SVOBODNO SLOVENIJO Ano (Leto) VI. *+ Buenos Aires, 15. aprila (abril) 1948 N- (Štev.) 8. Pomembno srečanje Konferenca v Bogoti prekinjena domovino, naj gre sam tja in naj polo¬ ži svoj prst v njeno rano. Prav na dan odhoda “Partizanke” — (Bela nedelja) — je govoril evangelij: “Blagor njim, ki niso videli, pa so verovali!” Toda ljudje so Tomaži in prav je in v redu, da gredo tja, kamor g'redo. Mi jim želimo samo: Srečno pot! Prav malo pa imamo vere, da bi se mogli vrniti kaj kmalu nazaj in nam podati pričevanje o svojem videnju in izkustvu. Drugim pa želimo prav tako: Srečen prihod! Naj se jim muka sedmih let spremeni v udobnost tistih, ki odhajajo! Križajo se ladje in zamenjavajo se usode. Kje bo prihodnje srečanje? In kakšno bo ? Mnogo vere imamo, da bodo potni¬ kom “rdeče zvezde” blestele oči od solza razočaranja, potnikom “svetega križa” pa od, veselega pričakovanja nečesa ve¬ likega, mogočnega, kar pride po vsa¬ kem razpetju na križ — od vere da vstajajo tudi grobovi in se trgajo še ta¬ ko železne zavese na dvoje. . . Gledam obe ladji v naši luki: kot je prva bela dlan, oklepajoča se križa, dru¬ ga pa krvava, v nebo dvignjena pest.. . Na krovih obeh je slovenski človek — Bsveta vseameriška konferenca, je začela zasedati v Bogoti, pre¬ stolnici Kolumbije, koncem mar¬ ca in je v prvih desetih dneh za¬ sedanja že načela troje glavnih vprašanj in sicer: 1. organizacija gospodarskega sodelovanja obeh ameriških kontinentov; 2. vpraša¬ nje evropskih posestev v Srednji in Južni Ameriki in 3. skupno obrambo stališče proti rovarjenju Moskve v tem delu sveta. V pra- šanju organizacije borbe proti ko¬ munizmu pa je med drugim Ko¬ lumbija bila tega naziranja, da je treba voditi borbo proti komuniz¬ mu samo na polju ideologije in da hi treba preganjati posameznih komunističnih partij, dokler te ne preidejo k nasilnim sredstvom za uvedbo svoje oblasti v posameznih državah. Vsaka država pa naj sa¬ ma zase odloča o obračunu s ko¬ munizmom in zato skupne obram¬ bne fronte ni potreba, kakor je na pr. to predlagala delegacije čilske republike. Teda deveti dan zasedanja kon¬ ferenca je vso Bogoto zajel val divjega ropanja in klanja; v ne- ' Obispo de San Luis, S. E. Doctor Hi Pasquo vi sit« a los Eslovenos En los primeros dias del mes de Abril el Obispo de San Luis, S. E. Doctor Di Pasquo, hallandose en Buenos Aires, visito algunas veces a los relugiados eslovenos, llegados en el buque "Santa Cruz". En la iglesia del Santissimo Sacramento en Buenos Aires S. E. Di Pasquo oficio una misa de agradecimiento; participaron al servicio religioso el Director del Hotel de Emigrantes, Sr. Krause; los fiscales de la Sociedad eslovena en Argentina y cas i todos los relugiados eslovenos. Durante su sermon S. E. Di Pasquo explico los sufrimientos del pueblo esloveno, el martirio de los relugiados eslovenos y trazo las perspectivas para su nueva vida en Argenti¬ na. Un “Te Deum" concluyo la solemne manifestacion religiosa. Para su visita a la časa de los relugiados eslovenos en Bue¬ nos Aires el Comite esloveno organizo en honor de S. E. Di Pas- quo un solemne aeto. El Presidente de la Sociedad Eslovena, el abogado Doctor Miloč Stare en su discurso elogio la obra del Obispo de San Luis y subrayo la eterna gratitud del pueblo eslo¬ veno para la ayuda tan larga y desinteresada. S. E. Di Pasquo contesto que todo lo hecho fue realizado por sentimientos de la Caridad crištiana. Durante su audiencia especial ante el Presiden¬ te de la Nacion, S. E. JUAN DOMINGO PERON, solicito una solu- cioh completa del problema de los relugiados eslovenos. La visita de S. E. Di Pasquo a los eslovenos permanecera co- mo un acontecimiento inolvidable y un recuefdo de inmenso agra¬ decimiento para la obra en favor de tantos relugiados. ' El ! Na velikonočni ponedeljek — 29. mar¬ ca — je pripeljala ladja “Santa Cruz” nekaj stotin Slovencev - imigrantov iz Evrope, beguncev pred komunističnim nasiljem v domovini, da si v Argentini ustanove novo bodočnost v miru, osebni svobodi in delu. Z veseljem so stopali na tla jutranjega “dobrega zraka”... Ko je ta ladja še stala v luki, pa je 1. aprila prispela titovska ladja “Partizan¬ ka”, da odpelje nekaj sto Jugoslovanov, od toga 120 Slovencev nazaj v Titovo Jugoslavijo, da po dolgi ločitvi zažive od prislužka svojega dela tujcu med doma¬ čimi v udobnem počitku. Z Veseljem so vstopali na brod v siju večerne “rdeče zvezde”... Pomembno srečanje v buenosaireškem pristanišču. Prvi beže iz kraja, ki je drugim “po¬ doba raja”: dva svetova sta se srečala in si tu pogledala iz oči v oči. Kaj vidim v njih dnu? V očeh prvih, ki so prihajali z ladjo, •nosečo tako pomembno ime “Sveti križ”, je ležalo veliko razočaranje nad. domovino, žalost nad tisočimi mrtvimi, ki so ostali tam; trpljenje sedem muke- polnih let: štirih let dveh okupacij in državljanske vojne, ter treh let begun¬ skega tavanja; razočaranje nad živimi v domovini, zaradi česar so jo zapustili zavestno, premišljeno, s samoodločbo vo¬ lje, da nočejo živeti še pod tretjo okupa¬ cijo najhujšega nasilstva in najodvrat- nejšega azijskega zavojevalca. Oči se jim svetle od radosti, da stopajo na tla osebne svobode prav na praznik Vsta¬ jenja, ki jih bo odrešil beračije za mi¬ lost sveta ter jih postavil zopet kot ljudi med ljudi. V očeh drugih pa je ležalo hrepenenje po domovini. Videl si ljudi, ki so vsa ta kruta leta svetovne morije prežive¬ li v udobnosti in delu zase in za svo je družine v upanju, da bo razpal faši¬ zem, ki jih je pognal v svet, in se bo znova odprla pot domov, kjer bodo s prislužki svojih rok zopet zaživeli v na¬ ročju svojih družin in doma mirno udob¬ nost kot Amerikanci-rentirji, pa tudi kot navdušeni narodnjaki v dobi vstaja¬ jočega velikega, vseslovanstva in vse- bratstva čez celine vsega sveta. . . Hej, zlata doba, ko se bo trpki kruh tujine spffemenil v belo pogačo doma; ko bo¬ do žulji, dobljeni za tujca, rodjli blago¬ stanje v počitku domače peči v “svobod¬ ni” domovini, delu “velike.slovanske bo- dočnosti”... Oči se iim svpt.le kovanja nečesa yplikega, močnega, kar so jim kot mavrični sen slikale hlastajo¬ če besede časopisov in govornikov,, va¬ bečih domov, domov... v raj pod rde¬ čo zvezdo... ■:iPri prvih — .razočaranje in beda, pri drugih — pričakovanje in bogastvo, pri obeh pa sreča: sroča, da stopajo z ladje iz Evrope na ameriška tla, in sreča, da vstopajo na ladjo vjEvropo z ameriških tal. . . Ladji, zasidrani v luki, pa gle¬ data, to.srečanje, ki je slovo : ena s svet¬ lim imenom na boku “SVeti' križ”, dru¬ ga na dimniku z ■ ‘‘rdečo peterokrako zvezdo”. Mnenja smo, da je vse čisto prav in v redu. Kdor ne verjame razočarancem nad in še pogledata. Rumen val pod njima je kot moten čas, ki ju vezoč razdvaja, kot da sta. na različnih obaiih. Kaj lah¬ ko vodo zjasni? Zato pa so — razočaranja: čistijo zrak in vodo in oči, da se vidimo na istčm vala in se poznamo jasno ;kot po viharju. “Santa Cruz” je priplula iz take bur- je. . . “Partizanka” s harmoniko zavija v ciklon. . . PRIHOD SLOVENCEV V zadnjem čas-u je prišlb zopet' vfeč 5319vehclv z različrMfni ladjami v Argentino. Z ladjo “La Crois” je 16. III. prišjo 13 Slovencev, 19. III. z ladjp “,§estri<3re” 3, “Laura” 22. III. — 9, “Argentina” 26. III. — 5, “Santa Cruz” 29. III. — 517; “Tu- cuman” 1. aprila — 11, “Griti” 2. aprila — 1; “Ravello” 3. IV. — 44 (R.A.F.). Napovedanih je še več ladij, med prvimi “Gerusaleme” in “Philippa”, katerih vsaka bo pri¬ peljala nekaj Slovencev. V Bagno- liju sp pripravlja večji transport za prvo polovico aprila. Kdaj bo odšel in kdaj bo prišel sem, še ni naznan.iano. Za mesec april je predvčdenih več transportov manjših skupin. kaj urah se je pokazalo, kaj more¬ jo komunisti napraviti s prestolni¬ co države, ki že petdeset let ni ime¬ la nobenih revolucionarnih pre¬ obratov. V petek 9. aprila je bil izvršen atentat na voditelja libe¬ ralne stranke Gaitana in nekaj mi¬ nut nato se je začelo ropanje in požiganje po mestu. V prvem hipu se je celo zdelo, da gre za obračun med liberalno in konservativno stranko; toda kmalu se je izkaza¬ lo, da so tokrat staro nasprotje med dvema glavnima strankama izrabile tretje sile in sicer — ko¬ munisti. V nekaj urah je bila nato sestavljena skupna liberalno-kon- servativna vlada, ki je med prvimi ukrepi proglasila objavo, da je Kolumbija prekinila diplomatske stike s sovjeti v Moskvi. Komunistično zaroto pri tej re¬ voluciji dokazujejo naslednji do¬ godki : 1. ko se je začela konferen¬ ca v Bogoti, so komunisti prepla¬ vili mesto z letaki napadajoč Mar¬ shalla in ameriški “imperializem”; 2. na predvečer umora liberalne¬ ga voditelja Gaitana je vodstvo kom. partije imelo sejo in izdalo posebne ukrepe za določene do-' godke; 3. takoj po atentatu so ljudje morilca tako zdelali, da ni mogoče spoznati njegove identite; 4. komaj je bil umor izvršen, so že bili na svojih mestih komunistič¬ ni voditelji, ki so dirigirali mno¬ žico in jo usmerjali, kaj in kako naj ropa in požiga; 5. komunistič¬ na delavska zveza je takoj razgla¬ sila splošno stavko in ponudila, podporo liberalcem za maščeva¬ nje; 6. v sosednih mestih so komu¬ nisti sprožili nemire nekaj ur po¬ prej, predno je bil Gaitan v Bogo¬ ti ubit; 7. med voditelji, ki so vo¬ dili množico pri nemirih, so bili tudi ruski in drugi inozemski ko¬ munistični agentje. V Bogoti so komunisti priredili to revolucijo kot generalno vajo za slične akcije; za vsak del sve¬ ta imajo komunisti tak načrt, ka¬ kor to odgovarja krajevnim oko¬ liščinam. Stalin zato ovira mir v Evropi, da bi preprečil gospodar¬ ski dvig in napredek, ki bi prehi¬ tel načrte sovjetske oboroževalne industrije^ po komunističnih raču¬ nih pa je treba preprečiti, da bi Južna Amerika postala eden naj¬ važnejših virov za uravnovešeno gospodarsko sožitje in napredova¬ nje nekomunističnega Sveta. NAŠIM NAROČNIKOM! Naše naročnike vljudno prosimo, da nam Sporoče naslove tistih svo¬ jih znancev in prijateljev, ki še niso naročeni na naš list, pa bi to račji storili, če bi izvedeli zanj. Vemo, da žive naši rojaki po vseh delih Ar¬ gentine in lužne Amerike, zato smo prepričani, da bo sleherni storil ve¬ liko uslugo, če omogoči prejemanje lista tistim, ki bi vsaj po našem li¬ stu, če ne morejo drugače, radi pri¬ padali naši slovenski skupnosti! "Svobodna Slovenija". Stran 2. S V O 2 O O N A SLOV ,C N 11 A Štev. 8. ŠKOF Or. Dl PASQLO MED SLOVENCI V času, ko je prispela ladja “Santa Cruz” v Buenos Aires, se je tu mudil tu- id prevzvišeni škof iz San Luisa Dr. Di Pasouo, velikodušni prijatelj in dobrot¬ nik slovenskih imigrantov. Tudi to pri¬ liko je prevzvišeni vladika porabil zato, da je po svoje — to je očetovsko —• po¬ zdravil novodošle Slovence. Že takoj drugi dan jih je obiskal v Imigracijskem hotelu ter se z njimi pri¬ jateljsko razgovarjal, predvsem z bo¬ goslovci, katerim je preskrbel nadalje¬ vanje bogoslovskih študij. 1. aprila je daroval — kot zahvalno sv. daritev za Slovence in njihov srečni prihod čez morje — sveto mašo v cer¬ kvi SS. Sacramento v ulici San Martin, katere se je udeležilo vodstvo Imigra- cijskega hotela z direktorjem g. Krause- jem na čelu ter skoraj vsi Slovenci nc- vodošleci z odborniki Društva Slovencev. Med sv. mašo je imel prevzvišeni lep nagovor na tenio “vera, upanje, ljube¬ zen”, poudarjajoč borbo Slovencev za ohi'anitev vere med svojim narodom ter njihove velike žrtve in trpljenje; vži- g-al jim je upanje, da stopajo na zemljo, kjer so ljudje prav tako prežeti žive vere, in jih bodo sprejeli z veliko lju¬ beznijo; toda tudi Slovenci naj odpuste svojim sovražnikom, zaradi katerih so morali toliko trpeti doma in v pregnan¬ stvu, da bodo v novi deželi živeli iz Ljubezni in da bodo deležni ljubezni. Govor prevzvišenega škofa je prevajal g. Janez Hladnik, ki je še posebej po¬ jasnil argentinskim udeležencem p.,men slovesnosti. Na koncu sv. maše j? pre¬ vzvišeni zapel Te Deum, kateremu je od¬ govorila vsa cerkev z mogočnim “Tebe Boga hvalimo”. Prevzvišeni g. škof je ponovno obiskal slovenske novodošlece v Hotelu 2. apri¬ la ter sč dal večkrat slikati z njimi. Zlasti z bog-oslovci in otroki. Zvečer istega dne pa se je odzval va¬ bilu odbora Društva Slovencev na izred- ; no slavnostno sejo, ki se je je udeležil v spremstvu častnega predsednika dru¬ štva g. Janeza Hladnika in župnika — gospodarja poslopja, v katerem ima društvo prostore, g. Figallo-ja. Ob na¬ vzočnosti vseh odbornikov je predsednik odvetnik g. Miloš Stare pozdravil Pre¬ vzvišenega v kratkem nagovoru, v ka¬ terem je poudaril, da smo Slovenci, kot protikomunistični brezdomci, veseli vsa¬ ke dobre besede ob prihodu v Argenti¬ no, prevzvišeni g. škof pa se jo tudi z -velikodušnimi dejanji in prav z očetov¬ sko ljubeznijo zavzel za nas in nam uti- xa pot za novo življenje. Pokazal je ednstveni primer, kako se je vživel v bistvo slovenskega naroda kot že po tra¬ diciji izrazito katoliškega, v zadnji do¬ bi pa tako 'odločnega proti komunistično borbenega, ter je zato ponudil zavetje najprej njegovemu duhovskemu nara¬ ščaju, ter mu rešil bogoslovno fakulteto. Potem pa je tudi ponudil prvo streho družinam z mnogimi otroki kot oporo pri prvih korakih k ustvarjanju novih eksistencij. “Vaše ime, Prevzvišeni, bo ostalo zapisano v naših srcih in v naši zgodovini kot enega prvih in največjih dobrotnikov novodošlih Slovencev v Ar¬ gentini!” Prevzvišeni se je nato zahvalil za po¬ zdrav, poudarjajoč, da se prava krščan¬ ska karitas ne sme javljati samo v be¬ sedah, temveč predvsem v dejanjih. Po¬ vedal je, kako je prišlo do tega, da se je odločil sprejeti slovensko veliko se¬ menišče. In potem še družine, nudeč tim hišo, ki naj jim nudi prvo pomoč, do¬ kler se ne osamosvoje, na kar naj pre¬ puščajo prostor novim prihajačem. Svo¬ jo veliko naklonjenost je pokazal tudi s tem, da se je v avdijenci pri predsed¬ niku Naroda generalu Peronu, zavzel zn celotno rešitev sloveinskega begunskega vprašanja, zlasti za one reveže, ki čaka¬ jo na rešitev v Avstriji in Nemčiji. Pre¬ vzvišeni je ostal v prijaznem pogovoru z odborniki društva še dobro uro. V soboto 3. aprila se je Prevzvišeni g. škof odpeljal v mesto svoje stolice, ka¬ mor je povedel 12 slov. bogoslovcev, 3 duhovnike in nekaj bogoslovskih kandi¬ datov. Prevzvišenemu g. škofu Dr. Di Pas- quo, velikemu dobrotniku Slovencev, že¬ limo Slovenci še mnogo let življenja v duhovno rast njegove škofije, in z upa¬ njem, da bi mu slovenski duhovniki mo¬ gli biti pri tem v oporo in pomoč, slo¬ venski imigranti pa v veselje! IZ VSEGA SVETA V Združenih državah je predsednik Truman podpisal Marshallov načrt za pomoč Evropi in je bil za predsednika komisije, ki bo podporo nakazovala, imenovan ameriški industrijalec Hoff¬ man. — Obenem se utrjuje v USA pre¬ pričanje, da je možno ohraniti mir sa-" mo tedaj, če bo vojna sila USA tako mo¬ čna, da bo sleherni napadalec (Rusija) vedel, da je napad obsojen na neuspeh in napadalec obsojen na popolno uni¬ čenje. — Vojni minister Forestall je ponovno izjavil, da sovjeti atomske bom- KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Med Španijo in Argentino je bila pod¬ pisana nova gospodarska pogodba. Predsednik Gospodarskega sveta Miran¬ da je v posebni izjavi povdaril, da nova pogodba ni le izraz gospodarskih potreb in ni navadna trgovinska pogodba, am¬ pak prevevajo to pogodbo tudi posebna čustva prijateljstva in posebne poveza¬ nosti, ki jo čuti Argentina do svoje “do¬ movine - matere” Španije. Pogodba je bila podpisana v slavnostni obliki v vladni palači v navzočnosti generala Perona in najvišjih državnih predstavni¬ kov. — Pogodba določa med drugim, da dobi Argentina v španskem pristanišču Cadizu svobodno zono, ki bo nosila ima po generalu Peronu. Visoko odlikovanje' je v imenu držav¬ ne oblasti izročil general Peron škofu v Resistenciji za njegovo veliko socialno in kulturno delo v pokrajini Chaco. škof Nicolas Di Carlo je prejel odlikovanje na posebni slovesnosti v vladni palači v navzočnosti obeh kardinalov Argentine, apostolskega nuncija in drugih odličnih osebnosti. Mezdno gibanje v bančni stroki še ni zaključeno in še vedno grozi ponovna stavka bančnih nameščencev. Vladne oblasti so objavile več pojasnil, ki do¬ kazujejo, da to gibanje ni bilo zgolj stro¬ kovno, ampak da je bilo tudi pod vpli¬ vom ljudi, ki so hoteli rušiti enotnost argentinskih strokovnih zvez. Vlada je imenovala posebnega komisarja, ki bo vodil naprej celotno gibanje. Dan delavstva bo vsa Argentina sla¬ vila slovesno dne 1. maja. Vso proslavo bo vodila glavna argentinska Splošna zveza. V prestolnici bo glavna proslava na Nueve de Juiio. Posebna delavska zastopstva bodo prišla s posebnimi vla¬ ki iz vseh glavnih središč Argentine. Na glavnem zborovanju bo sprejeta resolu¬ cija, ki pravi, da naj se v ustavo sprej¬ me Listina o pravicah delavcev. Argentinska vlada je ponudila Danski sklenitev nove petletne trgovinske po¬ godbe. Argentina bi na Dansko izvažala zlasti žito, olje in razne industrijske proizvode. Argentinski izvoz bi dosegel vsoto 25 miljonov dolarjev in Danska bi polovico argentinskega blaga plačala s svojimi industrijskimi proizvodi, ostalo polovico pa. z dolarji in funti. Argentina je pripravljena Danski ponuditi dolgo¬ ročno posojilo v dolarjih in funtih. Argentinska šolska križarka “Argen¬ tina “bo dne 20. aprila odplula na veliko krožno potovanje okoli sveta. Nova uprava podržavljenih argentini skih železnic je sklenila povečati in mo¬ dernizirati argentinski železniški park. I ako je uprava že kupila 75 najmoder¬ nejših lokomotiv v Združenih državah. Argentinski parnik “Rio Artel” je že pripeljal prve štiri lomptive; ostale lo¬ komotive bodo vse pripeljali na argen¬ tinskih parnikih iz Združenih držav. [Načrti za tretjo vojno V teh mesecih se toliko govori o tre¬ tji vojni in v nekaterih predelih (Ber¬ lin, Perzija, Trst in Grčija) od časa do časa napetost tako naraste, da se' zdi, da bi zadostovalo, da kdo prehitro spro¬ ži puško, pa bi že bili v novem metežu. Zato objavljamo danes poročilo o tem, kako se v španski častniški šoli uče o načtrtih za tretjo vojno. S tem poučeva¬ njem so v Španiji začeli že v letu 1945, brž ko se je končala druga svetovna voj¬ na. Generali, ki poučujejo na šoli, so po¬ stavili datum za izbruh vojne med Ru¬ sijo in Ameriko v leto 1970 in bi se po njihovem vojna takole razvijala: Ruska ofenziva: Sovjetska vojska se bo razlila v vojno s sodelovanjem nem¬ ške armade. Najprej bi sovjetska voj¬ ska zasedla Severno Afriko in sicer pod¬ ročje od Tripolitanije do Dakarja. To področje bi sovjetska vojska rabila za letalske napade na Združene države. Istočasno bi sovjetske vojska z komun, zavezniki zasedla Skandinavijo, Groen- landijo in Islandijo. Takoj nato bi Rusi vdrli v Združene države čez Alasko in ruske čete iz Groenlandije bi prodirale čez Labrador ter se združile z vojsko ki bi prišla iz Alaske. Istočasno bi se izkrcale v Braziliji sovjetske čete, ki bi jih prepeljali tja na letalih iz Senegali- je v Afriki. Med tem bi pa v sredini evropskega kontinenta ruske čete pro¬ drle v Francijo, jo zasedle in vrdle v Španijo, kjer bi v Andaluziji ruska ar¬ mada ščitila bok sovjetske vojske v Se¬ verni Afriki. Ameriška ofenziva: Če bi Amerikanci prehiteli Ruse v ofenzivi, tedaj bi se ameriška ofenziva istočasno razlila iz Nemčije in iz morskih predelov v Se¬ vernem morju in na Egejskem morju; pomožne ofenzive bi se razlivale iz Per¬ zije in iz Baltike in iz Alaske čez Be- rinški preliv. Afrika bi bila največje ameriško vojno oporišče. Naloga Špani¬ je bi bila, da prepreči, da bi ruske pod¬ mornice izplule iz Sredozemskega mo¬ rja. Španija in Anglija bi bili veliki le¬ talonosilki za strateške napade v Evro¬ po. Obe ti oporišči bi bili tem važnejši, ker sta Turčija in Perzija preveč ran¬ ljivi in ker sta Italija in Francija pre¬ več negotovi v političnem oziru. Koncem marca pa je general, ki po¬ učuje na šoli strategijo, že prestavil čas vojnega obračuna in sedaj uči, da bo ta vojna “najkasneje v letu 1952, mogoče pa že v letu 1949.” Rekel je: “V treh dneh bodo Rusi v Brestu ob Atlantiku in naloga naše vojske bo, da zadrži Ruse na Pirenejih. Vzdržati bomo morali ta¬ ko dolgo, da zavarujemo ameriške pro¬ metne zveze v Sredozemsko morje in s petrolejskimi vrelci na Bližnjem vzho¬ du”. PODPIRAJTE NAŠ USI! be nimojo in vodilni strokovnjaki za atomsko energijo povdarjajo, da sovje¬ ti sicer vedo za podatke o atomski ener¬ giji, toda še dolgo ne bodo imeli indus¬ trijskih naprav za proizvajanje atomske energije. — V Bogoti je ameriški za¬ stopnik predlagal ustanovitev fonda 500 miljonov dolarjev za pomoč južnoame¬ riškim državam, zastopnik Argentine pa je predlagal ustanovitev Medameriške banke s kapitalom 400 miljonov dolarjev za podeljevanje kreditov južnoameriš¬ kim državam. V Evropi se vsa pozornost osredoto- čuje okoli tistih točk, kjer so “štirje ve¬ liki” še obsojeni na skupno sodelovanje in sicer na Berlin in Dunaj. Ker sovjeti ne morejo s svojo “mrzlo vojno” izselje¬ vati niti v Varnostnem svetu Združenih narodov, niti na konferencah štirih zu¬ nanjih ministrov, ker so te odložene naj¬ brž za vedno? pritiskajo na zaveznike tam, kjer še morejo in to je v Nemči¬ ji in Avstriji. Iz Berlina hočejo prisili¬ ti zaveznike na umik iz mesta, in isto se sedaj pripravlja v Avstriji. — Potem ko so Sovjeti zaprli železni zastor nad Češkoslovaško, skušajo sedaj svojo stra¬ teško obrabno črto izenačiti še v Avstriji in Nemčiji in vključiti v so¬ vjetski komunistični sistem še tiste de¬ le Avstrije in Nemčije, ki so pod so¬ vjetsko okupacijo. — V Italiji bodo ▼ nedeljo 18. aprila volitve in splošno prevladujejo napovedi, da komunistični blok ne bo dobil toliko glasov, kakor se je to predvidevalo pred nekaj tedni (40% glasov). —- Finska je podpisala *' pogodbo s sovjeti v Moskvi, vendar do¬ ločbe niso iste kakor v pogodbah med sovjeti in balkanskimi sovjetskimi sa¬ teliti. Ob podpisu pogodbe s Finsko je celo Stalin poveličeval pomen malih držav in njihovo enakopravnost z veli¬ kimi sosedi (kakor da bi svet mogel po¬ zabiti, da je nekaj tednov poprej Češko¬ slovaška ravno zaradi Stalinovih spletk izgubila svojo neodvisnost in svobodo). — Pri delnih občinskih volitvah v An¬ gliji pa je delavska stranka izgubila precej glasov v korist konservativcev. V Aziji je težišče vseh spornih zadev še vedno osredotočeno v Perziji, kjer ho¬ če sovjetska vlada doseči oslabljanje vseh ameriških in angleških vplivov. Toda tam, kjer bo verjetno najprej iz¬ bruhnil prihodnji konflikt, postopajo so¬ vjeti mnogo bolj zakulisno in previdno kakor pa na pr. na spornih točkah v Evropi in drugod. Spori v Nemčiji in Avstriji ter nemiri v Južni Ameriki so le manevri sovjetskih priprav, ki naj odvrnejo pozornost od glavnega prede¬ la: od Perzije in Dardanel. V vsej ruski zgodovini pa je bil (in še bo) ta predel najtrši: ruska vojska se je otresla Na¬ poleona in Hitlerja, ko je branila svojo zahodno mejo proti vdoru iz Evrope, iz¬ gubila pa je več vojn na jugu (vojni po¬ hodi carjev proti jugu in izgubljena krimska vojna v letih 1853-56.). Tudi vojske mongolskih kanov so izkrvavele v teh področjih. OPOZORILO Našim naročnikom in prijateljem spo¬ ročamo, da smo doslej vsem naročnikom razposlali vseh seden številk našega lista in da z današnjo številko prejema¬ jo 8. številko. Ni pa izključeno, da ta ali oni zaradi raznih okolnosti te ali on« številke ni prejel. — Vse tiste, ki lista v redu niso prejeli, prosimo, da nam to sporoče, da izvedemo potrebne reklama¬ cije. TISKOVNI SKLAD Za tiskovni sklad “Svobodne Sloveni¬ je” so darovali: F. M. 2.50; J. A. 5.—; V. F. 4.—; N. N. dolarjev 50.—- Iskrena hvala! Štev. 8. S / C E O D N A SLOVENIJA Stran 3. Društvo za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko Zvezo je imelo •občni zbor v Beogradu. Dosedaj je bil predsednik slovenski komunistični pu¬ blicist Boris Ziherl. V novem odboru so sedaj naslednji Slovenci: Josip Rus, sod¬ nik; Marjan Jurkovič, književnik; Bo¬ jan Štih, časnikar; Božidar Jakac, sli¬ kar; Boris Kalin, kipar; Boris Ziherl, publicist in Vanda Novosel. Novi pred¬ sednik pa je Srb Marjan Sulmovič. Umrli so: Vera Stanko (nenadoma); Marija Ilc, gostilničarka, Dolenja vas pri Ribnici; Francka Kulis, trgovka v Ljubljani (nenadoma); Cecilija Kavč- nik. vdova preds. apel. sod.; Anton Vršek, Kranj; Janko Kramer, šolski u- pravitelj v pokoju v Celju; Matija Men- cej, bivši župan na Igu; Jože Smertnik, ravnatelj Celjske posojilnice v p.; Ri¬ hard Studnicny, obratovodja v Maribo¬ ru; Zavodnik Jakob, poštni uradnik v pokoju, Ljubljana; Val. Colarič, vdova po majorju; Matej Vunderl, učitelj v Ptu¬ ju; Leopold Ružič, železničar v Murski Soboti; Oskar Vračko, policijski svet¬ nik v p. v Ljubljani; Marija Menciger, roj. Polajnar na Jesenicah; dr. Franc Janžekovič, ravnatelj v. p.; Franc Do¬ lenc, pasar v Ljubljani; Ivan Gole, Do¬ lenji Logatec; Mara Smole-Supan, Lju¬ bljana; Alojzija Volavšek, Radna pri Sevnici; Franc Ozvatič, župnik v Šmart¬ nem pri Rožni dolini na Koroškem; Re¬ so Flisar, gostilničar v Murski Soboti; Lado Velkavrh, gostilničar v Ljubljani (zadet od zločinske roke, kakor pravi osmrtnica); Ciril Lilek, poštni inšpek¬ tor v-pokoju, Ljubljana; Marija Cihelka- Zimmerman, vdova po nadsvetniku, Za¬ gorje. Ljubljanski listi so le zelo kratko pi¬ sali o tragični srmti češkoslovaškega zu¬ nanjega ministra Masaryka. Ljubljanska univerza bo tudi proslavila 600 letnico Karlove pniverze v Pragi. Štetje prebivalstva so dne 15. marca izvedli v vsej Jugoslaviji. Listi so nekaj . dni prej navajali podrobnosti in pisali, da bo štetje podprlo izvajanje petletke. Hud in grd napad na msgr. Podgorca zaradi obnovitve Družbe - sv. Mohorja v Celovcu je dne 14. marca napisal v Slo¬ vanskem poročevalcu prof. dr. Anton Trstenjak. Kulturne nagrade je v marcu razde¬ lila beograjska vlada. Od Slovencev so prejeli nagrade: Miško Kranjec za ro¬ man “Fara sv. Ivana”, Joža Horvat za dramo: “Past pred nosom”; Josip Vid¬ mar za prevod “Šola za žene”; Zdenko Kalin in Karel Putrih za kip “Na Ble¬ du”; kiparja Boris Kalin in Franjo Smerdu za kip “Na Bledu”; slikar Pen¬ gov za fresco “Na Bledu”; Marjap Ko¬ zina za simfonično pesnitev “Ilova go¬ ra”; Trost Anton za koncertno delo; re¬ žiser Stupica za režijo drame “še tak lisjak se nazadnje ujame”; Hinko Les¬ kovšek za režijo “Figarove svatbe”; na¬ grado sta tudi prejela igralca Stane Se¬ ver in Božena Kraljeva. Cene piva v Ljubljani: pivo v stekle¬ nicah 10.50 do 11.50 din; pollitrski vrček 9 do 10 din; 3/10 litra 5.50 do 6.50 din. Na mamutski skakalnici v Planici so bile dne 14. marca tekme. Od tujcev so prišli ls Švicarji, Poljaki in Francozi. Dosegli so: Finžgar 97 m; Polda 120 m (d)> — d — pomeni dotik in ne padec; drugi skok 109 m (jugoslovanski re¬ kord); Ražinger 82, Zalokar 102 (d), 100 m; Mežik 100, 106 (ima nepreko- sljiv stil in pomeni po izjavi tujcev sve¬ tovno kvaliteto; Pribošek, 100, 106; Švi¬ carji: Blum 102; Tachanen 106, 109 (p); Zurbrigen 100 (p); Stump 99; Francija: Lichini 103, 107 (p); Monier 102, Char- let 107. Pri popoldanskih skokih pa so dosegli Mežik 108 m; Razinger 95; Zalo¬ kar pa se je ponesrečil, ker je izgubil ravnotežje takoj pri odletu, vendar po¬ škodbe niso smrtne; Švicar Blum 121 m s padcem; Poljak Wieczorek 82 (p); Novice iz Polda pa je tega dne popoldne letel 120 m in pristal samo z dotikom rok, a brez padca, vendar skok ne bo priznan. Ljubljanski listi so se dne 12. marca silno razhudili in objavili Tanjugovo poročilo pod velikim naslovom: “Vojni zločinci iz Italije odhajajo v Argentino”. Tako pišejo: “Skupina 1100 mednarod¬ nih vojnih zločincev iz taborišča za ta- koimenovane bugunce v Italiji je odpoto¬ vala iz Napolija v 'Argentino z ladjo “Santa Cruz”. S tem transportom je od¬ potovalo tudi mnogo fašistov, četnikov in ustašev, vojnih zločincev, ki jih ita¬ lijanske oblasti niso aretirale kljub za¬ htevam jugoslovanskega poslaništva v Rimu. Z isto ladjo je odpotovala tudi skupina 300 inozemskih vojnih zločin¬ cev, ki so jo s posebnim vlakom pripe¬ ljali iz Nemčije v Neapelj. V transpor¬ tu so razen jugoslovanskih tudi poljskih in madžarski fašisti. Tako sta v zad¬ njih treh mesecih ameriški ladji “San¬ ta Cruz” in “General Blake” prepelja¬ li iz Italije približno 3000 mednarodnih vojnih zločincev v Argentino, Peru in Venezuelo”. Poročilo je datirano iz Ri¬ ma, kjer je dopisnik Tanjuga neki Opa- čič. “Tanjug” proglaša za vojne zločin¬ ce vse, ki niso komunisti. Dve slovenski novi maši sta bili na velikončni pondeljek v Rimu. Oba novo- mašnika Vodeba Rafka in Šegula Fran¬ čiška je na velikončno nedeljo posvetil kardinal Fumasoni - Biondi v kolegiju Propaganda Fide. Učbenik v slovenskih šolah: Ljublja- ska komunistična vlada je za slovenske šole predpisala kot učbenik za zgodovi¬ no knjigo sovjetskega zgodovinarja Mi- sulina: “Zgodovina starega veka.” V tej knjigi so tudi tile stavki: Znanost je do- kozala, da ni živel nikak Kristus; “Sv. pismo obsega proizvode hebrejske lite¬ rature in množico drugih bajk.” S tako lažiznanostjo sedaj v Sloveniji komunisti ubijajo v mladini versko prepričanje. Beg iz Jugoslavije: Koncem marca je na dan pribežalo v* Italijo 11 mladenčev, ki ne marajo na vojaški rok v Titovo vojsko. Izlet k Gospe Sveti: Slovenski be- gTjnči iz vse Koroške zlasti pa iz Spita¬ la, so na velikonočni pondeljek prire¬ dili romanje k Gospe Sveti. Daši je bilo precej ovir in težav, je vendarle roma¬ nje k temu najstarejšemu slovenskemu Marijinemu svetišču izredno lepo uspe¬ lo. Smrtno sta se v Brdih ponesrečila oz- novca Sirk Alojzij iz Hlevnika in neki tov. Lado iz Vipolž. Beg družin: Iz Robedišča v Kobariš¬ kem kotu je ponoči dne 9. marca po¬ begnilo v Italijo pet družin, skupno 29 oseb. Pobegnili so, ko so bile na meji straže odsotne. Dve smrtni obsodbi: V Beogradu je bila velika razprava proti uradnikom zveze nabavno - prodajnih zadrug Srbi¬ je. Obtoženci so se zagovarjali zaradi ta¬ tvin in poneverb in sta bila na smrt ob¬ sojena Slovenca neki Miha Erze in Jo¬ sip Gabršček. Kaj je z Uršičem? — Lansko leto so komunisti na Goriškem ugrabili direk¬ torja lista “Demokracija” drja Andreja Uršiča in ga odveli v Jugoslavijo. Trža¬ ški listi so dne 23. marca objavili novi¬ co, da je neka oseba, ki je bila zaprta v Sežani, v sežanskih zaporih spoznala slovenskega časnikarja Uršiča. Tam so ga sodili in odpeljali v koncentracijsko taborišče Lepoglavo. Preureditev Ambroževega trga v Lju¬ bljani: Na tem trgu in v bližini bodo zgradili pet velikih stanovanjskih blo¬ kov tako, da bo Zarnikova cesta pro¬ drla na Poljansko cesto in čez Poljan¬ sko cesto na šentpeterski nasip; tako Slovenije bodo napravili najkrajšo zvezo med Do¬ lenjsko cesto in severnim delom Lju¬ bljane. V novem bloku bodo petnad¬ stropne stanovanjske hiše in v vsem bloku bo 90 samskih in 53 dvosobnih družinskih stanovanj. V teh hišah bodo smeli stanovati le člani sindikatov in ti¬ sti, ki bodo najbolj prispevali pri pro¬ stovoljnem delu na teh stavbah. Umrl je v Zagrebu nadžupnik dekan Julij Vajda. Umrl je 10. febr., pokopan pa je bil dne 13. febr. istotam. Osmrtni¬ co v listih je priobčil dr. Peter Kova¬ čič. opat celjski. Preselitev beguncev v Italiji. — Po poročilih iz Italije so zavezniške oblasti v zadnjem času preselile večino begun cev iz dosedanjih taborišč v Barletti in Trariju v taborišče Bagnoli pri Neap¬ lju. V to taborišče so preselili vse one begunce, ki imajo že vize za emigracijo v Argentino, že pred preselitvijo večine beguncev iz Barlette in Tranija v veli¬ ko zbirno taborišče Bagnoli, je prišla v to taborišče tudi večina slovenskih be¬ guncev iz senig-alskega taborišča, ki se¬ daj vsi čakajo na prevoz v Argentino. V Južnih Tirolah in sicer v Freiber- gu se je dne 25. marca smrtno ponesre¬ čil logaški župnik Anton Skubic. V Freiburgu je pokojni živel nad eno leto in je imel pri sebi 80 letno mater in sestro. PO A R G Novcdošli slovenski imigranti se zanimajo za življenje v raznih krajih Argentine. Zato objavljamo nekaj poročil, ki smo jih prejeli. Ognjena zemlja. Zadnja skupi¬ na Slovencev — 7 po številu—, ki je odšla januarja na delo na Ognje¬ no zemljo, nam sporoča, da zaslu¬ žijo tam kar dobro. Nekateri za¬ služijo po 2 in % pesosa na uro, drugi, ki postavljajo parkete, pa po 3 pesose na uro. Klima ni ne¬ zdrava, vendar ni za takega, ki je občutljiv za prehlade. Vreme se namreč zelo spreminja: dež pa zo¬ pet mraz, itd. Veter močno piha in zelo pogosto. Ognjena zemlja je znana kot zelo vetrovna dežela. Entre Rios. Slovenec poroča od tam, da je klima približno taka kot v Buenos Airesu, samo da je bolj vroče. Povprečna je 18 9 . Ko¬ marjev pa ni niti toliko kot v Bs. As. Zaslužek je slab. Dober spe¬ cialist ima 10-12 pesov na dan, na¬ vadni delavci pa 6-7 pesov na dan. živež je malo cenejši, sadje pa je draži e kot v B. A. Stanovanje ni lu problem. Ko si človek zasluži par sto pesov, si že lahko postavi barako, ker je svet brezplačen. Včasih ga sicer zalije voda, a to le malokdaj. Mogoče enkrat vsakih 15 let kake 1/2 m visoko. Stano¬ vanje se dobi tudi v mestu, ki šte¬ je okrog 45.000 prebivalcev. Dru¬ ge industrije razen lesne in mesne ni. Cordoba. Dela v Cordobi je do- velj. Prednost pa imajo zidarji in mizarji. Podnebje je za naše ljudi ugodno. V bližini mesta so v liki hribi. Slovencev staronaseljencev je kakih 200. Žive dobrovečina ima svoje hiše, pa tudi velike hi¬ še. Nekateri imajo poleg službe tu¬ di majhne trgovine. Slovenci sta- ronaseljenci imajo tudi svoje’ dru¬ štvo, ki ima lastno hišo. Toda dru¬ štvo je pod precejšnjim vplivom komunistične propagande. še iz Cordobe: Titovski poslanik vArgentini, generalni major Fran¬ ce Pirc je v drugi polovici marca obiskal Cordobo. Toda godilo se mu je tamkaj zelo slabo, ker so mu Navodila kominforma. — Kominform je naročil komunistični partiji v Italiji, da moraju njeni člani nadzirati in vohu- n i t i jugoslovanske antikomunistične emigrante in v Beograd nato poročati vse, kar jim je naročeno. Ista navodila je kominform dal drugim komunističnim partijam v državah, kjer žive antikomu- nistični begunci. Nabori. — Neko poročilo iz Sloveni¬ je pravi, da so titovska poveljstva za¬ čela klicati na orožne vaje celo starej¬ še duhovnike. Celo sam ljubljanski po¬ možni škof Vovk je bil spoznan za spo¬ sobnega za navadnega redova. Napadi na narodni odbor in delo drja. Kreka. — Ljubljanska “Ljudska pravi¬ ca”, glasilo slovenske komunistične par¬ tije, je dne 18. marca začela silovito na¬ padati delo narodnega odbora, drja Mi¬ he Kreka in Gabrovška. Napade je pod¬ pisal neki Mol. Ljubljanski tramvaj je v letu 1947 prevozil 29 miljonov potnikov, kar je izredno visoka številka. Prebivalci Lju¬ bljane se torej v teh časih morajo mno¬ go bolj posluževati tramvaja ko pa po¬ prejšnja leta. Verjetno je tudi število prebivalstva v Ljubljani preseglo prvih sto tisoč. Proces v Ljubljani. — Kakor poročajo listi,, se je dne 12. aprila pričel v Lju¬ bljani proces proti prof. Mirku Bitencu in 12 soobtežencem. E N T I N I zlasti Hrvatje tako zagodli, da je predčasno odpotoval nazaj v Bue¬ nos Aires. £*esnih Hvvatsbe Emigracije Vinko Nokolič: Oskvrnuto proljeqe (Buenos Aires 1947. 6 $). Vinko Nikolič je po zbirki v Rimu (Izgubljena domovina) izdal sedaj dru¬ go zbirko ter tako postaja najvidnejši pesnik hrvatske emigracije. Pa tudi on najgloblje dojema hrvatsko usodnost ter skuša s peresom — z žurnalističnim in pesniškim — služiti Domovini, njeni Smrti in njeni Svobodi. Ta zbirka je po¬ svečena v glavnem njeni — Smrti, ter jo je zato zunanje vključil v dve hrvat- ski “Pieta”; Mestrovičev kip in Bela Csikos-Sesievo podobo, ter jo še pose¬ bej posvetil “mrtvi hrvatski mladini”, o kateri pove v dodatku, da je bila pokla¬ na spomladi leta 1945 po vrnitvi v Tito- vino. Ta prvi ciklus je pesniško močan, globoko čustven in z izrazitimi končni¬ mi poantami. V njih je tuga vklesana kot na klasičnem marmornatem spomeni¬ ku. Drugi — rimski ciklus — pada d“- lama že bolj v retoriko, tretji — pot iz Evrope v Argentino — so močne podobe iz begunske usode: dela in hvaležnosti za kruh... Zadnji ciklus, ki po nepo¬ trebnem nosi objektivno formo “iz dnev¬ nika prijatelja”, je v bistvu lirična oseb¬ na izpoved. Nikoličeva pesem ni baročno nakiče- na z novimi pesniškimi figurami, ter ekstravagantnimi primerami, temveč je besedno asketska in čustveno globoka ter joka v imenu miljonov. .. POROČILO O RAZMERAH V CHILE Razmere in življenske možnosti v Chi- le so skoraj iste, kot v Argentini. Mno- čižne emigracije pa država Chile za enkrat še ne sprejema; le posameznike s posebnim dovoljenjem. Položaj de¬ lavca je tukaj veliko slabši kot v Argen¬ tini. Slovencev ni naseljenih. Od jugo- slovanov so Dalmatinci, vsi zeta dobro stoječi. Kakršnekoli pomoči od njih ni pričakovati, kar so vsi zelo titovsko usmerjeni. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 8. Beg-edina rešitev MINIMALNE PLAČE Iz Italije in Avstrije javljajo o begu ljudi iz Jugoslavije. Med Mirnikom in Kobaridom je dezer¬ tiral jugsl. častnik obmejne voj¬ ske in se predal it. oblastem. Dru¬ go poročilo iz Italije: po strašnem hudourju je prišlo sem 27 begun¬ cev iz Dalmacije, ki so na morju doživeli brodolom. Dolgo so se z deskami borili za življenje na mo¬ rju, dokler jih niso rešili ribiči in pripeljali na suho. Begunci so iz¬ javili, da sta tisto noč odšli dve ladji; pa o drugi ni sledu. V bližino Trsta je prispelo 6 Istranov, ki so tri noči tavali v največjem strahu čez mejo. V Trst sam pa je prispelo 35 mla¬ deničev izpod 20 let večinoma iz okolice Reke, Labina in Raše. Pri¬ poveduje, da Tito mrzlično mobili¬ zira deset letnikov. Jugoslovanski komunisti so v tesni zvezi s trža¬ škimi,, ti pa z italijanskimi. Iz Pu¬ lja pribegla učiteljica pravi: Ži¬ vljenje tu je več kot strašno. Me¬ sto, izpraznjeno po Italijanih, zdaj naseljujejo s samimi zvestnimi kbmunisti. Zelo trpe uradniki za¬ radi draginje in slabe plače. Od plače se odbija še davek za obno¬ vo, za brezposelne, za žrtve fašiz¬ ma; za grške partizane'itd. Na iz¬ plačilni poli je sicer zapisano, da se vse te dajatve dajejo prosto¬ voljno, in to mora vsakdo podpi¬ sati. Toda gorje ti, Ge ne plačaš! — V Celovec v bolnico so pripeljali delavca Jureta Zlatar, ki je na be¬ gu preko meje na pol zmrznil. Bil je zaposlen kot poljski delavec pri Splitu. “Neprestano beže ljudje 2 'dalmatinskih otokov", piše nekdo. Nastala je prava manija bežati čez morje, kar pa je silno nevarno. Neprestano so vzdolž obale vojne vaje. Križarijo pomorski čolni, ki straljajo na vsakega, kdor sfe ta¬ koj na poziv ne ustavi. Kljub te¬ mu jih je 8 pobegnilo pred krat¬ kim na ribiški ladji iz okolice Ši¬ benika. Med njimi je bil celo nek dveletni otrok. Ubežniki pravijo: “Bežimo iz pekla!” ZAPLEMBA UMETNIN Ljubljanski “Slovenski poročevalec" je dne 3. februarja objavil važno odlo¬ čbo o “zaščiti del slovenskih upodablja¬ jočih umetnikov”. Uredba meni, da gre samo za zaščito slovenskih umetnin, to¬ da določbe so štake, da .gre dejansko za zaplembo vseh umetnih, ki so v lasti za¬ sebnikov. Ta uredba določa, da so kot kulturni spomeniki zavarovana Vsi de¬ la pomembnejših slovenskih umetni¬ kov 19. in 20. stoletja, zlasti pa vsa de¬ la teh umetnikov: Josipa Tominca (sli¬ kar zgodnjega 19. stoletja), Matevža Langusa, Mihaela Stroja, Janeža Wolfa, Janeza Šubica, Jurija Šubica, Antona Ažbeta, Jožefa Petkovška, Ivane Kobili¬ ce, Ivana Groharja, Ferda Vesela, Ri¬ harda Jakopiča, Matije Jame, Mateja Sternena, Alojzija Gang-la, Franceta Bernekarja In Ivana Zajca in sicer ne glede na to, čigava last šo ali kdo jih ima. Slike teh umetnikov se ne smejo pre¬ delovati, restavrirati, odsvojiti, zastavi¬ ti ali premestiti v drug kraj. Vsi lastni¬ ki del teh umetnikov so morali do 15. , fe.br. ,t. 1. .vse take, umetnine prijaviti pošebn.emu kontrolnemu zavodu v Lju¬ bljani. Tako so v Sloveniji tedaj dejanska za¬ plenili vse umetnine klasikov slovenske umetnosti; sicer komentira avtor te určdbe dr. Fr. gijanec to uredbo tako, kakor da gre le za zaščito in zavarova¬ nje, to ja določbe šo takšne, da gre rZgplj za 'navadno zaplembo, Če namreč tp ubectbo primerjamo z enakimi zaščitnimi uredbami drugih kulturnih državah. Se¬ seda bo ta uredba doma največ škodo¬ vala mlajšim unietnikom, ki’pač ne bodo mogli prodati nobene slike več, ker bo vsakdo 'računal s tovrstno zaplembo, ka¬ dar bi slika ali pa umetnik postal kla¬ sik v slovenski umetnosti. Naši 'Mlatfelji so nam sporočili željo, da bi od časa do časa pojasnili razne določbe v argentinskem delavskem pra¬ vu in socialnem redu. Danes objavljamo ' določbe o minimalnih mezdah. Zakon z dne 22.8.1946 določa za urad¬ nike in delavce drž. uprave, samouprav¬ nih' oddčlkov in mešanih družb (z drž. udeležbo), ki so spolnili 18. leto, brez razlike spola, ki ne prejemajo hrane ali stanovanja, kdt minimalno plačo pesov 200,— mesečno ali na dan najmanj pe¬ sov 8.—. Od tega zneska se sme odte¬ gniti za hrano in stanovanje skupno le do 30 %. Prav tako 'spadajo pod določbo tega zakona tudi uradniki in delavci konce¬ sijskih podjetij, pogodbenikov 'n podpo- godberiikov, ki vrše javno službo ali jav¬ na dela. Tudi osebe, katerih plača Se ra¬ čuna po urah, komadih ali na kakšen drug način, morajo prejeti' svojo plačo v smislu gornjega zak. določila. Osebe, zaposleno v raznih panogah gospodarstva, imajo svoje posebne sta¬ tute in plbčilnč lestvice, ki so bile 1 po SLOVENCI V NEMČIJI! Tistim Slovencem v Nemčiji, (pri¬ bližno 800), ki so koncem leta 1946 in začetkom leta 1947 zaprosili za “libero sbarco" (imigracijsko dovo¬ ljenje) v Argentino, sporočamo, da so argentinske pristojne oblasti odo¬ brile vsem tem prosilcem 'Tibero sbarco”. Za izdajanje vizumov in potrebnih listin je pooblaščen ar- gentijski konzulat v Frankfurtu na Meni. Tja naj se obračajo vsi tisti, ki si hočejo na podlagi dovoljenja za imigracijo, oskrbeti vse, kar je potrebno za odhod. Vse Slovence v Nemčiji in vse na¬ še čitatelje, ki lahko obveste znan¬ ce ali prijatelje v Nemčiji, prosimo, da naj to novico sporoče tistim, za katere vedo, da so zaprosili za do¬ voljenje za prihod v Argentino. Za druge morebitne informacije se naj poslej obračajo na naslov: "Društvo Slovencev", Victor Marti- nez 50, Buenos Aires. DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA ZAVITKI ZA S L O V K X I .1O Dostava eež Švico s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč Ar tur o B r ul Ir r 25 de Mav« 305, Of. 655 - T. A. 32-6737 Uradne ure: od 1,0 do 13 in od 15do ,19 : ; ob soobtah od 10 do 13. 5' I 1 I $ $ 3 ? I ZAVITEK KAVE 4(4 kg najboljše surove “Santos” kave cena m$n. 27.— ZAVITEK SVINJSKE MASTI dbza' zajamčeno čiste svinjske ma¬ sti, iietto 2100 gr. cena m$n. 19.80 ZAVITEK RIŽA 4% kg riža cena m$n. 15.50 ZAVITEK MOKE IN RIŽA pol moke, pol riža, 5 kg bruto cena mSn. 15.50 ZAVITEK TESTENIN rezanci, oz. špageti, 4V 2 kg netto cena mSn. 15.50 ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV 414 kg ovsenih kosmičev cena m$n. 13.30 POŠILJKE IZ U. S. A,; ZAVITEK NYLON 6 parov—Nykm nogavic; -v olikost~ 614 do 10 cena m$n. 37.— ZAVITEK SARDIN 14 doz I.a portugalskih sardin cena m$n. 23.50 ZAVITEK MILA 4 kg mila cena m$n. 20.— DANSKI ZAVITEK 1 kg surovega masla 1 kg mesa 1 kg prekajene trebušne .slanine Vi kg sira cena m$n. 40.— KOLONI JALNI ZAVITEK 1 kg < kave (doza) 2 lbs caeaoa ,227. gr. Ceylon čaja 5 lbs krjs.tajnega sladkorja cena m$n. 25.30 MLEČNI ZAVITEK 2 dozi polnomastnega mleka v prahu 2 dozi sladkanega kondenz. mleka - 4 doze nesladkanega .kpndenz. mleka' ' * 1 2 3 1 doza Smetane cepf mSn 23.20 ZAVITEK ČOKOLADE najboljša nizozemska čokalacla . “Kwatta” y škatliah po 300 ploščic, 2 kg iietto cena m$n. ,22:— ZAVITEK MAŠČOB 1 kg (doza) surovega masla netto 900 gr, 2 kg I.a margarine cena m$n. 26.50 ZAVITEK TOALETNEGA MILA .8 komadov a 105 gr. cena m$n. 11.30 ZAVITEK “LILLI” 900 gr. volne modre ali črne cena m$n. 28.— ZAVITEK SLADKORJA 5 kg sladkorja cena m$n. 15.50 ZAVITEK KAVE 3 kg surove kave 1 kg sladkorja 14 kg cacaoa cena m$n. 24.30 CAMBRIDGE ZAVITEK 1 kg prekajene hrbtne slanine z 1 -niesbm, J:: '" ’ 1 kg prekajene suhe. slanine. 1 kg (doza) svinjskega mesa v omaki, 1 kg: (doza) surovega masla, cena mSn. 13. - OXFORD ZAVITEK 1 kg- (doza) gnjati, 1 kg prekajene hrbtne slanine z -limesom, 1 kg ;(dpzjai) svinjskega mesa v omaki 1 kg (doza) surovega masla cnea m$n. 45.— LJUDSKI ZAVITEK 1 za,v. grahove moke, 2 zay. moke za juho, 3 zaV. testenih za vkllho, 3 zav. kostanjevih kosmičev, , dcppno 12 zav. v celoti 5 kg. cena m$n. 19.80 Pošiljamo- tudi bpgato izbiro raznih Havajev Volne, obleke, čelje.v in brano. ZAVITEK MOKE 5. kg pšenične moke- cgna m$n. 14.50 tem zakonu revidirane. z ozirom na zakonom odrejeno minimalno plačo. Ta¬ ko so bile na pr. minimalne plače dolo¬ čene s kolektivno pogodbo za gradbe¬ no industrijo z dne'26.7.1945 z rešitvi¬ jo s' 'strani “Secpetario de Trabajo v Previšion" z dne 2.5.1947 in takole do- Ibčene z veljavnostjo od 1. avgusta 1947 dalje: oficial. $ mediooficial .... „ peon ....... pčon canchero ... „ nočni čuvaj $ 260.— mesečno. Dostavlja pa seveda zakon, da, če se kje plačujejo uradnikom in delavcem vi- Šje plače kot te minimalne, kakor so do¬ ločene z zakonom, ostanejo tudi te v veljavi. 15.50 na dan 13.50 „ „ 11.50 „ „ 12 ,— „ ... Osebne novice Olga Ivana Turk. — Na potovanjp z; ladjo “Santa Cruz” iz Italije v Argenti¬ no ,je 22. marca pred prihodom ladje v Rio de Janeiro umrla Olga Ivana Turk, hčerkica Alojzija in Marije Turk Tz Ve¬ ljkih Lašč, ki je bila rojena pred tremi meseci v senigalskem taborišču. Umrlo Olgico so izkrcali v Rio de Janeiru dne 23. marca ter* jo naslednjega dne poko¬ pali na tamošnjem pokopališču. Turko¬ va družina je v zadnjih letih izgubila že dva sinova in sicer so sina Janeza med vojno ubili komunisti doma, sin Fran¬ ce pa je, v 15. letu starosti umrl 25. avgusta 1945 v Monigu pri Trevisu v Italiji ob preselitvi tamošnjega sloven¬ skega taborišča iz Moniga v Serviglia- no. S težko prizadeto družino sočustvu¬ je vsa slovenska emigrantska družina. Poročila sta se na velikonočni pon- deljek v kapeli Jose Ingenieros Slove¬ nec Korošec Franc, akademik in Hrvati¬ ca Povic Slavica, akademičarka. Obilo sreče! , Vesel dogodek. Družina Janeza in Kristine Jelenec je dobila 5. t. m. dru¬ gega sinčka, ki je pri krstu dobil ime Matevž-Anton. Jelenčevi družini v Bue¬ nos Airesu k veselemu dogodku iskre¬ no čestitamo. Poroka, V cerkvi sv. Rosa iz Lime na calle Pasco sta se v nedeljo 10. aprila poročila g. Anton Jenko, pisarniški uradnik v Buenos Airesu, in gdč. Jelica Belič, bivša trgovska nameščenka v Ljubljani, ki je prišla ž zadnjim trans¬ portom “Santa GrUž”. Poročil ju je g. Ladislav Lenček. Na novo življenjsko pot želimo novoporočencema obilo sreče. Poroka. Iz Kanade smo dobili sporo¬ čilo, da se je tam pbfoeila g. Terezija Čeime^z gospodom Marušičem takoj ob prihodu 1 tja, kamor je prišla koncem marca: Ge. Marušičevi, ki je bila znana v Ljubljani na Kodeljevem in potem v taboriščih v Serviglanu, Senegaliji, Re¬ gin: Emiliji in končno v Bagnoliju kot navdušena delavka V' slovenskih vrstah, iskreno čestitamo k hjefii čudoViti živ¬ ljenjski usodi. 6e ji kdo hočč pismeno izraziti čestitke, 'lahko hiše na naslov: Terezija Marušič, Bok '991 Kirkland Lake, Ant. Canada. Za ostale zavitke zahte^jfe naše popolne. sezname. Navedenim cenam, je treba' dodati za poštnino; v Sloveniji po m$n. 3.85 za zavitek. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika,in odmošRjatelja in 1 „ IS. . A, 7 VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUHl V SLOVENŠČINI • — . , k. , .-Jaiao -nnr.IoS ur ojmd ozamjuo 1 priložite ib obenem poštni ček. POPIS BEGUNCEV V TRSTU Zavezniška vojna uprava v Trstu vabi sedaj vse begunce, da se- pismeno prijavijo pri podpor¬ nem uradu. Ta prijava je sedaj nujno potrebna zaradi tistih, ki se želijo izseliti. Doslej so namreč, lahko begunci nemoteno potovali, v Rim, da'so tam prejeli potrebne lištine. Sedaj je pa italijanska vla¬ da predpise'.glede potovanja in. iz¬ seljevanja poostrila. Ker begunci več ne morejo v Rim, bo ZVU po¬ skrbela, da si bodo lahko kar v poskrbeli potna dovoljenja v§P tišti, ki se žele izseliti. 'U .: vr-'b _ J. 1A1_ Injpnenla “Dorrego” Ddrrego 1102.