 392 Kupim ročno greznično črpalko. Sp. Brniki 39, Cerklje 393 Kupim nedograjeno enostano-vanjsko hišo, po možnosti pokrito. Škofjeloška 41/a, Kranj 399 Proti posojilu oddam v Kranju v najem za nedoločen čas sobo in kuhinjo z pritlkllnaml, izmera okoli 28 m3. Naslov v oglasnem oddelku 370 Iščem primerno žensko, ki bi dvakrat tedensko pomagala pri gospodinjstvu. Nudim prazno sobo. Naslov v ogl. oddelku 371 V dopoldanskem času bl pomagala pri gospodinjstvu za stanovanje. Naslov v' oglasnem oddelku 372 Zamenjam, kravo ki bo marca drugič teletila aH vola 550 kg težkega za mirnega konja do 500 kg težkega, starost do 10 let. Mikclj Janez, Koprivnik 34 p. Boh. Bistrica 373 Mlad, miren, pošten fant, poklicni delavec želi spoznati pridno Klub na Primskovcm Klub Primskovo vabi vse prebivalce krajevne skupnosti Primskovo na klubske večere: Ponedeljek — 1. februarja TV oddaje od 18. do 22. ure Torek — 2. februarja Namizni tenis od 15. do 19. ure Sreda — 3. februarja TV od 18. do 22. ure Četrtek — 4. februarja TV oddaje od 18. do 22. ure; namizni tenis od 15. do 19. ure Petek — 5. februarja jugoslovanski celovečerni film »NE OBRAČAJ SE SINKO« ob 18. uri. Filme predvajajo v mali dvorani Zadružnega doma. Vstopnine ni! pošteno dekle za skupno življenje. Starost do 26 let, zaželena je •slika. Ponudbe poslati pod »Prijaznost« 374 Za dopoldansko varstvo otroka In delno pomoč v gospodinjstvu nudim opremljeno sobo, hrano in nagrado. Nasl. v oglasnem oddelku 375 Nudim hrano in stanovanje fantu za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 376 Iščem prazno aH opremljeno sobo za trgovskega pomočnika. Ponudbe poslati pod »Alpina« Kranj. 394 Nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 395 DEŽURNI VETERINARJI FEBRUARJA 1965 od 30.1. do 6.2. Vchovec, telefon 20-70, od 6. do 13.2. Bedina, teler. 27-30, od 13.1. do 20.2. Rus, telef. 831-15, od 20. do 27.2. dr. Rutar, telef. 27-04. 396 Sobo z dvema ležiščema oddam. Ponudbe pod »Zasavska cesta« 397 Samski moški išče opremljeno sobo ali gre kot sostanovalec. Naslov v oglasnem oddelku 398 Iščem Inštruktorja matematike za srednjo šolo. Ponudbe poslati pod »Matematika« 377 Sobo v Kranju aH bližnji okolici Iščem. Oddati ponudbe pod »Prazno« 378 Cenjene stranke obveščam, da zopet sprejmem staro ln novo pohištvo v pleskanje po najnovejših vzorcih. Cchovin, Primskovo, Kranj 379 Vajenca sprejme Jože Rojšek, tapetnik, Kranj, Na Skali 1 380 27. januarja sem od avtobusne postaje do »Stare pošte zgubila zložljiv dežnik. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne vratarju na Stari pošti.. 381 Vrtec »Tatjane Odrove« na Planini, Cesta l.maja št. 17, razpisuje mesto honorarnega kurjača. Nastop službe takoj. Informacije dobite na upravi vrtca 382 Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem odda brivsko frizerski salon zasebniku. Interesenti naj svoje ponudbe vložijo »Domu na Jezerskem«, Zg. Jezersko 383 ŠIVILJSKI TEČAJI Delavska univerza Kranj bp pričela v začetku februarja nov začetni šiviljski tečaj v Kranju. Prijave sprejemamo na upravi, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 22-43 in 21-48. Objava! Združenje šoferjev in avtomeha-nikov SRS, podružnica Kranj vabi vse šoferje, ki še nimajo strokovnega izpita za poklicnega voznika motornih vozil, na ponovni sestanek v nedeljo, 31. januarja 1965. ob 9. url v delavskem domu v Kranju, vhod št. 4. Cesta pod Smarjetno Na zadnji skupni seji sveta /a turizem in sveta za blagovni promet občinske skupščine Kranj so obširno obravnavali idejni koncept urbanističnega razvoja Kranja, ki ga je med drugim obrazložil tudi ing. arhitekt Danilo Oblak. Med drugim sla bili obrazloženi tudi varianti /a izgradnjo nove ceste ter predvideni priključki za mesto Kranj po obeli variantah. Člani obeh svetov so se enotno opredelili za varianto, ki predvideva gradnjo nove ceste pod Smarjetno goro in ugotovili, da je nesporno turistično mnogo bolj ugodna, ker druga varianta •pušča ob strani Kranj, pa tudi škofjo Loko. Z drugo varianto bi sc po mnenju obeh svetov povzročila nepopravljiva škoda ne samo Kranju, ampak celotni Gorenjski. Po tej cesti bo potekal prvenstvo turistični promet, zato nI sprejemljivo zaradi gospodarskega razvoja te turistično že znane pokrajine in napraviti cesto samo kot most za povezavo in nadaljnji razvoj drugih turističnih predelov Jugoslavije. Izvedba druge variante bi tudi pomenila deakti-vizacijo znanega turističnega področja. Po mnenju članov obeh svetov ni koristna težnja, da se usmerja promet iz letališča mimo naselij na Gorenjskem na tak način, da si potnik o pokrajini ne more ustvariti svojega mnenja. Menijo, da se je treba zavedati, da je letališče Brniki lokalno ln torej v zvezi z neposredno okolico ter da bo lokalno tudi ostalo, predvsem v turistične namene, ker pridejo za redne proge že pri današnjem stanju letalskega prometa v poštev le dolge proge in za našo državo, ki ni velika, najbrž eno samo letališče. Sveta sta bila tudi enotnega mnenja, da je treba na široko odpreti javno razpravo in obrazložiti pomen prve varinte, t. j. pod šnflarjetiio goro, ki jc pomembna za razvoj Kranja kot centra Gorenjske in gorenjskega turizma. Kdaj bo hotel na Smarjelni V Kranju precej razpravljajo, kako na čim hitrejši način dograditi in usposobiti skoro dograjeno stavbo — hotel na šmarjenti gori, ki ga je do sedanje stopnje zgradilo planinsko društvo Kranj. Za dograditev bi bilo potrebno še (za nekatera obrtniška dela in opremo) približno 60 milijonov dinarjev. Hotel na šmarjetni gori bo nekaj izredno pomembnega za razvoj turizma v Kranju saj bo »ŠIPAD« KRANJ TRGOVINA S POHIŠTVOM obvešča cenjene potrošnike, da SE JE PRESELILA iz dosedanjih V NOVE PROSTORE V STOLPNICO C. JLA 6, Kranj Nudimo: spalnice, dnevne sobe, kuhinje in ostalo pohištvo po najnižjih cenah. v Neobvezno sil oglejte maše prodajne predmete . Se priporočamo! imel 45 postelj v lepo urejenih in sodobnih sobah z vsem udobjem, restavracija pa bo lahko sprejela tudi do 300 gostov hkrati in približno 250 še terasa v toplih dneh. S šmarjotne gore o/, razglednega stolpa nad hotelom je izredno lep pogled na vso gorenjsko kotlino. Poskrbeti bi bilo treba, da se ta objekt letos izroči svojemu namenu. Najprej bo seveda treba modernizirati cesto. Po sedanjih pripravah naj bi cesto modernizirali — asfaltirali, po sedanji trasi s tem, da bi jo tudi nekoliko razširili na nekaterih mostili. Ce bo šlo vse po sreči, bo cesta narod še letos, kar bo tudi pogoj za nadalnja dola na hotelu in otvoritvi tega turističnega objekta. Na Jezerskem še čakajo Žičnica — vlečnica, ki bi morala na Jezerskem /e steči, še ni postavljena. To je zadnje dni raz očaralo že več skupin obiskovalcev — smučarjev. Pripravljeno je namreč že vse in tudi dobavljena celotna žičnica s potrebnimi deli, le monterjev i/, Gradca še ni. Pričakujejo jih iz dneva v dan. Menijo, da bo montaža hitro opravljena in da se je bodo čez teden dni sm.učarji že lahko posluževali. JTuristično-avtobusno podjetje KOMPAS Ljubljana, z novo poslovalnico v Kranju na Koroški cesti 2 vam nudi vse turistične usluge in prevoze po najnižjih cenah! Prepričajte se o kvaliteti naših uslug! KOMPAS KOMPAS Za vse informacije, kakor tudi naročila se obračajte na Kompas Kranj - telefon 24-31! Za drsalno revijo v Celovcu imamo še nekaj prostih mest, zato se čimprej prijavite v naši poslovalnici! Vsak mesec organiziramo eno in dvodnevne izlete v Italijo in na Koroško! Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, podružnica 607-11 Kranj razpisuje več prostih delovnih mest Pogoj: srednješolska izobrazba, plača po Pravilniku OD v službi SDK, nastop službe takoj. OBVESTILO / gozdnim posestnikom občinske skupščine Skofja Loka Občinska skupščina Skofja Loka, oddelek za finance in gospodarstvo obvešča vse gozdne posestnike na območju občinske skupščine Skofja Loka, da so bodo v dneh 3. 2. in 10. 2. 1965 sprejemale naknadne priglasitve za. posek lesa, na vseh proizvodnih okoliših gozdnega gospodanstva Kranj — gozdni obrat Skofja Loka, in sicer: Zalilog, Ccšnjica, Bukovica, skofja Loka, Poljane in Gorenja vas. Priglasitev bo vsakokratno od 6. — 14. ure Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij Kranjskih opekarn Kranj razpisuje prosto delovno mesto knjigovodje osebnih dohodkov # POGOJI: Srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine skofja Loka RAZPISUJE NATEČAJE 1. ZA PRODAJO STANOVANJ V START LOKI, in sicer: 30 trosobnih, 30 dvosobnih stanovanj, 30 garsonicr in 30 samskih sob po cepi cca 128.000 din za m-. Rok za vselitev september, oktober, november 1966. Udeležba 40 %, ostalo kredit 40 let 1 %. 2. ZA PRODAJO STANOVANJ V GORENJI VASI, in sicer 2 trosobna, 4 dvosobna, 2 samski sobi po ceni 118.000 din za m'. Rok za vselitev februar 1966. Udeležba 40% ostalo kredit 40 let 1%. 3. ZA POSOJILA INDIVIDUALNIM GRADITELJEM, i ki gradijo na zazidalnih območjih škofje Loke, Železniki — Cešnjica in Gorenja vas, v skupnem znesku 40,000.000 din, najmanjša obrestna mera 1 %, najdaljši rok vrnitve posojila 40 let. 4. ZA DAJANJE POSOJIL INDIVIDUALNIM GRADITELJEM ZA VEČJA POPRAVILA stanovanj ali stanovanjskih hiš na območju občine skofja Loka v skupnem znesku din 8,000.000 ob pogojih 50% udeležbe, 1% obrestne mere in najdaljšega roka za vrnitev posojila 20 let. 5. ZA DAJANJE POSOJIL HIŠNIM SVETOM, ki upravljajo hiše aii stanovanja v družbeni lasti na območju občine Skorja Loka v skupnem znesku 10,000.000 din ob pogojih najnižje obrestne mere 1% in najdaljši rok vrnitve posojila 30 let. VSI RAZPISANI POGOJI IN NATEČAJI SO INTERESENTOM NA RAZPOLAGO OD 1. FEBRUARJA DALJE NA STANOVANJSKEM SKLADU OBČINE SKOFJA LOKA, JEGOROVO PREDMESTJE ST. 10 TEL. 85-438. Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Skofja Loka GLAS SOBOTA, *0. Januarja l*5 78. Indijanci so postajali vse bolj vznemirjeni, ker so zaceli belci prodirati v njihova področja. Maščevali so se tako, da so napadali poštne kočije, jezdece poni ekspresa in poštne postaje. Slednjič so ugrabili toliko konj, da so morali službo poni ekspresa ukiniti, dokler na vseh postajah ne bi obnovili števila potrebnih konj. Ko so rdečekožci iz zasede napadli neko poštno kočijo, ubili dva potnika ln hudo ranili kočijaža Lema Flovversa, so prevozniki sklenili za nekaj časa sploh ustaviti poštni promet tako s kočijami kakor z ekspresom, dokler se Indijanci ne bodo pomirili. 77. BiH je brez posla posedal po postaji Sweetwater in pasel dolgčas. Divji Bili je zbiral četo, s katero je hotel pojezditi v izvide in najti pokradene konje. Sočasno je hotel dati Indijancem lekcijo, da se ne bi več vmešavali v zadeve belcev. Za tak pohod je potreboval najmanj štirideset ljudi. Moral je izbrati najpogumnejše, najzanesljivejše in same dobre strelce. BiH Cody sc jc žalosten potikal po postaji, ko je videl, kako drugi pripravljajo in čistijo orožje, on pa bo moral bržčas ostati doma kot čuvaj postaje. To je bil sicer nevaren, vendar pa prav malo zanimiv posel. 78. Tako se je BiH slabe volje sukal po dvorišču, ko ga jc nagovoril BiH Hickok: "Kako si, prijatelj, ali si že pripravljen na pohod?« -Jaz?« se je razveselil BiH. »Ali bom šel tudi jaz?« »Kaj si misliJ. da bom odšel na pot brez svojega najboljšega strelca?« mu je rekel Divji BiH. Vedel je, da skrivajo Indijanci pokradene konje nekje blizu ustja reke Povvder-River. To je bila nepristopna divjina, kjer so mogli živali dobro skriti. Vsi so navdušeno krenili na pot. Mladi BiH Cody je ves ponosen jezdil poleg svojega vzornika Divjega Billa. Kmalu so v preriji našli sled. Sport • Sport ♦ Sport O Sport • Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Sport • Šport • Šport • Šport • Spo 2. Triglav, 3. Jesenice Kegljanje Lov za Branikom Namiznoteniška zveza Slovenije je pred dnevi objavila lestvice najboljših slovenskih igralcev in igralk. Od gorenjskih tekmovalcev je na' prvem mestu le pionirka 2erovnikova iz Triglava. Precejšnjo premoč pa imajo gorenjski zastopniki med mladinci, vendar je na prvem mestu Kastelic (Olim-pija) s točko prednosti. V ekipni razvrstitvi so najboljši trije klubi S Gorenjske na drugem, tretjem ln šestem mestu. LESTVICE — člani A: 1. Vecko (Ol.) 112.2, 2. Jazvič . (Ol.) 68, 3. Ormtnl (Ol.) 52, 4. Janškovrc (T) 42, (i. Klevišnr (T) 37, 7. Ma-rušič (T) 34. 10. Bevk (K) 18; člani B: 1. Kastelic (Ol.) 30,2, 2. No-vak (K) 29, 3.-4. Frelih (K) in Pet-^ornik (L) 2«. 9.-10. Br.enk (K) in Trupci (L) 19; članice: 1. Pire (Ol.) 1?4. 2. 7rimec (Ol.) 113, 3. Ko-kal.i (Ol.) 78, 4. Kraizelj (J) 09, 5. Pavlic (J) 55, 6. Zerovnik (T) 53; mladinci: 1. Kastelic (Ol.) 85, 2. Som^k (T) 84, 3. Buh (J) 83, 4. Markun (T) 82, 5. Vidmar (J) 70. G. Klevišar (T) 60, 10. Tadina (K) 32; mladinke: 1. Kralj (Ol.) 146, 2. Juvanc (Ol.) 123, 3. Zerovnik (T) 111, 4. Krajzelj (J) 109, 5. Pavlic (J) 61. 7. Sedej (.T) 45, 9. Luin (T) 33; pionirja: 1. Krava-nja (Od) 82, 2. Privšek (Od) 80, 3. Pangrič (K) 75, 7. Krajzelj (J) 28, 8. Stepan (T) 24, 10. Kurent (K) 20; rflonirke: 1. 2erovnifc (T) 105, 2. Krivograd (F) 69, 3. Hanuš (F) 60, 4. Luin (T) 56, 6. Pečnik (K) 42". KluW: 1. Olimpija 108,6 2. Triglav 723, 3. Jesenice 520, 6. Kranj 243 točk. Kegljanje na ledu so gojili za rekreacijo starejših ljudi na Jesenicah že pred I. svetovno vojno, dočim je kegljanje na Blejskem jezero poznamo že pred 100 leti. To panogo rekreacije so uvajali na Gorenjskem predvsem Kor. Slov., ki so kot strokovnjaki ali mojstri delali v Železarni takratne Kranjske industrijske družbe. Kegljanje na ledu se je kot organizirana išportna panoga uveljavilo na Gorenjskem šele v letu 1963, ko 6ta se formirala kegljaška kluba na Bledu in na Jesenicah. Tedaj se je ta .šport pojavil tu*di v Kraniski gori kot rekreacijsko razvedrilo. Z gradnjo umetnega drsališča na Jesenicah in z ustanovitvijo keg-lia.škega kluba pri športnem društvu na Jesenicah je kegljanje zaživelo kvalitetno in množično. Ustanovljen je bil »Odbor za kegljanje na ledu — Slovenije«, v katerem so bili vključeni Jesenice, Bled, Kraniska gora, Celje, Ljubljana— Polie, Žirovnica in Se nekatere sekcije z več kot 200 registriranimi tekmovalci. Kljub temu, da do danes ni uspelo doseči večje množičnosti, le bilo v pretečem dobi poleg vseh težav oprav, ljeno veliko pionirsko delo v raz-voiu tega športa. Od leta 1963 je odbor za keglia-nje na ledu Slovenije vključen kot samostojna zveza s sedežem na Jesenicah v okvir Zveze za telesno kulturo S RS v Ljubljani. S to vključitvijo .so dane večje možnosti in perapektive nadaljnjega razvoja te panog« športa v pogledu množičnosti in kvalitete. Od leta 1954 so kegljači vključeni v mednarodno organizacijo »Internatio-nales Eisshicss Verbanad (IEV), s sedežem na Dunaju Jugoslovanski kegljači "na ledu sc od leta 1954 udeležujejo evropskih prvčnstev. Od takrat se Jtieo udeležili le evropskih prvenstev v Bad Tolzu (1956). Wel.sber:;u (1937) in Innsbrucku (1964) — olimpijske igro. Kot največji uspeh lahko štejemo 3. mesto ekipno 1958 v Davo-su (Švica), ki so ga dosegli 'Mani prve ekipe Jugoslavije (Jeeanlce): Janezič. KI mar, Koblar in Gerdej z enakim številom točk in nekoliko slabšm količnikom kot evropski prvak. Na evropskem prvenstvu v Jugoslaviji (Bled)' 1955. je naša ekipa v sestavi Drobnak, Dri-novc, Vister, Slibar zasedla 4. mesto. Na evrc"T«kiam prvenstvu v Puchbergu (Avstrija) 1960 in v Innsbrucku 1933. pa je jugoslovanska ekipa z."sedla v ekipnem tekmovanju 6. mesto. V tekmovanju posameznikov v zbijanju in bližanju smo v zadnjem obdobju zabele/ili še vidnejši uspeh, saj je bil Jeseničan Karel Koblar dvakrat nrvi: 1960 v Puchbergu in leta 1962 v Wipitenu (Italija), leta 1961 pa je dosegel v tej disciplini v Regenu (Zah. Nemčija) 2. rneslo. France Rožič (Jesenice) je v Wipitepu zasedel 3. mesto, Milan Kokalj (Bled) pa v Da vosu 1958 4. mc.sto. V metu na daljavo nimamo vidnejših uspehov, ker imamo slabše pogoje za trening. Tekmovalca Vinko Potočnik (Bled) in Jože Klinar (Jesenice sta kljub temu dosegla zadovoljive rezultate do 10. mesta. Pri vseh teh uspehih je potrebno upoštevati, da se je strokovni razvoj pri nas reševal le z domačimi strokovnjaki, samoiniciativno in amatersko. Prav tako se je reševala tudi problematika izdelave sodobnih in kvalitetnih rekvizitov (čokov). . V prvem kolu moške republiške kegljaške lige sta dosegla najboljše rezultatet lanski prvak Branik iz Maribora in ljubljanski Gradiš, ki se je letos precej okrepil. Edini gorenjski zastopnik, ki je že nastopil. Kranjska gora ni sta rt al najuspešnejše. V Kranju in Jesenicah je dosegel le povprečne rezultate in si nabral 5 slabih točk. Danes in jutri bodo imeli prvi nastop še ^ostali trije gorenjski klubi Jesenice, Triglav in tržiški Ljubelj. Kranjčani bodo začeli na Jesenicah, kjer so lani s slabim rezultatom zapravili prvo mesto. Letos so imeli temeljite priprave, zato upajo, da se^jim spodrsljaj ne bo ponovil. V nedeljo bodo nastopili na domačih stezah, kjer bodo skušali prehiteti vodeče moštvo Branika. Za gorenjski kegljišči jo spored drugega kola naslednji — Jesenice! danes — Ljubljana : Triglav, jutri Poštar (Lj.) : Rudar (T); Kranj 5 danes — Poštar : Rudar,, jutri —* Ljubljana : Triglav. Športne prireditve Skofja loka - jutri ob 13. uri bo za gradom gorenjsko prvenstvo v veleslalomu za starejše in mlajše pionirke. POLJANE — Jutri ob 13. uri bo na 3*)-m skakalnici meddruštveno tekmovanje za vse kategorije. adergas — V torek ob 15. uri bo na 35-m skakalnici občinsko prvenstvo za starejše ln mlajše mladince. NAKLO — V sredo ob 15. uri bo na 20-m skakalnici gorenjsko in občinsko prvenstvo za pionirje. KRANJ — Jutri ob 9. uri bo v telovadnici tekstilne šole odprto zlflMfco ntletsfco prvenstvo Kranja za vse kategtfrlfe (20 m, plezanje po vrvi, troskok — m oz. daljina — z mesta, višina, met medicinke, G00 m - m oz. 300 m — ž.): BOHINJSKA BISTRICA — Jutri ob 9. uri bo mednarodno tekaško tekmovanje z udeležbo najboljših italijanskih in jugoslovanskih tekačic Zimska plavalna liga V nedeljo je bil na Reki sestanek predstavnikov plavalnih klubov, na katerem so se domenili o letošnjem zimskem tekmovanju za pokal mesta Reke. V tekmovanju bodo nastopali Mladost iz Zagreba, Primorje z Reke, Triglav iz Kranja in Ljubljana. To so nasprotniki, ki bodo v enakem sestavu poleti nastopali v predtek-movanju za državno prvenstvo. Propozicije predvidevajo, da sme vsak plavalec nastopiti le dvakrat v enem srečanju, zato je izid tega tekmovanja v začetku nemogoče napovedati. Vseeno pa bodo to izredno kvalitetni nastopi, saj sodijo vsi udeleženci med najboljše kolektive v državi (Ljubljana prva, Mladost tretja. Primorje četrto in Triglav sedmi). Tekmovanje sc prične 7. februarja z dvobojem Primorje : Triglav. V Kranju bomo videli dve tekmovanji, in sicer: 14. februarja / četverobo; vseh klubov in 24. februarja dvoboj Ljubljana : Triglav. Poleg tekmovanja za pokal Reke imajo kranjski plavalci planiranih še več srečanj. V Kranju bo 14. marca zimsko prvenstvo Slovenije, v aprilu pa pomladanski miting mladih. Mladost bo v apri' lu organizirala prvenstvo kluba 7.3 mlajše in starejše pionirje.' Ud