DELAVSKA POLITIKA
Izdaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — •Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, Nalrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 51
Sreda, 24, junija 1936
Leto XI
Kolobar demokracij
Jamstvo miru
Vlada velesile, ki je predlagala kolektivne sankcije proti Italiji, je že sklenila, da se sankcije proti napadalki ukinejo. Anglija bo to tudi na seji Društva narodov 26. t. m. predlagali. Kakšen bo pogreb sankcij, še ni gotovo, toda udeležencev bo mnogo.
Med državami male antante, katere poglavarji so prejšnji teden zborovali v Bukarešti, so sankcije v trgovini najbolj škodovale Jugoslaviji, ker je največ trgovala z Italijo in se nahaja itak v gospodarski krizi. To je približanje Jugoslavije Nemčiji jako pospešilo. Odprava sankcije pa bo zopet zmanjšala nje odvisnost od Nemčije.
Zunanjepolitično stališče Jugoslavije s tem še ne bo olajšano, ker meji na Jadransko morje, o katerem pravijo Italijani »mare nostro«. Jugoslavija se je zaradi tega naslanjala na Francijo, dasi so tudi vplivi, ki menijo, da je tudi politična naslonitev na Nemčijo potrebna.
Med takimi vplivi je Poljska, ki želi obenem, da bi se politika v tej smeri razvijala. Jugoslavija pa ne misli še na to; ona noče tesne zveze z Rumunijo in Čehoslovaško opustiti, kar je prav jasno dokumentirala bu-kareška konferenca.
Jugoslavija ima dovolj razloga, da ostane pri dosedanji politiki. Vsaka treh držav male antante je slabotnejša kakor vse tri skupaj. To spoznanje velja sedaj in bo veljalo redno, tudi, če bodo še bolj napete razmere kakor so, pri čemer pa ne smemo misliti takoj na vojno. Mala antanta je vsaj nekakšen temelj za organizacijo srednje Evrope, druži to, kar hoče iti skupaj, zaenkrat ni več — ta naj ostane vsaj kos poroštva miru, ki se ne sme razdreti. Glede velikih vprašanj evropske politike kakor tudi glede problema srednjeevropskega življenja bodo te tri države dalje skupaj nastopale, četudi ne bodo vse do vseh evropskih držav imele enakih odnošajev. Tako na primer kakor je z Rusijo: z njo je Če-hoslovaška zvezana, Romunija prijateljska, Jugoslavija je pa še v rezervi do nje.
Prihodnje dni se pričakuje nemški odgovor na angleška vprašanja, ki jih je Edem stavil nemški vladi, čeprav je Hitler kršili lokarmske pogodbe. Ta odgovor bo razčistil bodoče razmerje Nemčije do Anglije, Francije in Italije. Jako malo je verjetno, da bi prišlo do tesne zveze med fašističnima velesilama Italijo in Nemčijo, ki se jo bojimo vsi, ker imata v podunavski kotlini prav nasprotne interese. In če se enotna fronta fašizma ne uresniči, tedaj mora biti stremljenje vseh socialnode-mokratičnih držav namerjeno v tej smeri, da skuje kolobar, ki ga naj tvorijo vse evropske demokratične države, ker bo to najbolj zanesljivo jamstvo za mir in rešitev Evrope pred propadom. Naloga Anglije je, da ta kolobar ustvari.
Roosevelt skrbi za delo
Po novem proračunu bo določenih za podpore in javna dela 3'/j milijarde dolarjev ali okoli 150 milijard dinarjev, S tem zneskom bo preskrbljenih tri milijonte delavcev.
Obračun z diktaturo kapitalizma
Finančni položaj Francije
Finančni minister socialist Vincent Auriol pred zbornico
Francoski finančni minister je v nad dve uri trajajočem govoru pojasnil finančni položaj Francije in opisal finančno politiko nove vlade.
Rekel je, da so vsi dosedanji pro-fačuni končali z velikimi primanjkljaji. Strogi deflacijski ukrepi so ponesrečili. Deficit 1934 je znašal 8800 milijonov frankov, 1935 10.000 milijonov in za čas od 1. januarja do 1. junija 1936 znaša že 6000 milijonov. V enako težkem položaju so državne blagajne. Te si morajo od junija do decembra t. 1. izposoditi 18.700 milijonov frankov. Prejemkov imajo malo. Javni dolg je v zadnjih letih stalno naraščal. Dolg, ki 'ga je treba amortizirati, se je v zadnji zakonodajni dobi zvišal za 75.000 milijonov, dolgovi s srednjimi roki 16.000 milijonov, tako da znašaj® sedaj 32.500 milijonov. Viseči dolg znaša 66.000 milijonov.
Minister odločno odklanja vsakršno devalvacijo franka.
Trdimo lahko, da so Francozi od januarja 1935 izvozili v inozemstvo 26.000 milijonov frankov.
Zaradi slabega gospodarskega položaja je poskritih 60 milijard frankov. Naj se obnovi zaupanje, ker se bo gospodarstvo izboljšalo.
Minister je predlagal štiri zakone:
1.	poostruje se kazen za skrivanje denarja v inozemstvu,
2. minister se pooblašča, da nastopi proti vsem rušilcem- državnega
j kredita,
3. pooblašča se vlada, da lahko z naredbami zavaruje vse gospodarske interese države in naroda v okviru francoske banke,
4. poenostavljenje računovodstva. Tudi te zakone, ki posezajo v
podrobnosti gospodarstva je parlament sprejel s 340 glasovi, proti 208.
S temi zakoni je vlada1 zopet dosegla pomembno programatično' zmago.
Tudi francoski senat
je odobril 40urni delovni teden
Francoski senat je dne 19. t. m. sprejel zakon o 40urnem delovnem tednu s 182 glasovi, proti je glasovalo 94 senatorjev.
FaSistiine organizacije razpuSiene
Francoska vlada je razpustila vse fašistične organizacije. Med njimi: Ognjeni križ (obrsta La Roque), Francoska solidarnost (tovarnarja Cota — Jean Renaud), Patriotičmo mladino (Taittinger), Franciste (Bu-! card) in Action francaise, ki je bila I že razpuščena.
Demokracija v Cehosiovaški
Socialna demokracija za sodelovanje, in državo.
Koalicija čuva demokracijo
Dne 20. t. m. je zborovalo v Pragi strankino zastopstvo soc. dem. stranke. Tudi na Čehoslovaškem imajo češke in nemške fašiste in ce-
lo	vrsto političnih jako razvitih strank. Socialnopolitično v državnem zboru in v vladi sodelujejo predvsem češki in nemški socialni demokrati ter narodni socialisti (češki), ki tvorijo veliko silo v javnem življenju. V teli razmerah sc je tulu di zastopstvo soc. dem. stranke izreklo zopet za sodelovanje v vladi.
V	svoji resoluciji poudarja konferenca, da je predvsem potrebno utrditi politično demokracijo ter korak za korakom pripravljati sistematično socialnogospodarsko demokracijo'. To se more vršiti z ozirom na razmerje sil le v koalicijskih vladah in zaradi tega odobrava stran-
kino zastopstvo obliko koalicionel-nega sodelovanja ter želi, da ostane dalje. Zastopstvo odobrava politično ravnanje strankine delegacije v parlamentu in v vladi ter jo pooblašča, da nadaljuje dosedanjo taktiko.
Glavne naloge sedanjosti so ohranitev miru in preskrba kruha in dela. Vlada se bo morala odločiti za moderno smer gospodarske politike, ki se je obnesla v skandinavskih in drugih državah šterlingove-ga bloka. Zato so potrebni vsi ukrepi za preskrbo z delom in za dvig domačega konzuma ter skrb za zunanji trg.
Resolucija omenja politične tež-koče, zunanjo politiko itd., ter poudarja z zaupanjem predsednika republike dr. Beneša, da je mir v Evropi še vedno mogoče ohraniti.
Uvajanje petdnevnega delovnega tedna
Angleška industrija uvaja bolj in bolj petdnevni delovni teden. V Lei-cestru bodo v teku meseca uvedli to metodo v čevljarski industriji. Vodilna firma v kraju je izvedla delavsko glasovanje v svojem obratu, ali se naj uvede petdnevni delovni teden ali ne. In 96 odstotkov delavcev je glasovalo za uvedbo. Prva
firma v industrijskem ozemlju ob Merseyu, ki je petdnevni teden uvedla, je Josef Bibby v Liverpoolu. Firma, ki izdeluje oljne pogače ter zaposluje 2500 delavcev, je uvedla skrajšani delovni čas poizkusoma v poletnih mesecih. Delavci in nameščenci prejemajo pa polne plače.
(»Prager Presse.«)
Pred zavarovanjem za starost in moglost?
one-
Minister za socialno politiko Dra-giša Cvetkovič je povedal, da je vlada že sestavila nairedbo o minimalnih delavskih mezdah ter naredbo o
uvedbi delavskega zavarovanja zal onemoglost, starost in smrt ter, da bosta obe naredbi v najkrajšem času uveljavljeni.
Svetovna produkcija in nezapojlenojt
Izhod nudi samo skrajšanje delovnika
Ta številčna slika nam kaže, da nezaposlenost sploh ne pada ali pa ne sorazmerno, čeprav produkcija napreduje. Če vzamemo, da je znašala produkcija in nezaposlenost 1928 100, potem znaša
1933	1934	1935
produkcija	74.7	81.1	89.9
nezaposlenost	25.6	22.5	21.5
(v milijonih).
Produkcija se je torej povečala, ni se pa sorazmerno znižalo števila nezaposlenih. Vzrok je tehnika in racionalizacija, ki jo mora nadomestiti skrajšanje delovnika in drugi tehtni ukrepi.
Priprave za podu-navsko konferenco?
Dne 23. t. m. se sestane v Pragi konferenca trigovsko-političnih strokovnjakov male antante, ki ima nalogo pripraviti ves materijal za sporazum med rimskimi zavezniki (Italija, Ogrska in Avstrija), Malo antanto in Nemčijo.
Konferenca podunavskega sporazuma je danes najvažneje vprašanje centralne Evrope in Balkana, ki je bilo pred vojno v Afriki precej konkretno in je tem važneje, če se namerava Balkan gospodarsko nasloniti na srednjo Evropo.
Uradništvo bodo reducirali
Fin. minister je napovedoval redukcijo 10 odstotkov uradništva, češ, da ni finančne možnosti za vzdrževanje sedanjega upravnega aparata. Tudi banovine morajo znižati osebne izdatke za 10 odstotkov, materi-jalne pa za 20 odstotkov. Investicijskih kreditov pa ne bo. S tem se razmere najbrže ne bodo izboljšale. Taka navodila so za nove proračune, dasi bo kriza najbrže še večja.
Stavka v Belgiji
se zaostruje
Kljub sklenitvi načelnega sporazuma za likvidacijo stavke, stavka še ni ponehala. V raznih krajih je prišlo do sabotažnih dejanj, radi česar je bilo razglašeno obsedno stanje.
Mednarodni strok, kongres v Londonu
od 8. do 11. julija t. 1.
Dne 8. julija t. 1. se sestane v Londonu sedmi mednarodni strokovni kongres.
Na dnevnem redu kongresa so naslednji važni problemi:
Boj proti krizi; 40-urni delovni teden; stabilizacija valut, načrtno gospodarstvo. — Akcija proti vojni, za razorožitev in proti fašizmu. (Delavstvo in izvajanje sankcij.) — Svoboda strokovnih organizacij; vloga in pravice strokovnih organizacij v načrtnem gospodarstvu.
Delavsko strokovno gibanje načelno ne more izpreminjati svoje politike, obsojati pa mora usodne napake mednarodne politike, ki vodijo svet v hujše in hujše vojno razpoloženje. Niti trenutek se ne sme izgubiti v boju proti vojni, militarizmu, fašizmu in reakciji.
i
Maksim Gorki
V	soboto, dne 20. junija t. I. se je vršil ob ogromni udeležbi občinstva pogreb največjega socialističnega pisatelja Maksima Gorkega. Truplo so pred dvema dnevoma upepelili, žaro pa vzidali v Kremlju.
Dtona Ut st/etu
Umazana afera
Velika tihotapska zadeva.
Listi se obširno bavijo s tihotapsko in falzifikatorsko zadevo, ki jo imata na vesti dva visoka diplomatska uradnika dr, Aleksander Bodi in Ilije Novakovič.
Dr. Bodija je že pred petnajstimi leti prijavil dunajski poslanik Popovič, da ga sumi, da je vzel neke knjige iz poslaništva. Leta 1922. je imel v Ženevi veliko afero, ker mu je pobegnila žena. Na Dunaj?! bi ga bili morali zapreti, pa je bežal čez mejo, ter se predstavljal kot advokat svoje pobegle žene ter dvigal na pošti njena pisma. Ministrstvo ga je kaznovalo s tem, da ne sme več služiti v inozemstvu. Potem je bil v službi pri konzularnem oddelku, kjer so ga zopet obtožili, da je jemal podkupnino od častnih konzulov. Dr. Bodi je celo falzificiral ukaz s tem, da je ime napredujočega uradnika črtal ter napisal ime uradnika, ki ga je bogato plačal. Zapustil je v minstrstvu mnogo pobotnic, ki niso bile nikdar odobrene ali zakonite. Ko je bilo nekaj jugoslovanskih. konzulatov opuščenih v inozemstvu, je prihajalo nameščanje teh v hišo dr. Bodija in ne v ministrstvo. Diplomatski uradniki, ki so bi-
li	v inozemstvu, so morali vsak mesec pošiljati denar za intervencije.
Ob času petomajskih volitev je delil raznim nosačem in šoferjem izkaznice diplomatskih uradnikov, ki so služili v inozemstvu, da so plačani glasovali v njihovem imenu — za Jevtiča!
Dr. Bodi je dalje prejel od Plio-nixa 250.000 dinarjev, od nekega
Slovenec, dne 26. junija 1935 O nalogah Stojadinovič—Koroščeve vlade, imenovane lani 24. junija, je »Slovenec« v uvodniku napisal te-le misli:
»Postransko je vprašanje, ali in kako bo nova vlada sodelovala z novimi narodnimi poslanci. .. Glavno ostane vprašanje, kako in kedaj bo nova vlada izvedla svojo veliko nalogo, zaradi katere je bila1 postavljena . Zato bo ta vlada manj govorila in izjavljala, tem več pa delala! .. .
Naše gospodarstvo kliče po rešitvi.. . In med pogoji, ki naj ustvarijo ozračje pomirjenja ter omogočijo mirno sožitje, je brez dvoma med največjimi ta, da se uvede davčne razmere, da se pravično decentralizacijo uprave pravilno porazdele davčni viri in dohodki.«
Poročila o novi vladi je isti »Slovenec« prinesel pod temi-le velikimi naslovi:
Vlada g. Stojadinoviča pomeni popoln preobrat za rešitev hrvatske-
podjetnika 300.000 dinarjev in od nekega Griinwalda 250.000 dinarjev.
Imel je zveze s španskim poslanikom grofom de Torihosom, ki je podpisal deklaracijo za uvoz utiho-tapljenih preprog, potomi žene. Tihotapstvo se je nanašalo'večinoma na preproge, staro pohištvo in nakit, in nikdar ne bo ugotovljeno, za koliko milijonov je bila država oškodovana.
Sokriv je tudi šef protokola Ilije Novakovič. Pismeno je bil opozorjen na Bodijevo tihotapljenje, pa mu je vendar še dajal dovoljenja za uvoz. Novakovič je razkošno živel, kakor ni odgovarjalo njegovim prejemkom. Na Topčideru si je zgradil vilo v japonskem slogu.
Dr. A. Bodi je bil v izrečni milosti bivšega Jevtičevega režima, ko je napravil tudi svojo poslednjo ka-rijero. Gotovo je, da bi v normalnih političnih razmerah ne bil mogel tako dolgo prikrivati celo tihotapsko in falzifikatorsko organizacijo, izrabljajoč svoj visoki položaj uradnika v zunanjem ministrstvu.
Dr. Bodi je bežal v inozemstvo, baje v Italijo. Tam se bo skril eden najvišjih uradnikov s pooblastili države in ministrstva zunanjih poslov.
Izguba države znaša najbrže nad 15 milijonov dnarjev. Bodi je imel celo vrsto agentov in prodajalcev po vsej državi. Preiskovalni organi iščejo agente in plenijo zaloge tihotapskega blaga, ki ga je Bodi spravil v državo ogromne množine. Bo-dijeve vtihotapljene preproge so bile tudi že petnajst let vsako leto razstavljene na ljubljanskem velesejmu.
ga vprašanja. Prve politične svoboščine že na obzorju!
Slovenec, dne 27. junija 1935 Kakor smo že poročali je novi predsednik vlade in zunanji minister naglasil, da je sedanja vlada delovna ter da bo radi tega v najkrajšem času pripravlena cela vrsta zakonskih predlogov. Predvsem se bodo izdelali zakonski načrti politične narave.
Nove volitve niso več daleč ...
V tej zvezi se tudi naglaša, da niso več daleč Nove volitve, iki bi se vršile na podlagi čisto novega voliv-nega zakona.
Francija se ne bo udeležila berlinske olimpiade. Francoska vlada je sklenila, da ne bo poslala v Berlin oficielnih predstavnikov, ker se bo udeležila ljudske olimpiade y Barceloni (Španija), kjer bo zastopal francosko državo tudi prosvetni minister.
Važno za rudarje. Prejeli smo in priobčujemo: Med rudarji se pojavljajo gotovi elementi, ki prišepe-tavajo, da bi morali akcijski odbori v revirjih biti bolj inicijativni za razne akcije, češ. da je zdaj čas itd. Rudarji naj ne nasedajo takim »še-petalcem«. »Šepetalcem« pa je treba povedati, da niso rudarji prav nič pripravljeni, da bi nosili svojo kožo na trg za razne politične špekulante. Razsodni rudarji zaupajo vodstvom svojih strokovnih organizacij in pa sklepom; Glavnega akcijskega odbora vseh strokovnih organizacij.
V	Zenici so položili temeljni kamen za železarno. V nedeljo so polagali temeljni kamen za novo železarno v Zenici. Izdelovali bodo tam železo in jeklo velikih profilov. Navzoč je bil predsednik vlade in Še trije ministri.
Dr, Bragoijub Jovanovič in iti. klerikalci. O znanem dr. Dra-goljubu Jovanoviču, ki mu JRZ očita koketiranje s komunizmom, poroča beograjska »Politika« z dne 18. t. m.: »Dr. Dragoljuba Jovanoviča je po njegovem povratku iz Maribora povabil na sestanek tudi ban dr. Marko Natlačen, toda Jovanovič se je sestal samo z nekimi drugimi osebnostmi iz bivše SLS.« Čudno, da »Slovenec« do danes molči k tej informaciji »Politike«.
600.000 dinarjev je odobrila beograjska vlada podpore Sokolom in športnikom, ki pojdejo na berlinsko olimpiado.
622.960 dinarjev je odobrila vlada za nabavo zaves v novem poslopju parlamenta.
Kdo ne pojde v Berlin? Vsi delavski športni klubi in nogometna zveza Jugoslavije so sklenili, da se ne bodo udeležili berlinske olimpiade.
Državna tiskarna, ki jo grade v Beogradu, bo stala okrog 33 milijonov dinarjev.
Radi revolverskega atentata na
predsednika vlade je dvignjena obtožnica proti atentatorju in šestim poslancem; trije poslanci pa so bili izpuščeni na svobodo.
Berlin in Helsingfors snujeta fronto proti Moskvi. Finski diktator general Mannerheim obišče Berlin; ob istem času pride v Berlin tudi poljski zunanji minister Beck. Obisk pa potem vrne obema general Goe-ring. Raztovarjali se bodo o skupni fronti proti Moskvi. V uiti eni teh treh dežel pa niso boljše razmiere kakor v Rusiji. Drugo pa je, da je bavbav z Moskvo politična demagogija. ker je Rusija zadovoljna, če ima mir, da se more v miru po svoje razvijati.
Zarota proti Litvinovu? Iz Švice poročajo neverjetno vest, da so tam zaprli in izgnali trojko, od katere je eden priznal, da je trojka imiela namen umoriti ob zasedanju Društva narodov v Ženevi, ruskega komisarja Litvinova,
„Slovenec“ pred enim letom
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
II. Knjiga	90
Teliček nam je povzročil precej težav, kajti takle teliček ne vzdrži na poti. Toda tudi ubiti ga nismo marali. Prav radi smo mu pustili mlado in veselo življenje — deloma tudi iz usmiljenja do matere, ki ga je tako ljubeznivo lizala. Kaj smo torej napravili? Vzel sem telička k sebi na konja in vsake pol ure ga je vzel kdo drug.
Teliček je postal naš ljubljenček. Pravo veselje je bilo gledati, kako je prišla mati, kadar smo se ustavili, da je prevzela otročička. Bržko smo ga postavili na tla, je bila že mati poleg njega. Vedela je, da potuje teliček z nami, in zmeraj se je držala v bližini tistega jezdeca, ki ga je imel pred seboj v sedlu. To je bilo lizanja in ljubkovanja, mukanja in zadovoljnega mrmranja, kadar smo postavili telička k materinemu vimenu. Stara je skoro poginila od veselja.
Ko je postal teliček težji, smo ga morali transportirati na muli. Dolgo trpi, preden taka žival shodi. Če bi imelo več krav teleta, potem bi vsem materam ne mogli ustreči. Toda porodile so samo tri krave in teličkov kar nisem mogel zaklati.
20
Nehvaležnost je tako lastna človeku, postala je tako njegova druga narava, da je najbolje, da z njo računaš in se radi nje ne čutiš užaljenega. Narava pa je hvaležna za vsako malenkost, ki jo
ji izkažeš. Nobena žival in nobena rastlina ne pozabi požirka vode, ki si ga ji privoščil, ali prgišča krme ali klobuka gnoja. Tako hvaležni so se nam izkazali tudi telički in njihove matere za usmiljenje.
Prispeli smo do reke, ki je nismo mogli prebresti. Nekoliko dalje ob reki navzdol smo našli brod. Toda brodnik je za vsako glavo zahteval toliko, da bi mu morali za prevoz plačati precejšnjo vsoto. Dokler si lahko prihraniš visoke prevoznine in mostnine, si jih pač skušaš prihraniti; zavedati se je namreč treba, da moraš na takem transportu preko mnogo rek in mostov, kar velja mnogo denarja.
Medtem ko sem se z brodnikom pogajal, se je pasla čreda nekako šest kilometrov više ob reki. Ustavili smo se tu za dva dni, ker je bila paša izborna in ker smo želeli, da se živina zopet enkrat dodobra napije in skoplje. Živina se mora namreč od časa do časa kopati radi mrčesa, ki pri kopanju odmre. Pri kopanju ostanejo zato živali po cele ure v reki in sicer na mestih, kjer jim sega voda do polovice trebuha.
Ko pa sta dva dni počitka minula, smo morali končno vendarle preko reke. Začeli smo živino naganjati, toda čini so živali izgubile pod seboj tla, so se vrnile k bregu. Reka ni bila široka, imela pa je v sredi globoke žlebove.
Končno sem se nečesa spomnil. Z mahetami smo nasekali debla, nalupili lubja in zgradili majhen in lahak brod. Nato smo zvezali lasos v dolgo vrv in neki Indijanec je, držeč konec vrvi v roki,
splaval proti drugemu,; bregu. To vrv smo privezali k brodu in napravili še drugo vrv. Nato sem naložil na brod telička in mož na onem bregu je vlekel brod k sebi, da je srečno pristal z živaljo na onem bregu. Z našo vrvjo smo potegnili brod zopet nazaj in sedaj je drugi teliček romal na ono stran. Po nekaj minutah smo imeli vse štiri teličke na oni strani. In ko so potem stali tam tako revno in zibajoč se na paličasto visokih nogah, so začeli žalostno beketati. In če je žalostno be-ketanje majhnih bitij, ki si niso znala pomagati, že nam segalo do srca, koliko bolj je moralo seči materam. Komaj je neki teliček nekajkrat zabe-ketal, že se je pognala njegova mati v vodo in priplavala na ono stran. Takoj nato so ji sledile ostale tri matere. Svidenje je bilo prisrčno. Toda nismo se utegnili dolgo za to zanimati; kajti čakalo nas je obilo dela. Sedaj so začele mukati na oni strani še krave, ki so bile ločene od črede. Bale so se samote in so hrepenele nazaj k svoji čredi. Biki so mukanje nekaj časa poslušali, nato so se pognali v reko in jo preplavali. Bik vodnik pa še ni odplaval. Bili so samo mlajši biki, ki so mislili, da si bodo na oni strani na ta način ustvarili novo državo, kjer jih močnejši biki ne bodo motili. Sedaj pa se je v večjih bikih in tudi v biku vodniku zbudila ljubosumnost. Najprej so pihali, nato pa so jo odcvrli preko reke, da bi tam zelence naučili pokorščine. Ko so plavali preko reke, so se ohladili, in ko so prispeli na oni breg, jim ni bilo za boj, čeprav so preje tu pra'.> jezno pihali-
(Dalje prihodnjič.)
Uspehi prvega boja stavbincev
v Mariboru
Dne 15. (junija je [velika večina mariborskih gradbenikov (vsi zaposlujejo' okrog 80% celoikupnega delavstva) (podpisala ljubljanski sporazum, ki vsebuje sledeče, za mariborske stavbimce važne točke:
Mezde
1. Sedanja dela:
Težaki do 20 let starosti na uro Din 3.—, težaki nad 20 let starosti na uro Din 3.25 — Zidarji, tesarji in strojniki (do 2 let od izučenja na luiro Din 4.50, zidarji, tesarji in strojniki nad 2 leti izučenja na uro Din 5-25.
2. Nova dela:
Težaki dk> 20 let starosti na uro Din 3.25, težaki nad’ 20 let starosti na uro Din 3.50. — Zidanji, tesarji in strojniki do 2 let od izučenja na uro Din 5.75.
3. Na deželi se plača vsem 25 para ma-nje. Mesta so sledeča: Ljubljana, Maribor, Celje in 'Kranj
4. Za javna dela se plača profesijonistom in kvalificiranim delavcem 25 para manjei navadnim težakom pa 50 para manj na mezde, navedene pod .1. in 2.
5. Fasaderji dobivajo Din 8 in Din
7.—.	JiigL
6. Za tesarje tesarskih podjetij se plačuje enako za mesto in deželo kakor podi t, in 2. navedeno.
7. K'ot javna dela se smatrajo vsa ona dela države, banovine, občine i. t. d., ki se oddajajo na podlagi budlžeta 1936-37.
8. Vse dosedanje plače ostanejo na isti višini, ako so višje od navedenih.
9. Stalno odpovedno stanje (delavstva se ukine,
10. Šušmanstvo se obojestransko zasleduje.
M. Pogajanja za kolektivno pogodbo za leto 1937 se bodo vršila tekom junija 1936.
12. Ta sporazum velja do 1. januarja 1937. Od' 1. januarja 1937 (dalje velja nova kolektivna pogodba.
13. Določbe Obrtnega zakona in Zakona o zaščiti delavcev se morajo v polni men vpoštevati.
Dodatek k prednjemu zapisniku:
1. Izplačila se izvršijo na podlagi izplačilnih listkov, na (katerih morajo biti označeni urna mezda, število delovnih ur, odtegljaji za (bolniške blagajne, davek ter eventualni predujem in končna vsota.
2. Preddelavcem se prizna posebno po-višico na navedene zidarske mezde, ki se odmeri sporazumno po kvaliteti odpravlja-nega dela.
Ta ljubljanski sporazum pomeni prav gotovo veliko pridobitev za stavbince in to Že iz tega razloga, ker točno določi minimum mezde za težake in kvalificirane delavce. Predstoječa kolektivna pogodba bo seveda skušala gospodarski položaj stavbincev še nekoliko izboljšati.
((Priporočamo vsem stavbinskim1 delavcem, da si hranijo to številko »Delavske Politike«, da bodo vedeli, kaj določa ljubljanski sporazum).
200 stavbincev je stavkalo pri tvrdki in2.
Kiffmann Vsi za enega, eden za vse!
Tvrdka inž. Kiffmann Rudolf povečava gospodu Hutterju tekstilno tovarno. Pri tem delu je zaposlenih okrog 200 delavcev. Včeraj zjutraj je prišel polir Obrecht k zidarju Orniku in mu rekel, da ne Iho več delal na stavbi pri Hutterju, temveč da mora prevzeti neko dielo v hotelu Meran. Delavci so seveda takoj izvedeli za to namero delodajalca in so se složno postavili v bran za svojega zaupnika. Par minut nato je vse delo (počivalo. Delavci so takoj poslali po strokovnega tajnika, drugi merodajni faktorji pa takoj po policijo. Pogajanja je vodil predstojnik mestne policije, kateremu je skušal g. inž. Kiffmann venomer dokazovati, da je obustavitev dela navaden tenor, da je protizakonitost i. t. d. Delavci pa so si bili edini
v tem, da gredo takoj na delo, čim imajo zagotovilo, da bo zaupnik Ornik ostal med njimi. In ko ;je delodajalec končno vendarle primerno pristal na to, da se bo zaupnik Ornik takoj po končanem delu pri Meranu vrnil na stavbo pri Hutterjlu, so delavci takoj jpričeli z dleiom.
Razpoloženje stavkuijočih je bilo sijajno. Medtem ko» soi se vršila v jedilnici predilnice 'pogajanja, so stopili stavbinci-ipevci v krog ter zapel nekaj pesmi, da se je razlegalo po celi Hutterjevi tovarni.
In tekstilni delavci so imeli priliko gledati, kako se 'organizirani stavbinci bore za svoje pravice in za svoje zaupnike.
Stavka je trajala od 8.15 do 11. ure.
Kaj naj zopet to pomeni?
Gradbeno podjetje ing. Kiffmann Rudolf ima1 v (Melju pri tvrdki J. Hutter in drug zaposlenih okrog 200 delavcev, ki delajo na dveh novih tovarniških' objektih. Preden bodo te nove stavbe gotove, bodo potekli najmanje še 3 meseci. In kaj slišimo?
To gradbeno podjetje ije hotelo zadnjo soboto odpovedati službo vsem delavcem in je zahtevalo, da naj vsi delavci to odpoved' z lastnoročnimi podpisi potrdijo. Delavci tega seveda niso hoteli storiti iz sledečih razlogov: 1. Ker zakon tega ne predvideva;
2. ker je to proti smislu ljubljanskega sporazuma- ki so 'ga gg. delodajalci dne 15. (junija podpisali in 3. iker ne vidijo nobene potrebe po odpustu delavcev, ker imajo še vsi za nekaj tednov dela. Ako pa misli g. inž. Kiffmann, da bo najpoprej vse delavce odpustil, nato pa zopet sprejel tiste, ki mu bodo po volji, 'ponižni in eventuelno tudi pripravljeni s starimi plačami (delati, potem se ho ponovno zmotil kakor včeraj, ko1 je zadel na složni inastop vsega delavstva. Stavbinci so se vzdramili — ne boste jih tako hitroi uspavali! V slogi (je njihova moč!
Prijatelj Prirode
Na Trupejevo poldne priredi večji izlet podružnica T. D. Prijatelj Prirode v Ljubljani v nedeljo 28. junija t. 1. skupno z delavskimi turisti z Jesenic in Javornika. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 6. zjutraj, z Jesenic ob 6.15 oz. 7.42. izletniške vozne listke je kupiti do Gozd-Martulj-ka. Povratek z večernim izletniškim vh.kom oz. v pondeljek zvečer, ker se v pondeljek izvrši izlet na Mojstrovko in čez Sleme v Planico. K številni udeležbi vabimo vse delavske turiste in prijatelje.
Izlet na Durmitor priredi podružnica T. D. »Prijatelj Prirode« v Sarajevu. Odhod
4.	julija t. 1. Izlet traja en teden.
Kongres Turističnega društva »Prijatelj Prirode« se bo vršil letos 5. in 6. 'septembra v Sarajevu. Po kongresu se bo vršil večji izlet k Boračkemu jezeru in na Prenj, kjer ima sarajevska podružnica »Prijatelja Prirode« več planinskih domov.
Ljudsko rajanje na Mrzlici.
Delavski kolesarji
Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 5. julija medklubsko dirko na progi Slov. Bistrica — Jelenek —Spod. Polskava— Zgor. Polskava—Slov. Bistrica. Proga se prevozi dvakrat, skupno okoli 31 km. Start izpred gostilne Augustin ob 13.30 uri, cilj istotam. Dirkači del. kol. dr. se naj prijavijo na našo podružnico najkasneje do 2. julija 1936. Po dirki se vrši velika veselica, na kateri nastopijo tamburaški in pevski odsek podružnice. Ob tej priliki se bodo tudi razdelile nagrade dirkačem-prvakom. Posebnih pismenih obvestil podružnica ne bo razpošiljala. Družnost!
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinost f
MLADINSKI VESTNIK
Glas mladih delavcev v hrastniški steklarni. Poročali smo že v »Delavski Politiki«, kako je delavstvo v Hrastniku praznovalo 1. maj, svoj največji delavski praznik. Danes pa i poročamo, da je steklarsko delavstvo brez izjeme bilo v tem mesecu' bolj zadovoljno kot sicer, pa ne radi tega, ker je maj najlepši mesec v letu, ampak radi tega, ker se je ves mesec obratovalo in si je .seveda delavstvo s tem nekoliko opomoglo.
S tem pa še ni rečeno, da je vse v naj-lepšem redu. Delavstvo trpi, pa ne samo s strani delodajalca ali njegovih [priganjačev, marveč se med delavstvom samim pojavljajo grdi izrodki, ki s svojim hinavskim početjem, razdirajo solidarnost med delavstvom in omogočajo delodajalcem še večje izkoriščanje ubogega delavca, ki mora toliko delati, da mu komaj še preostane časa za dihanje.
V	brusilnici smo zaposleni ipo večini sami mladi delavci in delavke. Delo se vrši večinoma V akordu. Vsak gleda, da ima čim večjo storitev, da toliko zasluži, da se vsaj preživi. Pa če bi tudi naredil 20 šihtov štirinajstdnevno, bi še ne zaslužil za najpotrebnejše. In ipri vsem tem so še gg. nezadovoljni, tako da so redukcije na dnev-
nem' redu. Delavci pri skupini kozarcev smo bili pred kratkem indirektno obveščeni, da nam bodo naše že tako malenkostne plače še reducirali. Seveda je to vzbudilo pravo razburjenje, posebno pa še, ko smo zvedeli, d'a ima pri tem največje zasluge nek višji od druge skupine. Mož, ki je bil, kakor smo informirani, svoj čas zelo radikalen in seveda levo usmerjen. Delodajalec pa je poznal boljše kot delavci, zato si ga je izbral za svojega zaupnika. Kakor je bil prej radikalen v besedah iproti delodajalcu1, tako je danes v (dejanjih radikalen proti delavstvu.
Pri svoji skupini imamo mojstra, ki ima svoj zaslužek od naše storitve, se pa sam ne dotakne nobenega dela, zasluži štrinajst-dnevno petkrat večjo vsoto kakor nas eden, ki .delamo, potem nas pa še naprestano priganja in vpije: »Dejmo, ,dejmo!« Naj ve, da tudi njega smatramo, da je vsaj posredno kriv vseh ,dosedanjih redukcij. Oiba prizadeta gospoda opozarjamo, da smo pripravljeni se še ipozabaviti z njima, če me bosta odnehala. Kljub vsemu pa trdno upamo na boljše čase, ker vsaka stvar ima svoj začetek in tudi svoj konec.
Perite prihodnjič tudi Vi s S c h i c h t o vi m terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in pri zanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!"
XXVVV\N\\\ x'WXVXW\
1)	  VvW\\\vx
blešč
in za namakanje Ženska hvala
7g naših kuUev
Pogreb, kakor ga že davno ni videla Ljubljana. Komaj so stavbinci po uspeli stavki začeli dobro delati, je že med njimi postal žrtev svojega poklica s. Ignac Bor-šič. Na zadnjo pot ga je spremilo več ljudi kakor najodličnejše imenitnike. Tisoči delavcev so šli naravnost od dela k pogrebu peš in s kolesi. V sprevodu so nosili mnogo vencev, godba »Zarja« je igrala žalostinke, ob odprtem grobu se je ipa poslovil njega tajnik Strokovne komisije. Stavbinci so obenem nakazali obupani vdovi znatno podporo in obljubili, da hodo skupno prispevali za vzgojo šestmesečne hčerkice.
Usoda naprednega akademskega društva. Med naprednimi ali liberalnimi akademskimi društvi je bil najbolj znan »Triglav«. Pred leti, še pod režimom JNS, je policija razpustila »Triglav«, češ da se je v njem uveljavila komunistična propaganda. Potem so ustanovili na ljubljanski univer-
LJublJana
H »Mladi Triglav«, čigar delokrog je bil po pravilih omejen samo na univerzitetno področje. To .društvo je pa zdaj razpustil senat ljubljanske univerze, češ da je društvo prekoračilo svoj delokrog.
Poneverbe pri bednostnem fondu.
Pred sodiščem sio bili obsojen Oskar Schiller na 1 leto in 2 meseca strogega zapora in na triletno izguba častnih 'državljanskih pravic, Fran Skubic na 7 mesece.v strogega zapora, Ana Ryneševa in Minka Schillerjeva pa pogojno za dobo 2 let na manjšo denarno ikazen. Dokazale so se jim razne zlorabe pri bednostnem fondu. To je eno poglavje iz tega fonda. Mi smo mnenja, da bi se moralo periodično objavljati javnosti, koliko se zbere za bednostni fond' in kako se Porablja. če kje, potem je ravno tu n-ipravičena in potrebna kontrola delavcev, ki morajo plačevati v ta fond.
Maribor
S.	Petejan za zboljšanje mezd delavcev, ki so zaposleni pri pomožni akciji. Na
zadnji občinski seji, ki se je vršila 18. t. m., se je občinski svet bavil poleg tekočih komunalnih zadev tudi z naknadno odobritvijo kredita v znesku Din 50.000.— za novo šolo v Magdalenskern predmestju. Ta znesek je bil odobren na prošnjo stavbenikov, ker so stavbinski delavci zahtevali povišanje mezd. Občinski svet je ta znesek odobril.
S.	Petejan je ob tej priliki predlagal, da se zvišajo mezde tudi delavcem, zaposlenim pri pomožni akciji, ki so skrajno nizke in znašajo komaj okrog Din 2.50 na uro. Podžupan g. 2ebot je izjavil, da se bo o tem predlogu razpravljalo na eni prihodnjih sej. Samo, da bi se ta seja kmalu vršila, ker je položaj prizadetih delavcev res nevzdržen.
Od pet milijonov na 1 milijon 140 tisoč se je posušil znesek, ki je bil svoječasno določen za asfaltiranje ceste Št. Ilj—Maribor. Sedaj so razpisana dela za razdaljo
4	km.
Inicijativni odbor mladine za mir. Na
lnicijativo Ženskega društva v Mariboru se je vršil dne 18. t. m. sestanek delegatov 25 mariborskih društev z namenom, da' izvolijo mladinski inicijativni odbor za pripravo kongresa mladine za mir, ki se bo vršil Rod okriljem Društva narodov v Ženevi od 31. avgusta do 7. septembra 1936. Inicijativni odbor tvorijo delegati vseh društev, ki hočejo sodelovati. 2. Izvoljen je izvršni odbor; (predsednica Herta Haas, podpredsednik Karlo Medved', tajnik Andrejna Viljem1, tajnica Kovačič Andrina, blagajnik Domiter. Odborniki Kralj Marino, Angleitmer Zmago, Reberšek Karl. Delegirani pa bodo v odbor še zatoipniki drugih društev. 3. V delovni program je bilo sprejeto 'organiziranje shoda, dneva miru, stiki z ostalimi iniciativnimi odbori, (popularizacija ideje miru, proglas mladini in drugo. Prvi korak k delu mladine za svetovni mir je s tem v Mariboru storjen. — Inicijativni odbor mladine za mir v Mariboru.
Odvetniški izpit je položil te dni s. Goj-mir Jelenc. Čestitamo!
Pri Splošni stavbeni družbi d. d, na
Teznu je bil dosedanji prokurist g. Babič Franc vpisan v trgovski register kot ravnatelj tvrdke. Prokura se je podelila 'g. Templu Antonu, nadiniinjerju na Teznu'.
Bolgarski akademiki so te drii obiskali naše mesto. V spremstvu tukajšnjih tovarišev so si ogledali mesto in bližnjo okolico, zvečer pa so priredili lepo uspeli koncert v Unionski dvorani.
Boj za prvega slovenskega svetnika. — Da bi v Rimu čimpreje dosegli proglasitev škofa A. M. Slomška blaženim, se vršijo v Mariboru velike slavnosti, ki bodo zaključene 29. t. m. Nedeljsko prireditev je pose-tilo okrog 15.000 otrok pod vodstvom katehetov.
Za primarija je bil imenovan asistent kirurgičnega oddelka v tukajšnji splošni bolnici gosp. dr. Vrbnjak. Čestitamo!
Celja
Zborovanje kovinarjev se bo vršilo v četrtek, dne 25. junija ob 5. uri popoldne pri Zelenem travniku in ob 8. uri zvečer v gostilni »Amerika«. Poročala hosta ss. Leskošek, oblast, tajnik in dr. Reisman.
Izvanredno dobro obiskan shod. V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil shod SDSZJ za tekstilno delavstvo v gostilni Zeleni travnik. Brez posebne akcije so bili že eno uro pred napovedanim zborovanjem natrpani delavstva vsi prostori n (gostilniški vrt, da je bilo treba shod deliti za vsako stroko posebej. V nabito polni dvorani je poročal zastopnik tekstilnega delavstva, centralni tajnik s. Jakomin o položaju tekstilcev. Na to je sledil 10 minutni odmor, ker se je moralo umakniti tekstilno! delavstvo stavibincem, ki so že željno čakali poročila o svoji stroki. Govoril je s. Brejc. Sledila je takoj izvolitev 7 članov pripravljalnega odbora, ki bo ukrenil vse potrebno, da se tudi pri tej stroki čimprej odpravijo nečuvene razmere. V pozni popoldanski uri je predsedujoči zaključil ta prepotreben in važen shod. (Op. por. Dobro obiskani shodi, ki jih zadnje čase prirejajo naše svobodne
strokovne organizacije, so resen opomin vsem merodajnim faktorjem, da delavstvo ni več voljno iprenašati po kapitalizmu 'povzročene krize in poleg tega še nevzdržne šikane in gaženje socialnih zakonov s strani podjetnikov. — Svit.)
Hrastnik
Nov način priganjaštva. Kljub racionalizaciji se zdi gotovim gospodom produkcija premoga še vedno premajhna. Nekateri gospodje pri rudniku Ojstro so si izmislili nov način priganjaštva. Napisali so nekakšne izjave, ki jih predlagajo rudarjem v podpis, s katerimi se ti zavezujejo, da bodo vedno pokazali čim večjo storitev. Namen takih izjav je izvajanje moralne presije na rudarja. Nekateri, ki nikoli ne najdejo poti do zaupnika in do organizacije, kadar je treba, so nasedli in podpisali. Opozarjamo vse rudarje, da nikoli ničesar ne podpisujejo, kar jim predlaga podjetje, ali pa kdo drugi v imenu podjetja v podpis, ker :e bo sicer marsikdo lahko kdaj kesal radi svoje nepremišljenosti. Ne bojte se zamere in zavrnite gospode, ki pobirajo podpise. Pač pa se organizirajte, v Zvezi rudarjev Ingo-slvije, čitajte in naročajte »Delavsko Politiko, da boste složni in podučeni o vsem lahko kljubovali tistim, ki od vas rtepresta-110 nekaj hočejo, ne da bi vam zato tudi najmanjše nudili.
TrbovIJ«
Slabi zaslužki na zapadnem obratu. Delavski zaslužki na tem obratu s.o silno ipad-li. Kje so časi, ko sta dva rudarja stavila, kateri bo zaslužil tristo dinarjev dnevno. Vemo, da so tudi takrat mnogi rudarji slabo zaslužili. Tako mizerno, kot se pa sedaj na tem obratu plačuje težko, življenju nevarno delo v jami, se še ni dogajalo. Storitev rudarja je danes mnogo večja, zaslužki so pa najmanj za 50 odstotkov nižji, kot so bili poprej. Če k temu do.dam.o še praznovalne dni, spetem ni čudno, da delavstvo 'godrnja in je v skrbeh, kako se bo preživljalo. Z manjšim številom delavstva se jroducira mnogo več kot poiprej pri večjem številu delavstva, delavstvo pa zasluži polovico mani, kot je zaslužilo poiprej. Kam torej gre vrednost večje storitve in one svote, ki so se svoje-'časr.o delavstvu izpačevale v 'Otbliki višjjb zaslužkov? Akordni sistem s sedanjimi postavkami je samo priiganjaški sistem in če mera rudar s svojim slabim akordnim zaslužkom družbi plačevati še smodnik, potem delavec trpi in gara ires samo za storitev, ne pa za svcij zaslužek. Skrajni čas bi bil, da se akordno izrabljanje delavstva tudi primero plača. Če se rudarje tudi drugod tako zrablja, potem ni čudno, da slišimo in čitamo oi velikih rudarskih stavkah povsod tam, kjer ;e rudarsko delavstvo tako zavedno, 'da zahteva za s.vio,5a storitev tudi primerno plačo in se ne pusti izkoriščati.
Za pravičnejšo zaposlitev. Delavski zaupniki so- se trudili na vseh koncih in krajih, da se v času, ko večina delavstva praznuje pritegnejo k delu vsi zaslužka potrebni delavci. Po nekaterih obratih se čujejo vedno glasnejše pritožbe zaradi nepravičnega razdeljevanja š ih tov, med kateire spada tudi obrat separacija. Ne trdimo, da se dela to z vednostjo obratnega vodstva. Ponovno opozarjamo na razdeljevanje šihtov na jašku III, kjer nekateri delavci naredijo 12 do 13 šihtov štirinajstdnevno, drugi pa samo one, ki so uradno razglašeni in teh je
6.	Vsaka protekcija pri paznikih ali kjerkoli, če obstoja, se mora sedaji umakniti dejanski potrebi enakomernega dodeljevanja zaslužka med delavstvo. Če so se neštete intervencije delavskih zaupnikov v tem p6-gledu upoštevale vsaj delno drugod, naj se upoštevajo še pri jašku III.
Zagorje ob Savi
S	časom se spreminjajo tudi nazori ljudi. Pri nas, ki smo tako nesrečni, da imamo v odstotkih računano, največ brezposelnih, smo doslej pri volitvah imeli priliko opazovati močno sociajalno naklonjenost merodajnih tudi za te reveže. Tako imamo dokaze, da so tisti ljudje, ki so v prejšnjem' občinskem odboru okušali z našimi delavskimi zastopniki vred grenek kriuih opozcije, vedno trdili, da je plača 2 do 2.50 Din na uro za brezposelne pri javnih delih absolutno nezadostna. Neki »gospod« so trdili, da če oni dobijo zopet oblast v roke, potem bodo že poskrbeli, da bo najmanjša mezda znašala vsaj 3 Din. Sedaj pa, ko imajo takorekoč vso oblast v roikah, pa jim ne pade v glavo, da bi to kar so prej govorili, tudi izvršili Tako del alfo naši brezposelni na raznih cestah še vedno za 2.50 Din na upo in vse prošnje za povišanje mezde ne pomagajo nič. Zato ibi bilo dobra, če bi tisti »gospod«, ki so bili prej tako revolucionarni, tudi sedaj v praksi izvedli to, da bi naši brezposelni nekaj več zaslužili. — Eden izmed tistih, ki smo slišali in verjeli.
Kranj
V	Jugobruni pred volitvami. Dne 27,
t. m. se bodo vršile v Jugobruni ponovne volitve obrat, zaupnikov. Odločba za razpis novih volitev se utemeljujejo s tem, da je na pritožbo krščanskih socialcev upravno sodišče v Celju razveljavilo volitve za leto
1935.	Sklicujoč se na to, da je bil volilni odbor nepravilno sestavljen, je banska u-prava razveljavila volitve tudi za leto 1936 ter razpisala za 13. t .m. nove volitve, ki so p-a bile potem vsled tehničnih ovir preložene. Tukajšnja podružnica SDSZJ je stala odločno na stališču, da naj se po razmerju dobljenih mandatov pri zadnjih volitvah postavi skupna lista vseh treh strokovnih organizacij. Tak postopek bi naijbolje vplival
Ljudsko rajanje na Mrzlici Nad 2000 nudi.
Nedeljski izlet »Prijatelja Prirode« iz Hrastnika in Trbovelj na goro Mrzlico se je razvil v prvo ljudsko manifestacijo delavstva za naravo. Iz Trbovelj in Hrastnika so že v soboto zvečer korakale gruče delavstva proti Mrzlici, kjer so nato prenočevali v sicer skromni, ali vendarle naši delavski planinski koči na Mrzlici, pa tudi ob kresovih v gozdu in pri bližnjih kmetih.
V	nedeljo navsezgodaj je že zaigrala rudarska godba pred Delavskim domom v Hrastniku ter nato krenila na vrh Mrzlice, za njo pa trume sodružic in sodrugov z mladino. Bil je diven pogled, ko so se izletniki dvignili nad morje megle, ki je ležala nad dolinama Hrastnika in Trbovelj. Vse stezice proti vrhu Mrzlice so bile nato ves dopoldan posejane proletarcev, ki so prihiteli na svoj »Počitniški dom« iz revirjev Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, pa tudi z druge strani iz Zabukovce, Liboj, iz Celja, Litije in celo iz Sevnice in Maribora so prišli sodrugi in sodružice. Proti 10. uri so prikorakali v lepi udeležbi sodrugi in sodružice iz Kranja, katere so že s pravim sodružnim prijateljstvom sprejeli v Trbovljah; pridružil se jim je tudi sodrug iz Ljubljane.
Obširen travnik vrh Mrzlice, ki leži tako idilično obrobljen od gozdov, je bil ves posejan delavcev in delavk, mladine in de- I ce. Nastalo je pravcato ljudsko rajanje in vse to, nad 2000 ljudi, se je ob prihodu Kranjčanov zgrnilo okrog godbe in pevskega zbora, da pozdravijo drage goste. Rudniška godbj iz Hrastnika je zaigrala, pivski zbor je zapel v pozdrav, s. Kosinos iz Hrastnika je pozdravil v krepkih besedah imenom »Prijatelja Prirode« in »Počitniškega doma«, s. dr. Reisman je povdaril v svojem govoru nujno potrebo, da si prole-tarijat postavi čimpreje vrh Mrzlice tak dom, ki bo lahko sprejel pod svojo streho
vsaj vso ono proletarsko mladino revirjev, ki je morala sedaj radi pomanjkanja ostati doma. Zahvalil se je za pozdrav imenom »Prijatelja Prirode« iz Kranja s. Tominec.
In že se je pod najkrasnejšim sončnim dnevom tisočglava množica zopet razkropila po travniku in pod bukvami, ob godbi in petju zlasti mešanega zbora iz Trbovelj, je dihalo sproščeno delavsko ljudstvo v svobodni naravi, a nad vsem je zmagovala mladina, volja mladosti, kljub vsemu živeti v naravi in črpati v njej moči za težke boje, ki jo še čakajo.
Bilo je uprav ganljivo gledati, kako so se razživele tudi matere in očetje, vse je rajalo, prepevalo, narodne igre so se kar vrstile od enega kroga do drugega, vmes pa so se porajali eden za drugim kiožki, ki so debatirali in reševali probleme, socialne, politične, kulturne in strokovne. »Diskusij« ni bilo ne konca ne kraja. Nabiralci seveda tudi niso mirovali, za »Prijatelja Prirode«, za tiskovni sklad D. P. itd. Ob robu gozda se je kadilo iz ognjev, kjer so skrbne gospodinje kuhale obede.
Kakor da bi res za nekaj ur prenehale vse skrbi, ostalo vse trpljenje, vsa beda brezposelnih in zaposlenih v meglenih dc linah. Od ure do ure je raslo kipeče, razigrano veselje in vendar do večera, ko so se procesije vračale v dolino, nisi videl pijanca. Celjani so se vrnili prvi, ker no hiteli še na koncert v Zabukovco, vse ostale pa ja bilo kar težko ločiti, prav hudo je bilo slovo: Na svidenje, na svidenje! Druž-nost!
Splošna je bila želja, da se taki izleti ponavljajo, saj proletarijat je skromen. Tisto malo, kar rabi želodec, si prinese s seboj, vse drugo pa da narava, sveži zrak, sonce in pa nepokvarjena poštena delavska duša, dobro srce naše mladine in odraslih!
na zaipočeto stvarno delo krajevnega in okrožnega tarifnega odbora, obenem pa bi s tem delavstvo manifestiralo enotnost, ki je nadsve potrebna ipred uveljavljenjem kolektivne pogodbe. Toda krščanski socijalci na enotno listo niso pristali. Večina funkcionarjev se ije izrekla, da nima nič proti enotni liti, toda da članstvo zabteva, da se gre v 'voliln boj, pa makar da dobe namesto pet samo en mandat. Toda te izjave ne odgovarjajo, kajti želja večine članstva je ta, da se postavi pri volitvah skupna lista. Iz tega ije bilo razvidno, da volitve lorsirajo »višji« elementi, katere zlasti boli skupnost delavskega razreda. Tako je delavstvo prisiljeno iti v volilni boj! V volilni boj pa gre predvsem proti gospo,dlom, ki izza kulis razdvajajo delavsko skupnost. Pri teh volitvah naj delavstvo z glasovanjem pokaže, da naj bo enkrat konec razdora v delavskih vrstah, da hoče jasno in odkrito razredno delavsko borbo in da ne naseda slepo kle-vetniškim 'govoricam o kakem' nepoštenem delu dosedanjih delavskih zaupnikov. Pokaže naj, da se enotno bori poti kapitali-stčnemu izkoriščanju! — Delavska glasovnica je rdeča!
Redni članski sestanki SDSZJ se bodo vršili za naprej vsak četrtek ob pol 19. uri. Na sestankih se bo predvsem proučaivalo delovne 'lazmere po posameznih podijetjih ter obveščalo članstvo o poteku akcije za kolektivno pogodbo tekstilnega delavstva.
V	četrtek, dne 25. t. m. se bo poročalo o zadevi volitev v Jugobruni. Pridete v velikem številu!
Jesenice
Velik shod za razširitev ljubljanske bolnice. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil ob 11. uri dopoldne pred Paarom na Jesenicah javni shod, ki ga je sklical jeseniški akcijski odbor za razširitev ljubljanske bolnice. Shod je otvoril predsednik akc. odbora s. Perko Vencelj, ki je oddal zaradi lastnega reierata predsedstvo članu odbora dr. Alešu Stanovniku. Zatem so poročali: okrajni sanitetni referent dr. A. Slivnik iz Radovljice, zastopnik akc. odbora iz Ljubljane dr. J. Vilfan, zdravnik pro-tituberkuloznega dispanzerja na Jesenicah dr. T. Furlan, zastopnika akcijskega odbora z Jesenic g. Tine Zupan in s. V. Perko, zastopnik kmetov Jože Resman iz Srednje Dobrave nad Otočami, zastopnik Bohinjcev Tomaž Godec, zastopnik JRZ Bertoncelj. Za vse strokovne organizacije je podal izjavo g. A. Pukšič, za delavske obratne zaupnike pa s. Ign. Kralj. H koncu je dr. Štempihar v imenu akcijskega odbora pre-čital resolucijo, ki ugotavlja, da državna zdravstvena uprava v Sloveniji ne ustreza niti najprvotnejšim zahtevam človečnosti in kulture ter najmanjšim dolžnostim države nasproti državljanom, najsi je Slovenija tista, ki ima najmanjše zaostanke na javnih dajatvah, in tista, ki ji dolguje država že sedem milijard slovenskega, za javne dajatve izterjanega denarja; obsoja to stanje javno, kar najbolj odločno in ogorčeno: zahteva a) da se nevzdržne razmere v ljubljanski bolnice brez odloga odpravijo s postavitvijo potrebnih zasilnih lop in z nastavitvijo zadostnega števila primerno plačanih zdravnikov, bolničarjev, oz. strežnic;
b) da se brez odloga zgradi v Ljubljani na od strokovnjakov izbranem kraju nova tipična centralna javna bolnica po sodobnih potrebah in zahtevah, in to bolnica s kliničnimi oddelki in s popolno samoupravo;
c) da se zgradijo v Sloveniji, kjerkoli je krajevna in 'prometna potreba, nove bolnice, ki se bodo same upravljale, zlasti pa, da se zgradi v sporazumu z upravo Bra-
tovske skladnice taka bolnica na Jesenicah za vse kraje, ki so jim Jesenice premetno središče. Ob koncu pravi resolucija, da bo akcijski odbor nadaljeval svoje delo za uresničenje teh zahtev. — Resolucija je bila z aklamacijo sprejeta. — Obisk na shodu je bil sicer precejšen, ni bil pa nikakor ne zadovoljiv, zlasti če vzamemo, da je delavstvo nad takimi bolnicami še vse bolj interesirano kakor imovitejši sloji, ki imajo možnost iskat zdravniške nege po dragih sanatorijih in v tujini.
Seitunj
To so pa res lepe manire. V noči od 30. na 31. maja med 1. und 2. uro zjutraj je prišla
v	neko gostilno družbo, v kateri se je nahajal tudi g. Naykus Valentin, ki j,e začel
razgrajati in z nožem v roki ogrožati javni red in mir. Zahteval je vino in nato napadel gostilničarja, ga pretepal in valjal po po tleh. Kričal je: »Wir Kapitalisten ivverden euch alle niedersteohen« itd. Naykus je tovarniški paznik. Biil je eden prvih, ki so nastopili proti strok, organizaciji in je tudi sicer znan delavcem, ki so ostali na cesti. Zvedeli smo, da je nedavno naipadel tudi nekega inivalida in ga hotel vreči celo v Pako, Več o tem bodlo najbrž vedeli tukajšnji varnostni organi. Ostale družbe zaenkrat ne maramo imenovati. Takih ekscesov pa mora biti konec!
Vsem sodrugom in sodružicam Šaleške doline naznanjamo, da priredi Del. pev. dr. »Cankar« z ostalimi del. društvi izlet na Smrekove. Kakor nam je znano, pride veliko število sodrugov in sodružic iz koroške strani na Smrekove. Vsled tega vas vabimo, da se udeležite vsi brez izjeme tega izleta. Odhod iz Šoštanja 28. t. m. ob
2.	uri popoldne tako, da bomo pri Brložniku okrog 7. ure zvečer, kjer bomo prenočili. Vabljeni tudi vsi naši simpatizerji in prijatelji petja. Na svidenje! Družnost!
Delavsko pevsko društvo »Cankar« sklicuje redno mesečno sejo za četrtek ob
8.	uri zvečer. Pridite vsi, ker je dnevni red zelo važen.
Pravila »Vzajemnosti« so odobrena in bo v kratkem sklican občni zbor. Pridite in priglasite se vsi stari pionirji kot člani!
Črna pri Prevaljah
125-Ietnica osnovne šole se bo praznovala dne 28. junija 1936 na sledeč način:
V	šolski telovadnici slavnostni govor, de-
Delavski pravni svetovalec
Vprašanje: Ali je (podjetje dolžno plačati delavcem1 plačo za čas, ko niso mogli delati vsled poškodbe kotla?
Odgovor: Brez dvoma. O tem smo že tolikokrat pisali, d!a podrobnejše tega ne bomo več navajali.
Vprašanje:	Ali so delavci upravičeni
zahtevati plačo za dan, ko je tovarna napovedala praznik, ki ni v kolektivni pogodbi?
Odgovor: Velja isto kot zgoraj.
klamacije in petje šolske mladine ter otvoritev razstave, ki bo trajala do 1. julija
1936.	Popoldan ob 15. uri bodo šolski otroci predvajali spevoigro »V kraljestvu palčkov«. V pondeljek popoldan pa bo ob 2. uri na Štulerjevem .vrtu šolska veselica s pestrim sporedom in sodelovanjem gasilske godbe. Pri vseh prireditvah se bodo pobirali prostovoljni	prispevki	za	nabavo
šolskega glasovirja.	Na	proslavo	so vab-
ljeni zlasti vsi nekdanji učitelji(ice), učenci in učenke. Iz šolske kronke je znano, da je bila tukajšnja šola ustanovljena na ipobudo in s podporo 'grofa Jurija Thuma iz Pliberka leta 1811. Do	leta	1823.	je	bila privatna ustanova. Od	leta	1823.	do	1869. je
bila en-Orazredna trivijalka pod nadzorstvom cerkve. Leta 1869. je prišla z ostalimi šolami vred pod prosvetno državno, oziroma deželno oblast. Radi naraščanja otrok je bila razširjena leta 1885. v dvorazrednico. Leta 1902. je postala trirazrednica, leta 1908 štirirazrednica, leta 1924. petrazredni-ca in leta 1934. šestrazredna šola. Temu primerno se je moralo povečati tudi šolsko poslopje. Prvo šolo so sezidali 1885. leta, leta 1908. pa že zopet novo, ki so jo morali leta 1927 povečati, pa je kljub temu zopet premajhna. Da se je šola leta 1927. tako lepo povečala in modernizirala gre zasluga takratni socialistični stranki, ki je vodila takrat občino> in šolo ter generalnemu ravnatelju rudnika, ki je :h prezida-
vi	prispeval znatno svoto. Letos poučuje na šoli 10 učnih moči z otroško vrtnarico
Ptuj
Državna moška obrtna šola za pletar-stvo v Ptuju ima značaj nepopolne srednje šole z nižjimi tečajnim' izpitom. Učna doba traja tri šolska leta in prične dne 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razjeda srednje ali meščanske šole ali šest razredov (letnikov) .osnovne šole in imajo najmanje 12 let starosti. Prijave, kolekovane s kolekom Din 5.—, je vposlati vključno do
3.	septembra. Vsak prijavljenec sprejme pismeno rešitev o sprejemu. Pod|robnejša pojasnila daje upravitelj šole.
Športna rubrika
Poziv včlanjenim klubom! Vse klube, ki na zadnjo okrožnico v zadevi letošnjega prvenstva še niso odgovorili, pozivamo, da odgovore najkasneje do 26. t. m., ker bo ta dan seja podzveze, ki bo definitivno odredila prvenstvo in termine. Na kasnejše dopise se ne bo moglo ozirati.
Del. nam. športna podzveza.
Prvenstvo II. razreda v Ljubljani je dalo sigurnega prvaka Slovana, ki je z 19 točkami od 24 dosegljivih na prvem mestu. Njemu sledi Reka s 16, na tretjem mestu pa je delavski športni klub Grafika s 15 točkami. Del. šport. klub Svoboda se je z 10 točkami plasiral na peto mesto ter je pustil za seboj še Marsa in Korotana.
Mladinsko tekmovanje v Ljubljani je v glavnem končano. Odigrati ima samo še Mars tekmi s Svobodo in Ljubljano. V tem tekmovanju mladina Grafike ne sodeluje.. Prvo mesto bo predvidoma zasedel Mars pred Ljubljano z eno točko diference, ako mu v zadnjem trenutku ne zmeša računov mladina Svobode. Ta se nahaja sedaj na predzadnjem mestu, vendar bi samo neodločen rezultat z Marsom Svobodi pomagal n^ šesfo mesto, Ljubljani pa omogočil prvenstvo. _____________________________________
Ključavničar, dober delavec, organiziran in re$3aktiven v delavskem gibanju, dobi stalno^liižbo. Dopise, opremljene s podaji: in' zahtevami, na upravo »Delavske Politike«; Pod istimi pogoji dobi službo kurjač za centralno kurjavo.
Mestno poglavarstvo Maribor.
X. štev. (2481—1936.
Zgradba ‘deške meščanske in dekliške narodne šole v Magdalenskem predmestju licitacija.
RAZGLAS
Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje za zgradbo nove deške meščanske in dekliške narodne šole v Magdalenskem predmestju sledeča dela:
1. Slikarska dela..........................Din	52.311.30
2. Pleskarska dela .......................Din	166.564.50
3. Steklarska dela ........................Din	141.171.79
4. Ključavničarska dela....................Din	61.531.—
5. Pečarska dela..........................Din	17.600.—
6.	Teraco dela ......................*	Din 55.100.—
7.	Tapetniška dela	......	Din 24.600.—
Ponudbe se morajo oddati v sredo, dne 1. Julija 1936 med 10. in 11. uro v roke predsednika ličita;ske komisije na mestnem poglavarstvu v Mariboru, Rotovški trg. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpremembajh in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. Ibr. 70- XXIX z dlne 26. III. 1932. Kavcija v iznosu 5% od uradno proračunjenih vsot se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski in	sicer v vrednotah,	ki	jih siprejema	mestna blagajna.	Kavcija	se	mora	vložiti
do 10.	ure	dne 1. julija 1937.	Ponudbe naj se	predložijo v obliki	v	%	izraženega	popusta
na uradne proračune. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo v pisarni gradbenega nadzorstva na licu gradnje počenši z 22, 6. 1936. Podpredsednik: Žebot Franjo, 1. r.
Zahtevajte vedno in povsod kruh in pecivo iz Delavske pekarne v Mariiicru. I;
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
Telefon . 2324