ŽE LIZ AR Leto XX. 1980 DECEMBER 1980 ST. 23 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Dan, ki ga praznujemo vsi Leto 1941 predstavlja eno najtežjih obdobij, v zgodovini našito narodov in narodnosti. Izdajalska politika domače buržoazi-je je olajšala nakane nacistov in fašistov, zato so z vseh strani. vdrli prek meja naše domovine, obenem z okupacijo pa-so jo tudi razkosali. Razgrabili so pašo zemljo, ropali, požigali, morili, izseljevali, preganjali, v taborišča smrti, vse z enim samim ciljem: iztrebiti in uničiti, zbrisati nas z obličja zemlje. Zato so bili tem. bolj bešni, ko so uvideli, da se 'ne' damo, da smo pričeli celo z organiziranim, odporom, ki še je; vse bolj širil.. Na čelu upornikov je bila Komunistična partija Jugoslavije, pod modrim vodstvom tovariša Tita. Prizadevala si je doseči čim. več j o enotnost, čim uspešnejšo mobilizacijo ljudstva v oboroženem boju. Končni cilji: tega boja so bili nacionalna in socialna- osvoboditev jugoslovanskih narodov in narodnosti, revolucionarna preobrazba Jugoslavije v socialistično državo, ki naj bo porok srečnejši prihodnosti naših narodov in narodnosti. Za uresničitev teh ciljev, je bilo potrebno imeti tako vojsko, ki se bo lahko bojevala in premagovala številčno.in tehnično močnejšega' sovražnika. Na veliko je-; zo okupatorjev in še večje začudenje vsega naprednega sveta so majhni partizanski odredi, slabo oboroženi,' preraščali in prerasli v močne vojne formacije z nekaj tisoč borci. Poleg akcij, diVeržij, sabotaž in borb z močnimi enotami vseh na- Konec leta 1941 je poleg raznih partizanskih skupin in manjših enot delovalo na okupiranem ozemlju Jugoslavije 43 partizanskih odredov, deset bataljonov in ena brigada. Te naše formacije so vodile borbo z 18 italijanskimi, 5 nemškimi, 3 bolgarskimi divizijami, ž deli madžarske armade, o-boroženimi silami NDH, z Nedičevimi četniki, belo-garditj in drugimi kvizlin-škimi enotami. To je pomenilo približno 450 tisoč okupaorskih in 150 tisoč domačih kvizlinških vojakov in to dobro oboroženih. vodenih sovražnikov in domačih izdajalcev so partizanski odredi skupaj ž narodom hitro dosegli pomembne vojaške in politične uspehe. Osvobajali so Večja naselja in mesta; nastajala so svobodna območja in s tem ugodnejši pogoji za širšo mobilizacijo ljudi, za splošni odpor proti sovražniku. Zato so morali okupatorji angažirati v Jugoslaviji Veš" je sile, vedno nove enote; Zdaj je bilo treba ljudstvu razjasniti cilje izdajalske buržoazije ih domačih kvizlingov, zatreti -in izolirati -njihov vpliv na ljudi. To je toliko bolj oteževalo, borbo. GK KPJ in Vrhovni štab NOV in POJ sta ukrepala. Z odlokom teh dveh forumov z dne 22. decembra 1941 so borci Prvega in Drugega črnogorskega, Tretjega kragujevskega, Četrtega kraljevskega in Petega Šumadijskega bataljona v majhnem mestecu v vzhodni Bosni, v mestecu Rudo, ustanovili prvo regularno enoto narodno revolucionarne armade -— -Prvo proletarsko brigado. V spomin na ta zgodovinski' trenutek proslavljajo pripadniki Jugoslovanske ljudske armade ysa-• ko leto 22'. december kot dan Jugoslovanske ljudske armade,: torej rojstni dan naše ljudske-ar-. made, kot enotni praznik -naših oboroženih šil. Z ustanovitvijo Prve proletarske brigade in kasneje drugih brigad se je vnesla na bojišča nova vsebina in način vojskovanja-enot NOVJ-in POJ. Sovražnik je to kmalu občutil, saj so mu .enote naše ljudske vojske "zadajale vse hujše udarce, vse) u-spešnejše so ga tolkle, na Vseh krajih naše domovine; skupaj z okupatorji pa So čutili vse močnejše udarce , tudi domači, kviz-lingi. Velik priliv."borceV; in vse vidnejši, uspehi naše- vojske so omogočili, da so se ob koncu leta i.94"2 ustanavljale na osvobojenem območju divizije in korpusi, .proti koncu vojne pa žes armade, ki so zadajale vedno hujše- udarce vsem našim sovražnikom in jih končno pognale -daleč prek meja naše domovine. Po končani vojni je bila osnovna naloga.naše ljudske armade zaščititi neodvisnost držatffe in socialistično družbeno' ureditev. V povojnem obdobju še je JLA stalno razvijala in negovala' vse lastnosti revolucinarne ljudske armade. Socialistični družbeni odnosi se razvijajo v naši armadi vzporedno z -odnosi, ki se gra- dijo v g 'jugoslovanski ■ družbi. Skrb za človeka, spoštovanje njegove osebnosti, dostojanstva in njegovih pravic so temelj, na katerem se gradijo socialistični odnosi v' naši ljudski armadi. Kakor v letih NOB, tako je naša ljudska, armada, tudi sedaj povezana z ljudstvom, saj že njen značaj določa ‘ njeno mesto v družbi in postavlja njene pripadnike v aktiven odnos do naše družbene', skupnosti. Pripadniki . (Nadalj eVanje na 2. Strani) Maršal Tito ob pregledu enot garde 1946. leta 10. december 1948 Eden najpomembnejših datumov v razvoju združenih narodov je 10. december 1948. Takrat je Generalna skupščina OZN sprejela SPLOŠNO DEKLARACIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH. Ta nadvse važen dokument izjavlja, da ima sleherni človek pravico do življenja in svobode in da sme zahtevati varstvo pred nezakonitim preganjanjem, da ima pravico zaščite pred sodiščem, zaščite osebne lastnine in svobode gibanja, pravico do socialne varnosti in dela, do vzgoje in izražanja svojih narodnih čustev, pravico izražanja svojih misli in pravico udeležbe pri oblasti. Danes pridobiva deklaracija o človekovih pravicah vedno bolj na pomenu, saj je njeno izvajanje čutiti že marsikje v mednarodnih odnosih; žal pa je mnogo članic združenih narodov še ne izpolnjuje. Tudi Jugoslavija je dala na področju človekovih pravic svoj izvirni prispevek Organizacij združenih narodov in socializmu kot svetovnemu procesu v smislu XI. kongresa ZKJ so človekove pravice sestavni del občega napredka in naša delavska avantgarda odločno nasprotuje zlorabljanju teh pravic kot sredstvu blokovske konfrontacije in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Vemo pa, da še mno-gokje kršijo pravice o e-nakop ravnosti žensk,- o varstvu otrok, o pravici do dela, do sindikalnega organiziranja, socialne varnosti, - varstva pred lakoto, do varstva človekovih moralnih in- materialnih koristi, ki izvirajo iz - človekove znanstvene, knjižnevne in umetniške dejavnosti. Iz buržoaznega, klasičnega pojmovanja člo-: vekovih pravic se le-te vse bolj preobražajo v sodobno socialistično pojmovanje, Zato nam vse bolj vzbujajo skrbi primeri množic^ nega. kršenja pravic kot posledice apartheida in rasne diskriminacije, tujih nadvlad in okupacije, agresije, asimilacijskih teženj in Omejevanje narodnostnih pravic. Največja nevarnost za najbolj množične kršitve-človekovih pravic pa postaja oboroževalna : tekma — uničevanje življenj, propagiranje nevtronske bombe, ki — kot pravijo prizanaša materialnim dobrinam in uničuje samo človeška življenja; to je seveda največji cinizem, preziranje moralnih in družbenih-vrednot, se pravi raz-ničenje temeljne listine Organizacije združenih narodov. Tako se lahko samo še vprašujemo: kako dolgo še? Kdaj se bo človeštvo streznilo? (Nadalj. s 1. strani) armade sodelujejo v delu organov ljudske oblasti, v družbenopolitičnih organizacijah, v graditvi države in v drugem družbenopolitičnem življenju. Naša armada je sodelovala pri graditvi mnogih objektov v industriji, pri gradnji cest, železnic in komunalnih objektov in še danes sodeluje pri vseh teh važnih delih. Sodelovala; je povsod tam in še sodeluje, kjer je bilo potrebno ohraniti družbeno; imoviho, življenja ljudi, ki so jih ogrozili potresi, poplave in druge elementarne ! nesreče. razreda kot skupna oborožena sila vseh naših narodov in-na-rodnosti. Na temeljio koncepcije splošnega ljudskega odpora se je razvilo vsestransko sodelovanje poveljstev enot JLA s štabi in e-notami teritorialne obrambe, z delovnimi organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi;: to se je še posebno potrdilo na-skupnih vajah, in manevrih. Ob teh priložnostih , j e> prišlo dosledno do izraza, enotno razumevanje skupnih interesov in enotna odločnost, da branimo svobodo, neodvisnost, suverenost m' - < . ¿l!.. I ¡gl |i|§s I ■ s 1111 sili ■ lIlllBlililll i Priprava na desant — desantne enote se vkrcavajo v helikopter Iz leta-v leto, iz dneva v dan in teritorialno nedotakljivost. So-Smo vse bolj povezani .z ; našo ■ cialistične federativne ljudske re-ljudsko armado, ker je resnično', publike Jugoslavije. Zato lahko ljudska. Zavedamo se, da se naša upravičeno trdimo: MI VSI SMO armada gradi za obrambo zgo- ARMADA. To pa je zaradi zaple- dovinskih interesov delavskega tenega mednarbdnega položaja; • ko rastejo apetiti imperialistov, ko z vseh strani poskušajo oškodovati-naši neomajni politiki solidarnosti, z vsemi narodi sveta in politiki neuvrščenosti, še bolj potrebno. Iz dneva v dan vse bolj ugotavljamo, da, so v svetu na delu sile in krogi, ki hočejo na vsak način pa četudi s silo doseči prevlado nad drugimi državami. Zato smo lahko zadovoljni in ponosni, ko vidimo, da predstavlja naša močna splošna ljudska obramba glavno oviro sleherni politiki, ki bi nastopala do Jugoslavije s pozicije sile. Tako smo prišli do spoznanja, da se praznik, ki ga vsako leto praznujemo 22. decembra, imenuje DAN JLA, pravzaprav samo še zaradi tradicije, ,zaradi bojnih izročil, ki jih je iz narodnoosvobodilnega boja prinesla naša partizahska. vojska-. Saj smo že. ugotovili, da Smo danes armada vsi. Na istih tradicijah kot JLA Sloni;,tudi koncepcija in doktrina naše splošne ljudske o-brambe, ki črpa najbogatejše izkušnje prav iz vojne prakse— iz narodnoosvobodilnega boja in revolucije naših narodov in narodnosti. .Ponosni smo, da je postala naša ljudska armada naj so-dobnejše oborožena in opremljena vojska, v kateri pa je človek , še; .vedno .-na prvem, .mestu. Naj, bo tehnika še tako Sodobna, avtomatizirana ,||| brez človeka ne gre nikjer,, ne pri orožju, ne pri strojih. Ko gre za obrambo domovine, bo stroj odpovedal prej kot človek. Zato je, važno, da je izurjenost naših enot na taki stopnji,.- da predstavlja bojna pripravljenost vzor. nikakor pa •ne težavp.. m naši vojaki so vzorno izurjeni in zavedno prir pravi j eni branilci naše svobode. Kako smo delali Skupna proizvodnja j V oktobru je znašala skupna, proizvodnja na nivoju DO 24.979 ton in je bila: ' — v primerjavi z operativnim planom nižja za 2.152 ton ;oz. za 7,9 %, , — v primerjavi z 1/12 letnega-plana je bila nižja Za 3.060 ton oz. za 10,9 %, —■ v primerjavi z dinamičnim planom je bila nižja zá 3,590 ton oz. za 12,6 %. ? Elektroplavž ; Pro iz vod n j a. - grodlj a je znašala 2.613 ton, kar je za 487 ton (15,7 Odstotka): pod; operativnim planom. V primerjavi z. 1/12 letnega - plana je bila proizvodnja nižja za .1.023 ton (28,1%). in od dinamič--nega plana' za 387 ton (12,9 %). Proizvodnja aglomérala je za 46 'ton pod Operativnim- planom (1,9%) in Za 941 ton (28,1 %) manjša , od 1/12 letnega, plana. Proizvodnja aglpmerata je pod planom zaradi defekta na TH peči. Proizvodnja grodlj a je pod planom zaradi defekta,', oziroma zaménjave vodne skodele in pri-.-teznega obroča na I.. elektrodi.. Manjša proizvodnja, je tudi: zafa-di zastoja peči zaradi, okvare peči. v pečni«: hali. Tudi tedenski remont je trajal dlje, kot so ga Vzdrževalci planirali,' ih sieer je trajal 5 dni, namesto planiranih 4 dni.m Jeklarna Operativni plan je bil postavljen v višini 9,200 ton, proizvodnja pa je znašala 7.485 ton in je bila manjša za 1.715 fon oz. za 18,6%. Proizvodnja gredic je bila manjša tudi od 1/12 letnega plana in to za 28,1 % m od dinamičnega plana za 29,5 %; | Nižji proizvodnji so prispevali naslednji- faktorji: ; —- okvara napajalnega kabla • na EOP 1, NOV REKORD V temeljni organizaciji tovarna traktorjev so v. mesecu novembru 1980 presegli načrtovani mesečni plan proizvodnje traktorjev. Izdelali so 561 traktorjev in presegli mesečni načrt za 2,0 %. In ne samo to! S tem so dosegli nov mesečni proizvodni rekord. Čestitamo! Ls- zamenjava-nagibalrtega cilindra in tesnil na EOP 2, , — slaba vzdržnost sten peči, — veliko število okvar na o-beh p'ečeh, — slaba kvaliteta vložka in popolno pomanjkanje surovega železa, - •— nedokončanje rekonstrukcije (800/160 NK žerjava in pomanjkanje tehnoloških površin. Valjarna I Skupna proizvodnja valjanih profilov za mesec oktober je znašala 2.421 ton, od tega 1.887 ton blagovne proizvodnje in 534 ton predprofi-lov za hladno predelavo. Operativni plan je predvideval 2.390 ton skupno .valjanih profilov. Dejanska proizvodnja je bila višja za 31 ton (1,3 %). Od 1/12 letnega-, plana j e bila proizvod n j a višja za, 3 tone (0,2 %); od dinamičnega plana pa je bila. proizvodnja nižja za 149 ton (15,8 ?/o). V mesecu oktobru so po izvršenih popravilih na koračni pečii dosegli normalno obratovanje prek nove koračne peči: Pojavile pa so se dodatne mehanske o-kvare kot ■? posledica nekvalitetne izdelave zobniških parov v reduktorjih. Kljub; temu so uspeli doseči in preseči operativni plan 1/12 letnega plana. K izpolnitvi plgna je prispevala še enodnevna proizvodnja; vseh treh izmen v nadomestilo za izpadlo proizvodnjo; v juliju. Valjatrna II Operativni in dinamični plan sta bila postavljena v višini 8.990 ton, proizvedeno pa je bilo 299 tori več ali 3,3 %. Proizvodnja je bila večja tudi od 1/12 lenega plana, in sicer za 956 ton (11,5%). V mesecu oktobru so imeli zelo ugoden asortihient. Imeli so velike težave zaradi okvar ležajev na 'progi 0 550 mm. Kritično je bilo, vzdrževanje valjčnic, pogon le-teh in mazanje. Zaloga gredic je bila po količini zadovoljiva, asortiment gredic pa je bil neugoden, zato je bilo izvršenih več nadomestil, ki so na produktivnost in izplen slabo delovale. manjkanja delavcev v čistilnici. Obdelovalnica valjev Proizvodnja je znašala 264 ton obdelanih valjev in je bila v primerjavi z operativnim in dinamičnim planm- manjša za 59 ton (18,3%) in v primerjavi z 1/12 letnega plana za 39 ton (12,9 %). Plana niso dosegli zaradi pomanjkanja surovcev za lažje valje in zaradi okvar in zastojev 'strojev, zaradi česar je izpadlo 39 ton proizvodnje. PROIZVODNJA SUROVEGA '-ŽELEZA IN . JEKLA V ZR NEMČIJI 1 v milijonih ton . surovo železo .valjano jeklo surovo jeklo 1978 í£á¡ ppllipililli ■««lili *»»■ ¡fig8* *•11 mmBm Ml”» Jeklo vlek Proizvedeno je bilo 835 ton vlečenih' in brušenih profilov, kar je za 40 ton več (5 %) od operativnega plana, 80 ton več (10,6 %) od 1/12 letnega plaha in 90 ton 'več (12,1 %) od dinamičnega plana Zaradi zakasnele dobave brusnih plošč za brusilne stroje BBE-l, sta stala brusilna stroja BBE-1/III ih BBE-l/V od petka 24. 10. popoldne do ponedeljka 27. 10. do 10. ure. Livarna I Skupna dosežena proizvodnja je znašala 1.764 ton, kar je za 289 ton manj (14,1%) od operativnega. plana, 85 ton manj (4,6%) od 1/12 letnega plana in 225, ton (12,6%) manj od dinamičnega plana. Plani niso doseženi iz naslednjih vzrokov; e» enotedenski izpkd ind. peči; BBC zaradi okvare zagonskega U-pora, — ves mesec je primanjkovalo grodlja SgN-O, tako niso mogli proizvajati, .trdih valj ev, a- mirovala je proizvodnja kolutov ža SSSR Zaradi popravila hladilne jame, — ves mesec je mirovala , ža-ritna peč zaradi oviranega dovoda plinartn kasnitve. del merilne, službe,1 — zaradi, težav pri izdelavi novih jedronosilcev je -ves' mesec izpadla proizvodnja ene kokile (B 8), — dobaVe sode , niso zadostne. Livarna II Operativni plan je bil postavljen, v višini 603 : tone, realiziran pa v ■ višini 572 ton (5,1 % manj). Proivzodnja je bila nižja tudi od 1/12 letnega plana za 62 ton (9,8 % in od dinamičnega plana za 58 ton (9,2 %). Izdelovali so predvsem drobni: asortiment. Povečala se je nedovršena proizvodnja zaradi po- Obdelovalnica litine "-Proizvodnja obdelane litine — 86 ton je bila ž: eno tono manjša od operativnega in dinamičnega plana (1,1%) in za 15 ton (21,1 %) večja od 1/12 letnega plana. Dobava surovcev je bila normalna. Več težav so imeli z o-kvararni n.š brusilnih strojih. Tovarna traktorjev V oktobru je bilo izdelanih 470 kom, traktorjev, kar pomeni, da so bili vsi'trije plani doseženi le v ^višini 94 %. Osnovni razlog za nedoseganje plana so neredne in nekvalitetne dobave s , strani DMB Beograd, ki so poleg delnih izpadov povzročile skoraj kompleten izpad enodnevne proizvodnje. Skoraj' ves mesec je tekla proizvodnja nekompletnih traktorjev zaradi prestavnih ročic DMB — Beograd in nekaterih drugih manjših delov. Kompleti-ranje teh manjkajočih delov so uspeli izvršiti šele proti koncu meseca; kar je imelo za posledico - zastoj/rt/ Odpremi in delo v nadurah. Zaposleni Oktobra-je bilo; v naši DO zaposlenih 3.419 delavcev, letni plan pa jih je predvideval 3.488 (i = 98). Z upoštevanjem zaposlenih iz nadur in pogodbenega dela (123) jih je bilo v oktobru skupaj zaposlenih''3.542, kar je v primerjavi z letnim planom skupno zaposlenih (3.602), 1,7 % manj. Produktivnost Produktivnost v oktobru je bila na nivoju DO za 6,23 % nižja od predvidene v letnem planu. Naj višjo, produktivnost v primerjavi s plansko so dosegli V tozdu E ■— jekloviek (i = 105,80), 'najnižjo pa v tozdu C — valjarna I (i = 83,09). Sanacija Kako usmeriti tokove prizadevanj, da bi kar najuspešneje realizirali sanacijo proizvodnje in poslovanja v livarni strojne litine. Večkratni • elaborati, izdelane sanacije sp doživljali ob izdelavi naknadne popravke. Delavski-svet TOZD livarne strojne litine je o sanaciji — sanacijah že večkrat razpravljal in oblikoval stališča ter neposredne izvajalce. Prizadevanja zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih razmer niso v celoti uspela. V letošnjem letu je bil izdelan nov dopolnjen projekt sanacije, ki naj bi bil dokončen. Iz tega projekta vam posredujemo samo poglavja, ki opredeljujejo naloge sanacije. Uredništvo TEMELJNE ORIENTACIJE SANACIJE IN RAZVOJA PROIZVODNJE IN POSLOVANJA V TOZD LIVARNI STROJNE /LITINE • Osnovna prizadevanja pri' sanaciji proizvodnje in poslovanja TOZD liVarne strojne litine lahko grupiramo -v* naslednje-skupine: I; SANACIJA, STABILIZACIJA IN RAST PROIZVODNJE — Rast proizvodnje V okviru sanacijskega programa (kvalitativno in kvantitativno). 1 , -, • stabilizacija in razvoj tehnologije. ; — Zniževanje izmečka in odpadka. "t—1 Materialna potrošnja v' iriormatrvnih okvirih. ' Urejeno materialno poslovanje v celotnem tehnološko-proiz-vOdnem ciklusu. V II. PRESTRUKTURIRANJE PROIZVODNJE IN POSLOVANJA :t Usmeritev v kvalitetnem im ¡količinskem smislu v zahtevnejšo, z razvojnim programom in trgom potrjeno proizvodnjo. — Prestrukturiranje zaposlenega kadra v skladu s potrebami tehnologije, kvalitetne usmeritve, povečane stopnje mehanizacije in obsega proizvodnje. — Analiziranje in prestrukturiranje storitvenih in spremljajočih dejavnosti, kvalitativno in vs&binsko glede na spremenjene pogoje vključevanja ob upoštevanju bolj racionalnih metod in oblik dela. III. POSLOVNA USMERITEV IN SPREMLJAVA Teshb poslovno in dohodkovno povezovanj ezglavnimi domačimi kupci — partnerji v 'okviru sanacijskega programa oziroma razvoj nega programa. — Nadpljnje- intenzivno delo pri (vključevanju novih partnerjev (kupcev) v okviru zastavljenega astdbtimenta in proizvodnega programa na osnovi SaS in ■ konkretnih ..povezav v šrednjeročnem obdobju ■ 1981—1985 in po - letu 1985. — Intenzivna orientacija v izvoz v okviru čvrsto določenega kvalitetnega: in količinskega programa s ciljem pokrivanja uvoznega dela, surovin, repromateriala im rezervnih delov. '^ Tekoče -analiziranje vseh elementov 'poslovanja od neposrednih materialnih-proizvodnih, stroškov do vseh tekočih in spremlja-j očih porab in daj atev. IV. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO Intenziviranje raziskovalno razvojnih usmeritev m del v okviru začrtanega sanacijsko-proizvodnega programa, ki temelji na 'razvoju porabnikov -— poslovnih partnerjev'in na sodobnih tehno-loško-tebnianih dognanjih in izsledkih. V. VERIFIKACIJA IN POTRDITEV SANACIJSKEGA PROGRAMA :-r- Izdelava aneksa sanacijskega programa vključno z ekološkim poročilom (SEPO), — Realizacija projektnih nalog po tehnoloških podsklopih v okviru- sanacijskega programa s. terminsko opredelitvijo, vezano na trend, rasti proizvodnje v kvalitativnem in kvantitativnem smislu. — Izdelava tehnološke in tehnične dokumentacije (projektov in delavniških načrtov), za terminsko opredeljeno' opremo in naprave po sanacijskem programu. - — Dokončna potrditev ¡sanacijskega programa v okviru opredeljenih elementov po srednjeročnem planu 1981—1985. . (Nadaljevanje ha 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) VI. IZVAJANJE SANACIJSKEGA PROGRAMA — Realizacija neinvesticijskih sanacijskih nalog in del, začrta-nih v sanacijskem programu, — Vzporedno s (planiranimi proizvodnimi količinami vključevanje potrebne opreme in naprav skladno s potrebami kupcev — sovlagateljev m v terminskem zaporedju, ki ga zahtevata tehnologija in proizvodnja. — Izvajanje pripravljalnih del v projektnem, gradbenem in teh-nološko-tehničnem smislu. —.Realizacija nalog in del v okviru terminskega plana sanacije. Enoletno obratovanje USPEŠEN ZAČETEK VPELJAVE MODERNE TEHNOLOGIJE MEHANSKE OBDELAVE V ŽELEZARNI Navedene osnovne naloge se že izvajajo in morajo tudi nadalje potekati vzporedno s tem, da šo pri njihovi realizaciji polno vključeni tako TOZD livarna strojne litine, spremljajoče storitvene TOZD in DS v okviru že organiziranih in verificiranih teamov. dipl. met. ing. NIKO ZAKONJŠEK V skladu s sanacijskimi ukrepi smo v livarni strojne litine pričeli tudi z litjem ohišij krmilnih ventilov za potrebe industrije hidravlike. Za serijsko proizvodnjo je tehnologija osvojena že'za več tipov ventilov in priključnih plošč od teže 0,85 kg do 12 kg. Oprema, ki bo v celoti izdelana doma brez nakupa inozemske tehnologije, pa bo omogočila serijsko izdelavo specialnih krmilcev stabilne, kakor tudi mobilne hidravlike. TV krmilci so izključno uvozno blago ali pa so bili izdelani iz polnih kosov na obdelovalnih strojih. Na sliki: notranji in zunanji izgled ulitega krmilnega ventila teže 12 kg. V intervjuju za RTV jte tov.-Vida Tomšičeva ob obujanju spominov na srečanje partizanskih novinarjev, maja 1944 poudarila, pomembno vlogo sredstev ob ve-; ščanja, informiranja danes, ko naj bi sredstva informiranja še-bolj odprli besedi ljudi samih. Dejala je med .ostalim: , »Sedanji delavci sredstev ob-, veščanja, imajo izjemno veliko nalogo. Najprej morajo silovito bogato življenje zajeti v znosno štev: informacij, ki ne bodo spremenjene kot v -skrivljenem ogle-lu, kar pomeni, da je treba iskati poudarke že v informacijah. 2e s tem, če o čem poročamo, o drugem pa ne, pride do. poudarka,, pa četudi je poročanje .težko. Sredstva informiranja je treba odpreti besedi ljudi Samih, ki naj informirajo avtentično s svojimi besedami svoje sotovariše, soobčane ... ■ Vsakemu občanu moramo o-mogočiti, da se znajde v različnih interesih, tako da je samo-odločujoč, kar je hkrati bistvo našega delegatskega . Sistema. Vsak interes lahko namreč povzroči določeno razporeditev, ali prerazporeditev dohodka, ki ga je kdo ustvaril in'za katerega mora vedeti, kako se porabljal To ni več država, na katero pritiskamo z. vseh strani, da bi vsak od nje čimveč dobil, ampak je to odlo-1 Čanje ljudi v celotnem sistemu samoupravnih interesov,« Tovariš- Stane Dolanc je nekoč dejal: »Ne moremo-od vsakega, delovnega človeka zahtevati, naj bo znanstvenik ali profesor, toda brez znanja samoupravljalci ne mor ej o opravi j ati svoj ih odgovornih družbenih funkcij. • Kolikor bo delegat v skupščini pri reševanju določenega vpraša— nja upošteval ne samo konkreten: interes | posameznika ali ožje skupnosti, temveč tudi. dolgoročen interes družbe in perspektivo razvoja celotne skupnosti, kolikor bo vsak samoupravljalec bolje mogel in znal uvideti tako konkretne kot tudi dolgoročne interese, toliko bo moč samoupravljanja vse bolj postajala odločilen dejavnik na vseh področjih dela in življenja družbe: Pri tem je seveda treba zagotoviti pogoje, da g bodo delegati - zares poznali problematiko, o kateri odločajo, da jo bodo razumeli in doumeli, da bodo vedeli/ da v skupnosti, kakršna je naša, obstaja ne samo eden (njegov) interes ampak tudi interes-drugih in da bodo-zavestno pripravljeni na- iskanje rešitev tam, kjer se ti interesi spopadajo,« - r - R.U. Enoletno obratovanje prvega računalniško krmiljenega obdelovalnega stroja v TOZD MO. Približno eno leto je minilo, odkar je v MO Začel poskusno obratovati prvi računalniško krmiljeni obdelovalni stroj, to je težka Stružnica tipa 1 THG 125 za obdelavo valjev. Strokovno temu pravimo, da je stroj programsko krmiljen s kompjuteriziranim numeričnim krmiljenjem (CNC). Ker pa je priprava tehnologije in dejanski tehnični del na - teh strojih bistveno drugačen od konvencionalnih obdelovalnih strojev, se je prevzel pojem, da imamo opravka s CNC tehnologijo. Predhodna tehnološko razvojna stopnja so numerično krmiljeni stroji (NC stroji), oziroma temu pravimo kar NC tehnologija. Naša CNC stružnica je bila tehnično določena in pogodbeno zaključena v drugi polovici leta 1977 s poljsko firmo POREBA z važnim pogojem, da mora biti stroj, opremljen z modernim zahodnim CNC krmilnim sistemom. Tedaj smo bili namreč pred zahtevno strokovno odločitvijo, kateri krmilni sistem osvojiti in vpeljati v Železarno. To je bilo pomembno še zato, ker smo nabavljali in uvajali, prvi takšen stroj v naši DO. Odločitev o tem ima namreč "za naprej dolgosežne in vsestranske posledice. Iz dotedanjega poznavanja prednosti in .slabosti krmilnih sistemov in po ponovnem proučevanju smo se odločili' za CNC krmilni sistem firme Siemens, in sicer SIMUMERIK 7T. Ta sistem je med najmodernejšimi in v obratovanju med najzanesljivejšimi v svetu, z dobro organizacijo mreže servisiranja. Numerično krmiljenje (NC krmiljenje) pomeni po domače številsko krmiljenje. Krmiljenje stroja sprejme- namreč kodirane informacije — krmilne ukaze, ki jih obdela in kot krmilne signale posreduje stroju. Pri obdelovalnih strojih so ta števila podatki, ki označujejo reiativno lego stroja in obdelovanca, tehnološke režime rezanja in podatke o rezalnih orodjih. Krmilna naprava v NC sistemu vsebuje trajno vezana logična vezja — hardware, funkcije naprave so nespremenljive in stalne. Računalniško numerično krmiljen sistem (CNC) vsebuje krmilno napravo, ki ima vključeri računalnik, v katerem je shranjen soft-wareski program, ki določa, kako računalnik stroja obravnava vhodne podatke. S spremembo softwar-skega programa spremenimo tudi delovanje računalnika oziroma krmilne naprave. Skupne lasnosti NC in CNC krmilnih naprav so v tem, da o-be krmilita stroj, na zunaj sta gg zelo podobni, programe sprejemata prek enakih vhodnih na-pra.v vmesnik med krmilno na- pravo in strojem je podoben. Že iz definicij sledi, da se CNC raz-likuje od NC po tem, da je grajen kot software, torej je njegov seštaVni del računalnik. Bistvena razlika je ‘tudi v tem, da sami lahko menjamo način operacije CNC sistema potem, ko je vgrajen v proizvodni hali. Tako se tudi izognemo zastarevanju na-'praVj vmesnik med 'krmilno napredovanju v proizvodnji novih krmilnih naprav; CNC nadalje nudi možnost uvajanja sprotnih CNC stružnica za obdelavo valjev korekcij tehnološkega programa obdelave in njegovo optimiranje. Računalnik krmilnega sistema naše CNC stružnice ima velikost glavnega spomina 12 K. Poglejmo nekaj važnejših karakteristik st.ružnice. Namenjena je struženju valjev do premera 1300 mm in dolžine 8000 mm- z veliko močjo 125 kW. Za obdelavo služita dva suporta. Prvi suport je klasičen in omogoča vpet j e rezalnih- orodij, naenkrat. Drugi suport je CNC krmiljen s sistemom Sinumerik 7T. Vnašanje podatkov se opravlja' s pomočjo luknjanega traku ali prek tastatu-re. Na. CNC suportu je montira-, na revolverska glava, ki omogoča vpetje štirih rezalnih orodij naenkrat. Hitro in učinkovito menjavo orodja omogoča kasetni sistem, ki je v glavnem izdelan doma. obdelave v kratkem času. Da j.e bilo temu tako, ni zgolj naključje. To je rezultat dobrih predhodnih priprav, ki so bile pravočasno koordinirano izvedene v tozdu MO, PP MO, merilni službi in vzdrževanju. Tako je bilo na stružnici osvojeno že takoj na začetku večje število programov obdelave za valje, izdelana je bila cela vrsta rezalnih orodij in dodatnih vpenjalnih orodij. Do danes je bilo narejenih 12 različnih programov za obdelavo, valjev, ki so bili tudi testirani. Pri tem. gre za obdelavo valjev večjih dimenzij za jugoslovanske železarne,- kakor za valje za izvoz. Stružnica je obdelala do sedaj 396,6 ton valjev obdelane teže. Obratovanje se opravlja v dveh izmenah, vpeljala pa še bo tudi tretja izmena. Vzporedno, šo — "■ ■■ i 1 ÍÍÍÍIÍ& J' ¿ Y i|||i||i|i|||| I lililí ¡¡Ul M —-^r * , /f!\ B «** \ mÊÈIÈM IH , v \l , ,4- NC suport pri struženju Orodja se pred vpet jem ha stroj prednastavljaj o ria predha-stavljalcu orodja. "Kot je rečeno že ha začetku, je bila stružnica dana v poizkusni pogon pred enim letom Vendar moramo ugotoviti, da poskusnega pogona skoraj ni bilo, da je' bila usvojena nova tehnologija bila v .začetnih mesecih obratovanja doma nar e-] ena V sodobna rezalna orodja, kasete za končno obdelavo, držala • ža ' klasične Stružne -nože,' nosilci in podobno. Uporaba' NC strojev m'ora biti ekonomsko upravičena, da bi se zagotovilo njeno ■ širjenje in Vključevanje v industrijo. Kot PRIMERJAVA| OBDELAVE VALJEV ^NA KOPIRNIH STRUŽNICAH IN CNC STRUŽNICAH V ŽELEZARNI* ŠTORE ZA 1’OTR EBE; VALJ AR N jNAVEfiENIH splošne prednosti pred konvencionalno obdelavo lahko naštejemo: — avtomatizacija individualne in maloserijske proizvodnje,. povišanje produktivnosti z višjo stopnjo avtomatizacije proizvodnje, -—-povečanje kvalitete in jamstvo za konstantnost kvalitete proizvodnje, ; — zmanjšanje števila različnih pozicionirnih in vpenjalnih pripomočkov ali njihova, nepotrebnost v celoti, — lažja izvedba kompleksnejših. proizvodnih zahtev, —- optimiranje proizvodnje. s poda jan j em optimalnih ■ vrednosti rezanja, — možnost uvedbe integriranih obdelovalnih sistemov, — tpenejše ih bolj elastično terminiranj e- in planiranj e. proiz-vodnje, — enostavnejše vodenje strojev. Kot dokaz povečane produktivnosti si lahko ogledamo konkreten diagram na sliki. Diagram prikazuje primerjavo doseženih časov obdelave valjev na kopirnih stružnicah Waldrich in CNC stružnici. Vidimo, da je na CNC stružnici povprečno 30 % krajši obdelovalni čas. Pri tem je treba upoštevati, da je ta primerjava narejena na osnovi enakih tehnoloških režimov rezanja. Če upoštevamo še druge pozitivne lastnosti naše CNC stružnice, kot je velika togost stroja, velika moč stroja in podobno, tedaj lahko, zaključimo, da so za doseganje še večje produktivnosti določene rezerve. Mislim, da je zaključna ugotovitev lahko ta, da si je pri nas nova tehnologija mehanske obdelave že utrla pot navzgor in da je potrebno z njo intenzivneje nadaljevati. Feliks -Čerhak, dipl - ing. Obravnavane Komisija za gospodarjenje TOZD TT je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: ž: 3. Predlog tov. Alojza Urbanca in. Stanka Furlanija iz TOZD TT, 'št. 556 »Preprečitev prevračanja gibljivega nosilca« se .sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomesllo. 2. ■ Predlog tov. Vinka Krajnca - iz TOZD TT in Draga: Dečmana iz TOZD KK, št. 557 »Sprememba , orné j evalca hoda' pedala sklopke« se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo. Í 3. Predlog , tov. Staneta Šumeja iz .TOZD' TT, št. 576 »Popravilo strehe hale TT« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. -. ;; • 4:. Za predlog tov. Karla Krajnca in Ignaca Tfobiša iz TOZD : TT,' št. 358- »Skrajšanj e operacij e 50 na liniji obdelave izhodnih priključkov« - se ■ odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi prihranka 115.178,57 din infaktorja uštvaritvene sposobnosti 2 a. Komisija za : racionalizacije TOZD livarna I je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklé-pe: ' 1. Predlog tov. Draga Flisa in Srečka Petrušiča iz TOZD Vzdrževanje št. 546 »Izboljšava drže magnetnega bobna sejalnega stroja« se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila ..s faktorjem uštvaritvene spodobnosti 2 a. Prvo bo obračunano eno leto po uporabi predlogam 2. Predlog tov. Vilija Motoha iz TOZD Vzdrževanje, št. 553 »Črpanje talne vode s potopnimi črpalkami« se sprejme.'!,Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. ' 3. 'Predlog tov. Franca Straška, Edvarda Lešnika in Antona Urleba- iz TOZD Livarna I, št. 573 »Premaknitev popoldanske - izmene« se sprejme. Avtorjem pripada enkratno nadomestilo s faktorjem uštvaritvene sposobnosti 2 b. Nadomestilo' bo izračunano eno. leto po uporabi predloga. 4. Predlog tov. Ivana Jazbeca iz TOZD Livarna I, št. 572 »O-bračan j e ponovc med : ciklusom vlivanja« se sprejme.. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. inovacije . Predlog tov. Franca Straška OTZD Livarna I,-st. 574 »Izdelava kovinskega podpornika« še sprejme. Avtorju pripadajo' tri posebna nadomestila s: faktorjem uštvaritvene, sposobnosti 2 a. Prvo, bo obračunano po enem letu uporabe predloga. Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: ■ *: >- ■ 1. Za predlog tov. Štefana Dov-ška in Alojza Jazbeca iz TOZD Vzdrževanje, št. 282 »Obnavljanje .žerjavnih tekalnih koles« sc odobri;. izplačilo - drugega . posebnega nadomestila. 'izračunano' je bilo na osnovi prihranka 13.880,08 din in faktorja, uštvaritvene' sposobnosti 1 b. ‘ 2. Predlog toy Josipa Čagalj a iz TOZD Jeklarne, št. 542 »Avtomatika nastavljanja ročice odpraše-valne naprave EOP1« se | sprej-me. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 3 .Predlog tov. Jožeta Gobca iz TOZD Vzdrževanje, št. 541 »Namestitev podesta na trafo jeklarne II — nova: peč« se sprejme in odobri realizacija: ’ r ; 4. Predlog tov., Janeza Sel inska iz TOZD Vzdrževanje in Antona Zeliča iz TOZD Jeklarna, št. 563 »sprememba hladilnega voda« se sprejme: Avtorjema pripadajo tri posebna nadomestila s faktorjem uštvaritvene sposobnosti 2 a. ■ 5. Predlog tov. Mihe Voduška iz TOZD Jeklarna, št. .570 »Veriga za obračanje pro] ¡vrte po- -novce« še sprejme. Avtorju pri- ■ pada pavšalno nadomestilo. ^ . Oddelek za inovacije Dopisujte v ŽELEZAR Peto srečanje gledaliških skupin SOZD SŽ je končano V dneh 7. in 8. novembra se je v železarskih Štorah odvijal pomemben kulturni dogodek. Ob petem srečanju gledaliških in recitatorskih skupin SOZD SŽ so se predstavili kulturni delavci iz železarn Jesenic, Raven in Štor ter iz Verige Lesce v Štorah in v krajih Kozjanskega. Organizator te kulturne prireditve je bila komisija za kulturo pri konferenci OOS Železarne Štore. Kljub ■vsem naporom, 'ki jih je komisija vložila v organizacijo in za odvijanje prireditve, smo v Štorah ponovno prišli do spoznanja, da je malo ljudi, ki bi kdaj obiskali kulturni hram. Ali res lahko živimo brez kulture? Takšnih in še več podobnih vprašanj smo imeli; že toliko-, krat, vsakič po raznih prireditvah, kulturni delavci-in 'vsi, ,ki jim je mar za kulturo. Z otvoritvijo slikarske razstave slikarjev amaterjev iz Slovenskih' železarn in z uspešno izvedbo recitatorskih skupin: SŽ smo začeli peto srečanje. Ob spremljavi pihalnega, orkestra, in pevskega zbora OŠ Štore je pred skoraj .prazno dvorano program uspel v celoti, svečano in- ganljivo. Izvajalci programa so bili Amatersko gledališče Tone Čufar iz Jesenic, Veriga Lesce, Amatersko gledališče Železar Celje-Štore, Štorski pihalni orkester, osnovna šola. Štore in pevski zbor gostinskih delavcev. Pohvala velja vsem,, saj so s svojim neutrudnim delom ponovno dokazali, da kulturna prizadevanja prehajajo ha vse višje kakovostne nivoje. Uspešnost prireditve potrjuje ¡tudi pohvala Kulturne skupnosti Celje, katere predstavnik se je prireditve udeležil. •AG Tone Čufar se je v soboto v Štorah uspešno predstavilo z dramskim ¡delom Gugalnik, ,AG Železar pa v Šentjurju s komedijo Ljubezen druge polovice. AG Železar je bilo v Šentjurju še posebno prisrčno sprejeto, saj je s prisrčno komedijo in z dobrim igralskim izvajanjem ustvarilo med ¡gledalci prijetno vzdušje. , V Šmarju in Slivnici je dokazalo svoje izredno ustvarjalno sposobnost, ha velikem umetniškem nivoju tov. Mitja „Šipek iz Raven na. Koroškem kot avtor, režiser fih. igralec dveh dramskih del Fužine in Švetnečega Gašperja se je z ravenskimi igralci ■predstavil v tem delu Kozjanskega. ' Letošnje srečanje ni potekalo v smislu ocenitev posameznih stvaritev, tako ¡takšnih strokov--nih razgovorov uradno nismo imeli. Težko ocenjujemo, ¡katera gledališka skupina je bila uspešnejša. Gotovo je eno: po enem letu so se srečali vsi 'veliki ljubitelji ¡te zvrsti kulturnega u-stvarjanja, predstavili del ustvar-jalnosti v letu 1980, izmenjali mišljenja in delovne izkušnje. Ugotovili smo, da v Slovenskih železarnah kultura živi in vse kar živi, ima svoja hotenja, cilje, želje. Škoda, da ostajamo pri tem v Štorah tako sami. Tudi ob tem ¡velikem, ¡kulturnem dogodku, kot je srečanje gledaliških in recitatorskih skupin Slovenskih železarn, ¡smo doživeli ponoven polom. Prazne; dvorane, so zijale v izvajalce, v te entuziaste,- ki na področju gledališkega ustvarjanja delajo in razdajajo /del-sebe brez vsakega plačila in z veliko ljubeznijo. Ko doživimo, da se ¡tako pomembne •• prireditve i udeleži ; v kulturnem hramu petnajst, „ljudi i iz štorskega kraja in železarne/ resnično težko verjamemo, da je to s,ploh mogoče. Ali imamo interes sploh še za kaj?' Ali mislimo res sámo na svoje drugačno dobro in na ležernost v življenju? Življenje brez kulture je tako borno, tako Skopo in oropano vsega lepega in predvsem koristnega. Koristnega za nas, za naše otroke, ki jih moramo vzgojiti za naš in njihov boljši jutri. • »Brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli upravljanja,« je dejal tovariš Tito. Prav njemu je bil posvečen-recital ob otvoritvi 5. srečanja na1 temo TITO BOREC — TITO DRŽAVNIK — TITO SAMOUPRAVLJALEC, Torej ni potrebno posebej poudarjati, da ¡so takšna in podobna srečanja še kako potrebna, do. tega ¡spoznanja smo prišli tudi vsi udeleženci letošnjega srečanja gledaliških in recitatorskih skupin SOZD SŽ. Prepričam smo, da ne potrebujemo samo vrhunskih kulturnih prireditev, ki nam jih posredujejo profesionalni ansambli; potrebujemo tudi amatersko dejavnost, ki jo razvijajo in širijo naši delavci v železarnah, neposredni proizvajalci, Ti vlagajo ¿m koristijo svoj prosti čas, da lahko nam ostalim prikažejo del svoje ustvarjalnosti na kulturnem področju. Tudi profesionalna kultura, če jo tako imenujemo) ne more brez -soustvarjalcev, to pa so vseh vrst delavci, ¡ki se z njo ukvarjajo izključno na ljubiteljski osnovi. Vsemu povedanemu-nuj-' no sledi vprašanje, komu so vsa ta prizadevanja naših | kulturnih amaterjev namenjena. Prav gotovo nam, njihovim sodelavcem in krajanom. Pri tem namenu pa še je žataknilo (ne samo ob tej priliki). -Komisija za kulturo in izobraževanje pri konferenci 00 ZS Železarne Štore je storila praktično vse, kar je bilo v njeni moči, obveščala in objavljala je s pomočjo plakatov in javnih sredstev obveščanja, osebno in ustno vabila na posamezne prireditve. Rezultat vsega je bilo zelo, zelo skromno število obiskovalcev. Zato ob tej priliki ne moremo mimo tega, da ne izrečemo javne kritike vsem družbenopolitičnim organizacijam * v TOZD, DO, KS, SOZD in občini, samoupravnim or-ganom in poslovodnim strukturam kot tudi sredstvom javnega obveščanja, z namenom, da se v prihodnje to ne bi več dogajalo. ■ Prepričani. smo, da lahko, z ■osebnim vzgledom najodgovor-. nejši družbenopolitični ¡samoupravni in. vodstveni delavci ¡veliko ¡¡storijo pri and mir anj uši ro-kega kroga delavcev in krajanov na področju kulturej in. razvijanja kulturnih potreb. ; Komisija za kulturo in izobraževanje pri konferenci 00 ZS Železarna Štore ’ Aaekdata FRANZ LISZT IN GOSPODA Franz Liszt (1811—1886) je bil eden izmed najpomembnejših skladateljev v dobi romantike v Nemčiji. Znano je, da v občevanju z bogataši ni bil posebno vljuden. Prav osorno je nekoč govoril tudi francoskemu kralju Ludoviku Filipu. Kralj se je bil Lisztu zameril, ker je vzel nekaterim prav zaslužnim glasbenikom pokojnine. Medtem ko je i-gral Liszt z naj večjim uspehom po vseh evropskih dvorih, se je pariškega dvora skrbno . ogibal. Na neki razstavi klavirjev je bil navzoč tudi Ludovik Filip in je slišal, kako čudovito lepo nekdo igra. Bil je Liszt.,Kljub temu da. ga umetnik ni maral, je stopil kralj k njemu in se začel z njim pogovarjati. Rekel mu je: »Ali se še spomnite, kako ste kot deček igrali,v naši hiši, ko sem bil še vojvoda orleanski? Koliko se je od takrat že spremenilo!« »Pa ne na bolje!« je odvrnil Liszt in se obrnil proč. Kralj'je bil tako jezen, da se je takoj odpeljal domov in je črtal umetnika' iz seznama »častne legije«, v katero je bil predlagan. Možem je žal, da morajo tako zgodaj- umreti; ženskam pa povzroča globoko bol, da so se rodile pred tolikimi leti. Razpoloženje in pečen krompir ne tekheta-prav, če sta pogreta* Pogled na oder z nastopajočimi industrijska lastnina Pojem varstva industrijske lastnine - Razvoj 'mednarodne trgovine in razvoj proizvajalnih sil sta zahtevala, da so posamezne zakonodaje zaščitile določene pravice proizvajalcev in trgovcev glede njihovih proizvodov in glede njihovega blaga, tako da so zaščiteni izumi, individualizacija blaga in individualizacija trgovca. To zaščito pred konkurenco imenujemo zaščita industrijske lastnine. Zaščita industrijske lastnine je pravni pojem. Ta zaščita je širša, kakor pa nam pove 'beseda sama, saj ne zajema le industrije, temveč tudi trgovino, kmetijstvo, rudarstvo in druge gospodarske panoge. Zaščita industrijske lastnine obsega: zaščito izumov, zaščito vzorcev in modelov, zaščito znamk (tovarniških in trgovskih oziroma blagovnih in storitvenih znamk), zaščito firme (trgovinskega imena), zaščito o-značbe porekla blaga, zaščito pred nelojalno konkurenco. Mednarodna trgovina, ki se je v zadnjih sto letih zelo razmahnila,-se ni mogla več zadovoljiti-z ureditvijo te zaščite po posameznih nacionalnih zakonodajah, temveč je zahtevala; mnogo širše varstvo. Zato imamo prav na tem področju številne- mednarodne konvencije. Temeljno mednarodno konvencijo, ki ureja jvarstvo industrijske lastnine, so sklenili leta 1883 v Parizu z naslovom: »Konvencija Pariške unije za zaščito industrijske lastnine«. To temeljno konvencijo so kasneje večkrat revidirali. Število članov Pariške unije iz dneva v dan raste in bo kmalu štela 100 držav. Sovjetska zveza, ki dolgo ni priznala pariške konvencije, je leta 1965 tudi pristopila k njej. Pariška konvencija in posamezni . aranžmaji,; sklenjeni na temelju Pariške konvencije, omogočajo katerikoli državi pristop h č) Niški aranžma o klasifikaciji izdelkov in storitev za registracijo trgovinskih (blagovnih) znamk, ki so ga sklenili leta 1957 v Nici (delno so ga spremenili v Stockholmu). d) Lizbonski aranžma za varstvo označb geografskega porekla blaga in o njihovi registraciji so sklenili leta 1958, delno pa spremenili leta 1967 v Stockholmu. - e) Lokafnski aranžma o klasifikaciji vzorcev in modelov so sklenili leta 1971. IZVOZ PROIZVODOV ORNE METALURGIJE IZ SERJ OD LETA. I960 DO LETA 1979 800 700 600 ti o -P o o o 500 400 300 200 100 L, I960 62 64 66 68 ¡gg 72 74 76 ! 78 61 63 65 67 69 71 73 75 77 79 Naj višji organ Pariške unije je revizijska konferenca, ki jo sestavljajo vsi zastopniki držav članic unije. Taka konferenca sme besedilo konvencije spremeniti s soglasno odločitvijo. Bistvene spremembe temeljne konvencije so članice sprejele zlasti leta 1911 v Washingtonu, leta 1925 v Haagu, leta 1934 v Londonu, leta1’ 1958 v Lizboni, leta 1961 v Nici in leta 1967 v Stockholmu. ; Tako imamo različne tekste konvencije. Vsaka država je vezana na besedilo konvencije, ki jo je ratificirala. Naša država'je ratificirala lizbonsko besedilo -iz leta 1958. Če sta dve državi ratificirali različni konvenciji, velja v njunem medsebojnem odnosu konvencija, ki sta jo priznali obe , državi; Če je npr. neka država ratificirala besedilo, londonske konference (iz leta’ 1934), druga pa -lizbonsko besedilo (iz leta; 1958), bomo njune 'medsebojne odnose obravnavali po starejšem,; torej po londonskem besedilu. V Ženevi so, osnovali poseben urad Pariške unije, ki je skupen za zaščito industrijske lastnine in tudi za zaščito literarnih in u-metniških del (Bureaux Interna-tionax Réunis pour la Protection de la Propriété Industrielle- Lit-, téraire et Artistique — BIRPI). Po konferenci- v Stockholmu je postopoma ■ prevzemalo posle BIRPI novo. svetovno organizacijsko telo QMPI (Svetovna organizacij a -za zaščito intelektual-! ne lastnine). ■ s ; konvenciji oziroma aranžmaju. Švica je imela pri zaščiti industrijske lastnine posebno vlogo, ker je tam Sedež mednarodnega biroja. ? novo organizacijo, določeno v Stockholmu, pa prevzemajo pri konveciji važno vlogo tudi združeni narodi. Pariška konvencija - urejuje varstvo industrijske lastnine v glavnem le načelno, zato pa ostaja mnogo važnih vprašanj nerešenih vračanj, Prav zaradi tega Pariška konvencija ; dopušča, da smejo podpisnice konvencije skleniti za ureditev posameznih oblik industrijske lastnine ožje unije ali aranžmaje. Do danes so sklenili 7 ožjih unij (aranžmajev). a) Madridski aranžma o varstvu geografskega porekla, blaga... so sklenili, leta 1891 v Madridu (delno so ga spremenili leta .1911. v Washingtonu, leta 1925 v Haagu, leta 1934 v Londonu, leta 1958 v Lizboni in leta. 1967 v Stockholmu). .. ; b) Madridski aranžma v mednarodni registraciji trgovinskih (blagovnih) znamk so Sklenili tudi. leta.1891 v Madridu (delno so ga spremenili leta 1900 v Bruxel-lesu, leta 1911 v Washingj;onu, leta 1925 v Haagu, leta 1934 v Londonu, leta: .1957 v ..Nici in leta. 1967 v Stockholmu). c) Haaški aranžma o varstvu-. vzorcev in modelov so sklenili leta 1925 (delno so ga Spremenili leta 1934 v Londonu, leta 1960 v Haagu, leta 1961 v Monaku in leta 1967 v Stockholmu. f) Stranssburški aranžma o klasifikaciji patentov je bil sklenjen leta 1971. Jugoslavija je članica Madridskega aranžmaja o mednarodni registraciji trgovinskih in tovarniških znamk, Niškega aranžmaja o klasifikaciji izdelkov in storitev ter Lokarnskega aranžmaja o klasifikaciji .vzorcev in mode-,, lov. Urejevanje- posameznih oblik industrijske : lastnine , spada. pri nas v zvezne pristojnosti. Trenutno urejujejo zvezni zakoni vse naštete oblike industrijske lastnine. Tako obravnava izume zakon o patentih in tehničnih izboljšavah, blagovne in storitvene znamke zakon o blagovnih in storitvenih znamkah, vzorce in’ modele zakon o Vzorcih in' modelih ... in firmo: žakon ’o združenem delu, medtem ko' ureja varstvo geografskega izvora blaga _ ter varstvo pred nelojalno ' konkurenco zakon o zatiranju nelojalne konkurence in monopolnih' sporazumov;; Nekateri - zakonski predpisi že. niso več povsem v skladu z . našo današnjo- ustavno ureditvijo. Prav. zaradi .tega se pripr avlj a j o novi 'predpisi; V nadaljnjem besedilu bomo, prikazali, glavne značilnosti posameznih oblik industrijske lastnine, pri čemer bomo prikazali, tudi rešitve naše zakonodaje in nekatere rešitve osnutka zakona o Varstvu izumov, tehničnih izboljšav in razlikovalnih znakov. (Dalje prihodnjič) Higiena kože Koža je eden izmed najvažnejših organov, ki ima razne naloge. Varuje vse- mehke notranje dele! pred škodljivimi zunanjimi vplivi in sodeluje pri- tvorbi zaščitenih snovi. Prek nje izločamo loj in znoj iz telesa. Koža je čutilo za tip, mraz, toploto in bolečine,' Uravnava t-udi telesno tempera-, turo. Za zdravje: kože so potrebni čistoča, zrak in sonce ter higienična obleka. Nesnago odstranjujemo s kože temeljiteje s toplo vodo in milom. Milo za umivanje in kopanje naj bo nevtralno. Za umivanje niso primerne naravne gobe ali gobe iz plastičnih-snovi, ker se v njihovih luknji*, caih zadržuje (nesnaga z bolezenskimi klicami. Samo po sebi je umevno, da moramo umiti telo s toplo vodo in milom, da nesnaga med spanjem ne ovira delovanja kože. Intimna higiena mora biti sestavni del vsakdan je-•higiene , ne glede na starost in spol. . Umivanje in kopanje končaj* mo s hladnim prelivom ali hlad* no prho in z masažo. Z vsako* dnevnim jutranjim -osvežilnim; umivanjem, utrjujemo telo pred! prehladnimi boleznimi.- ; Naš_e_ vsakdanje življenje se torej pravzaprav začne in. konča z umiva*, njem in kopanjem. Še večkrat, dnevno pa. si- ■ moramo umiti-, roke, noge in dele telesa, kjer. je. izločanje -največje. » č Posode za umivanje in kopanje, •naj bodo - pološčcrie in! nepoškodovane Po uporabi.jih moramo skrbno očistiti z de:(silikoinangan) — :FeSi (ferošilicij), različnih kva- • litet .•••'• ' ■ ; - . — SiM (silicij metal) — FeCr (ferocrom) različnih; kva-... litet • V— FeV (fcrovanadij) - — FeMO (feromolibden) — Ni (nikelj) Al (aluminij) ;. Nekovinski dodatki . 28.8151 — apno v \. .. v , j — apnenec •i— jedavec •— ruda • \ — karboril | — SiCa (silikokalcij) / p Ognjevzdržni materiali 23.953 t za peči (stene in oboki) za livne pohovee za medponovce h. Drugi pomožni' materiali 5.95.31 Letošnje leto je leto poskusne-: ga obratovanja 50-t 'peči iiiza-ključeyanj.e : investicijskih del, katera so bila v programu ob izgradnji peči. Večina teh zaključnih del je zamujala ,kar je negativno vplivalo na proizvodnjo. Jeklarna ne bo dosegla planskih .zadolžitev, predvsem iz naslednjih vzrokov: — transformator 40 MVA za napajanje 501 peči je bil usposobljen šele konec meseča .aprila. Do takrat je peč napajana z rezervnim transformatorjem 20 MVA,- . 900/350 K. N. livlii žerjav je bil- dobavljen meseča’ marca. Po . montaži tega žerjava je bil izvršen prenos. 800/160 K. N. žerjava v pečno halo. Ta je v celoti bil usposobljen za vse operacije v mesecu novembru. “ Livni ponovči 50-tonski sta bili dobavljeni junija meseca, z aktiviranjem teh ponovc smo lahko izdelovali težje . šarže na EOP 2. Ob izpadu teh še vedno moramo prilagajati teže šarž 40 t ponovcam. — Močno so narasli zastoj i vseh vrst na EOP 1, v primerjavi s'povprečjem prejšnjih'let za 100 odstotkov, — Zaradi slabe vzdržnosti sten peči se jfe povečalo število dni remontov; / .—-. Pogoste So bile okvare na napravi za kontinuirano odlivanje, jekla, predvsem; hladilnih klopi in hidravličnega sistema za rezanje gredic. : Zastoji ene od peči so odražajo na delo druge peči, medtem ko zastoji na konti napravi povzročajo zastoje obeh peči: _ Nenehno se srečujemo s /problemom notranjega transporta in pomanj kan jem - tehnoloških površin; ker nista dograjena -aneks ob jeklarni in odlagališče za žlin- PLAN PROIZVODNJE JEKLA ZA LETO 1981 V SFRJ Prva projekcija plana črne metalurgije za leto 1981 predvideva, da bodo proizvedene v $FRJ skoraj' iste. količine rude, koksa in železa kot v letu 1980. Rast skupne proizvodnje se ocenjuje pri jeklu za 4 °/o, a za gotove jeklene proizvode naj bi ta indeks narasel na 105 in še ta je pogojena ž normalno preskrbo s surovinskim in reprodukcijskim materialom. Če bo proizvodnja v letu 1981 sledila planskim postavkam, bodo proizvajalci soočeni s problemi težje oskrbe visokih peči z rudo in koksom. To bo imelo za posledico pomanjkanje surovega, železa oz. slabo oskrbo jeklarn. Dodatno bodo prisotne resne-motnje v oskrbi valjam, saj bo manjkalo vložka glede ha razpoložljive kapacitete valjam, ki so v sklopu ali izven železarne. Na osnovi sedanjih podatkov v Splošnem združenju črne 'metalurgije Jugoslavije, se ocenjuje, da bodo članice združenja v letu 1981 proizvedle okoli 4,4 milijona ton gotovih jeklenih proizvodov. Od tega naj bi bilo na razpolago domačemu trgu okoli 4,1 milijona ton, ostalo količino bi izvozili, zopet -v primeru normalne oskrbe. Prav stalna oskrba, ki je v letošnjem letu že nekajkrat celo ustavila reprodukcijski proces v železarnah, znova opozarja proizvajalce in potrošnike, da bodo morali skupno reševati probleme v zvezi z oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom. Prav gotovo bo ceneje združevati devize za nakup rude, premoga za koksanje hi polproizvodov iz uvoza, kot kupovati gotove jeklene proizvode v tujini. Kajti ti finalni proizvodi se bodo le tako lahko proizvedli v domačih topilnicah, jeklarnah in valjarnah, s tem pa bodo bolje izkoriščene instalirane kapacitete oz, večji bo prispevek črne metalurgije k stabilizacijskim ukrepom. Odličen poduk za takšno sodelovanje je leto 1980, ko se je jasno pokazalo, da brez močnejših vezi med železarji in njihovimi potrošniki ne bo dovolj jekla za domače tržišče. Žolnir dro. Poleg tega je stalno prisotno pomanjkanje, delovne sile.^Trenutno je zaposlenih v vseh oddelkih TOZD 180 delavcev// Za Uspešnejšo proizvodnjo bi morali odpraviti še prisotne vzroke, ki so ovirali proizvodnjo v letošnjem letu in nabaviti nekatere; dodatne naprave in rezervne. dele za hitro in učinkovitd odpravljanje okvar. Izgradnja aneksa/ ob jeklarni bo zelo povečala tehnološke površine in bi nam med drugim omogočila aktiviranje že dobavljenega zakladalnega stroja. Sedanje stanje naprav v vseh oddelkih TOZD in tehnološke zahteve nam'narekujejo dodatna vlaganja srednjeročnem obdobju. V tem času bomo; Zgradili naslednje: — trožilno konti napravo, za odlivanje gredic kv. 140, in/kv. 220 min , — naprave za pondvčno metalurgijo — vodnohlaj ene: plašče iri oboke na obeh pečeh . — sistem-bunkerjev in tehtnic za . mehanizirano dodajanje kovinskih in nekovinskih dodatkov — podaljšek skladiščnega prostora za jeklene odpadke — škarje za rezanje jeklenih* odpadkov in , — manjkajočo infrastrukturo z; energetskimi napeljavami, S temi investicijami bomo zaokrožili razvoj elektro jeklarne v zaključeno in usklajeno celoto, ki bo sposobna proizvajati 220.000 ton odlitega jekla. Prav tako bomo usposobljeni za izdelavo tehnološko najbolj zahtevnih kvalitet ogljikovih in niz-kolegiranih jekel. Na koncu naj povemo še to,' da; ocenjujemo, da bomo v letošnjem-letu dosegli proizvodni o okoli; 104.000' ton konti gredic. Največ-; j a enomesečna proizvodnja j e bila dosežena 9.610 ton v mesecu novembru. .. .'/bi GM-DT Original pisma, ki so nam ga poslali naši delavci iz daljne Libije/ Naj povemo še to, da je poleg sličic na sredini pisemskega lista vtisnjena tudi puščavska karavana kamel. Proizvodnja Slovenskih železarn v oktobru . Drugi mesec zadnjega četrtletja 1980. leta je minil. Zopet bo mimo gospodarsko leto, za katerega ugotavljamo, da je proizvodnja Slovenskih železarn daleč zaostala za načrtovanimi cilji in da ne bomo s proizvodnjo jekla prekoračili doslej nepremostljive meje 800.000 ton. Težave z zagotovitvijo potrebnih osnovnih surovin, ki so povzročile izpad proizvodnje, so eden izmed yzrokoy slabše proizvodnje. Nove naprave zaradi nedograjenosti še ne dajejo želenih in načrtovanih učinkov. Stare peči, za nekatere so računali, da bodo prenehale z delom že v sedanjem času, pa morajo obratovati' zaradi zakasnelih investicij naprej, vendar v sVojih- proizvodnih zmogljivostih pešajo. Manj jekla da seveda tudi manj gotovih proizvodov. Za neusklajeno proizvodnjo med jeklarnami in valjarnami ter drugo predelavo je bilo ’ načrtu predvideno, da bo treba nabaviti iž drugih jugoslovanskih železarn iz uvoza 135.000 ton vložka. Oce-ne kažejo, da bo možno iz nakupov.; zagotoviti in tudi predelati Globalna ocena proizvodnih rezultatov za oktober je slaba. Proizvodnja surovega železa je bila dosežena 82%, proizvodnja surovega jekla pa 91 %. Mesečni načrt proizvodnje jekla so izvršili Samo jeklarji Železarne Ravne in so ga tudi presegli za 6 %. Blagovno proizvodnjo so izvršili v Železarni Ravne 106%, V Železani Štore 105% in v Železarni Jesenice 81 %. , Veliko načrtovano popravilo valjarne blu-ming je imelo na Jesenieah mo-čan odraz tudi na blagovno proizvodnjo. Predelovalci! žice so skupno izvršili 94 % mesečnega načrta in je le Žični Celje usp.e-lo, da so dosegli linearni mesečni načrt. Za izvoz je pomembno- omeniti, da je zn§fela izvršena količina 91.% povpfečno mesečno načrtovanega izvoza; vrednost izvožene robe pa je celo 102 % načrtovane vrednosti. Izvrševanje načrta vrednosti prodaje v Izdatni meri popravlja slabe proizvodne uspehe. Razen v Tovilu, kjer niso dosegli v oktobru načrtovane povprečne KOLIKO JEKLA IZ RMK ZENICE V LETU 1981 Največja jugoslovanska železarna RMK Zenica je predstavila javnosti dva programa možnega plana proizvodnje železa in jekla za leto 1981. Oba slonita na različnih stopnjah pokritja z uvoznimi surovinami in repromateriali. Po prvi varianti bi domačo - kovinsko-predelovalno industrijo in gradbeništvo oskrbeli z 1.110.000 tonami gotovih valjanih proizvodov. Vendar je ta količina skupne proizvodnje pogojena z združevanjem deviznih sredstev za nakup 1,25 milijona ton premoga za koksiranje, 700.000 ton železne rude, 110.000 ton starega železa in 354.000 ton gredic. S terni količinami bi RMK Zenica proizvedla 1,760 milijonov ton gotovih valjanih proizvodov in 181.000 ton vlečene žice. Od tega bi za svoje potrebe porabila 380.000 ton valjanih proizvodov in 270.000 ton izvozila. V kolikor porabniki ne bi združili deviznih sredstev in bi RMK Zenica delala samo na osnovi domačih surovin, bi potekala proizvodnja po planu druge variante. Ta predvideva skupno proizvodnjo gotovih valjanih proizvodov le v višini 1,170 milijona ton. Če se od tega odštejejo potrebe delovnih organizacij y sestavi RMK Zenica, to je 380.000 ton in 270.000 ton izvoza, bi ostalo za tržišče SFRJ le 520.000 ton gotovih jeklenih; proizvodov, Z drugimi besedami to pomeni, da bi bilo tržišče SFRJ še slabše oskrbljeno s končnimi izdelki črne metalurgije kot je letos. Na osnovi predlaganih planov RMK Zenica pričakuje, da bodo potrošniki sami ocenili, ali je ekonomične je združiti potrebna devizna sredstva za nabavo suroyin in materiala. S tem bo omogočena boljša oskrba domačega tržišča kot je v letu 1980 in celo sedemkrat zmanjšana poraba deviznih sredstev za uvoz končnih izdelkov. Še posebej to velja za gradbince, saj bi planirane količine po prvi varianti potrebovale le 150 kg uvoznih komponent po toni »gradbenega« jekla. , v n Žolnir v končne izdelke samo okoli 105.000 ton. Ko dodamo znižani količini jekla in kupljenega vložka še vse nepotrebne in načrtovane zastoje, slabši izplen in storilnost od predvidevanj na 1 črta, dobimo kot . rezultat podatek, da po 10. mesecih zaostajamo okoli 9 % za načrtovano blagovno proizvodnjo in da je ta letos 3 % nižja,, kot je bila ob koncu oktobra lani, čeprav je letošnja proizvodnja surovega jekla okoli 3 % večja, kot je bila v e-nakem obdobju lansko leto. “ vrednosti prodaje, so jo V vseh ostalih delovnih organizacijah izdatno -presegli. Kljub temu da je ;v Tovilu izvršitev le 94%, je skupna izvršitev. za sestavljeno organizacijo SŽ kar 119%. Kaže, da se proizvodni rezul-. tati za konec leta np bodo kaj dosti, popravili -in je tudi težko pričakovati, da bi lahko še bistveno spremenili zbirni podatek o izvrševanju' načrta proizvodni e, Pri izvozu doseženi rezultati še ne pomenijo, da smemo biti z njimi zadovoljni, čeprav je le- tošnji izvoz za okoli 7.800 ton po desetih mesecih večji, kot je bil v tem času 1979 in je vrednost tega izvoza kar 41 % večja, kot je bila v enakem času lani izvoženih izdelkov. Dosežena vrednost 10-mesečne prodaje zadošča, da bo dosežena in tudi presežena vrednost prodaje; načrtovane za leto 1980. Z uspehom bomo lahko zadovoljni, če bo tudi poslovni uspeh dober, kar pa ni odvisno samo od dobrega dela, temveč tudi od gibanja cen, ki je v teku! Milan Marolt SVETOVNA PROIZVODNJA SUROVEGA ŽELEZA OD LETA 1900 DO LETA 1980 ZELJE IN MOŽNOSTI PROIZVODNJE ČRNE METALURGIJE SFRJ V LETU 1985 Po prvih projekcijah plana razvoja črne metalurgije v letih 1981— 1985 se ocenjuje, da bo v SFRJ proizvedeno 1985. leta 5,5 milijona ton gotovih jeklenih proizvodov. Če bi ta količina jekla temeljila na domači rudi, bi bilo potrebno združiti letno 270 milijonov dolarjev; če bi pa gotovo .proizvodnjo dosegli s povečanim uvozom le-te, bi bilo potrebno oddvojiti petkrat več sredstev. RAST POTROŠNJE JEKLA . Oeeria;.'potrošnje, jekla v-' naslednjem petletnem obdobju sloni . na . .predpostavki) ■ da bo -potrošnja gotovih jeklenih proizvodov v letu 1985 dosegla 6 milijonov ton. Dosedanje proizvodne kapacitete valjarn m njihovi (neustrezni': asortimenti bodo vplivali, da valjarji ne bodo uspeli: pokriti vseh domačih potreb po jeklu -in zlito se ocenjuje, da bo iz uvoza potrebno pokriti 15— 20 % izdelkov črne metalurgije. Te uvozne postavke bodo v glavnem zavzemale del ladijske -pločevine, nekaterih , kvalitet hlad-novaljahe pločevine in pločevine s prevlečeno površino, nekatere, vrste orodnega, profitnega jekla ki razne - vrste specialnih - jekel. •- Istočasno je potrebno .upoštevati zahteve,- da se, bo izvozilo okoli .10 °/o . domače proizvodnje gotovih jeklenih proizvodov, kar pomeni,. da bi bilo v SFRJ' potrebno proizvesti 5,5 milijona ton gotovih jeklenih proizvodov. Za to proizvodnjo bi morali stopiti 7 milijonov ton surovega jekla, 6,1 milijona ton surovega železa in pridobiti 14,4 milijona ton rude. Za te proizvodne kapacitete •bi morale razpolagati valjarne s kapacitetami v višini 7,2 mili-j ona ton, jeklarne 8,3 milijona ton de TH peči 6,8 milijona ton. Kapacitete rudnikov naj bi leta 1985 znašale 15,6 ¡milijona ton, a koksarne 3,85 milijona, ton koksa.' : -■■ - . ' " h ■ 'V' (Nadaljevanje na 10. strani),.. XIV. delovno tekmovanje kovinarjev Jugoslavije ¡[Nadaljevanje z 9. strani) DEJANSKO STANJE Realiziramje «tega plana v- prvi vrsti ogrožajo ¡sedanja ozka grla pa področju pridobivanja železne rude, saj znašajo • kapacitete rudnikov le 5;2 milijona ton. Te .omogočajo .pridobivanje 2,2 milijona ton surovega železa, 2,95 milijona ton jekla in 2,3 milijona ion. gotovih j eblenih proizvodov. Torej bi s sedanjo proizvodnjo -jekla na domačih surovinah lahko v letu 1985 proizvedli le polovico količinfe planiranih gotovih jeklenih izdelkov. MOŽNE REŠITVE Po podatkih Splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije bi lahko dosegli planirano -količino 5,5 milijona ton gotovih izdelkov v letu 1985 na več načinov: ' r ' 1. Če bi razvoj črne metalurgije zastal ita višini sedanjih proizvodnih kapacitet, bi bilo potrebno v letu 1985 uvoziti 3,1 milijona ton gotovih jeklenih proizvodov, kar bi stalo 3,1 milijarde dolarjev letno. 2. Če bi za planirano proizvodnjo 5,5 milijona ton bilo potrebno predelati iz uvoza 3,44 milijona ton polizdelkbv, bi te količine zahtevale vsoto 850 milijonov dolarjev letnega odvajanja. 3. Ako bi prišlo do proizvodnje v elektropečeh in bi zanjo morali uvoziti 4 milijone ton jeklenega odpadka, bi za proizvodnjo letno plačali 500 milijonov dolarjev. 4. Če bi se proizvodnja 5,5 milijona ton proizvedla le na uvozu železne' rude, bi zriašal letni izdatek samo 400 milijonov dolarjev. 5. Uporaba domače rude bi zahtevala letno vlaganj e;le 274 milijonov dolarjev.. KAKO NAPREJ? ii Vseh pet’variant,-(ki so .jih na osnovi do:; seda]»; znanih * planov iz.posameznih železarn pripravili v SZČM Jugoslavije;-.ima še vrsto drugih pomanjkljivosti. V prvi vrsti sedanje in planirane kapacitete .močno odstopajo od potrebnih, saj so neustrezno izrabljani domači viri Surovin. Če bi se namreč realizirali sedanji plani potem bi imeli izredno velike kapacitete jeklarn, koksarn ih valjarn, a rudniki in plavži bi dali znatno manj vložka, kot so. .ocenjene potrebe v letu 1985. .'.. Posebno problematične pa- so plansko' izražene ' preusmeritve na cleklr.opeči za . proizvodnjo jekla.. Takšna:, investicijska izgradnja je dejansko.idosti - cenejša, a zahteva-izredno veliko potrošnjo ■ električne energije in starega.železa. Zaradi tega bodo nastali vse težji problemi oskrbe s starim železom, ki ga bo potrebno v večji meri uvažati. Posamezne države izvoznice čedalje bolj omejujejo tahzvoz. Zato brez izgradnje horizontalno in vertikalno povezanih delov železarskega proizvodnega procesa ne bo možen nadaljnji razvoj, prav tako bodo v tem procesu morali odgovorneje sodelovati tudi potrošniki. Žolnir 'Ljubljana — mesto'heroj je organizirala v'Titovih zavodih Litostroj od 10. do 12. oktobra letos XIV. srečanje kovinarjev Jugoslavije, potem ko je bila že dvakrat organizator republiškega tekmovanja. Za kpvinarje Jugoslavije je njihovo vsakoletno -srečanje dogodek poln pričakovanj-. Vsako pričakovanje pa stopnjuje v človeku nestrpnost. Vsak se poti-hem sprašuje, ali bo vse potekalo po 'načrtu, ali bo vse uglašeno, ali bo sebe predstavil v ¡najboljši luči. ’-Tekmovanje, kakršno je bilo to ,ki je tri dni potekalo, v Litostroju, pomeni svojsko preverjanje znanja, spretnosti in usposobljenosti delavcev, strokovnjakov in sploh vseh tistih, za katere so ta tekmovanja organizirana. •' Kot zanimivost naj povem, da je v predtekmovanj ih,. ki so potekala po vsej Jugoslaviji, tekmovalo okoli 500.000 delavcev in nad 30.000 strokovnjakov. ■ Ob 11. uri se je pričelo tekmovanje zares in to's'teorijo. Tekmovalci šo se'v učilnicah Litostroja’ potili ob vprašanjih iz samoupravljanja, varstva pri- delu •in " teoretičnega znanja iz svoje stroke. ' - Sočasno je potekala' v Ljubljanskem domu sindikatov razširjena .seja odbora sindikatov Slovenije. Seje: so še med drugimi udeležili Rade Galebi predsednik zveze" sindikatov Hrvatske, Čedo-mir Jeftič, predsednik odbora -ZSJ za proizvodnjo in' predelavo kovin in Franc Eeškošek-Luka, idejni' tvorec Tjtovfn zavodov Li-tostroj: Sledila je živahna razprava, v kateri srno slišali po- globljena -in kritična ' mnenja. 6 •samoupravnih, političnih in gospodarskih razmerah. Več kot 100 udeležencev je še posebej pritegnila razprava o uveljavljanju dohodkovnih odnosov in o proble -mili; zagotavljanja reprodukcijskega materiala. ■ Na zboru delavcev 'tekmovalcev,. ki se je pričel ob 15. uri so še zbrali vsi tekmovalci letošnjega- srečanja kovinarjev Jugoslavije. V njem'so še tekmovalci organizirali' v začasno delovno organizacijo Kovinar 80. Praktični del tekmovanja se je pričel ob 17. uri. Tu so najboljši tekmovalci Jugoslavije: »bili boj« z že’pripravljenimi kosi materiala, ki jih je bilo potrebno po načrtu sestaviti v 'celoto in. zavariti, ali strojno obdelati, ali pa sestaviti in to v' čimkrajšem času, ki je neusmiljeno tekel. Livarji niso imeli pripravljenega o-snovnega materiala, kajti oni so izdelek vlivali. Razen njih so tekmovali še brusilci, rezkalci, kovinostrugarji, avtomehaniki, kovači, in varilci v štirih tehnikah varjenja.- ' Zvečer ob 20. uri je bila v. hali Tivoli svečana otvoritev tekmovanja v’spomin na dan, ko se je pred 70. leti mladi kovinar Josip Broz včlanil v Sindikat kovi'/ar-skih delavcev Hrvaške in Slavonije. Slavnostni govor je imel Andrej Marinc, član predsedstva CK ZKJ, in v njem je gostom in zbranim tekmovalcem predstavil pomen praznovanja za nadaljevanje revolucionarne tradicije kovinarjev znotraj Slovenskega in jugoslovanskega razreda. V eno-inpolumem programu so nastopajoči z besedo, pesmijo in glasbo prikazali revolucionarno odločnost jugoslovanskih kovinarjev, njihovo prizadevanje za hitrejši, boljši in vsestranski razvoj Jugoslavije; samoupravne socialistične družbe po poti; kakršno je 'začrtal in začel tov. Tito. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor, recitatorji ter godbe na pihala iz Litostroja, Železarn Ravne, Štore, Jesenice in iz Lesc. V soboto se j e. nadaljeval praktični del tekmovanja vse do 17. ure, (Nadaljevanje na 11. strani) " • ’ KDO-JE ODGOVOREN : 7A VARNOST ° Anketa Pred dnevom praznika republike, 29. novembrom, so učenci osnovne šole -Štore izvedli .med učenci 4. razreda anketo. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja; 1. Kaj ti pomeni domovina? . 2. Kaj ti pomeni svoboda? 3. Na kaj pomisliš ob besedi Tito? . Odgovore objavljamo, tako, kot sta jih zabeležili" Elvira Mastnak in Sonja Velenšek, učenki 8. a razreda. L. KAJ TI POMENI DOMOVINA? O--¡Domovino moramo čuvati pred sovražniki (Marko). -‘ — Našadomovina je lepa in v njej.srečno živimo (Natalija). '—‘ Domovina je dom Jugoslovanov (Milena) Domovina mi pomeni svobodo, v kateri živimo (Zvonko). ^ Domovina*je bratstvo in enotnost (Tanja). '—• Domovina mi pomenrdom (Peter). — Domovirfe je moja republika (Branko). — Domovina je vse; karvidim okoli sebe (Roman). 2. KAJ TI POMENI SVOBODA? ..... ■ - v-- * - ' —“Svoboda-je’¡ljubezen do Tita (Milena). — Svoboda mi pomeni ntir (Roman). — V svobodi lahko mirno živimo (Tanja), — Svoboda mi-pomeni’prijaznost ljudi (Natalija). • ----Svoboda mi pomeni srečno življenje (Aleš). - -—V svobodi se lahko mirno igrarn (Peter). — Svoboda mi pomeni mir, v katerem smo vsi srečni (Tanja);. . — Svobodo lahko pričakujejo le zavedni ljudje (Tanja), ■ Svoboda je, da sem svoboden (Zvonko). • š—' V’svobodi'lahko živimo brez strahu (Bojan). 3. NA KAJ POMISLIŠ OB BESEDI TITO? — Pomislim, kako se je vse življenje boril za pravice in svobodo (Tanja). | | ■ — Pomislim, kako nas je vodil po poti enakopravnosti (Zvonko). — Pomislim, kako lepo je ¡bilo živeti s Titom. (Natalija). i— Pomislim, kako se je 'bojeval za današnjo .svobodo1 (Peter). . ; mi-PitoTnam Te' izboril svobodo (Milena). -- Tito je bil.našchajvečji prijatelj (Andreja), i— Tito je ljubil otroke (Dušan). • — Pomjslim,:: kako srno se skupaj s Titom borili z njegovo boleznijo (Roman). —_ Pomislim, kako je trpel (Dušan). - — Tito je bil naš oče (Bojah). Tito je imel rad" živali (Jelena). — Tito mi je bil najboljši prijatelj (Peter). . — Tito se je boril za neuvrščenost (Branko). Izlet kolektiva elektroobrata Elektrikarji smo se dolgo časa pogovarjali, preden smo se odločili, za katero relacijo izleta bi se odločili. • Končno smo se 22. 11. 1980 ob 6.50 odpeljali proti Bistri pri Vrhniki. Na avtobusu je bilo zeio mirno,/Vsi smo- bili še * V . (Nadalj. z 10. strani) Sočasno je bil ob 10. uri sestanek odbora za tekmovanje kovinarjev. Sejo je.- vodil predsednik odbora tov. Čedomir Jel tič. Osrednja -tema je bila problematika razvoja črne in barvne metalurgije v srednjeročnem- obdobju 1981—1985 - v SFRJ. Delegati so ugotovili, da se mora: to'. problematiko reševati na nivoju federacije in ne na ravni republik,1 kjer bi prevladovali posamezni interesi. Odbor je razpravljal: tudi o možnem kraju XV. .srečanja kovinarjev Jugoslavije. - Ob 19. Uri je tekmovalce,/vodje ekip, spremljevalce in druge udeležence tekmovanja sprejel predsednik skupščine mesta Ljubljane tov. Marjan Rožič. Pogostitev z zakusko in pijáco je Uvedla prijateljski -klepet, pogovore, spoznanja različnih delovnih izkušenj, s katerimi se soočajo ljudje v DO. V nedeljo popoldne je bila v jedilnici Litostroja svečana razglasitev rezultatov,/ ki jo je spremjlal krajši kulturni program in zaključilo kosilo. Tekmovanja kovinarjev. Jugoslavije potekajo že od leta. 1967 dalje in vzbujajo vse večje zanimanje pri delovnih ljudeh, ter se vse bolj razvijajo/Tako je bila 1967., leta ..ena tekmovalna disciplina, letos pa jih je ŽŠT11. Naša republika ni imela večjih .uspehov, na teh tekmovanjih, saj smo Slovenci prvo mesto osvojili šele 1977. leta. Naj večje- presenečenje smo pripravili letos, s ko. smo -pobrali kar šest prvih mest in tako zmagali tudi ekipno., Naš varilec za plamensko ya-renje Vlado „Geršak se. je uvrstil na solidno 9. mesto, za sabo pa je pustil precej tekmovalcev iz drugih republik. Vedeti morámo, da je pri nas varenje šele v razvoju in ni na taki ravni, kot je V drugih tovarnah; ■ zato je 9- mesto našega tekmovalca toliko večji -uspeh. Tekmovanje še je končalo, tekmovalci so se odpravili domov z mislijo, da se ponovno dobe naslednje leto na XV. delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije. Jernej'Turnšek malce zaspani. K temu je pripomogla - tudi- jutranja megla,-,--kajti vreme je kazalo zelo slabo. Približno ob 9. uri smo prispeli na naš prvi cilj, na Vrhniko. Tam- srno:/se v hotelu Mantova okrepčali s kavo in malico, bolj - zahtevni pa tudi s čem drugim . Nato smo se odpeljali proti stari 'graščini, v Bistri; kjer je Tehhič-ni muzej Slovenije. V zelo mrzlih, skoraj ledenih prostorih smo si ogledali veliko zanimivih stvar ri/ Pot nas je vodila skozi gasilski ' oddelek, lesni, lovski, el. strojni, .kovačijo,: tekstilni in prometni/oddelek: Zadnji je bil gotovo vsem najbolj všeč,, kajti zelo zanimivo je pogledati/.stara, vozila;. motorje in kolesa in /si zamišljati, : kako bi bilo, če bi se danes s i takšnim vozilom pojavil na cesti. Še bolj bi bilo vse skupaj - -zanimivo, '.-če ‘ bi 'imeli strokovnega vodiča,- .ki bi . nam znal res yge razložiti. Moram o-meniti, da smo videli tudi.-kočij o, v kateri:.se je -vozila -Marija: Terezija/ in; še marsikaj drugega. Po dve in pol urnem ogledu smo šli zopet v avtobus, seveda tisti, ki nas /je. najbolj/.zeblo. : Or stali, ki so si dalj časa ogledovali te zanimivosti in kadilci, pa so prišli pol urh za nami; Zopet smo se odpelj ali . proti hotelu : Man-, tova, Pred kosilom smo - si - ogledali - roj stno hišo. našega- naj več-j ega dramatika Ivana1 Cankarja.. Tako/ v muzeju kot .v Cankarjevi -rojstni hiši smo si kupili spor minske značke. Po ogledu smo /se napotili v hotel, kjer smo imeli kosilo. Iz tega kraja, obdanega z lepim hribovj em / smo se po kosilu odpeljali proti Dobrni. Ustavili smo se na Trojanah, kjer smo se zopet malo - okrepčali, kupili krofe; kar je obvezno, če še ustaviš na Trojanah. V Dobrno smo se pri-/ peljali okrog pol pete ure in odšli v nov hotel, kjer je skoraj vsakdo našel zase / neko zabavo.::. Tam smo se kopali, kegljali; trimčkali, najbolj leni pa sedeli,: v udobnih naslonjačih ob kavici in prijetni glasbi. ' Nekateri so- M/ ogledali tudi nastop pevskih zborov, ki je bil v/zdraviliški, .dvorani. V gostilni. Lovec, smo imeli ye-. čerjo. Tam smo .se - najbolj /sprostili, zapeli, si pripovedovali šale. V železarske Štore smo še-vrnili ob 21.30. Želeli,-smo, da bi ta - kolektivni izlet izvedli že poleti.. Kljub vsem -željam tega nismo /uspeli - uresničiti zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov.. Vendarle je ta izlet, sicer že skoraj v zimskem času resnično uspel. Spoznali smo ge z elektrikarji..posameznih delavnic in želimo, da bi nas v prihodnjem letu odšlo na izlet še več/kot letos. Darja Križanec ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o 30 let To je bolezen civilizacije, ki je bila človeku poznana že, od kar obstaja...V 90% je to posledica nepravilne prehrane'in nezadostnega gibanja. V to bolezen spadajo debelost, čir-želodca, žolčni kamni in določena oblika, črevesnega raka, predvsem raka debelega. . črevesa., Refleks/ za delekacijo (iztrebljanje) mora biti stalen, to pa je seveda odvisno od človeka samega. Slaba volja nastopi že zjutraj, po zajtrku, če, ne more o-praviti - Velike potrebe. To se dogaja, dokler si- človek s prehrano ne pomaga. Normalno 'iztrebljanje blata gre po naslednjem' fiziološkem' načinu. Tekoča-- vsebina ' tankega kar pa je bilo napačno. Danes vemo, da so otrobi izredno koristni; uživamo biootrobe, ki jih zatbešamo v tekočine ali jogurt,; tako da opštipacije ni več...... Iz -tabele je razvidno, koliko balasta imajo posamezna Več ga imajo, bolje je: meso, mast,, mleko, . jajca, sladkpr . bel kruh ržen kruh-laneno seme pšenične klice jabolka,' hruške posušeno sadje . krompir, špinača, solata 0,6- želen fižol bel fižol, leča živila; 0,0 % 0,1 % 2,0% 6,0 % 10,0 % 0,5 % 2,0 % -0,8 % 2,0 %■ --3,0 %- črevesa/ preide v, debelo črevo, skozi odprtino, /imenovano Ban-hmova zaklopka. Na desnem vhodnem traktu debelega črevesja še vsebina Zgosti, ker stena debelega črevesa Vpija vodo in ostanke, neprebavljene brane.. Zgoščena snov se giblje v levi iz-hodni trakt debelega črevesa. Ljudje /z zdravim črevesjem to gibanje/ občutijo nekoliko ne--ugodno. V končnem delu se. vse-bina še bolj zgošča. Ko dospe, v zadnji del. debelega črevesa, človek občuti potreb.o za izpraznitev/. Pr aznen je-črevesja je pod /človekovo kontrolo,/česar se naučimo. že v mladosti. Opštipacija " je zmanjšana frekvenca eliminiranega fecesa (blata) - z oteženo pasažo črevesne vsebnosti ali trdega suhega blata. S pomočjo-statistike so izraču-:, hali, da je 40 %. moških in ‘ 50.%/ žena opstipiramh Vzroki opštipacije so: hrana, siromašna - na balastu' in- izogiba- . nje veliki potrebi, ko je zamujen I refleks iztrebljanja. . Velja ■ naj pravilo: kadar nas., tišči na blato, storimo1 to takoj. Poleg/ naštetega | so vzroki za zaprtje še: sprememba okolja -— potovanj e,... a-toni j a, m hiperonij a -.. kolona, mentalni stres, stenozira-joči tumor črevesja, zlata žila . (hemoroidi), - s Opštipacija . nastane : tudi: po zdravilih (antacidi) za ulkusarje želodca/in dvanajsternika. Neugodna so predvsem--tista/sredstva;/, ki vsebuj ejp , aluminijeve spojine.... Znaki-...opštipacije: /so počasno, zmanjšanje- teka, -napetost, slabo -počutje -V/trebubu, človek j.e- nervozen in nerazpoložen. Zaprtje traja lahko 70 do 100 ur, ali pa še več. Zastajanje blata pomeni tudi zastajanje./različnih strupov , v črevesju. Že Hi ja ..Mečnikov, , znameniti. ruski. filozof, je ugotovil, da j,č/življenj e. človeka v-pri-- j meru z nekaterimi -živalmi kraj-, še, ker -ima - -človek predolgo ore-vesje. Tudi to,-je potrdilo o predolgem zastajanju blata in črevesnih--. strupov, v telesu,. Za zdravje - -mora- vsak sam , prispevati potrebno skrb, s tem.si tudi podaljšuje/živi j enj e. Zaprtje -se- včasih zdravi- brez-odvajalnih - zdravil, S_ primerno -hrano in - zadosti tekočine. Hrana mora vsebovati mnogo vlaken, to je celuloze. V prejšnjih časih so za »gospode« / uporabljali belo moko (čisto moko) brez otrobov, ■ Domači nasvet: čez noč namočite razrezane fige, ki jih 'zjutraj ¡pojejte in /spijte' tekočino. Tudi Uživanje /želja j.o zdravo, V zdravstvu -danes: prevladuje balistična' dieta: zelenjavno-sad-na, jabolčna in ' otrobova dieta. Vse tri dieté: lahko uporabljamo v dietoprofilaktične in dietotera-pevtične namene. Dodatek otrobov trikrat po dve žlici-, na dan (grobi, pšenični otrobi) k vsakdanji, navadni hrani z malo balastnih snovi (sadju in zelenjavi) lahko . nadomesti zelenj avno-sad-no dielo. Pri .-.shujševalnih, dietah ima' zelenjavno/ sadna dieta prednost . pred otrobovo dieto/Otrobe «po-, mešamo med mleko, gosto juho. ali druge jedi, ■ vključene v vse tri glavne dnevne obroke hrane. Jabolčno ali pektinsko dieto u-porabljamo pri povišanem holesterolu v. serumu in povečani telesni teži, , v obliki dietnih kur, ki lahko trajajo tudi do tri tedne. V primeru normalne, teže dodajamo normalni- —• navadni hrani trikrat po dve jabolki na dan (dopoldanska malica, popoldanska malica in povečerek). Če bolnik ne prenese, surovega/sadja -ali zelenjave, ga delno .nadomestimo.; -s kuhanim sadjem ali zelenjavo. Drugače pa raje- uporabimo o-trobovo dieto, ali jabolčno,. —, iz kuhanih.jabolki, po dr. sc. -D. Po-, kornu. ... (Nadaljevanje na 12, strani) Anekdote Ko -je slovenski; pisatelj Dr. Bratko Kreft (roj. 1905); praznoval petdesetletnico, je bil še za spoznanje bolj. skuštran kot ponavadi. Ra ga sreča Ježek,, mu čestita, ga natančneje pogleda, nato pa: »Bratko, posluš, kolkrat se- pa hodeš ti k frizerju .skuštrat?«fv Pred leti je potožil znanec Ježku: |. »Ja, tebi/ije lahko, Ježek, ko imaš. dom-a elektriko, /jaz pa nimam ne elektrike, ne kuriva.« »A tako,.«, je odgovoril Ježek, »kuriva, nimaš?« V. teater pojdi, tam so drva zastonj.« : I »V teatru?/ Drva -zastonj.?,«-,:: »Ja seveda, ko imajo pa toliko polen; da jib drug/drugemu pod noge mečejo/«’ (Nadaljevanje z 11. strani) Dieta obrok Sadno-zelenj avna Otrobova Jabolčno pektinska zajtrk čaj z'mlekom . črn kruh (graham) žlica sirčka enako enako malica jogurt, jabolko jogurt z otrobi 2 jabolki kosilo zelenjavna juha dušeno meso zelenjavna prikuha graham kruh • sadje . zelenjavna juha z otrobi enako malica . sadje otrobovo pecivo 2 jabolki večerja zelenjavna solata črn kruh košček sira jogurt z. otrobovim pecivom sadje jogurt jabolko Živila v jedilnikih ' lahko poljubno zamenjujemo z enakovrednimi živili. Zelo pomemben je tudi režim pitja. Dnevno se priporoča- spiti okrog 2 litra tekočine predvsem odvajalni čaj ali topel Donat. Izogibajmo se uporabi kemičnih : sredstev, ki se jih telo preveč navadi, efekt pa je minimalen. Aleksander Rjazancev (Povzeto iz glasila . .»ŽELEZAR« delovnega kolektiva SZ Železarne Jesenice). SREČANJE , Tri dni pred domovinskim praznikom se je v štorski osnovni šoli v popoldanski uri zbralo okrog sto ostarelih krajanov iz vseh območij štorske krajevne skupnosti. Prišli so tudi predstavniki KS, železarniška socialna delavka in tovarišica iz občinske socialne ustanove v Celju. V priložnostnem programu so nastopili pionirji s 43-član-skim pevskim zborom, recitatorji in glasbo, s flavtami iir klarineti. Navzoče je y imenu krajevne skupnosti in krajevnih DPO pozdravil predsednik sveta skupščine, tovariš. Gaberšček. V svojih preprostih in toplih besedah je poudaril, da 'sedanja generacija spoštuje in ceni vse tisto, kar so v svoji aktivni dobi napravili za boljši danes in jutri sedaj upokojeni krajani. Poudaril je tudi, da želimo, naj bi ta srečanja postala tradicio-_, nalna. Iz otroških grl je nato bilo slišati še Kje so tiste rož’ce moje in Po Koroškem po Kranjskem že ajda zori, potem pa so pionirji obdarili ostarele z' rdečimi nageljni. Vsi prisotni starejši' krajani so dobili v dar. keramičen izdelek, uspel večer pa- je minil ob skromni zakuski in plesu ob izvajanju dueta Ivana Gradišnika. Jok iz krajevne skupnosti ŠTORE Delegati sveta skupščine štor-ške krajevne skupnosti so se 13. novembra ' petnajstič sestali. O čem so se pogovarjali in kakšne sklepe so sprejeli,-navajamo, kot sledi: TELEFONSKI PRIKLJUČKI Želja, da bi končno prišli do telefona je bila mnogokrat izrečena na prenekaterem sestanku Bojanski potok pozimi (foto Barič) s. strani mnogih krajanov.. Tudi na 15. seji sveta so se pogovar-jali: -o problematiki,v neustreznih prostorih pošte in želeni telefonski ¡centrali. Imenovali so režij-, ski odbor, ki bo sodeloval s .PTT ria -že izdelanem projektu, po katerem se Štorovčanom (in okoličanom) obeta .pridobitev- 800 telefonskih številk že do leta 1982. V naselju Lipa naj bi postavili telefonsko govorilnico, stala naj bi celih 15 milijonov starih dinarjev. * SREČANJE OSTARELIH Krajevna skupnost organizira kot vsako leto tudi letos srečanje ostarelih občanov, in sicer 26. novembra ob 15. uri v štorski osnovni šoli (glej članek »Srečanje«). VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV Svet je sprejel sklep naj se obvesti celjska komunalna skupnost o nekvalitetnem krpanju cest na LIPI, kjer ponekod delo sploh ni bilo opravljeno, kot npr ;sna cesti proti osnovni šoli . (pri zdravstvenem domu). Svet je opozoril OKS na njegovo odgovorne^ v primeru nesreče. , Delegacije območij Kompol s Šentjanžem in Prožinska vas z Ogorevcem so že večkrat opozorile na problem v zvezi s signalizacijo na. železniških prehodih v Mostah in na Opoki. Tu je bilo že precej nesreč. Svet je imenoval odbor, ki bo pripravil rešitev problema. Sestavljajo ga tovarišica Štefka Plan k ter tovariša Ivan Stojan in Tomaž Kobal. Na seji je bil potrjen tudi' nov režijski odbor, ki bo odgovarjal ' za rekonstrukcijo ceste. Opoka— šola—Goricm (Kompote). Investicija bo uvrščena v srednjeročni program krajevne skupnosti. VODOVOD PEČOVJE Začela se je uresničevati želja, dejal bi skoraj : sanje, štiridesetih hišnih lastnikov na Pečovju (cela vas), da bi prišli do lastnega vodovoda. Tista voda, ki so jo menda petindvajset let uživali Šlorovčani, bo sedaj speljana na hrib Ožbič -in- odtod z lastnim padcem: v skoraj, vsa gospodinjstva zaselka. Treba je videti ljudi, ki so zavihali rokave, potem ko-j e štorska krajevna skupnost dala zeleno .luč za začetek del. Vsi 'So na delovišču: možje, žene, otroci- V pičlem-tednu dni so pri kopanju in razstreljevanju trase glavnega voda opravili 758 udarniških ur, kot je poročal tov. Marjan Doberšek, najdelav-■ nejši član režijskega odbora. Delali so v najslabšem- vremenu, kladiva je bilo slišali daleč naokoli do polnočne ure. Dela bo dovolj še vse drugo leto, delegacija območja pa bo zaprosila za pomoč prr akciji tudi 00 ZSMS v železarni. Tako bo vas Pečovje,-upajmo, že drugo leto dobila težko pričakovano in želeno pitno vodo. Jok ÆÊjjr H k N A CEST NISI SA 1 (M 1 STOBSKT ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE — Izhaja dvakrat mesečno#- Uredniški odbor: Gradišnik. Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Frane, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Frane, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Frane, pomočnik urednika: Uršič Rudi, Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne'vračamo- Posnetki s srečanja v Osnovni šoli Štore