LISTEK. Turki v Zajckloštru, Jos. G o s a k. Grmade po gordh gor6, v nebo njih plamen šviga. Privrel je Turek, — koder gre, mori, rohni, požiga. Pred Djim je jok, za njim je stok, Pomagaj zdaj nam ve6ni Bog! Ni ga ljndatva n& sveta, ki bi bilo atorilo aažema aarodu toliko aepopiaaega gorja, ai aakopalo tako amrtaega sovraštva, kakor baš Turki. Daai bo že kmalu dveato let, kar ao rdečehlačarji zadajič predirjali Sloveaaki Štajer, veadar še aaa kmet zdaj atiaka pesti, ko le ališi beaedo Turek. S kakaaim gaevom aavdajejo dedeci m babice avoje vauke, ko jim pripovedajejo o razaih grozovitoatih teh aeveraikov izza davaih dai! Ia nmogokrat ae bo Bolace zatoailo v morju večaoati, predao bodo izgiaili zadaji tabori, ae poizgubile pravljice o Baših ^čraih" cerkvicah aa brdib ia gorab, predflo bo zaraala aaaemn ljudatva globoka raaa, ki ao mu jo prizadeli faaatičai apozaovalci Mobameda. Nebroj kroži razaih poveati o juaaskih čiaih aaaih pradedov, ki so pogumao odbijali, ee česče pa podlegli kletemu sovragu. Dovolite toraj i to iz zgodoviae zaameaitega kartuzijaaskega samostana, o čigar imeau pa še sedaj 8pričuje ediaole z zeleflim braljaaom zarasla groblja. Bilo je aa jeaea leta 1531. Emetje 80 baa spravljali otavič, predrobljali po hramih tropiae iB pričakovali samostaaskega oakrbaika fratra Servazija, da pride ia pobere običajao desetiao. rDolgo jih ai letoa, dolgo, sosed Primec", je tožil Podviačaa v avoji kleti, meaeč zapozaele deaetiaarje, ko sta poskušala viasko kapljico, tleakaje z jezikom. nNe morejo od doma", odvrae Podviačaa, rko pa imajo vsi polae roke a popravljaajem zidov; bo saj že gre aovica, da ao Tarki zopet vdarili črez graaico." nBog ae aas usmili, kaj bomo pričeli; ae le pred dverai leti ao oblegali Duaaj ia pri aas požgali Eoajice." BHudo šibo aam je Bog poslal! Eadar Baa ae ukoačajo kobilice, pa pridejo'Turki! Pravim ti, da aiamo več dalefi od aodaega daeva." ¦;¦•' ,[ ^ BMoj oče ao mi pravili, da sbij»red 50 leti ti divjaki z bogatim pleaom obldženi pribruli iz Eoroške črez Vitaaje v Eoajice, ter gaali pred seboj več sto Ijudi. Ta ao 8e bili ea daa uatavili ter aapravili veliko pojediao v župaišču.11 nRadovedea aem, zakaj jih ai tistikrat koajiaki grof aapadel ia aaklestil?" vpraša Primec ia zvedavo pogleda avojega soseda. BHm, — sraka ea, ko drugi. Skrivaj se je govorilo, da so ai v zvezi; aajbrž je že bilo tako!" nDa, da! Naše Batare pravde" aam ae pripozaajo, rajši aas izročajo aeveraikoin." rEb, kaj aam! Mi še že dihamo pod kloatrom, a drugi ao airomaki. Sam križaai Jezus aam pomagaj !" Med tem ko ata atara očaaca tako aiodrovala o budih časih, tlaki ia o Bebeakih zaameajih, so v Žičab aa samoataaski priatavi prav veatao krpali razpokliae po zidih, zbirali orožje, teaali aove zapahe ia zaaaali potrebai ži^ež. Brat Izidor je dal za ailo atrditi tabor krog cerkve sv. Petra, da bi tako taraka moč ae vdarila takoj proti samostanu. Veadar so cerkveae posode ia plasče radi varaosti ae za čaaa preaeeli v klošter, kjer so bile te dragoceaosti le dosti varaeje shraajeae. rTurki, Turki! Bežite, rešite ae!" vpile 80 žeae ia vse zbegaae ia zmedeae letale krog hia, ae zaajoče, kaj aaj bi otele, ko so po gorah vaplamtele grmade ia ko ao avareči streli Bazaaajali, da ae bliža Turčia. Trebalo je maogo pregovarjaflja atraai aiožakov, da so umirili prvi atrah, ia žeae z deco, atarčki ia živiao odposlali v goro, kamor se ai bilo bati turskih roparjev. Velika aaaožica piaaaega ljudstva je hitela v kreber proti Velikemu Sloaiu, da bi aa akriti, majhai, trdajavi podobai samostaaaki zidaaiei* aasla varaega zavetja. Samostaaaka viaičarija je komaj hraaila od vaeh straai bežeče maožice za avojimi trdaimi zidovi. * Nekdanja samostanska viničarija obBtoja še danes z vsemi svojimi obširnimi poslopji v Gornji Subidoli, pod imenora Grad — pol ure nad Ločami. (Eonec prihodnjič.)