Darja Alič Unicreditbankad.d. darja.alic@gmail.com ŽigaČepar UniverzanaPrimorskem, Fakultetazamanagement ziga.cepar@fm-kp.si Podaljševanjedelovneaktivnosti starejših Raziskave trga dela nakazujejo, da za ista delovnamesta tekmujejo šte- vilni mladi z relativno visoko izobrazbo na eni strani ter starejši z rela- tivno bogatejšimi izkušnjami na drugi strani. Pogosto prihaja do trenj gledevprašanja,alinajstarejšizaradistaranjaprebivalstvadelajodljeali panajdelovnamestaprepustijomlajšim.Članeknajprejpovzemaneka- teremožneukrepezapomočprizaposlovanjustarejšihternačineinre- šitvezapovečanjenjihovekonkurenčnosti.Rezultatilastneraziskave,ki je bila izvedena s pomočjo ankete, so pokazali, da anketirani večinoma nisonajboljnaklonjenidaljšidelovniaktivnostistarejših. Ključnebesede:trgdela,upokojevanje,starejšinatrgu dela,pokojninska reforma,stereotipiostarejših ExtendingtheWorkActivityoftheElderly The labour market research suggests that there is a competition for job positionsbetweenyoungwhoarerelativelyhighlyeducatedononehand andolderpeoplewhohavericherworkexperiencesontheother.Thereis often afriction betweenopinionsonwhether olderpeopleshouldwork longer due to population ageing or they should be replaced by younger employees.Thearticlefirstsummarizessomepossiblemeasurestohelp intheprocessofemploymentofolderpeopleandpossiblewaysandsolu- tionstoincreasetheircompetitiveness.Theresultsofourownresearch, basedonthesurveyquestionnaire,showsthatmostoftherespondents arenotinfavouroflongerworkactivityofolderpeople. Keywords:labourmarket,retirement,olderpeopleinthelabourmarket, pensionreform,stereotypesaboutolderpeople https://doi.org/10.26493/1854-4231.17.41-46 Zakajnajbistarejšidelalidlje? Zakajjedelovnaaktivnoststarejšihtakopomemb- natema?Pričakovanaživljenjskadobasepodalj- šuje,zaradičesarle-tazdajbistvenopresegaupo- kojitveno starost, določeno v prvi polovici prej- šnjega stoletja, ko so bili postavljeni okviri po- kojninskega sistema. Po drugi strani nizka ro- dnostžedaljčasanezagotavljavečenostavnere- produkcije prebivalstva, kar rezultira v narašča- nju deleža starega prebivalstva. To povečevanje pa povečuje javnofinančne izdatke, povezane s staranjem, predvsemizdatke za pokojnine,zdra- vstvene storitve in storitve dolgotrajne oskrbe, kotprikazujepreglednica1nanaslednjistrani. Mnogi si želijo delati, ustvarjati, delovati, po- kojninski sistemi in pokojninske norme pa so včasih strukturirani tako, da se starejšim delo ne izplača ali pa se jim po določeni starosti de- lovno aktivnost popolnoma onemogoči. Delo je pomembno tudi za socialno integracijo starej- ših. Delo pomeni aktivnost, ki pozitivno vpliva na ohranjanje kognitivnih sposobnosti in vital- nosti;sevedapanekakršnokolidelo,pomembno je, da je delo primerno in zadovoljivo za starejše delavce(Principi,FabbiettiinLamura2015,802). Predčasnaupokojitevzagospodarstvopomeni veliko izgubo potencialne produktivnosti in po- stavlja pod vprašaj tudi vzdržnost sistema soci- alne varnosti. Leta 2040 bo starejša delovna sila predstavljala kar 37 vse delovne sile in bo naj- številčnejša skupina na trgu dela. Zato bo treba spremenitiupokojitveneprakse,kivključujejone samo zaostrovanje potrebnih pogojev za upoko- jitev, temveč tudi strukturiranje sistema na na- čin, ki bo starejše spodbujal, da bodo v delov- nem razmerju sami želeli ostati čim dlje (Grin- gart, Helmes in Speelman 2008; 752; Johnson 2009, 3). Raziskava Taylorja in Walkerja (1998, 641 v Lazazzara, Karpinska in Henkens 2013, 2155)pokaže,daimajodelodajalcinasplošnopo- management17(2022)številka2 41 DarjaAličinŽigaČepar|Podaljševanjedelovneaktivnostistarejših Preglednica1 Projekcijajavnihizdatkovzasistemesocialnezaščite Kategorija       Pokojnine , , , , , , Zdravstvo , , , ,, , Dolgotrajnaoskrba , , , , , , Skupaj , , , , , , Opombe PopodatkihUradaRepublikeSlovenijezamakroekonomskeanalizeinrazvoj(2016). zitivnomnenjeosposobnostihstarejšihdelavcev, v resnici pa delujejo drugače in jih neradi zapo- slujejo. Trend hitrega izstopanja iz skupine delovno aktivnega prebivalstva ima številne neželene po- sledice(Uzunidr.2019,217): • zgodnja upokojitev starejših delavcev soci- alne partnerje, zlasti delodajalce, osvobodi pozitivnega pristopa k upravljanju, poveza- negasstaranjemdelovnesile,inpotrebepo spremembi spretnosti ter znanja delavcev v skladuznovimizahtevami; • razširjenopredčasnoupokojevanjelahkook- repi stereotip o starejših delavcih kot manj produktivnihinodvečnih; • nekateri avtorji opozarjajo na ustvarjanje kulturezgodnjegaupokojevanja,kijopokoj- ninskiskladitežkoprenašajo; • zgodnejšaizključitevstarejšihizdelovnesile ustvarja nevarnost za njihovo socialno iz- ključenostvzgodnejšistarosti; • obstajanevarnost,dasebostopnjarevščine starejšepopulacijepovečala. Kakšna je starostna meja, do katere delavec veljazamladegainodkaterestarostidaljegovo- rimoostarejšemdelavcu?AnnaRitsatakis(2008) pravi,dazastarejšooseboveljavsakstarejšiod60 let, medtem ko je skladno z oecd (2006) mladi delavecoseba,stara od15do24let,starejšidela- vecpaoseba,staraod55do64let.NefretetaZekić Eberhard (2014, 330) trdi, da lahko ob upošteva- njupriložnostinatrgudelatostarostnomejozni- žamo na 40 let. V večini držav Evropske unije se namrečnegativna selekcija pri zaposlovanjumo- škihzačnepri40letih,priženskahpažeprej(Gr- gurev2011,21).Zanamennašeraziskavesmokot starejše delavce opredelili tiste, ki so stari 50 let aliveč. oecd(2006)vštudijiŽividlje,delajdljeugo- tavlja, da se starejši posamezniki pri ohranjanju delovne aktivnosti soočajo s številnimi ovirami, med katerimi izpostavljajo predvsem: (1) nesti- mulativnodavčnoureditevterureditevsocialnih transferjev in prispevkov, ki znižuje motivacijo posameznikovzapodaljševanjedelovneaktivno- stivprimerjavizupokojitvijo,ter(2)nezaintere- siranost oz. odpor delodajalcev do zaposlovanja starejših. Ob navedenem kot »oteževalno« okoliščino navajatudirazmeromablageupokojitvenepogoje tradicionalnihpokojninskihsistemov,kidodatno krepijo želje oz. pričakovanja posameznikov po zgodnjiupokojitvi. Ključna motivacija za raziskovanje delovne aktivacije starejših izhaja torej predvsem iz dej- stva,dastaranjeprebivalstvapovzročavišjestro- ške v sistemu socialne varnosti, iz dejstva, da je vzdržnost pokojninskega sistema pogojena tudi z daljšo delovno aktivnostjo starejših, ter iz dej- stva, da proces staranja prebivalstva zaradi po- daljševanja življenjske dobe že sam po sebi zah- tevapodaljševanjedelovneaktivnosti–taproces papostajalečedaljeintenzivnejši. Raziskavapodaljševanjadelovneaktivnosti starejših V nadaljevanju najprej predstavljamo nekatere možne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja sta- rejših ter nekatere načine in rešitve za poveča- nje njihove konkurenčnosti. Sledi predstavitev izvedbe raziskave mnenj glede podaljševanja de- lovne aktivnosti starejših skupaj s ključnimi re- zultatiizvedenihanaliz. Spodbujanjezaposlovanjastarejšihdelavcev Polegspremembvsistemupokojninskegazavaro- vanjajepodaljševanjedelovnedobeodvisnotudi od stopnjeprilagajanja trga delastarejšim delav- cem.Dokazanojenamreč,dasoljudje,kinatrgu dela ostanejo najdlje, pogosteje samozaposleni (Wahrendorf idr. 2017, 270), ki delajo s krajšim inprilagodljivimdelovnimčasom(Burtless2013, 35). Tako je možnost za delo s prilagodljivim de- lovnim časom, ki ga je mogoče prilagoditi potre- bamstarejšihdelavcev,izjemnopomembna,sajje 42 management17(2022)številka2 DarjaAličinŽigaČepar|Podaljševanjedelovneaktivnostistarejših starejša delovna sila zelo raznolika skupina. Po- sledično prožnejši in liberalnejši trgi dela starej- šim delavcem nudijo več priložnosti (Van Dalen idr. 2006, 19). Po drugistraninekateri konserva- tivnejši raziskovalci spodbujajo zgodnjo upoko- jitev kot rešitev za brezposelnost (Bredgaard in Tros2006;Scherger2015,25). Slovenija je uvedla možnost delne upokojitve s skrajšanim delovnimčasom ob ohranjanju pra- vice do pokojnine in možnost uveljavljanja pra- vice do ponovnega izračuna pokojnine po vsaj dodatnem letu zavarovanja. Natančneje, upravi- čencidostarostnepokojnine,kišenaprejdelajos krajšimdelovnimčasomobspremenjenipogodbi o zaposlitvi ali pa so v času uveljavljanja pravice že zaposleni do polovičnega delovnega časa, se lahko delno upokojijo (Ministrstvo za delo, dru- žino,socialnezadeveinenakemožnosti2016). Dobroprilagojenaaktivnapolitikazaposlova- njalahkopovečazaposljivostinzaposlitvenemo- žnostistarejših.Vtemokvirustasezanajučinko- vitejšiizkazalioprostitevdavkainuvedbadrugih ugodnosti (European Commission 2014). V Slo- veniji je aktivna politika zaposlovanja starejših od 50 let omejena izključno na tiste, ki so vpi- sanivevidencobrezposelnih.Pravilomasolahko vključenipriskorajvsehvrstahukrepov,razenpri programih, ki veljajo izključno za mlade. Delež novovključenihupravičencevdoukrepovaktivne politikezaposlovanja,starihod50do54let,seje v Slovenijiz 10 leta 2012 povečalna 13,1 leta 2016, hkrati pa se je delež brezposelnih starejših od50lets16vletu2012povečalna18,4vletu 2016.Danska,ŠvedskainAvstrijanasplošnobolj vlagajo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, Grčijapamanj.Slovenijasejepostavilanekamna sredino(oecd 2017). Zaposljivost starejših delavcev in njihova pri- lagodljivost v storitvenem sektorju sta odvisni tudi od industrijskega sektorja. Zelo pomembno je,daseznenehnimučenjemupoštevajotakoer- gonomskividikikottudipsihofizičnasposobnost starejših. Z upravljanjem starosti, s spreminja- njem delovnega časa in prilagajanjem delovnega mesta, z notranjo in medsektorsko mobilnostjo, vlaganjem v usposabljanje zaposlenih, plačo, de- lovnodoboinvseživljenjskoučenjebodospre- membe v prid povečanja zaposlovanja starejših možne. Treba si je prizadevati tudi za odpravo negativnih stereotipov in predsodkovo starejših delavcih(Grima2011,1323). V raziskavi starejših delavcev je Mona Larsen (2008,32)ugotovila,dajeneposrednakomunika- cija vodstva s posameznim delavcem v smeri, da lahkonadeluostanečimdlje,za starejšedelavce močan motiv. Prilagodljiv delovničas se pogosto omenja kot pomemben, prav tako dobro vzdušje medsodelavci,zanimive delovnenalogein prilo- žnost za prenos znanja na mlajše delavce. Enako pomemben je občutek, da se trud in delo cenita. Poročali so o nekaterih razlikah med spoloma; moškimdelavcemnpr.vidikplačepomenivečkot ženskam. Na drugi strani je s hitrejšim upokoje- vanjem povezan občutek, da je težko zadovoljiti zahtevedelodajalcev(Larsen2008,32). Zanimivjeprojektsocialnihinovacij,kižene- kaj let poteka v danskem mestu Århus. Izhaja iz predpostavke, da so številni starejši delavci v re- snici nepripravljeni na t.i. tretjo kariero, ki po- tekaodpribližno60.letastarosti.Mnoginamreč izberejo možnost predčasne upokojitve ali dela s krajšim delovnim časom, ki jo ponuja podje- tje, ne da bi upoštevali, kaj te izbire pomenijo in ali je možnost upokojitve res tisto, kar si želijo. Takaparadigmaindružbenenormekrepijostere- otipno stališče, da je upokojitev najboljše, kar se lahko zgodi, predvsem zaradi svobode, ki jo pri- naša. Projekt je namenjen delavcem, starim od 58 do 59 let, ki so v fazi, ko lahko izbirajo med predčasnoupokojitvijoinnadaljevanjemkariere. Dvodnevno delavnico vodi trener, na njej pa poteka izmenjava izkušenj med udeleženci. De- lavnice niso namenjene samo podaljševanju de- lovne aktivnosti, temveč se osredotočajo tudi na podaljševanje aktivnega staranja. Udeležence na delavnicahspodbujajokdoločitviciljevzanjihovo tretje življenjsko obdobje. To je lahko nadaljeva- nje dela s krajšim delovnim časom, namesto da bi se upokojili, lahko pa je tudi odločitev, da se pridružijo prostovoljniorganizaciji ali storijo kaj drugega. Projekt vključuje tudi zdravstveno kompo- nento,prikaterijevključentudipreizkustelesne pripravljenosti,dabibililjudjetakošepozornejši na vrednost dobrega zdravja kot predpogoja za aktivnotretježivljenjskoobdobje. V okviru projekta je skupina strokovnjakov obiskalapodjetja,znamenom,daseboljesezna- nijo s politikami upravljanja starosti in poiščejo ustreznebrezposelnekandidate.Kotrezultatpro- jektasejepribližno40udeležencevodločilo,da na trgu dela ostanejo dlje, kot je bilo sicer načr- tovano,40 se jih aktivneje trudi za boljzdravo življenje, skoraj polovica pa se jih je odločilo za prostovoljno delo. Kako dolgo in v kolikšni meri ljudje sledijo tem načrtom, je seveda težko oce- niti, vendar so začetni rezultati spodbudni (Bar- slund2015). management17(2022)številka2 43 DarjaAličinŽigaČepar|Podaljševanjedelovneaktivnostistarejših Raziskavamnenjopodaljševanju delovneaktivnostistarejših Vnadaljevanjupredstavljamorezultatelastnera- ziskavemnenjgledepodaljševanjadelovneaktiv- nostistarejših. Na podlagi analize primarnih podatkov, pri- dobljenihs pomočjospletneankete, smoprever- jali naklonjenost vprašanih podaljševanju obdo- bja delovne aktivnosti. Anketa je bila izvedena na namenskem vzorcu 237 anketirancev. Anke- tirance smo med analizo razdelili v dve staro- stniskupini,namlajšeod50letinstarejšeod50 let.Vprašanjasobilavečinomazaprtegatipa,pri vprašanjih o položaju starejših na trgu dela pa je bila uporabljena 5-stopenjska Likertova lestvica, nakaterisovprašanioznačilistopnjostrinjanjaz izbranotrditvijo.Primarnipodatkisobilianalizi- ranispomočjostatističnegaorodja spss 28.0.Za preverjanjenormalnostiporazdelitvepodatkovje biluporabljentestKolmogorov-Smirnov. Najprej nas je zanimalo, ali si večina starejših zaposlenih želi delovno aktivna ostati dlje, kot to predvidevadosedanjisistemupokojevanja.To smo preverili s t-testomzaenvzorecinopisno statistiko. Upoštevana so bila mnenja starejših od 50 let. Ugotovili smo, da se anketirani v pov- prečju ne strinjajo s trditvijo, da si želijo ostati delovno aktivni dlje, kot to predvideva doseda- njisistemupokojevanja.Pravtakosmougotovili, da se večina anketiranih ne strinja z možnostjo upokojitisekasneje.Napodlagiizvedeneanalize smo torej zaključili, da si večina starejših zapo- slenih ne želi ostati delovno aktivna dlje, kot to predvidevadosedanjisistemupokojevanja. V nadaljevanju smo želeli ugotoviti, ali želja po daljši delovni aktivnosti narašča z višino izo- brazbe.Napodlagifrekvenčneporazdelitveodgo- vorovpoizobrazbenihskupinahsmougotovili,da željapodaljšidelovniaktivnostinaraščazvišino izobrazbe. SPearsonovimkoeficientomkorelacijesmosi pomagali pri iskanju odgovora na vprašanje, ali želja po daljši delovni aktivnosti morda narašča tudi z višino plače. Ugotovili smo, da statistično pomembnepovezanostimedželjoanketiranihpo daljšidelovniaktivnostiinvišinoplačevtempri- meruni. Na koncu pa nas je v luči stereotipa, da stari mladim odjedajo delovna mesta, zanimalo, ali mladi torej nasprotujejo podaljševanju delovne dobe starejših. Na podlagi preizkusa hi-kvadrat ter frekvenčne porazdelitve odgovorov mladih smougotovili,danajvečanketiranihmladih,toje 69,0,dejanskomeni,dastarejšizaposleniodje- dajo delovna mesta mlajšim. Na podlagi tega pa zgorajomenjenegastereotipanemoremoovreči. Ključneugotovitveinpriporočila Pobude za podaljševanje delovne dobe pogosto spremljajo negativni odzivi. V Sloveniji obstaja veliko ljudi, ki nasprotujejo podaljševanju de- lovne dobe, saj želijo čim prej uživati zasluženo pokojnino, in manjše število tistih, ki želijo čim veččasasodelovatinatrgu dela.Polegtegajeve- liko takih ljudi, ki so svoje delovno aktivno ži- vljenjepreživelina fizično zahtevnejših delovnih mestih, in takih, ki zaradi fizičnih predispozicij aliskrbizadrugenemorejodelatidlje.Podrugi stranipaobstajajotuditisti,kiželijoinlahkode- lajo dlje; to so predvsem delavci, katerih delo ni negativno vplivalo na njihovo zdravje in imajo morda tudi sicer več možnosti, da ostanejo na trgudela. Tudi naša empirična raziskava potrjuje bolj ali manjodklonilnomnenjedo podaljševanjade- lovneaktivnosti,hkratipatudiokoreloprepriča- nje mladih, da daljša delovna aktivnost starejših poslabšuje možnosti mladih na trgu dela. Tisti z višjo izobrazbo so vendarle nekoliko bolj naklo- njeni podaljševanju delovne dobe kot pa tisti z nižjo. Višina plače pa na to naklonjenost nima statističnoznačilnegavpliva. Obstoječi pravni okvir, povezan z upokojeva- njem,večinomaodvračaododlaganjaupokojeva- njaterodpodaljševanjadelovneaktivnosti.Insti- tuti delnih in odloženih pokojnin v širši uporabi nisozaživeli.Aktivnapolitikazaposlovanjanido- voljprilagojenapotrebamtrgadelastarejših,sto- pnjaudeležbestarejšihprivseživljenjskemučenju je nizka, majhen deležvisokoizobraženih starej- ših pa delno pojasnjuje nizko zaposlenoststarej- ših. Prilagajanjedelovnegačasaindividualnimpo- trebamjeglavnirazlog,dasostarejšidelavcinaj- pogostejepravtisti,kisosamozaposleniinkide- lajoskrajšimdelovnimčasom.Karnajboljločuje naš trg dela od evropskega, je prav izredno maj- hen delež delavcev s krajšim delovnim časom in izredno nizek delež starejših samozaposlenih, iz česarlahkosklepamo,datrgdelaniprilagojenpo- trebamstarejšihdelavcev. Večjaoz.dolgotrajnejšadelovnaaktivnostpri- speva k višji gospodarski rasti in višjim davčnim prihodkom, kar je še posebej pomembno za dr- žave z neugodno demografsko sliko in velikim številom razmeroma mladih upokojencev. V Slo- venijisozaradiintenzivnegaprocesastaranjapre- bivalstva demografske razmere izrazito neugo- 44 management17(2022)številka2 DarjaAličinŽigaČepar|Podaljševanjedelovneaktivnostistarejših dne.Obsegdelovnesilesezmanjšuje,ljudježivijo dlje,hkratiparelativnohitrozapuščajotrgdela. V naši raziskavi smo ugotovili, da obstaja kar nekaj prostora in možnosti za podaljševanje de- lovne aktivnosti starejših – predvsem preko sis- temskih finančnih spodbud za tiste, ki bi želeli odložitisvojoupokojitevindelatidlje,prekobolj- šegaprilagajanjadelovnegaokoljaspecifičnimpo- trebamstarejšihterprekoizboljšanjakomunika- cijemeddelodajalciinstarejšimipatudimlajšimi delavci z namenom razbijanja negativnih stereo- tipovovplivudaljšedelovneaktivnostistarejših. Mentorski sistemi ter druge dobre prakse iz tu- jinekažejonaštevilnepozitivneučinkedaljšede- lovneaktivnostistarejših. Ob neizpodbitni potrebi po podaljšanju de- lovne aktivnosti ter dejstvu, da so ekonomske razmeretrenutnorelativnougodne,jezdajšepo- sebej dobra priložnost za dodatna prizadevanja na tem področju. Najprej pa je treba trg dela pri- lagoditi potrebam starejših delavcev v skladu z merili,kidelujejoinsovsvetudokazana. Če bodo na voljo kakovostne rešitve, se bodo zagotovonašlituditisti,kijihbodohitrosprejeli inizkoristili,njihovzgledpabonatolahkoprispe- val k ozaveščanju in spreminjanju trendov v za- koreninjeni kulturi predčasnega zapuščanja trga dela. Spoštovanjemedgeneracijamiternjihovomed- sebojnosinergičnoinsolidarnodopolnjevanjeje kritično prispevalo k dosedanjemu človeškemu razvoju. V današnji demografski krizi, ki je prva te vrste v zgodovini, se zdi, da je krepitev med- generacijske solidarnosti ena največjih razvojnih perspektiv evropske kulture. Zato je javna skrb države in civilne družbe za ozaveščanje ter utr- jevanje stališča o komplementarnosti in soodvi- snostigeneracijvitalnegapomena. Literatura Barslund,M.2015.»ExtendingWorkingLives:TheCase ofDenmark.« ceps WorkingDocument404,Cen- treforEuropeanPolicyStudies,Bruselj. Bredgaard, T., in F. Tros. 2006. »Alternatives to Early Retirement?FlexibilityandSecurityforOlderWor- kers in the Netherlands, Denmark, Germany and Belgium.« Prispevekpredstavljen nailpInnova- ting Labour Market Policies: Flexicurity and Tran- sitionalLabourMarkets,Amsterdam,Nizozemska. Burtless,G.2013.»TheImpactofPopulationAgingand Delayed Retirement on Workforce Productivity.« WorkingPaper11,CenterforRetirementResearch, Boston, ma. European Commission. 2014.StimulatingJobDemand: The Design of Effective Hiring Subsidies in Europe. eepo Review. Luksemburg: Publications Office of theEuropeanUnion. Grgurev, I. 2011. »Diskriminacija na osnovi dobi u ra- dnom odnosu: analiza hrvatskog zakonodavstva i pravne stečevine eu-a.« V Socijalni rad i borba pro- tivsiromaštvaisocijalneisključenosti–profesionalna usmjerenost zaštiti i promicanju ljudskih prava, ure- dila Z. Leutar, 31–48. Zagreb: Zaklada Marija De Mattias Grima,F.2011.»TheInfluenceofAgeManagementPo- licies on Older Employee Work Relationships with TheirCompany.«TheInternationalJournalofHuman ResourceManagement22(6):1312–1332. Gringart,E.,E.HelmesinC.Speelman.2008.»Harnes- singCognitive DissonancetoPromotePositiveAt- titudestowardOlderWorkersinAustralia.«Journal ofAppliedSocialPsychology38(3):751–778. Johnson, R. W. 2009. »Employment Opportunities at Older Ages: Introduction to the Special Issue.«Re- searchonAging31(1):3–16. Larsen, M. 2008. »Does Quality of Work Life Affect Men and Women’s Retirement Planning Differen- tly?«AppliedResearchinQualityofLife3(1):23–42. Lazazzara,A.,K.KarpinskainK.Henkens.2013.»What FactorsInfluenceTrainingOpportunitiesforOlder Workers?ThreeFactorialSurveysExploringtheAt- titudes of hr Professionals.« The International Jo- urnalofHumanResourceManagement24(11):2154– 2172. Ministrstvo zadelo,družino,socialnezadeveinenake možnosti. 2016.Starejši in trg dela v Sloveniji. Lju- bljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne za- deveinenakemožnosti. oecd.2006. LiveLonger,WorkLonger.Pariz: oecd. ———. 2017.PreventingAgeingUnequally.Pariz: oecd. Principi,A.,P.FabbiettiinG.Lamura.2015.»Perceived Qualities of Older Workers and Age Management inCompanies:DoestheAgeof hr ManagersMat- ter?«PersonnelReview44(5):801–820. Ritsatakis,A.,ur.2008.DemystifyingtheMythsofAge- ing.Copenhagen:WorldHealthOrganisation. Scherger, S. 2015. »Introduction: Paid Work Beyond Pension Age; Causes, Contexts, Consequences.« V PaidWorkBeyondPensionAge:ComparativePerspec- tives, uredila S. Scherger, 1–27. London: Palgrave Macmillan. Taylor,P .,inA.Walker.1998.»EmployersandOlder Workers: Attitudes and Employment Practices.« AgeingandSociety18:641–658. Urad rs za makroekonomske analize in razvoj. 2016. Demografskespremembeternjihoveekonomskeinso- cialne posledice. Ljubljana: Urad rs za makroeko- nomskeanalizeinrazvoj. Uzun, S., O. Kozumplik, I. Požgain in D. Kalinić. 2019. »Stavovi i predrasude prema starijim osobama.« Psihijatrija25(136–137):216–221. Van Dalen, H. P., K. Henkens, W. Henderikse in J. J. Schippers. 2006. »Dealing with an Ageing Labour Force: What Do European Employers Expect and management17(2022)številka2 45 DarjaAličinŽigaČepar|Podaljševanjedelovneaktivnostistarejših Do?« NiDi Report No. 73, Netherlands Interdisci- plinaryDemographicInstitute,Haag. Wahrendorf,M.,B.Akinwale,R.Landy,K.Matthewsin D. Blane. 2017. »Who in Europe Works beyond the State Pension Age and under Which Conditions? Results from share.« JournalofPopulationAgeing 10(3):269–285. ZekićEberhard,N.2014.»Dobnadiskriminacijanahr- vatskom tržištu rada u kontekstu socijalne osvije- štenostiieuropskogzakonodavnogokvira.«Pravni vjesnik30(2):329–344. 46 management17(2022)številka2