6ilet Gorenjski časnik od leta 1947 Psvi PREDHODNIK TiDNIK CORENjEC lETA IQOO TOREK, 22. JANUARJA 2008 Leto LXI, št. 6, cena 1.25 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volćjak I2HATA OB TORKIH IN OB PFTKIH nakuda: 22.000 izvodov WWW.COHlNISK)CLAS.SI Nova Gori Prejšnji petek so se smučarji že lahko peljali z novo štirisedežnico Kekec. Nova je tudi vlečnica Mojca i. UrSa Pfternel so dobili od Vlade Republike 254 metrov, v eni uri pa se z Slovenije iz Evropskega skla- njo lahko pelje Šeststo smu- Kranjska Cora • Z nekajte- da za regionalni razvoj, za farjev. densko zamudo so v Kranj- preostanek pa so najeli kre- Kot poudarjajo v podjetju ski Gori minuli petek pogna- dit. Ob gradnji štirisedežnice RTC Žičnice Kranjska Gora, li novo štirisedežnico Kekec, so tudi podaljšali in razširili obe novi napravi pomenita kiveni liri lahko prepeljekar smučišče, prihodnje leto pa velik napredek in modemi- 2016 smučarjev. Zgradili so naj bi uredili Še snežni park zadjo naprav na smučiščih v jo ob trasi stare vlečnice Ke- za deskarje in sankaško pro- Kranjski Gori. Žal se tudi le- kec, ki je bila zgrajena že go. V podjetju RTC Žičnice tos ubadajo s pomanjka- davnega leta 1973. Nova mo- Kranjska Gora so sicer upali, njem naravnega snega, s po- dema štirisedežnica je dolga da bodo novo štirisedežnico močjo snežnih topov pa jim 730 metrov, višinska razlika lahko pognali že konec lan- )e uspelo narediti dovolj med spodnjo in zgomjo po- skega leta, a so se postopki kompaktnega snega, ki omo- stajo pa je 1S3 metrov. Grad- pridobitve dovoljenj nekoliko goča smuko. Sezona je po nja nove Štirisedežnice ie sla- zavlekli. besedah Klavdije Gomboc iz la 5,2 milijona evrov, od tega teh dneh bodo v Kranj- RTC Žičnice Kraniska Gora je milijon evrov zagotovilo ski Gori namenu predali Še glede na lansko sicer nekoli-podjetje RTC Žičnice Kranj- eno novo napravo, in sicer ko boljša, a Še vedno bistve-ska Gora, 1,5 milijona evrov vlečnico Mojca 1, ki je dolga no slabša, kot bi si želeli. 2 4« Z novo štirisedežnico Kekec se v eni uri lahko pelje več kot dva tisoč smučarjev Flander zmagal tretjič v karieri Deskar na snegu Rok Flander je prvič zmagal v paralelnem slalomu na tekmah svetovnega pokala. Mata Bertonceu La Molina • Najboljši |e bil v La Molini v Španiji. V finalu nedeljskega paralelnega slalomâ je premagal Avstrijca Benjamina Karla in se veselil druge zmage v letošnji sezoni, skupaj tretje ter prve v slalomu. "To je bila moja najtežja zmaga v karieri. Teren je bil zelo strm, snežna podlaga pa zahtevna," je povedal 28-letni deskar iz Dragoiajne. V deseterici, na 10. mestu, je bil znova tudi Žan Košir (na sobotnem veleslalomu 8.). Alpski smučarji pa so konec tedna tekmovali v Kilzbuhlu. Najuspešnejši izmed Sloven- a cev je bil Trtičan Andrej Jer- | man. V smuku je bil 15., v kombinadii pa 6. Slovenski športi)! junak preteklega konca tedna je bil Rok Flander z novo zmago pogi^v/^^ z banko 0D.|K)MA Porast akutnih okužb dihal Suzana P, KovačIČ doma, pomembno je pogosto ..............................................................................umivanje rok in higiensko Kranj - Število obiskov pri odstranjevanje porabljenih zdravnikih zaradi akutnih robčkov. Bolnika v bolnišnici okužb dihal se je v Sloveniji naj obiščejo svojci le, če so povečalo na i6oo na sto tisoč povsem zdravi. Tudi dojen- prebivalcev, prav tako se je čke akutne olcužbe dihal bolj povečalo Število gripi podo- ogrožajo, zato naj se vsi, ki so bnih obolenj na 68 na sto ti- prehlajeni ali pa prebolevajo soč prebivalcev. Virus influ- okužbo dihal, tesnih stikov z ence, predvsem tipa A, so po- majhnimi otroki izogibajo. trdili v vseh regijah. Ceplje- Slovenske lekarne so teden nje proti gripi je Še smiselno, zdravja, ki poteka od 21. do pravijo na inštitutu za varova- 26. januarja, posvetile gripi nje zdravja, še posebej ga pri- ali influenci. Obiskovalcem poročajo starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom, Bol- so pripravili informativno gradivo, na voljo imajo tudi niki z gripo naj ostanejo strokovno svetovanje. SÎ CO C/5 AKTUALNO Predeloval niča odpadkov v bližini letališča? Cerkljanski župan Franc čebul) predlaga novo iokacijo za odpadkov, v bližini LetalfSča dr ta Pučnika, kilometra proč od najbližjega naselja Vašca. Zbrali smo ne-I odzivov na njegov pred og. GORENJSKA S tožbo niso uspeli Krajani Upnice, Podnarta In Prezren), ki kot lastniki stavb ob regionalni ce-stl Llpnlca-Podnart občutijo posledi- C« voženj s ležkimi tovornjaki, niso uspeli s tožbo proti Cestnemu pod- razmtšljajo o renti ali o neDokor^fini. GORENISKA je gasilcem prekipelo: v Gasilsko reševalni službi Kranj pov- zroČajo nezadovoljstvo m notranja trenja tudi nizke plače. Direktor Vojko ArtaČ sř z občinskim vodstvom že nekaj časa pogaja za spremembo plačnega sistema in za 25-odstotno poviianie kvote pror^iuna zavoda. REPORTAŽA Notranjka na Gorenjskem še vedno dela zobotrebce Lojzkđ Lazar z Zgornje Dobrave se v otfoiktK letih doma na Notranjskem naučila izdelovati zobotrebce. Tudi zdaj, ko ima skora;S3 let in ie ie več kot pol s a na le vedno rada VREME Danes bo otíačno s padavinami Zvečer s& bo gV35rti/o in zapihal bo severni veter. Jutri in v četrtek bo pretežno jasno in hladnge. t .2/6 jutri: pretežno jasno CD O UD CN m o I à I I i 2 POLITIK danica .zavrî^g-glas.si GOREN)SKI GLAS lorek, 22. januarja 2008 LjuegANA Danes nadaljevanje pogajanj Po napovedi 26 sindikatov javnega sektorja, da bo 30. januarja stavka, če vlada ne bo upo§tevala njihovih zahtev in spoštovala dogovora iz leta 2006, sta se v Četrtek se§ll pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Doro Hvalica, in viade pod vodstvom ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Vlada je sindikatom, l^i zahtevajo 3,5-odstotno povišanje plač zaradi inflacije in poračun za nazaj, ker novi plačni sistem le ni začel veljati, predlagala 3,4-odstotno uskladitev plač od 1. januarja letos naprej» kar naj bi bila dejanska razlika med predvideno in dejansko inflacijo leta 2007. Svoj predlog, da bi del uskladitve spremenili v premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, čemur so sindikati nasprotovali, je umaknila. Zato pa je predlagala, da bi nov plačni sistem začel veljati junija letos in ne z začetkom leta in da bi izravraave izplačevali postopoma do septembra 2010. Danes se bodo pogajanja nadaljevala. Sindikati bodo povedali, ali je vladni predlog sprejemljiv ali ni. Od tega je odvisna usoda napovedane stavke. J. K. LjUBgANA Jelinčič predlaga referendum o Hrvaški Slovenska nacionalna franka bo v državnem zboru iskala podporo za svoj predlog za referendum o samostojnem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Jelinčičeva stranka meni, da bi morali HrvaŠko sprejeti v EU skupaj z drugi balkanskimi državami, saj je bila tudi Slovenija sprejeta v "paketu" z drugimi državami. Po prvih odzivih predstavnikov parlamentarnih strank večina ní navdušena nad predlogom Jelinčičeve stranke. Vodja poslanske skupine Socialdemokratske stranke Miran Potrč je povedal, da ima Slovenija interes, da čim prej meji le na članice EU. Njene člar^ice običajno odločajo o vstopu novi članic v parlamentih in ne na referendumu, kot demago$ko pa je ocenií Jelinčičevo izjavo, da se bo pri glasovanju o referendumu videlo, katera stranka je za in katera proti Sloveniji. Predsednik vlade janež janša je predlog za referendum ocenil kot brezpredmeten, saj Hrvaška ne vstopa v EU, ampak se iele pogaja, Slovenska politika do Hrvaške je realna. Zavrnil je očitke Slovenske ljudske stranke o mlačni politiki do sosednje države. Dejal, da je njegova vlada kot edina doslej odgovorila na vsak ukrep HrvaŠke. ). K. U^BgANA Pahor in Gaspari bosta sodelovala Mitja Gaspari, ki ga je na jesenskih predsedniških volitvah podpirala Liberalna demokracija Slovenije, in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor sta se dogovorila za politično sodelovanje v projektu. Vi naj bi zmagal na jesenskih parlamentarnih volitvah. V primeru zmage Pahorjeve stranke naj bi dobil Gaspari podpredsedniško mesto v vladi. Usklajeval naj bi področje javnih financ, gospodarstva in socialno politiko. Pahor in Gaspari sta prepričana, da je mogoče Slovenijo voditi bolje, kot jo sedanja vlada. Predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal je izrazila obžalovanje, da je si, da bi fronto proti vladi oblikovali sporazumno, vendar očitno nekateri ocenjujejo, da je bolj pomembno tekmovati- Strokovno pa je LDS z Gasparijem še naprej pripravljena sodelovati, j. K. Gaspari zamenjal ekipo. Želela bi LjUBgANA Manj za obrambo Predsednik vlade Janez Janša je napovedal, da bo vlada zaradi preprečevanja rasti Inflacije predlagala rebalans letošnjega državnega proračuna, saj bo prišlo vanj zaradi dviga splošne davčne olajšave in višjih otroških dodatkov manj denarja, Ministri morajo pripraviti predloge za varčevanje, največ pa naj bi privarčevali pri naložbah ministrstva za obrambo, predvsem prt opremi. Šlo naj bi za dobrih 30 mi-ijonov evrov. Minister za obrambo Kari Erjavec je povedal, da podpira ukrepe za blažitev inflacije, na ministrstvu pa bodo skušali najti ustrezne rezerve in vseeno uresn sprejete naloge. J. K. M arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme FRANC HLEBANiA iz Mojstrane. Predlagajo dosmrtni zapor Takšno kazen imajo že v 24 državah in ni razlogov, da je ne bi uvedla tudi Slovenija, je povedal minister za pravosodje Lovro Šturm. Jože Košnjek Ljubljana - Vlada je v ćetrtek določila besedilo novega Ka- zensia i se Žeieli naročiti in izkori- jejo vodo iz vodovoda. Zani- tretjini prebivalcev še vedno lovala polovica poklicanih, malo nas je tudi, če se jim pijeta vodo izpod pipe, slaba katerim se za prijaznost lepo stiti res lepe nagrade za nove zdi sprejemljivo, da je voda tretjim pa ne. Z dejstvom, da zahvaljujemo. Kar 90 družin naročnike, pa prav tako pova- sredi "raja pod Vršičem" klo- mora biti voda v njihovem v teh dnevih prebiral tudi bimo, da nas pokličejo. C led« na poletno zastru pHev s pUno vodo nas zanima, ali pijete vodi> iz pipe? DA NE N- 191 Ali so vam vied na novo zgrajeni objekti v Kramski Gori? Ul t6% BREZ OA iť^fa é < 1 A é GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 M KTU LNO in/o@g-gias.sř 3 Novi zakon o graditvi objektov prinaša vrsto novosti, projektanti pa se bojijo, da si v obdobju do polne uveljavitve upravne enote ne bodo upale izdajati gradbenih dovoljenj. BoÍtiak Bogataj Kranj • Sredi meseca je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki se bo začel uporabljati šele 15. aprila. Spremenjeni zakon uvaja nekaj novosti, ki naj bi po mnenju Ministrstva za okolje in prostor poenostavile pošto» pek za izdajo gradbenega dovoljenja. Z zakonom se uva- 3 jajo tri večje spremembe. Uvaja se območje za določi- ? tev strank v postopku, ki bodo odslei določene na ma» voljêvâlâ brez gradbenega tov, katerih tolmačenje je beno paicelo (eden osnovnih tematičen način in na podla- dovoljenja, po novem pa to bilo do sedaj prepuščeno urbanističnih pojmov, ki gi jasnih kriterijev, doslej pa ne bo več možno, vendar bo projektantom, predvsem v predstavlja zemljišče, na kaso bde stranke v postopku iz- postopek izdaje dovoljenja primerih, ko so določila terem stoji objekt), v doseda-daje gradbenega dovoljenje skrajno poenostavljen. Uva- prostorskega akta nejasna aii nji vsebini projektne doku- določene na podlagi vplivne- jajo se tudi jasnejši postopki dvoumna, tako kot se je zgo- mentacije pa je to obvezen ga območia. Kriteriji za dolo- pridobivanja projektnih po- dilo ob odmevni gradnji Vile sestavni del za pridobitev čitev vplivnega območja so gojev in soglasij, saj se le-ta grad na ljubljanskem graj- gradbenega dovoljeaja. biii do sedaj nejasno oprede- ločujejo na tista, ki varujejo skem pobočju. Projektanti Zakon ukinja lokacijsko Ijeni, kar je povzročalo števil- j^vni interes, in natista,ki jih se bojijo, da bo med uvelja- informacijo, iz katere so prone zaplete pri izdajanju grad- izdajajo upravljavci gospo- vitvijo zakona in njegovo de- jektanti lahko razbrali urba-benih dovoljenj in pogosto darske javne infrastruktiu'e. jansko uporabo nasôl mrtvi nistične pogoje za gradnjo tudi izpodbijanje Že pravnomočnih gradbenih dovol jen j. Kot drugo novost zakon uvaja novo kategorijo: vrste tek pri pridobivanju gradbe- objektov. V prihodnosti naj nih dovoljenj, saj bodo na bi se baza z vsemi podatki upravnih enotah zaradi Ča- vzpostavila v elektronski ob- Po novem občina postaja kanja ns sprejetje podzakon- liki, tako da bo prek inteme- Projektanti skeptični objektov glede na njihovo za- stranka v postopku, s čimer skill aktov zavlačevali izdaja- ta dostopna vsem. A take htevnost. Do sedaj se je grad- gi bo zagotovila nadzor nad nje gradbenih dovoljenj. nja enostavnih objektov do- izvajanjem prostorskih ak- "Navajajo tudi primere: kako izdati gradbeno dovo- baze Se ni, zato projektanti ne vedo, kako bodo pridobili potrebne podatke {kot na Občine postajajo stranke v postopku ljenje za enostavni objekt, če primer seznam urbanistič-se ne ve, kateri objekti so nih aktov, ki veliajo za dolo- Občinam bo po novem omogočeno vzdrževanje ne- enostavni. Drugi problem bo čeno parcelo, grafične prilo- vzdrževanih objektov, kar pomeni, da bodo lastnike ob- "^stal pri usklajevanju med ge urbanističnih aktov, iz ka-jektov, ki kvarijo podobo kraja, pozvali k vzdrževalnim ^pr^vnimi enoUmi in pro- terih ie razvidna namenska jektanti, saj bodo prve želele raba zemljišč, gradbene lini- urejati dokumentacijo po je, gradbene meje ..., torej novem, ki še ni določena- vse, kar so do sedaj pridobili Primer: zakon ukinja grad- z lokacijsko informacijo). delom. Če tega ne bodo opravili sami, jih bo izvedla občina na račuji lastnika. Na voljo 40 milijonov evrov Gorenjske občine so na drugem razpisu iz naslova krepitev razvoja regij pridobile dobrih 12 milijonov evrov dodatnega denarja iz EU. Boítian Bogataî v občini Naklo bodo s po- V Kranju so uspeli s Štiri- SVLR je s strani sveta go- ....................................... močjo 750 tisoč evrov (vred- mi projekti: to so obnova ulic renjske regije, ki ga sestav- Kranj - Iz Službe vlade RS nost subvencije in ne celotne v mestnem jedru (862 tisoč) Ijajo župani, prejela tudi t. i. za lokalno samoupravo in investicije) gradili kanaliza- in gradu Khislslein {2,0 mi- štiri "rezervne projekte", ki regionalni razvoj (SVLR), ki djo in vodovod Sp. Duplje, v iijona) ter dveh regijskih pro- iih lahko obravnavali, Če jo vodi minister Ivan Žagar, Gonah uredili kolesarske jektov • sonaravni razvoj tu- katerikoli drug prednostni so v petek razveselili gorenj- steze in poti za pešce {650 ti- rizma (274 tisoč) in zbirni projekt ne bi bil potrjen. ske župane. Vseh 14 projek- soč), v občini Gorenja vas- kataster Gorenjske (140 ti- Ker so bdi potrjeni vsi pro- tov, ki so jih gorenjske obči- Poljane gospodarsko cono soč). V občini Šenčur bodo z jekti, ni bilo potrebe po ob- ne prijavile na drugi razpis Dobje (890 tisoč), v Žireh 1.2 milijona evrov vrednim ravnavi rezervnih vlog, so operativnega programa kre- komunalno opremili gospo- sofmancerskim vložkom sporočili Iz SVLR. S pridob- pitve razvojnih potencialov, darsko cono (520 tisoč), v zgradili vodovodno omrežje Ijenimi evri je Gorenjska so prišli skozi razpisno sito. Škoiii Loki v prvi fazi zgradi- in kanalizacijo v Vogljah» v porabila ves pripravljeni de- V celoti jim je uspelo prido- li industrijsko cono Trata občini Železniki sekundar- nar za prvi razpis, do leta biti (skupaj dobrih 12 mili- (1,24 milijona) in kanalizad- no kanaUzacijo Selca-Dole- 2013. ko se izteče program- jonov evrov) pomemben ev- jo v Dorfarjih, Formah in pri nja vas (750 tisoč) in v Bohi- sko obdobje, pa imajo go- ropski delež za pospešen Sv. Duhu {445 tisoč), v Ra- nju fekalno kanalizacijsko renjske občine z drugimi razvoj občin in s tem tudi dovljid rekonstruirali Cesto omrežje Stara Fužina (56c razpisi na voljo še dobrih regije svobode (1,22 milijona). tisoč). 40 milijonov evrov. Predelava odpadkov v bližini letališča? Cerkljanski župan Franc Čebul) predlaga novo okacijo regijske predeiovalnice odpadkov v bližini Letališča dr. Jožeta Pučnika. Zbrali smo nekaj odzivov na njegov predlog. Suzana P. Kovačič Cerkljanski občinski svet- ....................................... nik Dejan Podgoriek (SDS) Kranj • "Želim, da kranjska je povedal: "Še vedno zago- ob6na doseže sporazum s varjam skupen gorenjski krajani Mlake in Tenetiš, da projekt, kar bi bilo tudi naj- §e dve leti dovolijo odlaganie boli racionalno. Najti lokaci- odpadkov v Tenetišah. Po- ni lahko, razne pobude tem naj se smetišče sanira in pa rastejo kot "gobe po dež- iščejo nove rešitve," je po ju" tudi zaradi predvolilne- petkovem sestanku županov ga časa. Ko bo župan Čebulj občin, ustanoviteljic Komu- ponudil dovolj tehtne argu- nale Kranj, povedal Franc mente, ki bodo vključevali ČebuJj in razkril svoj predlog prostorsko rešitev, stroškov- nove lokacije predeiovalnice nik, dolgoročne vplive na odpadkov, ki naj bi jo gradili okolješele tedaj se bomo po vzoru predeiovalnice od- lahko začeli pogovarjati o al» padkov v Celju: "Lokacija je ternativni lokaciji." Cer- blizu Letališča dr. Jožeta kljanski svetnik Tone Kopi- Pučnika, nasproti t. L fazar- tar (LDS) je menil: "Načelo- ne in je od prvega naselja ma sem za predlog, na žu- Vašca oddaljeno 1,3 kilome- panu pa je, da ga predstavi s tra. ' Župani občin Preddvor konkretnim projektom; Miran Zadnikar, Jezersko kako velika naj bi bila pre- Milan Kocjan, Šenčur Miro deiovalnica odpadkov, na Či- Koželj in Naklo Ivan štular gavem zemljišču, kaj naj bi predlogu niso prisluhnili. se predelovalo ' Cerkljan- ampak so podprli prizadeva- ski svetnik Janez Korbar (Li- nja kranjskega župana Da- sta za razvoj) je povedal: mijana Pemeta, ki iSČe reši- Zadnji Čas je bil, da je ne- tev za regijsko predelovalni- kdo prevetril gorenjsko me- co v Tenetišah. "Skupaj smo glo, kar se tiče odpadkov, se odloČili, da Še naprej pote- Županov predlog je dober, ka proces mediadje v zvezi s danes so odpadki tudi dober problematiko odlagališča Te- posel. Za uresničitev pred- netiše. Do 7. februarja velja loga pa se bo treba pogovo- mediadjsko premirje, zalem riti z ljudmi in jim ga tudi pa bomo videli, kako bomo pravilno predstaviti." To pa aktivnosti s kranjskimi in so- je poudaril tudi župan Ce- renjskimi odpadki peljali naprej," je povedal Feme. bulj: treba bo dobiti soglasje občanov. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Vol^ak NAME^IKA ODGOVORNE UREDNICE jože Koinj^, Cveto Zaplcin ik UREDNIŠTVO NOVlMARjl-UREDNIKI: Bof^ar Bogataj', Alerka Brun, Igor KavČfČ, Jože Kofnjek, Suzana P. Kwačií Ur^ Pnernd, Mateja Rant, Stojan Saje, Vdma Stanovnik. Cveto Zaptoik. Danica Zavrl Žl^ir, ^te^n Zarg\: stalni sodelavci: Majd Bertoncelj, Ma^až CregoriC, Ana Harcnnan» Milena Miklavâf, Miha NagliČ. Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Ana VoJčjak 08 U KOVNA ZASNOVA Jernej Stn&r, Tncfkd THHN1ĆNI UREDNIK Grega Fl^jnik FOTOGRAFIJA Tina Doki. Oofazd Kavčid Gorazd Šinik LEiCTOR(CA Ma ríeta Voz VODJA OGLAS NEGA TRŽEN J A Ma^a Žvižaj GORENjSKI GLAS je (egistr^rana blagovna ir> storitvena znamka pod il. 9771961 pn Ur»du AS za intelektualno Sastnind. Uslanovrtelj in izdaidieif Cdren]ski gfas, d.&.o., Kranf / Oitektoriča* Marija Voliiiib / Nasl»v: Bf«iw(isova cnta 4.4000 Kriti / Tel,: 04/201 42 00, fan 04/201 42 I}, e>mail' înFo^g'gfas&i; mali o|lasi m osm rr;i rce: le * 04/201 42 47 {spre» f^tri na aviomaukem od&vtriku 24 ur dn«vno): uradne ure' v&abde(evni dan od S de 19 urv/ Coreofski glas je p^ftednik, i£hd|a ob lorkih in petlith, v nakladi 22.000 izvodov / Redne prilog«: Moja Corenrska, letopis Gorenjska {enkrat letno) m d«ve} lokalnih pnlog / Tak. SET. d d , Ljubiran» / f^aročnina* tel : ^/30) 43 41 / Cena řrvoda: €UR. lelna naro^nt-na: iji.as Red rti plaCniki imajo iO % popust«, polletni 20% poputta. 4eini popusta; v cene le vračunan DDV po ilopnji 8«$ naroCnina se upeSlevA od t^ko^e hevilke ^asopisá do pisnega preklica, ki vdlđ od zadetka naslednjega obra^unikcga obdobja / Ogiasne storitve: po ceniku: oglasno irtenje* te 201 A2 4», « 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 Koncert Iz naših krajev z dobrodelno noto Suzana P. Kovačič zbrali slovenski rojaki v To- ....................................... rontu za pomoč pri odpravi Kropa • Dvorana Kulturnega posledic poplave v Kropi lan- doma v Kropi je bila v soboto skega septembra. "Za ujmo zvečer polna do zadnjega ko- smo izvedeli že takoj nasled- tička. Razvedrilni program i. nji dan prek intemeta. Novi- programa Radia Slovenija je ca se je hitro razširila in do- s sodelovanjem Krajevne govorili smo se. da bomo skupnosti (KS) Kropa pripra- med božičnimi prazniki iz- vil koncert Iz naših krajev. vedli akcijo pomoči," je pove- Nastopih so ansambel Ga- dal Marjan Kotarič. "Po ujmi Iperji, skupina Bum, Moški se je več govorilo o Železni- pevski zbor Triglav Lesce, kih kot o Kropi, zato sem bil mladi harmonikar}! iz Ovsil, darila še toliko bolj vesel. De- harmonikarja Eva Kodeh in nar bomo porabili za popra- Matic Papa in humorist Se- vila opornih zidov, škarp, bastijan Kamenik. Koncert cest in hudournih vod v naši je vodil Janez Dolinar, po- krajevni skupnosti," je pove- snetku koncerta pa l>oste dal predsednik KS Kropa lahko prisluhnili 2. februarja Ciril Kozjek. Vstopnine za ob 20. uri na omenjenem ra- koncert ni bilo, pobirali pa dijskem programu. so prostovoljne prispevke za Ob tej priložnosti je pred- Kropo. Koncerta se je udele- sednik Vseslovenskega kul- žU tudi župan |anko S. Stu- tiîmegâ odbora iz Toronta šek, povedal je; "Slovenski ro- Marjan Kolarič Krajevni jaki so pokazali, da je solidar- skupnosti Kropa izročil Ček v nost med ljudmi še vedno višini skoraj enajst tisoč ka- močno prisotna. Pa še Jak nadskih dolarjev, ki so jih fajn koncert imamo v Kiđpi." é í '.i ' ^ v i ' ' > i 4 y i Železn ik Evropski denar za kanalizacijo Obdna Železniki je bila na drugem razpisu za pridobitev sredstev strukturnih skladov za prednostno usmeritev regionalnih razvojnih programov uspešna $ projektom gradnje kanalizacije v Selcih ki Dolenji vasi, za kar jI pripada 749 tisoč evrov, "Pridobiti nam je uspelo 60 odstotkov denarja, celotna investicija je namreč vredna 1,2 milijona evrov. Gradnja kanalizacije se bo pričela letos, končala pa prihodnje leto," je župana Mihaela Prevca razveselila novica o pridobljenem evropskem denarju, ki bo obČir^i Železniki ob sanaciji po popWah prišel še kako prav. Kljub temu je Prevc Še vedno prepričan, da so bili na prvem razpisu Evropskega sklada za razvoj regij jeseni neuspešni zaradi banalnega razloga. A. H. S tožbo niso Krajani Upnice, Podnarta in Prezren), ki kot lastniki stavb ob cesti občutijo posledice voženj s težkimi tovornjaki, niso uspeli s tožbo proti Cestnemu podjetju Kranj. Zdaj razmišljajo o renti ali o državljanski nepokorščini. Cveto Zaplotnik i Upnica • Dvaintrideset krajanov Upnice, Podnarta in Prezrenj, ki imajo hiše, gospodarska poslopja in zemljišča tik ob državni regionalni cesti lipnica • Podnarl, je že pred skoraj petimi leti vložilo na Okrožno sodišče v Kianju odškodninsko tožbo zoper Cestno podjetje Kranj. V tožbi so navedli, da cestno podjetje s težkimi tovomj aki vozi po ccsti material iz kamnoloma v Kamni Gorici, pri tem pa se jim material posipa tudi po cesti in dvigujejo prah, ki onemogoča pridelavo na zemljiščih ob cesti. Nekateri občutijo tudi škodo na stavbah, nastajajo razpoke» s čiščenjem zapra- Življenje ob cesti skozi Lipnico je zaradi vožnje težkih tovornjakov postalo neznosno. šenih stavb imajo dodatne stroške. Kakovost bivanja ob maciji, pri tem pa je navedlo, Družba za avtoceste (Dars), imenovana, se na sodbo cesti jim zmanjšujeta še slab da bi tožniki zahtevek za od- ki je imela pogodbeni odnos niso pritožili, grenak pri-zrak s prašnimi delci ter škodnino morali nasloviti na z izvajalci del SCT Ljubljana okus pa ostaja. Življenje ob hrup. Tožniki so za razvred- državo kot lastnico ceste. Kot in Priinorie Ajdovščina, ne cesti, ki ni primerna za tež-notenje zemljišč in stavb za- je poudarilo, je cestno pod- pa s podizvajald. Ker je bilo ke tovornjake, postaja vse htevalizazadnja tri leta pred jetje le eden od številnih cestno podjetje le podizvaja- bolj neznosno, zato razmiš-vložitvijo tožbe vsak po 1,252 uporabnikov ceste, za upora- lec SCT-ja, je sodišče ugoto- Ijajo o tem, da bi za razvrednotenje bivalinega oko-a zahtevali rento ali da bi z evrov (takratnih tristo tisoč bo tako kot drugi plačuje da- vilo, da je bil zahtevek "že po tolarjev) oz. skupno 32.549 jatve, uporablja pa jo na obi- temelju neutemeljen", zato evrov (7,8 milijona tolarjev) čajen na6n - ne raztresa to- se niti ni opredeljevalo do za- državljansko nepokorščino odškodnine, kasneje so za- vora, drobni material vozi htevka o Škodi nad običajno (sprehajanjem prek preho- htevek omejili na čas grad- moker, tako da se ne praši... mejo, ki jo je možno u velja v- da za pešce) spodbudili nje gorenjskega odseka avto- SodiSče je marca lani najprej Ijati v primem. Če gre za gradnjo nove ceste skozi C6ste Naklo - Podtabor od juli- itavmilô zahtevek dveh tož- splošno koristno dejavnost, Lipnico, kot so jo načrtovali ja 2002 do septembra 2003. uikov, novembra pa Še pre- kakršna je čudi gradnja avto- že ob odprtju kamnoloma v Cestno podjetje je opore- ostalih trideset V sodbi je ceste. Kamni Gorici. Pri reševa- kalo navedbam krajanov in navedlo, da je bila naročnica Kot sta povedala dva od nju problema bi si želeli ugovarjalo t. i. pasivni legiti- gradnje gorenjske avtoceste tožnikov, ki ne želita biti tudi več podpore občine. Planincev spet več planincev povečalo za pet leg popustov in zavarovanj odstotkov, na Gorenjskem tudi naročnino na Planin- pa za en odstotek. Vsa go- ski vestnik. Teh članov je renjska društva so imela bilo v Sloveniji 1.663, kar je Stoian Sate reševalne službe iz vse dr- skupaj 8.845 članov; na pr- primerjavi z letom 2006 ..............................................................................žave. od tega 27 na Gorenj- vem mestu je PO Kranj za 199 več, Na prvih mestih Kranj - Planinska zveza Slo- skem. Vodstvo PZS je za- 1.076 Člani, na drugem Ra- so PD Ljubljana Matica, PD venije je objavila statistične dovoljno, da se je število dovljica s 1.040 člani in na RaSLca, PD Kamnik in PD podatke o članstvu v letu članov s plačano Članarino tretjem PD Škofja Loka s Kranj, po pokrajinah pa 2007. V zvezo je bilo lani povečalo od predlani z 1.018 člani. Spodbudno je meddruštveni odbor Ljub- včlanjenih 255 planinskih 52.856 na 55.653 planincev tudi povečanje članstva v Ijana, MDO Gorenjske in društev in društev gorske lani. V državi se je število kategoriji A, ki zajema po- MDO Savinjske. VBSTB, AJ je VAŠA NAJS^UJ Nesp^CNA? I z JAMSTVOM CUVNICE EKO NALOŽBE EKO NAL PIJEJ -, '1 2 tc i rig lav espn ce Na centru za socialno delo iščejo skrbnike Na Centru za socialno delo Jesenice so začeli Iskati skrbnike, ki bi skrbeli za mladoletne osebe, ki nimajo staršev ali zanje starši ne skrbijo, ter za osebe, ki jim je bila s sklepom sodišča delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost. Kot je pojasnila Mojca Mišič s centra, so skrbniki običajno sorodniki, problem pa se pojavi, ko oseba nima sorodnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti skrbniške dolžnosti. Na centru težko najdejo ustrezne skrbnike, zato so se odločili za poziv občanom. Po besedah Mojce Mišičje skrbnik dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje. "To ne pomeni, da je skrbnikova dolžnost sprejeti varovanca na svoj dom in neposred- bi no izvajati skrb zanj»" je poudarila MiŠičeva, temveč urejal varovančeve premoženjske zadeve, zadeve pred sodišči in upravnimi organi, za varovanca urejal in organiziral pomoč v vsakodnevni oskrbi ... Skrbniška dolžnost je prostovoljna in ni plačana. U. P. GOREN)SKl GLAS lorek, 21. januarja 2008 GORENJSKA 5 Pomagajo premagovati bolezen Društvo diabetikov Tržič je občina lani nagradila z diplomo za uspešno delo. Nova predsednica je Ana Marija Hafner. Stojan Saie Tržič • Iz nekdanje podružnice Društva diabetikov Kranj so leta 1996 ustanovi- li v Tržiču samostojno društvo. Uspešnost njegovega dosedanjega dela potrjuje diploma Občine Tržič, ki jo je društvo prejelo decembra 2007 ob občinskem prazniku. To priznanje za prostovoljno pomoč občanom s sladkorno boleznijo daje društvu še večji polet pri uresničevanju ciljev. "Imamo nekaj čez tristo članov iz tržiške občine in 1 okolice. Naše delo je zelo razvejano. Skrbimo za preventivne meritve sladkorja. Na občnem zboru društva je postala nova predsednica Ana Marija Hafner (stoji na desni). holesterola, trigliceridov v krvi in krvnega tlaka obča- skupno kopanje v Izolo s da- sladkorne bolezni. Dobro so- pri delu tržiški župan Borut nov v Bistrid in Tržiču. Pet ni Društva za prizadete po delujemo 2 več društvi in z Sajovic. Za prispevek pri sez- let pripravljamo kuharske kapi. Naši člani hodijo na Zvezo društev diabetikov delavnice za zdravo hrano, okrevanja v Rogaško Slatino, Slovenije," je povedala Ana pri čemer nam pomaga Jože kjer imajo razna izobraževa- Marija Hafner. nanjanju naraščajočega Števila bolnikov z nevarnostmi diabetesa je društvo pohvalil Lavrinec z Jesenic. Lani smo nja. Za rekreacijo smo se po- Sobotnega občnega zbora predsednik zveze Janko Ku- imeli dve delavnici v naravi svetili nordijski hoji. Sodelo- se ni mogla udeležiti pred- šar, želje po sodelovanju pa ter posebno delavnico za vali smo tudi na MarČuno- sednica Mirjana Eržen. Njej so izrazili tudi gosl^e iz go- gltjhe in naglušne iz drušNa vem pohodu na StOriič, ka- so izrekli zahvalo za vodenje renjskih društev. Informacijska točka V v« v v Trzicu Stoiak Sate zbrane informacije o občini, ..............................................................................pravnih subjektih, samostoj- Tržič • Župan občine Tržič nih podjetnikih in društvih. Borut Sajovic in Ivan Maje iz Ko bodo z zainteresiranimi podjetja Mestna INFO točka sklenili 40 pogodb, bodo posta podpisala dogovor o stavili prvi informacijski ter- postavitvi infortnacijskih minal v mestu. Občina je v terminalov v tržišld občini. dogovoru s Pošto in Teleko- Kot je povedaJa Petra Hladnik mom Slovenije zagotovila iz Informacijske pisarne prostor zanj pred pošto v Tržič (na sHki levo), bo tO Tržiču. Postavitev naslednjih podjetje pripravilo spletno dveh terminalov načrtujejo stran z naslovom www. v trgovskem centru Deteljica mestna-infotocka. si/trzic. s i. v Bistrici in v stavbi nekda- Na njej in spletnem portalu njega mejnega prehoda na občine (www.trzic.si) bodo Ljubelju. Auns. Izdalj smo že drugo mor je priŠJo 154 udeležen- društva, to dolžnost pa je knjižico receptov za zdrave cev. Lani smo peljali učence prevzela dosedanja podpred- jedi in dvanajst številk Slad- trinajshh gorenjskih šol na sednica Hafnerjeva. Društvu kih novic. Prvič smo odšli na tekmovanje v poznavanju je obljubil nadaljnjo pomoč A V SPOMIW Ivan Cankar (1942-2008) Letos bo minilo že go Ut na drugi strani in v drugih cd smrti našega največjega krajih. Na ljubljanski uni-p isa telja. Prejšnji tc rek, 15. verz i je študiral tehnično fi-Januarja, pa je v svoji lepi ziko in se po diplomi zapo-leseni hiši na jinskem pode- slil u podjetju Interlrade, ki zelju severno od Helsinkov je bilo že tedaj povezano z med seboj ves Čas govorila umrl njegov soimenjak in velikim IBM. Usoda je ho- po angleiko, v jeziku, v kapo skupnih prednikih tudi tela, da je nato vse življenje terem sta se spoznala. Mati daljn i so rod n ik J va n Can- prež ivel v tej ^ohal n i raču- se s sinovoma pogoua rja po kar. gorenjski rojak. Po nalniški družbi, največ v finsko, oČe pa sejeves Čas po stroki Je bil fizik in strokov- njeni podružnici v Helsin- slovensko. Kadar prideta k njak za računalništvo, po kih, več let pa tudi v njeni stricu in sorodnikom, ki še Jíriní svojega značaja, sve- evropski centrali v Parizu. vedno živijo na Selu, se z tovljanski razgledanosti in Tam je nosio I najin naj- njimi brez težav sporo 2 u- izjemni narodni zavednosti daljši pogovor, objavljen v meta v očetovem jeziku. pa eden tistih Slovencev, ti Gorenjskem glasu (Core- Ivan je bil svetovljan. nas zastopajo po svetu kot njec v Parizu, 28. aprila hkrati pa izjemno navezan nekakšni neuradni, a nad- 1995)' tako na svoje slovensko kot vse žlahtni ambasadom. Koje bil še v Ljubljani, je na finsko domovanje, z ob- Rodil se je II. marca ic)^ na Institutu jož^ Štefan Čutkom za posebnosti obeh. na Selu pri Žireh. Bil je spoznal Finko Leeno. Za- Konec leta 2005 seje upoko- ede n t ist i h otrok, ki jih je ljubila sto se i n bila postav- jil. Nadejal se je, da bo pre- vojna Še posebej prizadela. Ijena pred preprosto, a tež- ostala leta preživel z ženo, Očeta, ki Je bil pri domo- ko izbiro: ali živeti v njego- sinovoma in tremi vnuki, brancih, so mu zmagovalci vi oi; v njeni deželi. Z ma- pa s Številnimi knjigami, ki konec maja 1945 pobili v gala Je ona in tako je leta so se nabrale v njegovi veliki neki grapi pri Ško^i Loki. V odšel z njo v Helsinke. kryižnici. A je bil kar naen- tem mestu je pozneje som Tu sta sejima rodila sinova krat odpoklican iz tega v hodil v^mnazijo, v loškem Miha in Niko. Nenavadna, neki drugi svet. Tako nena- internatu pa je stanoval a zgledna je bila jezikovna doma, da tisti, ki smo ga skupaj s sošolko Spomenko komunikacija v tej simpa- poznali in imeli radi, tega Hribar, ki je očeta izgubila tični družini. Starša sta kar ne moremo dojeti... Bi svoje ure baleta zaupali pleskarju? Tudi mi nei Zato vas pri Berlitzu v ndjkrdjšem čdsu naučijo tujih jezikov samo posebej usposobljeni tuji učitelji. ]zie 9kupir\si(e le^ie v^ itt poasrtmo 3 IndIvMutIn« ućn« vre pouka • 2«! vph v indlvidvaien progrem 'Serhu Pi^m'um Express* prihranio k«r 300 EUR. • Kias Camps 200$ - jesihovrie Doćitmc« nâ MdnMtrs'iem Pohotju. VoiS( ie DvteKdjot Zd J^oanji vpis vdm pon jjamo 20% popusta ' 20% poptrti 29 *Berjra Online'(Kogrdme. • Posebni deoatiM otvdiitvMl pttpmH v Kf^nju la SIcvtni Gmćcu' PijhHite in nas pokifcttel (t) 080 23 36 Ljubljana Maribor Celje Kranj Slovenj Gradec wwnv.berl Itz.si ( I 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 Takega Kranja nočemo Suzana P. KovAĆii duší še tako zahtevnega tu- ..............................................................................rista. Tokrat vam bomo Kranj • Kranj je mesto, ki s pokazali Kranj, kakršnega svojobogato naravno in kul- ne želijo gledati niti do- turno dediščino lahko nav- mačini. Kljub reviziji izdanih dovolilnicr s katerimi naj bi odgovorni na kranjski občinski upravi omejili vstop vozilom v staro mestno jedro, se na Glavnem trgu ob znamenitem vodnjaku tare pločevine. Občutek je, da je v starem mestu avtomobilov vedno veČ in ne manj. Kanjon reke Kokre ponuja možnost za sprehod in prijeten umik v tišino. Urejene poti, šumenje vode in pesem ptic so prava vaba, od katere pa obiskovalca lahko v hipu odvrne nemarno odvržen štedilnik. Del Koroške ceste, ki vas pripelje do vstopa v staro mestno jedro, so prenovili pred Časom. Del Koroške ceste, kjer stoji znana Bežkova vila, se čaka na boljše in manj luknjaste Čase. Tudi za ureditev okolice spomenika dr. janeža Bleiwelsa bi se na občini lahko bolj potrudili. Prešernov gaj je točka v mestu, ki je ne spregleda nobena turistična publikacija, ki opeva lepote Kranja. Će bi tisti, ki v gaju žurirajo ponoči, počedili za seboj, bi jim bili someščani zelo hvaležni. / foio T»r>aooki Tudi nizke plače in sedanji plačni sistem povzročata nezadovoljstvo in notranja trenja med kranjskimi poklicnimi gasilci. Suzana P- KovačiČ no povišanje proračuna za- ....................................... voda, od tega naj bi za popra- Kranj • Kranjski poklicni ga- vek krivičnih plač iz sedanje silci veljajo za dobro izurjene kolektivne pogodbe in dodat- in tehnično dobro opremlje- kov k plačam namenili naj- ne. Direktor Javnega zavoda manj 15 odstotkov. O tem Gasilsko reševalne službe bodo odločali kranjski mest- (GRS) Kranj Vojko ArtaČ ni svetniki ob sprejemanju tudi pravi, da je samo naj- proračuna za leto 2008." boljša oprema dovolj dobra Sindikalni zaupnik v sindi- zanje: "Če s čolnom, ki ga katu GRS Kranj Marko Mr-uporabljamo za reševanje iz šek pravi, da se z vsemi pred- Mavškega jezera, rešimo laganimi spremembami pîs- samo eno življenje, je nalož- Čnega sistema v sindikatu ne ba v čoln več kot upraviče- strinjajo, na primer: "Predla- na." Velikoslabevolje,šepo- gane začetne količnike plač sebej se je to pokazalo v smo sprejeli, ne strinjamo zadnjih mesecih, pa pri ga- pa se z novim opisom delo-silcih povzročajo nizke pla- vnih mest. Uskladiti se je če. Vodja operative pri GRS treba tudi pri dodatku za iz- Kran) Malej Kejžar je v eni mensko delo; po predlaga-od zadnjilî Številk Kranjske- nem opisu naj bi nekateri ga glasa povedal: "Osnovna gasild v dnevni izmeni dobi- plača gasilca v naši enoti 11 ta dodatek» nekateri pa ne, znaša od 350 do štiristo ev- Pogajanja z vodstvom GRS Direktor Vojko Artač pravi, da zaradi enega nezadovoljnega rov neto. Z vsemi dodatki Kranj Še potekajo. gasilca ne bo odstopil. (nočno delo, prazniki, nad- Vodstvo zavoda bo moralo ure, intervencija ...) je to pri- še posebej preudarno pro- nesoglasja in krha medse- nekatere je delo. za druge pa bližno sedemsto evrov na učiti, kako bo v prihodnje de- bojne odnose, opozarja gasi- denar" pa je označil za ne- mesec. " Direktor Artač se z lilo dodatke na izmensko lec jemej Ajdovec. Ajdovec resnico. "Imamo letni načrt občinskim vodstvom. Mest- delo. zahtevnost dela. za je še posebej kritičen do vod- in vsako leto tudi poslovno na občina Kranj je ustanovi- opravljene dodatne special- stva zavoda, lani je od Vojka poročilo, ki ga sprejme ob- teljica GRS Xraiij, že nekaj nosti, kot so potapljanje, vrv- Artača in Mateja Kejžarja za- činski svet," pravi Artač. časa pogaja za plače: "Poga- na tehnika, demimranje ... hteval, naj odstopita. Artač Kakšno je dejansko stanje v jam se za spremembo plač- Način dodeljevanja dodatkov pravj, da zaradi njega ne bo zavodu, bo pokazal tudi revi- nega sistema in za 25-odstot- že zdaj med gasilci povzroča odstopil, Ajdovčev stavek "za zijski postopek. Godlarji začno že ta teden Codlarji iz Šenčurja so za letošnje pustovanje pripravili nekaj novosti; odslej imajo tudi princa in princeso, ki bosta že ta četrtek prevzela oblast v Šenčurju. To soboto tudi pustna godlarska zabava. Simon Subic zoval Frenk Kranjec z Visokega, kakor tudi prireditev Šenčur - Društvo Godlarji bo na pustno nedeljo. letos pripravilo že osemnaj- V soboto, 26. januarja, ob sto pustno povorko, vabi pa 20. uri bo v Domu krajanov tudi na druge prireditve, ki potekala svojevrstria godiar- jih bo za pusta priredilo v ska predstava. Na njej se Šenčurju. Kot je pojasnil nji- bodo zvrstile plesne, humo- hov predsednik Milan Suš« ristične in glasbene točke, nik, so za letos pripravili vr- "Čeprav bo prireditev teden sto novosb, godlarska povor- dni pred pustno soboto, vse ka pa se tudi letos ne bo od- obiskovalce vabimo, da pripravila v Kranj, saj jih v go- dejo vsaj delno našemljeni, renjsko metropolo niti vabili za motivacijo pa naj izdam, da bomo nagradili najboljše Prva novost bo prevzem skupinske in posamične občinskega ključa. "Šenčur- maske. Nagrade jim bomo niso. ski župan bo občinski ključ izročiJi na pustno nedeljo, predal princu in princesi ko bodo lahko sodelovale Godlarjev, ki bosta s tem tudi v našem sprevodu," je simbolično prevzela oblast pojasnil sogovornik. Princesa in princ Godlarjev bosta oblast v občini Šenčur v občini in jo ohranila vse Kot običajno, bo v Šenčur- prevzela v četrtek. / c^n/if do svečnice, ko znova pre- ju najbolj pestro na pustno ide v roke pravega župana," nedeljo, 3. februarja. Prije razložil prvi eodlar. Slav- prave na tradicionalno po- pa bodo tudi evropsko poroko leta med íanezom in Ur- nostni sprevod dvajsetčlan- vorko, v kateri bodo po svo- ško. "K sodelovanju vabimo skega častnega odbora (tudi je obdelali najbolj zanimive tudi otroke, ki se bodonal^e- novost) s princem in princeso na Čelu bo pojutrišnjem politične, gospodarske in športne dogodke v lanskem i v živali, saj bomo zanje rezervirali poseben voz. izpred godlarskih prostorov letu, so že v polnem teku. Vsem, ki bi se radi na njem krerul ob 16.30. glavno doga- Med drugim bodo sprego- peljali, pa priporočamo, da janje pa bo potekalo pred ob- vorili o težavah Cerkve zara- se vnaprej prijavijo. Seveda čino, kjer bo prireditev pove- di lastništva T-z, predstavili bomo najboljše tudi nagra- dili," je še pojasnil Sušnik. Pustni sprevod bo iz Srednje vasi krenil ob 13.30, po povorki pa bo v Domu krajanov tudi pies. Sežig Pusta so Godlarji letos prestavili na pustni torek. Povorka bo izpred društvenih prostorov v središče Šenčurja krenila ob 18. uri. I i GORENJSKI GLAS torek, 22. ianuaria 200S GORENJSKA ôs.si 7 Prometna (ne)kultura Zaporni sistem, ki je urejal dostop v staro Škofjo Loko, je že nekaj časa v okvari. Novega nameravajo postaviti marca. V kratkem bo stanovalcem na Mestnem trgu dovoljeno parkirati v nočnem času. Ana Hartman Problema prometne nekul- ............................................................................ture Loćanov se zavedajo tudi Skofja Loka • V Škof]! Loki na občini» kljub temu pa bo ta radi poudarijo, da imajo tu- v stanem mestnem jedru riaj- risti v srednjeveškem mestu verjetneje vladala vsaj do marsikaj videti» v zadnjem marca. Šele takrat naj bi času pa si obiskovalci starega namreč obstoječi zaporni sis- mestnega jedra, ki je sicer tem, katerega popravilo in zaprto za promet, lahko ogle- vzdrževanje po zatrjevanju dujejo tudi številne avtomo- občine ni več racionalno, zabile. Zaporni sistem s potop- menjal nov, izboljšan sistem. niiTii stebrički, ki je osem let Na občini priznavajo, da urejal dostop v mestno jedro, popravilo zapornega sistema je namreč v okvari. pripravljajo že precej časa, V primeru nedelovanja za- kot vzrok za kasnitev izvedbe potnega sistema prometni pa navajajo dodatna prever* režim urejajo prometni zna- janja različnih možnosti Mestni trg v Školjl Loki je v nedeljo popoldne povsem ki, ki prepovedujejo vožnjo dostopa na Mestni trg za ra- natq>an s pločevino, na Mestnem trgu, poleg tega zlične kategorije uporab- pa prometni režim nadzira nikov. Dodajajo, da so si de- ju, bodo začele veljari spre- iiimi mesti. Dostava trgov- občinski komunalni redar, cembra s štirimi potencialni- membe odloka o ureditvi ces- inam in lokalom bo 5e naprej ^ ^ , , možna med 6. in jo. uro ter Loka. A to marsikaterega na katerem so ponudniki po- so pojasnili na občini Škofia mi izvajala ogledali območje, tnega prometa, ki so ]û\ sprejeli na zadnji seji občinskega sveta. Stanovalcem z dovolil- voznika ne odvrne od parki- dali predloge za izvedbo sis- od 15. do 17. ure, vendar pa so jo omejili na največ pol ure. ranja oziroma vožnje skozi tema v skladu z izkušnjami v nácami bo tako začasno do- Podvojili so tudi višino glob staro mestno jedro. Čeprav je podobnih slovenskih mestih. voljeno parkirati v mestnem za kršilce odloka. Z 80 evri globa za takšen prekršek sko- Izbiro izvajalca načrtujejo Še jedru v nočnem času med 21. bodo, denimo, kaznovani raj 42 evrov, če voznik ne us- ta mesec. in 7. uro, dokler ne bodo na stanovalci, ki bodo avtomo- tavi na znak redarja pa še do-datnih 83 evrov. Še pred postavitvijo novega Nunskem vrtu zgradili bile v mestnem jedru parki-zapornega sistema, v februar- parkiri^a z okoli 170 parkir- rali zunaj dovoljenega časa. Dve novi gospodarski coni Boštjan Bogataj mentacife, nato pa nakup ....................................... zemljišč in komunalna opre- Žiri, Gorenja vas - V obeh ma gospodarske cone. Z in- občinah v Poljanski dolini so vesticijo bomo gospodarstvu minuli petek prejeli sklep zagotovili sedem hektarjev Službe vlade RS za lokalno zemljišč," nam je povedal samoupravo in regionalni župan Bojan Starman. Pet- razvoj, ki jima zagotavlja so- kovega sklepa je bil vesel financiranje projektov prek tudi gorenje vaš ko-poljanski Evropskega sklada za regio- župan MIlan Čadež, saj jim nalni razvoj. Občina Žiri je je uspelo pridobiti slabih na novembrski razpis prija- 890 tisoč evrov za komunal- vila projekt urejanja Gospo- no opremljanje Gospodar- darske cone Pi Žiri, s kate- ske cone Dobje, Skupna rim načrtujejo do leta 2020 v vrednost investicije znaša cono preseliti (in ustvariti) 2,2 milijona evrov, v njej pa tristo delovnih mest, "S pri- bodo novo možnost za raz-dobljenimi 521 tisoč evri in voj našli trije podjetniki, to občinskim denarjem nas so Polycom, Kamnoseštvo najprej čaka priprava doku- Mravlja in Zidarstvo Božnar. Msnceš Mengâani sprejeli oba proračuna Mengeški svetniki so na svoji zadnji seji potrdili predloga proračuna za leti 2008 in 2009, čeprav se je razvnela pestra debata, povezana z domnevno spornim občinskim nakupom nekaterih zemljišč v športnem parku, potrebnih za načrtovano gradnjo športne dvorane. Ta naložba bo v prihodnjih letih tudi največji občlnskí zalogaj. Za investicije bodo iz proračuna letos namenili slabih 2,2 milijona evrov, hodnje leto pa 2,4 milijona. Proračun je višji kot lani • prihodki bodo v ietu 2008 visoki 4,5 milijonov, prihodnje leto pa predvidoma še dvesto tisoč evrov več. I. P. www.lidl.si Oljni radiator ♦ Ločen vklop grelnega ventilatorja • Moč 2400 W • Zaščita pred pregretjem i800/1200/2000 W) Brezslopenjsko nastavljiv termostat • Z navijalcein kabla, dolžina kabfa pridi. 1,8 m Z 2alčito pred zmrzali Mere: pribl. 45 x 25 * 63 cm (šxGxV) A Od ponede1jka.21.1.2008 Paprika mix * razred I * certa za S00*g*vr9ćka Klementine * razved I * cena za 2,3*kf«gâlbîCd Bradavičasta • VIO- 15cm • 0 8,5 cm cenaža ks 1.98 € 21,L.21 .2008 449 Komoda z 2 vrati v imitaciji biikve Odporna na praske z melaminsxe smole t la slavij rvi pu I ici Mere: pribl. 65x88x iGAn premaza cm ÍŠxVxG) . Zi. 1. 20ÛS Medene melone Motovileč • Cena 23 <06 cena 23 150-posodic d 3.27 € Radijsko vodena vremenska postaja 2 radijsko vodeno uro, z nastavitvijo alarma, s prikaiom datuma, notranje in zunanje temperature, vlažnosti, vremenske napovedi, zračnega pritiska, luninih faz itd. Brezžični prenos podatkov zunanje temperature Za postavitev ali montažo ^^^ na steno * (T'livninlkulianiii Votimciu klinovkoliti^iaii.,'ÛAO^ludinistvj Stiki'i«srniChil^i^iii^ Vsecriuvi n,^rlov.)ii|ii /âlo^pii vi'libemu |MrvQ)a5^v o i al iiniiri i-iî«riKin (ov dO uii jv : jIo; !4;pi«ljiii t.• niřrr ÎI11DtftMiim Prodai.i \ UR a p(ip»i DDV /,! lu >«iVr w mUov^m^o LidI d.0.0. k.d. 8 I 1 I O Simon. •Pl as. SI GORENISKI GIAS torek, 22. januarja 2008 K ran) Nova vozila tudi za gorenjske policiste Slovenska policija je pred kratkim obogatila svoj vozni park 5 65 novimi vozili, ki so bila v okviru finančnega najema pridobljena z javnim razpisom. Gre za 25 vozil Volkswagen Touareg z 2,5-litrskim turbodizelskim motorjem, ki jih bodo uporabljale specialne policijske enote, in 40 kombiniranih voiil Renault Master, tako imenovane "mařice". Ta vozila bodo prvič v beli barvi in z modro črto, za zamenjavo barvne kombinacije pa so se v policiji odločili zaradi težav z dobavo modrih vozK In boljSe vidnosti na cestah. Del novega voznega parka so dobili tudi gorenjski policisti, ki so jim dodelili dva Touarega, Štiri Mastre in §e dva Volkswagnova Trasnporterja Se iz prejšnjega nakupa. M. G. KRiniNAL bohinjska Bistrica Avto odpeljal osemnajstletnik Blejski policisti so preiskali tatvino osebnega avtomobila Opel Astra karavan, ki je v noči na 16. januar izginil 2 dvorišča stanovanjske hiše na Poljah. Po zbranih obvestilih so tat- vine osumili osemnajstletnega domačina. Vodice Bodo odprli diskoteko? Pred dr»evT so neznani storilci vlomili v prostore društva v Vodicah. Odnesli so vrsto avdio naprav • mikrofone, ojačevalce, zvočnike... Društvo so oškodovali za okoli tri tisoč ev- rov. Radomuc Za tisoč evrov nakita in denarja Policisti so bili obveščeni, da je v prvi polovici januarja nekdo vlomil v stanovanjsko hiSo v okolici Radomelj. Iz nje je tat odnesel nakit in gotovino, ^ čimer je lastnika oškodoval za okoli tisoč evrov. Šenčur Računalnik in zlatnino V soboto popoldne je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na VelesovskI cesti v Šenčurju ter lastniku ukradel prenosni računalnik HP in nekaj zlatnine. Gmotna Škoda znaša okolí 1.500 evrov. Spodnje Gorje V denarnici samo dokumenti Neznarii storilec je v soboto med 18. in 20. uro vlomil v stanovanjsko hišo v Spodnjih Gorjah. Nebodigatreba je preiskal vse prostore in nazadnje odšel z denarnico, v kateri so bili osebni dokumenti. Medvode Vlomil v lokal Nekaj noči nazaj so neznani storilci vlomili v gostinski lokal v okolici Medvod in ukradli registrsko blagajno in cigarete. Lastniks so oškodovali za okoli ^500 evrov. Bled Tat na pokopališču V soboto okoli 17.20 je nekdo na Bledu vlomil v osebni avtomobil ki je bil parkiran pri pokopališču na Seliški cesti. Iz vozila je vzel žensko torbico, v kateri so bili dokumenti in gotovina. Lastnico je oškodoval za 300 evrov. S. S. razrezane ni rešitve Desetih bronastih kipov» ki so jih pred dobrim tednom ukradli na Gorenjskem, ne bo možno sanirati, Precej delov je povsem nerazpoznavnih. Simon Šubic Kranj - Deset bronastih kipov, ki so jih pred dobrim tednom dni ukradli na Gorenjskem in so jih polidšti prejšnji teden v zelo slabem stanju našli v okolid Ljubljane, so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj v preteklih dneh poskusili sortirali s pomočjo akademske kiparke. Ugotovili so» da je večji del razrezanih delov ne-razpoz n aven, tiste dele, ki logično sodijo skupaj, pa so že dokumentirali. "Najverjetneje so kipi izgubljeni. Za doprsna kipa v Zabreznici in Štiri na Plavžu obstajajo kalupi in jih bo možno na novo vliti, za druge pa kalupov ni več- Vsi uničeni kipi so bili sicer zelo kakovostni, največjo vrednost pa je ime) Kali- Po besedah Renate PamiČ so na kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine prepoznali devet od desetih glav. / fcio: qo^ví kíwm nov kip talca v Dragi. Vsaj za z drugačnim načinom pri- enim vijakom. "Fiksiranje Zabreznici ostala brez pota kip bomo poskušali še trditve kipov na betonske jepomembno toliko, da kip škodb, na betonskih pod-proučiti dodatne možnosti, podstavke lahko preprečili stabOno stoji tudi ob slabih stavkih na Plavžu pa je da ga morda le sanirajo. A kraje? Pamičeva pravi, da vremenskih razmerah, to- bila povzročena še dodatna tudi tu ni veliko upanja," je ne: "Če kdo želi ukiasti kip, rej da mu ne pridejo do ži- škoda. povedala Renata Pamič, kon- ga najbrž tudi bo. Tudi tre- vega sneg. žled ali veter, zervatorska svetovalka na zor SKB banke je II odJič- Zavodu za varstvo kulturne no varovan, pa so ga vseeno pojasnjiije. Doprsni kipi narodnih herojev in žele- Podobno PamiČeva razmišlja o varovanju spomenikov. "To je stvar kulture. Ču- dediščine Kranj. Po odmevnih tatvinah oropali, zarjev na Jesenicah so bili, vajevza spomenike nepotře- Po besedah Pamičeve sta denimo, odlično usidrani, bujemo, če bi znali spoštova-bronastih kipov se ie jav- bila tudi doprsna kipa knji- saj so bili vijaki zalití. Tato- ti svojo kulturno in naravno nos t, ki jo je uničenje kulturne narodne dediščine poMcno pretreslo, začela spraševati, ali so bili oskm- ževnikov Frana S. Finžgar- vi so imeli zato z njimi dediščino. Vseeno pa je tam. ja in Janeza falna v Zabrez- težje delo kot s kipoma kjer je ta možnost dana in se mo povsem pnmemo usidrana na podstavka, Čeprav Zabreznici, a so tatvino po vandalizem večkrat pojavi, daljšem majanju kipov morda vredno razmišljati o njeni spomeniki sploh pri- so nekateri o tem dvomili, vseeno izvedli. Sta pa zato ureditvi videonadzora," pove memo varovani. Bi morda češ da sta bila privita zgolj z podstavka spomenikov v sogovornica. Pešci / bodite (pre)vidni Policisti v teh dneh izvajajo poostren nadzor r^ad varnostjo pešcev v cestnem prometu. Jasna Paiadin in je več kot dvakrat viáji kot ..............................................................................pri kolesarjih in voznikih Kamnik • Slovenski polidští osebnih avtomobilov," jepo- so pred dnevi začeli izvajati vedal Matjaž Srša, pomočnik preventivno akcijo Pešec, ki komandirja s PP Kamnik, ho potekala vse do začetka Po podatkih policije se je šte- februarja. Kot so sporočili s vilo mrtvih pešcev v zadnjih Sveta za preventivo in vzgojo letih sicer nekoliko zmanjša- v cesĎiem prometu, želijo z lo, a vseeno ostajajo pešci dodamimi aktivnostmi v nad 65 let najbolj ogrožena skupina v prometa Kamniški policisti v stati- tem zimskem času v večati pozornost na varnost pešcev, saj statistični podatki kažejo, stiki minulega leta beležijo b da so pešd najbolj ogroženi tri smrtne žrtve, med njimi | prav v januarju in februarju. enega pešca - starejšega mo- Z akcijo želijo polidšti, ki škega, ki ceste ni predcal na so v teh dneh pozorni na prehodu za pešce. Prav zato pešce same in na vse druge so včeraj v Domu starejših Pešci cesto prevečkrat prečkajo zunaj prehoda za pešce, udeležence v prometu, ki občanov Kamnik policisti pešce lahko ogrožajo, pripravili predavanje o vami uporabe odsevnih izdelkov. bližini osnovnili šol. Včeraj zmanjšati število prometnili udeležbi pešcev v prometu. Sicer pa je bilo v lanskem so tako spremljali promet in nesreč, v katerih so udeleže- kjer so jim razdelili tudi v letu na območju naše PP v prehode za pešce pri OŠ ni pešci, in povečati uporabo odsevnih teles, še posebej teh dolgih zimskih večerih nepogrešljive odsevnike. prometnih nesrečah udele- Toma Brejca v Kamniku, ženih 16 pešcev," je še pove- upoštevanje enosmeme ce- pri otrocih in starejših- "Po "Večina nesreč, ki jih pov- dal Srša in dodal, da med ra- ste ob vami šolski poti pri statističnih podatkih je delež zročijo starejši peŠd, se zgo- njenimi pešci prevladujejo šoli na Duplici, z radarjem mrtvih pešcev na sto ranje- di zaradi slabšanja psihofi- otroci med 7- in 14- letom. pa so merili tudi hitrost voznih med najvišjimi, glede na žičnih sposobnosti, ne- zato v teh dneh veliko pozor- nikov na cesti mimo šole v druge skupine udeležencev ustrezne barve oblačil ter ne- nostâ namenjajo kontroli v Šmartnem v Tuhinju. i GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 •••• •• •• II vilma. stanovnik @ g-glas.si 9 // Okreval bom ob To so besede Šveda Markusa I zopet odmevala v Podmežakfi. Tina ToStć Jesenice • Petkov večomi obračun z ekipo iz Salzbuiga, na katerem se je premie mo predstavil tiidi novi češki bra- rûlec )aroslav Nedvěd, je jeseniškim Zelezariem prinesel še en poraz na domaćem Jedu. Kljub temu pa se je ekipi končno uspelo pobrati in je v nedeljo zabeležila težko pričakovano zmago. V karavanškem derbiju je po kazenskih strelih z rezultatom 2 :1 kloniJa ekipa \z Beljaka. Vendar pa se v moštvu še vedno nadaljujejo težave s poškodbami igralcev. Na treningu se je poškodoval branilec Uroš Vidmar, še vedno pa ie odsoten 32-!etni Švedski napadalec Markus Matthias- Markus Matthiasson je drugi strelec jesenii^kega moštva. /Feto Tm« o^m son. Slednji si je na tekmi proti linzu stxgâJ križno vez v kolenu. smo sposobni. Navsezadnje "Ne vem še. Letošnje leto Zadnjih nekaj tekem sle je bila ta ekipa kar nekaj je bilo zame izjemno lepo. spremJjali s tribune. Kje ste časa na prvem mestu lige." Ekipa je enkratna, ljudje so mene in mojo družino lepo Kako huda |e vaša poškodbah vi videli vzroke za prelekle Boste resnično morali za- rezultate in kako bi jih lahko Gbvni trener Kim Collins je sprejeli in so zelo prijazni kij učiti to sezono? popravili} rekel, da ste dober strelec Vendar pa odločitev ni le II Ne vem še točno. Križna "Težko je spremljati tek- zato, ker si tako močno želite kolenska vez je strgana, ven- mo s tribune, ko si želiš biti zadeti. To drži? dar še ni znano, v kolikšni na ledu in pomagati soigral- II Res si želim zadeti. To de- moja, strinjati se mora družina." Medtem ko Matthiassona meri. Sedaj odhajam na cem. Večinoma sem opazil lam že vse svoje življenje. V čaka dolgo okrevanje pod Švedsko k specialistu, ki bo malenkosti, ki bi jih morali tem sem dober in za to tudi budnimi očmi ieseniškili strokovnjakov, pa njegova ekipa nadaljuje boj v ligi povedal, ali bo potrebna ope- spremeniti med samo igro. vedno dam vse od sebe." racija ali ne. Čeprav trenutno Ekipa trenutno ne kaže prave kaže, da je sezona zame kon- strasti do igre, kakršno je bilo Kakáni so vaši načrti za na» EBEL, Že danes se bodo v čana, upam, da ne bo tako. čutiti, ko smo bili neporaženi, slednjo sezono, boste ostali gosteh pomerili z ekipo KAC Ne bom obupal," Treba bo dajati gole, česar na Jesenicah? iz Celovca. Cilj je drugi krog Lige prvakov Blejski odbojkarji ACH Volleyja se bodo jutri v Hali Tivoli v Ligi prvakov pomerili z Dinamom iz vloskve. Vstopnice so že razprodane. Maja Bertonceli Bled-OdbojkarjiACH Volleyja so na petkovem derbiju srednjeevropske lige na Dunaju z J : 5 v nizih premagali najboljšo avstrijsko ekipo AON HotVolieys in se še utrdili na vrhu lestvice, jutri pa slovenske drtavne prvake v ljubljanski Hali Tivolt ob 20.15 čaka nova tekma v skupini F evropske lige prvakov. V goste prihaja rusko zvezdniško moštvo, ekipa moskovskega Dinama, najboljša ekipa v Evropi. Vstopnice za tekmo so že razprodane. "Za nami so štirje krogi Lige prvakov, Čakata pa nas §e dva odločilna. Cilj je zagotovo preboj v drugi krog Lige prvakov," pravi Rasto Oderlap, predsednik Upra- Blejski odbojkarji bodo jutri v í.jubljaní gostili moskovski Dinamo. /("«torTnaDoii vnega odbora ACH VoUey. Trener Dragutin Baltič je zeto natančni pri servisu, Jutrišnja tekma, ki bo za- krog, še toliko pomembnej- povedal, da igralcem motiva predvsem pa so fizično iz- gotovo pravi spektakel, je za ša. Odjočiina pa bo najverjet-ne manjka, o nasprotnikih redno močni. Presenetimo blejske odbojkarje v boju za neje zadnja tekma v skupini, pa: " Rusi so zelo dobri v jih lahko le z zelo raznovrst- 2. mesto v skupini, ki bi jim na gostovanju prihodnji te- vseh elementih igre. So no igro. II prineslo napredovanje v 2. den proti Noiikuv Belgiji. Večer kolesarskih zvezd Slovenska kolesarja leta 2007 sta Tadej Valjavec in Blaža Klemenčič, ki se na novo sezono trenutno pripravljata v tujini. Najboljša rekreativca Bojan Ropret in Vida Uršič. Maja Bertoncelt lanska sezona že kar oddalje- ..............................................................................na, taJco da sem že malo po- Ljubljana • Najboljša kolesarja zabil na lanske uspehe. Ob- v Sloveniji za preteklo leto sta čutki so zagotovo drugačni, po pričakovaniih najvišjeuvr- kot če bi bila ta prireditev ob ščena Slovenca na lestvicah koncu sezone," je povedal Mednarodne kolesarske zve« Tadej Valjavec, ki se je z novo ze: cestni kolesar Tadej Valja- ekipo seznanil na prvih skup- vec, lani 43. na lestvici Pro nih pripravah, ka so jih v Fran- Tour, in gorska kolesarka Bla- dji imeli v decembra "Bilo je ža Klemenčič, 17. na lestvici v super. Upam, da se bo tako do- olimpijskem krosu. Kolesar- bro, kot se je začelo, tudi izte- ska zveza Slovenije jima je klo." je še dodai Besničan, ki je priznanje p)odelÍla na četrtko- pretekli teden pri5el s priprav z vi prireditvi Večer zvezd. Malorce. včeraj pa že odpotoval Oba sta z mislimi že povsem na druge skupne priprave eld-V novi sezoni 2008. pe v okolico Nice. zdaj mu Klemenčičeva je že přete- gre vse po načrtu, prvo dirico pa kli teden odpotovala na pri- naj bi imel marca. prave na Kanarske otoke, Va- Za najboljša rekreativca, Ijavec je na druge skupne tekmovalca v cestnem mno-priprave z novo ekipo Agzr žičnem kolesarstvu, sta bila odšel včeraj. "Naziv kolesar razglašena Bojan Roprel in leta mi veliko pomerû, je pa Vídá Vúxi. SKELFTON Šetina deveti v skeletonu v St Moritzu je pretekli konec tedna potekal evropski pokal v bobu in skeletonu. Gorenjec Anže Setina je v skeletonu osvojil 9. mesto, kar je doslej najboljša slovenska uvrstitev v katerem izmed teh dveh športov. V konkurenci boba je posadka Anže Šetina tn Valter Crilanc zasedla 26. mesto tn s tem prve točke za evropski pokal. Posadka David Urankar in Luka Cmok je bila 29. M. S. TENIS Petra Rampre odlično v ZDA Žifovka Petra Rampre, ki že nekaj let živi in trenira v ZDA, je odlično igrala na 25.000 dolarskem teniškem turnirju na Floridi. Iz kvalifikacij se ji je uspelo prebiti v glavni turnir, v prvem krogu nadigrati pn/o nosilko Indijko Rao Sunitha (na WTA lestvici zaseda 193. mesto) ter po še dveh zaporednih zmagah kloniti v polfinalu proti domači igralki Audri Cohen. B. M. Nova postava ekipe Fed Cup Letošnji pokal federacij se bo letos pričel že konec januarja, ko se bô Slovenija v skupini 15 repï'ezentanc poskušala uvrstiti v svetovno skupino. Postava bo okrnjena, saj se ekipi ne bo pridružila najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnlk. Tako bodo v Budimpešti po izboru kapetana nastopile Andreja Klepač, Maša Zec Peškirtč, Polona Hercog in prvič tudi Diana Nakič. Sistem tekmovanja je zelo zahteven, saj bo petnajst reprezentanc razdeljenih v Štiri skupine, tekmovanje bo potekalo po sistemu Round Robin, napredovale pa bodo samo prvouvrŠČene reprezentance. 6. M. SANKANJE ) Savske jame brez sankaških tekem Organizatofjem celinskega pokala v sankanju na naravnih progah v Savskih jamah nad Jesenicami vremenske razmere z visokimi temperaturami že drugo zimo povzročajo velike težave. Že lani so z vso zavzetostjo pripravljali 20. jubilejno mednarodno tekmovanj za Celinski pokal In za 50. Pokal mestâ jeser^ice. Narava jih je tudi to zimo pustila na cedilu in v petek so dokončno odpovedali tekmovanje, ki bi bilo po koledarju Mednarodne sankaške zveze FIL na sporedu 26. in 27. januarja. Decembra jim je še uspelo pripraviti ied na progi, januarske odjuga pa je uničila tudi ta njihov trud. R. 10 v// ma. sla noun i k ®g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 22, januarja 2008 GORENJSKI SEMAFOR KOŠARKA Košarka • 1. SKLza ženske» 11. krog: ježica : Domžale 63 : 46, HIT Kranjska Gora : AJM 66 : 72. Odeja KED : Konjice 71 : 64, Triglav : City Center 84: 64; 1. 6 SKL za moške: Jar^^e : Triglav S3 : 74, Celjski KK : Tinex Medvode 8î : 84. V ligi UPC Telemach se bodo danes košarkarji Domžal v 17. krogu v gosteh pomerili z ekipo Hopi Polzela. M. B. ROKOMET Rokomet • 1. A slovenska ženska rokometna liga: Celeia Žalec : ŽRD Škofja Loka KSI 40: 29. M. B. ODBOJKA Odbojka -1. DOLžensket Epic Sloving Vital : LIP Bled 3 : moški: Astec Triglav ; Krka 3 ; Calcit Kamnik : Olimpi- ja 3 : 2. 2. DOL moški: Fužinar Metal Ravne : National Žirovnica 1: 3, Hoče : Termo Lubnik i : 3; 3. DOL zahod ženske: Bled Adrlatica.net : Epic Postojna 3 ; o, Solkan : Pizzeria Morena 1 : 3, Kostak-Elmont : Triglav Kranj 3 : o, Luka Koper mlade : Mladi (esenice 3 : u B. M. HOKEJ Hokej na ledu • Državno prvenstvo: HK Triglav • HK Alfa (preloženo), HD Mladi Jesenice - HDK Stavbař Maribor 9:2, Medveščak - MK Bled 7:3. M.B. VATERPOLO Mednarodna vaterpolska liga Alpe Adria: Rokava Koper : Triglav 7 : 9 (2 : 2, 2 :2 : 2, 1 : 4), strelci za Triglav: CrašiČ, Anzeljc po 3, G. Kalan, Vehovec, Todič po 1; Opatija 1981 : riglav 12 : 6 (2 ; 1, 2 : 2, 4 : i, 4 : 2), strelci za Triglav: An-zeljCj Štirn, Resnik, TodiČ, Šenica, Komatar po i. ). M. KEGLJANJE Rezultati 10. kroga v slovenskih ligah: 1. A - ženske: Eta : Triglav 8 : o (3214 : 3091). Prvi Miroteks, 20 točk, 5. Eta, 9 točk, Triglav, 2 točki. 1. B • ženske: Ljubdj : Miro1eks*2 2:6 (3263 : 3317). Pfvi Miklavž, 17 točk, 3. Ljubelj, 13 točk. 1. A - moški: Proteus Liv : Triglav 7 :1 (3610:3476), Siliko : Novolit 1 : 7 (3309 : 3413)- Prvi Konstruktor i8 točk, 7. Triglav, 8 točk, 9. Sfiiko, 5točk. 1. B-moški: Ljubelj ; Rudnik 6 (3373 :3293). ^zola : Hidro 7 : i (3615 :3495)» K' : Slovenj Gradec 6: 2 (3494 : 3347). Vodi K) Polet 17 točk, 2. Ljubelj, 16 točk, 5. Hidro, n točk. 2. liga - moški: Simon jen- ko : Bela Krajina 7 :1 (3282 : 3226}. Slavlja Štojs : Cakit 6 : 2 (3323:3283), Novo mesto : Jesenice i : 7 (3222 : 3278). Pn/i Calcit, 16 točk, 8. Jesenice, 6 točk, 9. Simon Jenko, 5 točk. 3. liga • moški: Delo : Coma 2 : 6 (3253 : 3356), Pro- teu$-2 ; Triglav-2 6: 2 (3295 :3278), Adergas : Jesenice-21 : 7 {3U0 : 3262), Slovan : Liijbelj*2 3 : 5 (3148 :3243). Pn/i Coma, Î5 točk, 2. Ljubelj, 13 točk, 7. Triglav, 9 točk, 8. Adergas, 7 točk, 9. Jesenice, 6 točk. M. F. ŠAH Gorenjska kadetska liga, SD Corenjka Lesce (3. turnir, 7 krogov» 15 minut, 42 igralcev), končno stanje: 1. Drnovšek 7 <ŠS Tomo Zupan Kranj), 2. Mihelčič 5,5 (ŠD jesenice), 3. Gornik 5,5 (ŠD Gorenjka Lesce) - najboljša do 15 let, 4. Dobravec 5 (ŠO Gorenjka Lesce) • najboljši do 12 let, 5. Škflep 5 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 6, Rakovec 5 (SD Jesenice), 7. Škrlep 5 {ŠS Tomo Zupan Kranj), 8. Gorenšek Krivec 4,3 (ŠD Jesenice) • najboljša do 12 let, 9. Robba 4,5 {ŠS Tomo Zupan Kranj), 10. Mikec4,5 (ŠD Corenjka Les- ce), 17. îesterle 4 - najboljši do 9 let. O. O. ODBOJKA jsseNicč Jeseniške odbojkarice državne mladinske prvakinje Pri Odbojkarskem klubu Mladi Jesenice že nekaj let načrtno delajo z mladimi ljubitelji tega športa. V različne selekcije )e vključenih več kot 250 tekmovalk in tekmovalcev. Največji uspeh v 12-letnem delovanju kiuba je letos dosegla ekipa mladink, ki nastopa pod imenom Lip Bled. Na državnem mladinskem pn.^enstvu v Mariboru je osvojila naslov prvakinj. V polfinatu je najprej izločila fsvoritinje prvenstva, ekipo Nove Gorice, v finalu pa so bile Jeseničanke zanesljivo boljše in z o : 3 odpravile domačo ekipo Branika. Katjuša Rozman je bila na zaključnem turnirju prvenstva izbrana za najboljšega libera, Meta jerala pa je bila najboljša igralka v vseh elementih odbojkarske igre. Ekipo je vodil priznani trener Stane Ferjan. J. R. na računalniku Naša najboljša biatlonka Teja Gregorin bo pred svetovnim prvenstvom skušala izboljšati streljanje. Slovenska moška in ženska reprezentanca odhajata na priprave vAnterselvo. Maja Bertoncelj Kra nj - Biatlonske tekme svetovnega pokala v Anterselvi v Italiji pretekli konec tedna so bile zadjije pred svetovnim prvenstvom, ki bo med S. in 17. februarjem v Gestersun- du na Švedskem. Iz slovenske reprezentance sta se med dobitnice točk uvrščali le Teja Gregorin in Dijana Ravnikar. Obe sta v skupnem seštevku svetovnega pokala uvrščeni med na jbolj • So trideseterico, Gregorinova je na 15. mestu, Ravnikarjeva pa Qâ 30. Najboljša slovenska biatlonka trenutno ie torej Teja Gregorin, ki pa ima v zadnjem času nekaj težav s streljanjem stoje: "Na strelišču se mi začnejo tresti noge in zaradi tega tudi ne morem Teja Gregorin čaka, da se ji bosta na tekmi združila dober tek in dobro streljanje. / Feto: t,na dou streljati v ritmu. Ker imamo sedaj nekaj premora do sve- vsaj tako visoki kot rezultati, rišejo na računalniku." Pro- dovala v tekaški formi, stre- anje in dober tek pa se ji še nista združila: "Čakam na tovnega prvenstva, bova s ki sem jih dosegala na tek- gram treningov pred letoš-trenerjem poskusila še dvig- mah svetovnega pokala. Ce- njo sezono je sploh prvič v niti formo in se posvetiti iz- prav ljudje morda od mene karieri izvedla v celotí, le da tekmo, ko bosta in tek in boljšanju streljanja. Vseka- pričakujejo več, bom storila je trening krosa nadomestila streljanje optimalna, kar se kor so moji cilji na prvenstvu vse, da ne podležem temu s kolesom: "Vse poletne tre- mi doslej §e ni zgodilo. __pritisku, saj v prvi vrsti tek- • ninge, ki bi morali biti opiav- Upam, da bom to dočakala mujem zase. Vsekakor pa Ijeni na krosu, prenesem na in enkrat stopila na stopnič-"Vse poletne treninge, ki bom dala vse od sebe." Bia- kolo, ker imam težave s kole- ke, ker vem, da lahko." Zaže-bi morali biti opravljeni tlonka iz Ihana od lani stre- ni. Ne krosiram nič, saj če te- limo )î, da bi se to zgodilo na krosu prenesem na Ijanje trenira tudi na računal- čem, me koleno tako boli, da A A^B —« A« kolo, ker imam težave s mojajanska koleni." investi^ciia. Gre za čiSto si- Šepam, Če odstranim kros, teh težav ni. Že štirikrat sem mulacijo tega, kar delamo na imela operiran meniskus. prav na svetovnem prvenstvu. N a na j večj e tekmovanj e letos se bosta tako moška kot ženska reprezentanca pri- strelišču, Vse napake se ti iz- V letošnji sezoni je napre- pravljali v Anterselvi. Prioriteta ostaja evropski pokal Alpski smučarki Nina Katarina Mihovllovič in Katja jazbec sta v letošnji sezoni prvič nastopili na tekmah svetovnega pokala. Obe prihajata iz športnih družin. Mata Bertonceit ukvarja rekreativno," prav ..............................................................................Katja, id za svoj največji us Sko^a Loka, Tržič • V ženski peh šteje lanski naslov Član smučarski ekipi za svetovni ske državne prvakinje v sklo in evropski pokal je vdiko mu, podprvatón]« v veksIaJo mladih smučark, tudi iz Go- mu in 3. mesto v kombinaci renjske. Med njimi sta tudi ji. V letošnji sezoni je nasto- Katja Jazbec iz Sebenj priTr- pila na treh slalomih sveto žiću in Nina Katarina Miho- vnega poka]a: "V primerjavi z viJovič iz Skofie Loke. Obe evropskim pokalom so tereni sta bili rojerû leta 1988, obe malce težji, smuča se na bol sta v letošnji sezoni prvič trdi podlagi. Ni pa tako težko startali v svetovnem pokalu. Moj cilj ostaja evropski poka! Sta še brez točk. Skupno kjer želim dobro tekmovati jima je tudi, da priliajata iz Sem vsestranska smučarka športnih družin. In ne na- Res je, da smo letos največ Katja jazbec/rco c^,,^ i^-ve^ Nina KaUrina Mihovllovič zdanje, obe sta bili tekmici že trenirali slalom in velesla- V mlajših kategorijah, tudi na lom, dobro pa se počutim kot sedaj hčerka treniral me v evropskem pokalu, kar Pokalu Loka. Katía Jazbec je v klubu SK tudi na hitrih smučeh." smučanje. Nina ima doslej je zame prioriteta, in ko bom Njena sovrstnica Nina Ka- en nastop v svetovnem poka- prišla tam na stopničke, bo Tržič resneje začela smučatí tarina Mihovilovič prav tako lu, na slalomu za Zlato lisico tudi v svetovnem pokalu laž- prvem razredu osnovne smuča od prvega razreda, v Mariboru, kjer je bila na je. Upam tudi na nastop na šole. "Smučal je že moj brat Njen stric je naš nekdaj odlič- progi le nekaj vratíc. Uvrsti- mladinskem svetovnem pr- Janez, en stric je bil serviser, ni smučar Boris Strel, njena tev v ekipo za to tekmo ima venstvu." Mlada Škoijeločan- drugi trener, smučal je tudi mami Tanja je bila prav tako tudi za svoj doslej rmjvečji ms- ka se posveča predvsem obe- bratranec. Mami je športni- vrhunska športnica, oče Ivan peh: "Razmere so bili zelo ma tehničnima disciplina- ca. V Dupljah je igrala roko- pa je navdušen rekreativec, ki težke. Taktizirati se ni dalo. ma, z reprezerttanco pa tre- met, sedaj je učiteljica telo- veliko kilometrov naredi na Sla sem na polno in žal se mi nira od oktobra, prej je treni- vadbe, oče se s športom kolesu, včasih pa je prav tako ni izšlo. Sedaj me čakajo tek- rala s klubom SK Alpetour. GORENJSKI GIAS torek, 22. januarja 2008 •••• •• ft* •• : viîma. stanovnik @g-glas, si 11 I posveča analizi Gašper Potočnik je prvo sezono v vlogi pomočnika trenerja pri Unionu Olimpiji. M al a Bertonceli Škof|a Loka • Po letih trenerskega dela v škof)eloški košarki, zadnja Štiri leta je bil trener moške članske vrste sedaj TCG Mercatorja, je 27- letni Gášper Potočnik iz Škofie Loke v letošnji sezoni postal eden izmed dveh pomočnikov trenerja evroliga- šd Uniona Oliinpiie, |e bila to veliJo sprememba? "Sprememba predvsem v tem smislu, da gre za najviš-nivo evropske košarke. Ukvarjaš se z najboljšimi ekipami in igralci. Sprememba je seveda tudi giede dela: v Skof|i Loki sem bil glavni trener, sedaj sem pomočnik, kar pomeni, da se ukvarjam predvsem z analizo nasprotnih ekip, pripravo na tekmo v pristojnosti po- Gašper Potočnik ima bolj malo prostega Časa, preživi pa ga z družino. Z ženo Tanjo imata močnika so v sodelovanju 2 9-fnes^nega sinčka Luka. glavnim trenerjem tudi individualni treningi. Vse to po- cenim. Novi trener je tudi že Spremljate svojo nekdanjo moja pm tekma z nekdanjo meni naporen urnik: vsak pokazal, da je dober trener z ekipo TCG Mercator, ki bo ekipo. Vei^etno bo prisotnih dan dva treninga, gostova- obilo znanja, m verjamem, vaš nasprotnik v četrfmalu nekaj dodatnih emodj." nja, tekme, največji del pa je da bomo tudi v prihodnje pokab Spar. IgraJec Ločanov analiza, pri čemer sodeluje- dosegali dobre rezultate. Če Simon Finžgar je po anketí Kako vam kaže za prihod- va oba pomočnika in glavni bomo osvojili obe domači !o- na strani KZS trenutno naj» njo sezono? trener. V Evroligi so vse eki- voriki, se uvrstili med naj- boljši igralec lige UPC Tele-pe in igralci res vrhimski, boljše štiri v ligi NLB, bodo mach. " Pogodbo z Olimpijo imam tudi še za prihodnjo zame osebno pa sta v skupi- glavni cilji doseženi. Dela se Kolikor mi čas dopušča. sezono. le pa tako, da v tre- ni, kjer igramo, najboljši eki- dobro. Glede Evrolige pa spremljam tudi TCG Merca- nerskem poslu nikoli ne pi CSKA iz Moskve in Tau smo že pred sezono vedeli, tor. Bil sem na nekaterih tek- veš, kako bo. Dati je treba Ceramica. " da bo vsaka zmaga uspeh. mah. Zelo dobro igrajo in vse od sebe in verjamem, Presenetili smo CSKA in tega sem vesel. Kar se pa Si- da s trdim delom pridejo Memija Bečiroviča je pred Olympiacos. Je pa res, da mona tiče: je res izvrsten ig- tudi priložnosti za nove iz- kratkim zamenjaj Aleksan- smo predvsem v NLB do- ralec. Z LoČani se bomo po- žive. Trenutno pa je zame dar Džildč. Se to že pozna? segli nekaj nepričakovanih merili v Četrfinalu slovenske- Olimpija dovolj velik izziv "Oba trenerja sta zelo do- porazov, čeprav je tudi tukaj ga pokala in tudi v to tekmo in z deloin sem zadovo- bra, oba zelo spoštujem in vsaka tekma težka/' bomo šli maksimalno. To bo lien. Smučati z lesenimi je težko Najboljši slovenski telemark smučar David Primožič bo v tem športu v tekmovalnem smislu vztraja vsaj še prihodnjo sezono. Maja Bïrtonceli Bohinjska Bistrica • '*Na vsaki tekmi je treba iti na zmago, " je pretekli teden na tekmi svetovnega pokala v telemark smučanju na Kobli povedal naš najboljši v tem športu David Primožič, ki je na telemark smiiâ prvič stopil pred skoraj natanko desetimi leti, pred tem pa ie bil alpski smučar. Zanimivo, da s je od takrat na alpskih smučeh stal le še dvakrat. J . mam denarja. Na primer na Čanje ata in mama vseh Norveškem imajo to bolje smučarskih športov, in ne urejeno. Tekmovalci imajo zdi se mi prav, da nas ne ob- premije, osebne sponzorje, ravnavajo tako, kot nas bi zveza plača treninge, tekmo- morali." vanja. Kljub vsemu imam do Gams. kot kličejo Davida / telemark smučanja profesio- Primožiča, pravi, da bo tek-nalen odnos, živeti pa od tega movalno v tem Športa še vsaj res ne morem, zato hodim v prihodnjo áezono, ko bo v službo. Jasno pa je, da je koledarj u znova svetovno pr- redni službi težko trenirati, in vcnstvo, nato pa se bo odlo- samo zahvalim se lahko delo- čE, kako naprej. Morda pa ga dajalcem v Megacentru, da bomo po koncu kariere lah- mi gredo toliko na roke glede ko videli tudi na lesenih dopusta pozimi," je pojasnil smučeh: "Sem že poskusil Za 30-letne2a tekmovalca David Primožič je v telemark svetovni prvak v sprintu- iz smučati z lesenimi smučmi. 7 iz Loma pod Storžičem so le- smučanju že deset let tos najboljše uvrstitve tri .^sta leta 2003. Na vprašanje, Je zelo težko in hkrati zelo mu je prinesel ta naslov, pa zanimivo. Res je atrakcija, Če mesta, od tega enkrat pri nas poškodovan. Trenirati sku- je odgovoril: "Imam čast in prideš na smučišče s klobu- na Kobli in dvakrat p^retekli Sam po najboljših moČeh. je- slavo, pa Se slave ni veliko, kom, irharcami in lesenimi konec ledna na Češkem. Kot seni na ledenikih, kar je naj- ker nas mediji bolj malo po- smučmi. Ene manjše lesene pravi, letos kondidjsko ni pri- draž|i del. Pred sezono sem krivajo. V finančnem smislu smuči imam tudi sam pravljen lako dobro, kot bi si na ledeniku opravil med 10 in pa od tega nimam nič. Jaz doma, vendar jih bo treba Se želel: "Dva meseca sem bil »5 dni treninga, za več pa ni- pravim, da je telemark smu- popraviti." Koristnost priprav Ko raz mišljamo o pripravi Uiko s p ridom izkoristil ugodnu pnhajajoà) srzono, imamo nejše podnebje. Vrhunski teka-}ahko v misiih dolgotrajno ob- čisev zimskem obdobju redno dobje pripravljanja, ki traja tri odpravljajo na priprave v pređo štin mesece, ali zgolj krajše cej oddaljene kraje, in to za cel obdobje, ki traja nekaj dni do mesec ali še več. Rekreativci si tedna ali dveh, ko se bomo lah- tovrstnih priprav ne moremo ko bolj posvetili športni vadbi, privoščiti, saj nam ne bi zneslo Tokrat si povejmo, kakšno naj n iti časovno niti jinančno. Če bi bilo krajše obdobje priprav. Želimo zares kakovostne in dolgotrajne priprave, je to lahko precej obremenjujoče za f^cijprej se moramo vprašati, koliko časa oziroma koliko dni imamo na razpolago, in nato, našo denarnico. Moramo po- v katerem okolju bodo priprave misliti na stroške prevoza in potekale. Ob predpostavki, da nastanitve, kakovostno prehra- imanio redne s/uihe, študij in no, uporabo telovadnic ter dru- še druge obveznosti, si lahko gih elementov, ki so vezani na privoščimo le knyše obdobje kakovosten trening. priprav, kijih ponavadi izkori- prvi treningi na pripravah rtimo v prostih vikendih ali v naj ne bodo kar nenadno pove- času dopusta. Vsake priprave čanje količine in intenzivnosti, imajo lahko prednosti in slabo- saj se lahko priprave sprevržejo sti, s katerimi je najbolje, če se v kaj drugega kot pa kakovost- takoj sprijaznimo. Prva pred- no treniranje. Prva dva trenin- nosi je zagotovo čas, ki ga ima- ga naj bosta namenjena priva- mo na razpolago. Treningi janju na novo okolje in spo- bodo izpeljani bolj kakovostno, znavanje terena in šele nato .se če jim bomo namenili več časa. bomo lahko posvetili special- poleg tega pa je pomemben nim treningom. VeČ ko bomo tudi čas, ki ga imamo na raz- trenirali, več bomo morali tudi polago takoj po treningu in bo namenjen obnovi organizma počivati, in řo na pripravah lahko dobre izkoristimo. Pri- po naporih. Najkrajša oblika prave morajo imeti svoj namen priprav je tri- do štiridnevna in zato si že pred začetkom za- oblika priprav, denimo od pet- Črtajmo vsaj okviren program ka do nedelje, saj so nato zopet treninga in dlje. Po končanih na vrsti služba in druge obvez- pripravah namreč moramo nosti. Kamorkoli seže odprav- biti boljši, čvrstejši, hitrgši in ljamo na priprave, pa mora vzdržljivejši. biti okolje, kjer bomo trenirali, čim bolj p rijetno i n Športniku prijazno. To denimo za tekača pomeni, da bo pozimi dovolj Sklep Priprave si moramo pravil-toplo in poleti dovolj hladno in no zasnovati in že vnaprej veda bo na voljo dovolj primer- deti. kakšne treninge hotno iz-nih tekaških stez in po možno- vajali. Prvi- treningi naj bodo sti še kakšna telovadnica, kjer zmerni in Šele nato lahko "prise bo vadba dopolnila. Pred več tisnemo na plin": Več ko ho kot petdesetimi leti je v Kranj- treninga, več mora biti časa, ki sko Goro večkrat prišel na pri- je namenjen re^neraciji, in se- prave legendami maratonec iz veda kakovostne prehrane z bivše Jugoslavije Franjo Miha- dovolj hranilnimi snovmi, lic in se tako iz pol^tnegfi kotla Vsak trening naj ima svoj na- preselil v sivže alpsko okolje in men. Okolje, kjer se izvajajo priprave, mora brti športniku kar se da prijazno in obdano s primernimi površinami za treniranje. 12 A GORENJSKI GLAS torek, 22. januaria 2008 MOJ POGLED Damjana Šmid Učenje odgovornosti (2) "Napake ne obstajajo, niti naključja. Vsi dogodki so blagosloi^i, dani, da se iz njih učimo." (E. K. Ross) z strahu, da naši otroci ne katere so vnaprej prepričani, bi bili odgovorni in da h\%i da jih hodo zmo^i brez napak to kasneje fcoř sřarí/ kdaj in možnosti poraza, Na drugi očitali, pogosto pretiravamo s strani pa imamo otroke, ki ni- kazanjem na otrokove napake majo v sebi niti malo samo- in njihovo popravljanje. Tako kontrole, ne vidijo svojih napak se prevečkrat zgodi, da otroci in so kmalu zadovoljni s svo- zaradi ljubega miru in zaradi jim delom, tudi če je narejeno naših pridig naredijo nekaj, povrïno. PoUg tega zelo radi kar sami od sebe najbrž ne bi. za svoje napake krivijo druge, Tako na neki lažen način pre- bodisi vrstnike ali odrasle ljudi, vzemajo odgovornost, Lažen Manjka pa zlate sredine - vede- zato. ker je v samem d^anju, nja. ki izraža otrokovo zazna- i: i ga otrok naredi samo za radi vanje napak, in željo, da bi jih nas, premalo njegovega zave- popravil. Resda tega ne more- danja. Do tega pa ne pridejo, mo pričakovati prav v zgod- ker jemljejo napake kot nekaj njih letih, saj jt takrat za ořro grdega in se nočejo slabo poČu- ke značilno, da se učijo s potiti, Za otroke je pravi balzam, snemanjem drugih in da obču-Če imajo občutek varnosti in tek za lastno osebnost šele pri-vedo, da lahko delajo napake, dobivajo. Da lahko popravljaš Danes pa se največkrat srečuje- svoje napake, moraš znati htdi mo z dvema skrajn i ma oblika - logično razmišljati in sklep at i, ma obnašanja. Na sni sirani tega pa malčki prav gotovo ne so otroci, ki se bojijo delati na- znajo v taklni meri kot sUxrej^ pake in se váikokrat rajši ne\o- otroci. Zato je prav, da to tijo določenih nalog, ker niso vřmo, ko od otrok pričakujemo prepričani vase in nočejo delati odgovorno vedenje. VČenje od-napak. Bojijo se posmeha, ob- govomost i je proces, pri kate- čutka, da rtiso dovolj dobň. in rem bodimo starši v spodbudo se lotevajo p retežno na log. za in po . Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. ISTIČHI reLe sat tel£ tv 91.0 MHz uiuiui.potcpuh.com \ Citrónka poživi zimske dni v dneh, ko nas sončni žarki ne žgečkajo ravno pogosto, se rado zgodi, da se v nas naselijo brezvoljnost, apatičnost, depresije ... Da pretrgamo ta začarani krog, predlagam, da se poživimo s citronko (Aloysia triphylla). Poživljajoč učinek ima tako v jutranjem čajčku kot v dišeči kope • Pavia Kliner vih. Postala je namreč že kar .................................... obvezna sestavina čajnih mešanic, v katere jo dodajamo Marsikdo za to rastlinico z zaradi prijetnega okusa, bo- žanskega vonja in seveda, silne zdravilnosti. vonjem po dtroni in zatorej tudi kiselkastim okusom Še nikoli ni sliáal. A, ko jo človek enkrat spozna, ga doma- srečo, želodec la uroó. Tako je vsaj v mojem primeru. Zjutraj pogosto namesto kave zbistri s in zivce Začnimo 2 najbolj "lušt-moje zaspane misli in vdah- nim". Citrónka je poleg lipe, ne poživljajočega duha «v mete in kamilic sestavni del medlo in mlahavo telo. Po- tako imenovanega "čaja za srečo", ki ga priporoča fi^- coski zdravilec in zeliščar vem vam, dtronkin čaj je na moč okusen, najsi ga pijemo coski zdravilec in zeliščar notranjih organov. Ker delu- lodčno sluznico. Bolniki s toplega ali mrzlega. Še okus- Maurice Messegue. Sama tej je poživljajoče, naj po njej se- srčno vodenico naj se o njeni nejši je, če mu primešamo afrodizični mešanid raje re- žejo apatični in depresivni uporabi prej posvetujejo, nekaj poprove mete. Postre- čem"nagajivec". Obnesesev ljudje 1er nevrastenild. Vpli- zite znjim svoje goste. Če so primem, Če želimo obnoviti va na krepitev živcev in po- KoDel in tinktura \ w t 11 vil« 11 1 \ il • * w \ m ri I r Liste citronke iahko upora- zadržani, se bodo razživeli, dobre odnose v zakonu ali mirja. Izkaže se pri migreni, če so pretirano razburjeni, se zimaj njega. Spodbuja spol- vrtoglavici, duševni preutru- bodo sprostili in umirili, ne organe in lunirja histeri- jenosti in izčrpanosti. Pije- bimo za poživljajoče in pri- Navdušeni bodo nad vašo iz- jo. Sicer pa dtronka velfa za mo jo tudi pri razbijanju srca jetno dišeče kopeli. Nadeva- biro. Tudi tisti, ki navadno vi- zane naravno zdravilo in astmi. Zunanje z njenim mo jih v platneno vrečko, ki hâjo nos nad pitjem čaja. Sestrična g. spo risa Citrónka je dandanes nje-no prepoznavno ime, včasih pa so ji rekli loviža ali lojzek. V strokovnih krogih ji pravi-tudi verbena. Z njo smo se pri nas seznanili šele pred dobrima dvema stoletjema, medlem ko njenega ožjega sorodnika z imenom sporiš [Verbena officinalis) poznamo mnogo dlje. Slednji je doma v Evropi, dtronka pa izvira iz )užne Amerike, natančneje Í2 Čila. V18. stoletju so jo prvič predstavili na stari celini. kjer jo danes pridno gojimo. Pogosto jo iigledamo in za- vonjamo tudi na naših vrto- za želodec. Svoje adute pokaže, ko nas peče zgaga, ima- poparkom osvežimo in zmehčamo kožo. Obkladke jo položimo v vodo. Pri že« lodčnih tegobah pa se izkaže mo težave s prebavo, nas na- polagamo na obraz zoper gu- citronkina tinktura, s katero penja in črvití, imamo krče bice okrog oči în za lepšo masiramo trebuh. Pripravi- kožo. Kos je tudi prehladom mo jo tako. da v Četrt litra alkohola namočimo pet listov. Tinktura naj stoji tii dni, nato pa je primerna za upo- Pri prehladnih obolenjih, rabo. Citrónka svoje moči virozah in gripi nam bo do- pokaže še v zeliščnem kisu, bro del citronkin poparek. )u in likerju. Uporablja se Dve žlički svežih ali posuše- jo podobno kot meliso. Na- nih listov prelijemo s škode- močena v žganju je izvrsten lico vrele vode, p\istimo stati aperitiv. S suhimi listi lahko deset minut in odcedimo.Pi- odišavimo perilo, skupaj z jemo dve do tri skodelice na- meto, meliso, in drugimi ze- pitka dnevno. Prečistili lišči pa se obnese tudi v diše- bomo dihalne poti in zbili čih blazinicah za dihala in povišano telesno temperatu- pomiritev. Z njenimi listi si ro. Z uživanjem citronke ne zdrgnemo dlesni in zobe in smemo pretiravati, saj pretirana uporaba lahko draži že- tako odpravimo slab zadah ali celo ublažimo zoboboL Kocka je padla 28 V RAKOVtH KLEáČAH MARTFTA Smolnikají Zdrav človek ima tisoč raz- reda pač ne morem spustiti, se Ob dveh me po telefonu po- moji rentgenski in fcrvni 5Íifei, njega pljučnega režnja in ade- ličnih želja, bolan eno samo: usedem na kolo in oddrvim v kliče Tina. Ima tako prestra- je zame drugotnega pomena nokarcinozo plevre T4N2MO. ozd raveti. Kdo je to misel pnn Rož no dolino. Ce gospod po- Šen glas. da mi je takoj jasno, in mije malo ma r. Tino poto- Slednje po meni, da i mam naj- izrekel, ne vem, vsekakor drži. zn^ših srednjih let ne bi sp re- kol iko je u ro. Po kapljicah iz • laž im, da ne misli m u mret i višjo stopnjo lokalne razši rje • t no odskočil, b i ga povozila pet vem. da je Bojan, moj "pred • ne jutri, ne poju t rišn jem, ne nosti raka na pljučih, zaradi metrop od vhoda v palačo pred- stavnik " za stike z medicin- prihodnje leto, niti prihodnjih Česar operacija ne pride v poŠ- sednika države. Mimogrede se skim osebjem na Golniku, go- trideset let ne, in da sama za- tev. Edino, kar lahko uradna Pogledam na ure in iz poste- mu opravičim in natanko tri- voril z zdra^^nikom in daje po gotovo najbolje vem, kako se medicina v teh okoliščinah polje me sestreli kot iz topa. Na najst minut čez deset pozvo- zdravnikovih besedah moje počutim, vsekakor pa vem o skusi oziroma, edino, kar je "cageriu "jc deset, ob devetih pa nim na M išina vrata. Tale na • zdravstveno sta nje precej kla • svojem počutju več kot nekdo, smiselno poskusiti, je kemote- Sreda, 13. junija sva bi/i z Mišo, Andrejevo ses- glica je bila pa rekordna. vrno. Pravzaprav naj bi biio ki me opazuje od zunaj in od rapija. Ce bo bo Šlo, če ne. tro, zmenjeni za Sprehod, Po- N^ fiWc «ti to, da poznava moje zdravstveno stanje zelo daleč. Pa Še sto odstotno za- pa ne. Da se razumemo, tako kličem jo po telefonu in se ji Rožnik kot lasten žep, z Miio slabo. Čeprav naj hi biJo po upam vase. Se pravi, zaupam misli nekdo, îfî ima moje živ-opravičim. Pripravljena me je zaideva v neko grapo in pride- drugi stra ni res tudi to, da so v svojo neizmerno voljo in že^ ljenje v rokah pokliaio. Kar se počakati Še petnajst minut in vana vrh po najbolj strmi poti, imeli na Goínifew že hujše pri- Ijo živeti. zdaj hitim ko strela; spijem kije mogoča. Vsaj po mojem mere, kot je moj.Ja, bi rekla. Četrtek, 14. junija menesam^ tiče, pa vem, da mi bo kemoterapija sto odstotno uničila metastaze ali kar koli že imam v plevri. Vprašanje, sok, umijem si zobe, vse drugo mnenju je to najbolj stnna pot da so se nu^rall v svoji poklicni bo moralo nekol i ko počakat i, na Rožnik. Pod nama ža njo v praksi na Coin iku sreča t i s med tekanjem sem in tja po soncu strehe staregfi mestnega hujšimi primeri od mojega, stanovanju se obleČem, v Veso- jedra. Oh, kako zelo rada saj sem polna energije in me in kocka je padla. V pismu po kemoterapiji? lju spijem jutranjo kavico {in si imam Uubljano .(in Slovenijo tako rekoč razganja od zdrav- med drugim piše. da imam Z Golnika prejmem pismo kije na mestuje: kaj in kako pošteno opeče m jezik ). tega ob- i n ves svet i n življenje ). ja. Kaj zdravniki vidijo na adenokarcinom desnega zgor- ( Se nadaljuje, I GORENJSKI GLAS torek« 22. januarja 200S RADOSTI ŽIVLJENJA 13 Janež Boris Bergant odišavimo eno ion čni ce, .................................... meso, ribe in omake, ki jih Janež je enoletna, )o do postrežemo k ribam. Z 90 centimetrov visoka rastlina 7 belimi kobulastimi njim pa aromatizirajo tudi najrazličnejše pijače in li- socvetji, iz katerih se rarvi- kerje, kot so uzo, pastis in jejo majhni rebrasti hru- anisette. Škasti plodovi ali bolje semena, ki jih s pridom upo. jg^^a ^ jabolki rahljamo v kulinariki. Ob njem človek najprej pomisli na nežno aromatičen vonj in prijetno sladkast in janežem Za 4 osebe potrcbujctno: 50 dag gosjih jeter, 2 veliki okus, ki ga s pridom izko- čebuli, 2 veliki kisli jabolki, riščamo v kulinariki- Izvira 4 žlice olja, malo Janeževih Lososov file v janeževi iz Sredozemlja, kjer ga že zm, 1 dl suhega belega wnû, omaki 4000 let vzgajajo v začimb- sd, sveže mlet poper in 1 bajte njeno lupino, iz limone iztisnite sok. Meč a rice zrezke solite in popoprajte ne tn zdravilne namene. 2e žličko svežega sesekljanega Za 5 oseb potrebujemo: 2 kg ^ç^ jjj^ oljčnem olju z v Času faraonov je veljalo, pet^ršilja. da janež pospešuje mokre- lososovega jileja. lo dag ^^^^^ pç^-^ç ^^ masla, 1 dl sladke smetane, i ^ute. Preložite jih na ogret nje, odpravlja težave s pre- Gosjim jetrom odstranite žličko zmletega janeža, 1 dl krožnik in jih postavite na bavo in zobobol. V naših maščobo in kite ter jih na- belega suhega vina, sol in topio. V ponev vlijte vino in limonin sok ter po vri te na polovico. Dodajte maslo, v krajih je zaradi podnebnih režite na 0,5 centimetra de- sveže mlet poper, razmer gojenje janeža pre- bele rezine. V ponvi segrej- cej zahtevno, ga pa gojijo te dve žlici olja in na njem Lososove fîleje narežite možnarju strt janež in li- po Številnih evropskih državah. Poznamo več sort hrustljavo popecite na tan- na kose in jih solite ter po- monino lupinico, solite ter ke kolobarje narezano če- poprajte. Na stopljenem odstavite. Ko se maslo raz- janeža, ki se med seboj raz- bulo. Ko porumeni, jo vze- masLu jih z obeh strani po- ^n^ti dobro premešajte in likujejo po obliki plodov mite ven in jo odcedite na pecite. Zalijte 2 belim vi- omako prelijte preko zrez- in po okusu. Najboljši je kuhinjskem papirju. V po- nom in dodajte janež. Du- ^q^ mečarice Postrezite s kuhanim krompirjem ali pire jem. španski janež, čigAi plodovi nev dajte eno žlico olja in šite nekaj minut, zalijte s so nekoliko večji od drugih, na njem 2 obeh strani zlato sladko smetano in solite po svetlo rjave barve, sladka» rumeno popecite olupljena okusu. Omako dobro pre- stega okusa in osvežilnega in na 0,5 centimetra debele vrite. Kose lososovega iileja . »4 prijetnega vonja. )aneževa rezine narezana jabolka ter porazdelite po krožnikih, ^^ j ananas z janežem semena dobimo v skoraj jih prav tako odcedite. V po« jih prelijte z nastalo omako vsaki živilski trgovini, kupi- nev dodajte še preostalo in postrezite s kuhanim ti je najbolje cela semena olje in na njem z obeh stra- krompirjem ali zelenjavo. in jih zmleti tik pred upora- ni popecite še gosja jetra, ki bo, ker zmleta zelo hitro jih začinite z v možnarju Mečarica v omaki zgubijo svoj vonj • pazimo zdrobljenim janežem, soljo ^ janežem in limono le, da med njimi ni preveč in poprom. Zalijte jih z vi- Potrebujemo: 1 svež ananas, 32 dag moke, 2 jajci, 2 dl mleka, 5 dag sladkorja, 0,5 dl vina, pol tliike janeža, malo soli in sladkor v prahu. Ananas olupite, narežite pecljev in praznih luščin. nom ter dobro prevrite. Na Za 4 osebe potrebujemo: 1 na kolobarje in odstranite V tesno zaprti posodi bo krožnike najprej naložite limono, 4 sveže zrezke meča- stržen. Iz moke. jajc, mleta k ohranil svoj vonj naj- rezine jabolk, nanje gosja rice težke po 20 dag, 2 žlici ka, vina, sladkorja, zmlete-manj dve leti. Janež je ne- jetra in Čeznje kolobarje če- oljčnega olja, i dl suhega bele- ga janeža in soli razžvrkljaj- pogrešlfiv dišavni dodatek bule. Přelijte z nastalo ga vina, J žlice tnasla. malo te testo. Kolobarje ananasa v drobnih pecivih (janeže- omako, posujte s seseklja- Janeževih zm, sol in sveže povaljajte v pripravljenem vi upognjenci), sladkih na- nim peteršiljem in postre- mlet poper. rastkih, pudingih, kompo- zite kot predjed ali pa kot testu in ocvrite v vročem olju. Ocvrtega potresite s tih, medenjakih in janeže- glavrïo jed $ pire krompir- vem kruhu. Z njim pogosto jem in solato. Limono oščetkajte pod sladkorjem v prahu in takoj vročo tekočo vodo in nari- postrezite. KUHARSKI RECEPTI Za vas (zbira Danica DOLENC Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: česnová jjha s kruhovimi ocvrtki, pečen piščanec, zelenjavni riž z grahom, rdeča pesa v solati, skutna pita; Večerja: narastek iz iirokih rezancev z jajci in parmezanom, rukola v solati. Ponedeljek - Kosilo: polenta z mesno paradižnikovo omako, radič s fižolom; Večerja: zeljnata juha s hrenovko, kruh. Torek - Kosilo: porova kremna juha, svtr^jske zarebrnice po cigansko, kisel krompir v solati; Večerja: mlečna kaša s suhimi slivami, kompot. Sreda - Kosilo: špageti s slanino po milansko, radič s krompirjem v solati, sadna kupa z vloženimi marelicami in stepeno smetano; VeČierja: mlada goveja jetra na žaru, ajvar, kruh. četrtek • Kosilo: dušeno kislo zelje s pečenicami, kruhovi cmoki; Vetoja: prosena kaša s krompirjem in ocvirki, bela kava. Petek • Kosilo: zelenjavna juha, pečeni ciplji iz pečice, pečen krompir s kumino, zelena solata; Večerja: ržen kruh, skutn namaz s smetano, mleko, Sobota • Kosilo: fižolova juha, goveji golaž, krompirjevi svaljki, mešana solata, orehov biskvit; Večei^a: topli kruhki, kisle kumarice \r\ gobice, gosti sok iz banan in kfvija. Skutna pita Biskvit: 4 jajca, 250 g sladkorja, 250 g moAre, 250 g rr^argarine, pol zavitka pecilnega praïko; nadev: 500 g skute, 1 ktsia smetana (cca 750 g), sol, naribana /imonina fupinica, mah ruma. Biskvit: ločimo rumenjake in beljake. Margarino raztopimo. Zmeiamo rumenjake in ostale sestavine, dodamo stopljeno margarino in dobro premešamo. Na koncu dodamo še sneg iz beljakov. Polovico mase vlijemo v pekač in nato povrhu naložimo nadev, po nadevu pa polijemo še preostalo maso. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija, da se lepo zapeče. Nadev: zmešamo skuto s soljo in smetano, dodamo limonino lupinico ter malo ruma. Orehov biskvit Biskvit: 4 jajca, sladkor (za težo 4 jajc), moka (za težo j jajc), poi zavitka pecilnega praïka, 20 do 40 g grobo narezanih orehov. Ločimo rumenjake in beljake. Beljake uporabimo za sneg, rumenjake pa zmešamo skupaj z drugimi sestavinami v maso za biskvit. Dodamo Še grobo narezane orehe. Na koncu primešamo Se sneg iz beljakov. Pečemo v pečici pr 200 stopinjah Celzija približno 20 minut. Skutni namaz s smetano 250 g skute, 1 dl kisle smetane, 1 žlička kumine, ščepec soli. t Med přetlačeno skuto gladko umešamo smetano, stolčeno kumino in sol. Jedi za zimske dni KUHARSKI RECEPTI Ješprenjeva juha in česen in na kocke nare- limonina lupina, ščepec mu- solimo. Testo dobro obdela- ki jih pustimo dobro vzhaja- zano jušno zelenjavo. Pre- škatnega oreščka, Sestavine: 16 dag ješprenja, ^^^^^^ ^^ J 5 vode, 8 dag namočene^ ^^^^^ ^ ^^ ^^^^ Priprava: Kvas zdrobimo, delano. rao, da postane gladko. Ko se ti. Medtem pripravimo olje. testo lod od rok. je dovolj ob- Posoda za cvrtje naj bo nekoliko odprta, da bomo lahko » ^ ^ola vzmju, 2odûf preJfûje- narezan krompir. Kuhano mu dodamo dve žlid moke. Posodo dobro pomokamo, nemoteno cvrli več krofov .................. svinjino narežemo na koc- eno žlico sladkorja in nekaj da se ne bi testo preveč opri- hkrati. Ko je maščoba dovolj ist. 4 g ma e. g • )çe in jo stresemo k jedi. Na- žlic mlačnega mleka. Dobro jelo posode. Testo pokrijemo vroča, denemo krofe vanjo s bule, 2 stro a česna, 8 ag zadnje jedi dodamo še ga premešamo in pustimo, s toplim prtom in pustimo, spodnjo stranjo navzgor in jušne zelenjave, 2 dag para- drobno sesekljan peteršilj. da vzhaja na toplem. Med- da na toplem vzhaja. Ko ga je hitro pokrijemo, Ko so kro6 tem enkrat ali dvakrat prese- še enkrat več, je primemo za na spodnji polovici zapečeni, dižmkove mezge, 10 dag krompirja, poper, sesekljan peterSilj. Pustni krofi jemo moko, da bo bolj rahla, obdelavo v krofe, Testo zvr- posodo odkrijemo in jih obr« Rumenjake, margarino, nemo na pomokan topel prt nemo. Pri nadaljnjem cvrtju Sestavine: j daz kvasa, 70 sladkor, rum, vanilijev slad- ali na toplo leseno desko, ga posode ne pokrivamo. Priprava: Prebran in čez dag namenske moke, i/4 I kor, limonino in pomaranč- razvaljamo in z obodcem iz- Še tople krofe nadevamo z noč namočen ješprenj in fi- mlačnega mleka, sol, limoni-žol pristavimo. Ko je napol na lupina, i/z dl ruma, 10 no lupino ter kislo smetano nekoliko zmešamo. Vse sku- režemo krofe. Med vzhaja- razredčeno marelično mar- njem krofe enkrat aH dvakrat melado, ki jo s pomočjo dre- kuhan, dodamo prekajeno dag sladkorja, i vanilijev slad- paj vlijemo k moki, dodamo obrnemo. Lahko pa krofe na- sime vrečke z ozkim tulcem svinjino, sol, poper, lovor, kor, 8 dag margarine, 1 dobra tudi vzhajani kvas in mlačno režemo lia 6 dag težke kose vbrizgamo v krofe. Nekoliko Medtem na maščobi pre- žlica kisle smetane, soki/2 po- mleko po potrebi, Pognete- in jih obdelamo z roko. Iz ohlajene krofe posladkamo s pražimo sesekljano čebulo maranče in pomarančna ter mo v testo. Nazadnje testo še njih naredimo lepe krc^ce, sladkorjem v prahu. i H NIMIVOSTI info@g-ghs^si GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2.008 V družbi glasbe, plesa in humorja Komendski, vodiški in cerkljanski upokojenci so že tretje leto zapored pripravili skupno kulturno-zabavno prireditev. člani Folklorne skupine Strmo! îasna Paiadin zvoke privabili iz steklenic, ..............................................................................kos, žag, grabelj, kamenčkov Moste pri Komendi * Skiipaj in drugih glasbi!, ki sicer se imamo fletno je priredi- niso prav pogosta. Splet go- tev, na katero'se dani dru- renjskih plesov so skupaj z Štev upokojencev iz Komen« osnovnošolci zaplesali dani de, Cerkelj in Vodic 2 veli- Društva narodnih noš na Ko- kim veseljem in vso vnemo mendskem, za smeh v polni pripravljajo kar nekaj mese- telovadnici osnovne šole pa cev. S pestrim programom, so poskrbeli dani dramske ki ga je sestavil VaJter Hor- skupine DU Cerklje z zabav« vat, so se v petek, iS. januâr- nim skeíem, tó ga je napisal ja, predstavili tudi v Mostah Slavko Prezelj iz Preddvora. Pod vodstvom Francke Roz- pri Komendi. man je zapela pevska skupi- Za vsakogar nekaj • humor, pesemt ples ... Upokojenci so si obljubili, Pnreditev, ki je postala Že da se na tako zabaven in kar tradicionalna, prinaša, kot pravijo upokojenci, za ustvarjalen način zagoto* vsakogar nekaj - humor, raz- ^^ ^re^ajo tudi prihodnje vedrilo, lepe pesmi, plese iz i^o. dobrih starih Časov, letos pa _ tudi otroško radoživost in razposajenost, saj so na oder na DU Vodice, gorenjske na- povabili tudi otroški folklor- rodne plese pa so zaplesali ni skupini iz OŠ Davorina tudi pari iz FS Društva upo- (enka iz Cerkelj in OŠ Ko- kojencev Komenda. Zaplesa- menda - Moste. Pod vod- le so tudi danice že znane stvom Braneta Šmida so se v poskočne plesne skupine nošah iz Cerkelj na odru naj- Danica iz Cerkelj, ob koncu prej zavrteli plesalci FS Str- pa so obiskovalci» med kate- mol. Kaj vse se lahko zaigra rimi niso manjkali niti žu» hidi na nekoliko bolj nena» pan Tomaž Drolec in pred-vadnih iiištmmendh, so do- sedniki sodelujočih upoko-kazali Vodičani iz inštru- jenskih društev, lahko prime ntaln o-vokalne skupine sluhnili še mešanemu pev-Ropotavčki, ki so ubrane skemu zboru DU Komenda. Inštrumentalno*vokalna skupina RopotavČki iz Vodic Gobarski kotiček Zanimiv A Božo Malovrh jagodasti skorjoder (Hy poxy Ion fragiforme) glih trosnjakov biedo okraste je zgoraj belkasto poprhnjen. raste iz sredine klobuka, barve. Pozneje, ko trosnjaki Površina klobuka pri staiej- temveč je na klobuk priraš- zrastejo, se združijo in pre- ših gobah postane bradaviča- čen s strani. Goba je prijetne- krijejo večje površine, Pod sta. lističi na spodnji stani so ga vonja, toda trpkega in povečevalnim steklom lahko okrasto rumenkasti. Bet ne grenkega okusa. Ni užitna. Kot gniloživec se najpogo- vidimo puliast rob posamez- steje naseli na skorji odpadlih nega trosnjaka in okraste bo bukovih vej. Našli ga bomo v dice, ki so na sredini trosnja- vseh letnih časih. Okrogli ka temnejše in daljše kot ob trosnjaki, premera 4-20 mili- ^obu. Meso je tanko, žilavo metrov, imajo bradavičasto in neužitno. površino. Sprva so rožnati do opečnato rdeči, sčasoma pa Trpki zgručevec porjavijo in končno počmijo. (Panellus stvpticus) Meso na prerezu je trdo, črno in neužitno. Okrasti bodiček {Stecchainum ochraceum) Pojavlja se vse lelo na od- Posebej lepe primerke zgručevca najdemo zlasti pozno jeseni in v toplejših zimah. Kot gniloživec raste največkrat na hrastovih in bukovih štorih. Cimetasto padlih vejah listavcev. Sprva rjav klobuk loputaste oblike, opazimo več manjSih okro- premera do 40 milimetrov. Okrasti bodiček iSteccherinum ochraceum) C Í P. < > v .v P é ♦ 4 4 • > jagodasti skorjoder (Hy poxy Ion fragiforme) Trpki zgručevec (Panellus stypticus) Slikanica otroke disleksijo Izšla je slikanica za otroke z disleksijo "Medo reši vsako zmedo", prva takšne vrste v Sloveniji. Izdala jo je založba Simone Po!še Zupan s Prebačevega, finalistke mednarodnega natečaja Mladi založnik leta. Simon Šusic poslovnih stikov z britansko îia področju otroške litera- ....................................... založniško industrijo, pa ture. Ustanovila je založbo Kranj • Simona Polše Zu» tudi dostop do Londonske- Damodar, ki pretežno izda- pan s Prebačevega, lanska ga knjižnega sejma. Natečaj ja otroško literaturo s po- finalistka natečaja Mladi za- je prvič potekal leta 2004, udarkom na slikanicah za ložnik leta, ki jo pripravljata poudarja pa pomen podjet- otroke s posebnimi potreba-British Council in London- niških in vodstvenih sposo- mi in o otrocih, ki so dru- gačni. Prav takim otrokom je namenjena najnovejša slikanica "Medo reši vsako zme- ski knjižni sejem, je pri svo- bnostj mladih založnikov in založbi Damodar izdala izkazuje priznanje kreativ- prvo slovensko slikanico za nosti. Vsako leto izmed pri- otroke z disleksijo. Slikani- jav iz vsega sveta izberejo ca "Medo reši vsako zme- deset držav, ki se lahko ude- do". "Knjiga je polna besed- do" Je edinstvena pri nas, ležijo natečaja. Slovenija je nih iger Z zamenjano črko saj je prva slovenska slikani- bila lani za državo finalistko v besedi se pogosto tudi hu- ca, ki je povsem prilagojena izbrana drugič, drugi kandi- momo obarvano spremeni otrokom z disleksijo - obli- dati pa so prihajali iz Argen- pomen besede in stavka, kovno in vsebinsko. Besedi» tine, Egipta, Madžarske, otroci pa iščejo napake in slikanice je napisala Mo- Malte, Romunije, [AR, Siri- jih popravljajo ter si pri tem jiceja Podgoršek, ilustrirala je in Indije. Prav indijski fi- nabirajo prisrčne kartona- pa Polona Lovšin. nalist je na koncu prejel ste medvedke, fe preprosto Simona Polše Zupan Nagrada Mladi založnik prvo nagrado. Simona Pol- branje in zabava hlcrati," po- leta (International Young Pubhsher of the Year), za še Zupan je bila za slovensko finalistko izbrana zara- jasnjuje Polše Zupanova. prvili treh razredov devetlet-Slikanica je sicer namenje- ke, ki bodo ob poslušanju katero je lani kandidirala di inovativnega pristopa na na predvsem otrokom z dis- zgodbice z medvedkom re- tudi Polše Zupanova, ponu- tržišču, dobrega poznavanja leksijo, vendar je zasnovana ševali besedne zmede in si jâ mladim založnikom pri- slovenskega založniškega tako, da bo razveselila vse tako bogatili besedni za- ložnost za izmenjavo idej in prostora in njenega zanosa predšolske otroke in otroke klad. MojeDetoxom - ^ ^Iffll niHÛDMOÇT MOjE DELO, spletni marketing, d.o.o. Proletarskâ 4,1000 Ljubljana. Siovenija. T:01 S20 &819 VEČ INFORMACU IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 • 500) HA', www.moiedel&xom.info@mojedelo.com Voznik v mednarodni èpedicl)! nVž (SkoQa Loka) P090j1; končana osnoi'na sola tn opravljena NPK a poklic voznik/ca v cesin«m prom«hj. ali i»kticna izobrazba IV. s). m V89J 7 let d«4ovrih tzkuéerv v zadnjih )e1ih z vozili nad 3»51 rtosiirosti, vozniški i3:>it Kategonle C in E, aklMno znanld slovenskega reziKa. zazel&no znanje nem^sega si^ angleškega ieakâ. Alpalour ao^icija in iranspod, d. d.. Kjdriča-va ces& 56, 4220 âkoiîa Loka, priiav« zbiramo do 30. i. 2008. Več na www.moteOelo.com. OM OTECH Inženir m/ž • kakovost In tehnologija (Kranj) Od Kandidata pnčaKujefno: dokončam univerzitetno a]ive znď/aníe programskih orodij MS Wîrdovvs, Office, [zbranemu kandidatu nudimo dinamično dato z obilo toM in prtlot- nostml v okvinj korporacija Goodyear; tehnologijo, kJ sledi sneto^im trendom; stimulativrio nagrajevanje v skladu z re- zJtaii dela. Sa^ Tiras, d. o. o.. Ško^ioéka 6. 4000Kranř, prijâ^zbtramodû 6.2.2008. Ve^ nawwi.iv,moiedeio,corn. Konstruktér m/l (Okolja Loka) Pogoji: izobrazba VII. stopnte stroine smen» pozr>avark|ê programa za konstruiranje Pro Engineer, znanje angleškega IrVaji nemškega jezika, vsai teto izkušenj s področja na- črtouanja ďJOjev ali naprav. Delovno mesfo Je v ŠkoQi Loki. Zaposlitev je za nedoločen čas, Eurcři/ek» d. o. o., Trata 32, 4220 âkoffa Loka. pnjave zbiramo do 6. 2.2008. Več na www.mojedelo. com, Prodajalec talnih oblog m/žo Kandidate, ki so poleg svelosarja pri nakupu prj-Ofavijeni poprijeti za fizično dek). Zaželene so izkušnje ns področju talnih oblog. Veieteksti. d. d.. LesKoškova cesta 10» Î000 Uubliana. prijave zbiramo do 7.2.2008. Večna VHWW. mojedeto.com. Samostojni računovodja • bllancist m/z (Kran^) Vas ^«seii dinanično delo naoodroč^u računovodstva, kn;^ govodstva. davčnega in poslovnega $v«cvania? v pcdiatju. Ki nenehno áiri obaeg dejamosti in v^c^ tudi na nova področja računovodstva in poslosinega svetovanja v sioi^nskem prostoru, zaposlujemo tako mCade kot izkuš^ ne računcvod^e. in moroa je to pnloznost za uresničitev va- áih kariemlh pnčakovanj. Vizija računovodstvo» d, o, o., Brncićflva 31,1231 Ljubljana-Črnuče, prijav« zbiramo do 7.2. 2008, Več nawww.motedelo.com. Komercialist za prodajo rezervnih delov m/i (Kranj) Zaposifmo sode^vca za prodajo rezervnih delov (esnoobde-lo^ih strojev in opreme iz našega prodajnega programa Poleg (ZObra^Knih mora kartdidat zpolnjevatf áe naslednje pogore: vozniški Izpit kategorije B, znanje nemškega in hrva- IKega iezIKd, komunlKâtivrost m smi$ei za prodajo. Kandidatu za gota^jamo dodalno izpopolnjevanje v Nemčiji. Intercel, d. o, o„ Po8k>nacoi«A24,4208 Šenčur» pi4Sweibiramo do 8.2.2008. Več na www.mojedelo.com. • NepremičnInaki posrednik m/i (Kfar>j> Nepremičninska agerrcija Svet Nepremfčnfne zaradi širjenja dejavnosti zaposli riove sodelavce - ne^xemičninske posred nike za trtenje neprem^nin na območju Gorenjske. V sredovanja 02. najmanj VI. stopnja šolske izobrazbe, znanie angleškega jeziXa m računalniška pemerKist. SVET RE, d, o. o . Enola Kranj. Nazorjeva ul. 3.4000 Kranj, pnjave zDh ramo do 9, 2. 2008, Več na wuVAr,motedeio.com Sistemsko servisni tehnik a^i inienlr m/i (Slovenija) Pričakujemo: V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazile-tehnična smer etektrotehnika, eieidronîka, računalnišNo ah inior* matika. Znsinja iz področja LlrHix-a ir / Microsofta Znanja In (zkiEŠnje izdelavstrežrťškemokoyu. Izkušnje pn delu v mrežnem okolpj, Komunikacijske sposnosti in sposo i>nost dela v skupim, izjrnl kategorije B. Cores, d. o, o., Kranj, Mirja VadnovsO, 4000 Kranj, pnjave zbiramo do 14. 2. 2008. Več na VMW mojedeio.com. Servisni tehnik • kurir m/ž (Slovenija) PnčaKujemo: IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe • tehnič^ na smer elektrotehnika, elektronika, računalništvo ali informatika, Znanja s področja popr9i/ila In instalacije tilnikov in faksov, Znan^ s področja popravila m instalacije račutkal* nikov. Ročna spretnost» Komunikacijska sposobnosti in sposobnost dela v ski^ni. izpit kategorija B. Cores, d. o, o., Kranj, Mlr^ Vadnovs 6, 4000 Kranl, prijave hiramo do 14. 2. 2008. Vieč navwAiv.mojedelo.com, Delavec v poliaaterski delavnici m/ž (Vodice) ' akOf zaposlimo d^SM^^ko, v poliestersKi delavnic! - dek) le priučeno: razrez volne, nanos steklene volr>e, smole na modele, ločevanje izdelkov od kalupom, fina (^idelava izdel- kcw. Možriost kasnejše zaposMve za nedoločen čas, Kon-iďdna oseba: g. Franc Šanlavec 04V7di-7?6 (»ranim, d. o, o.. Selo pn Vodici, 1217 vodice, prííavezbtramodo 6. 2. 200d.VečnavMAiv.moíedek},com. Komercialist zabavne elektronike In bele tehnike m/i (Kranj in lefensKo) Podjetje Janus Trade, d. o. o., zaradi povečanja obsega dela, išče komerctalista z bogatimi c3ek>vnimi izKusr^ami na področju zabavne elekttonrks in t)ele tehnike. Od Kandida- tcw pričakujejo: V. siopn;o pntneme izobrazbe, vsaj 5 lel de- ovrûh skušenj na podobnem področju. aiktMto znanje angleškega jezika, oasii/no znanje nemškega jezika in veselje za delo s strankami. Janus Trade, d. o. o.» Kokoška cesla 53c, 4000 Kranj, pnjave zbiramo do 6. 2. 2008. Več na www.mcjedelo com. Vodja eieklfičarjav m/ž (ř^aklo) PričakujerrK) končano sredniesol^o Izobra^o elektrotehnik V, stopnje, 10 let OekMiih izkušenj v eieKtro stroki, vozniški izpft kategorije B, znanje slovenskega In hr^oškega jezika, sposobnost organczirania m vodenja delovnih procesov. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, pdnl delovni čas, sfimulatrmi dohodek in urejene delovne razmere, Kre- ata, d. o. o., Goreniska cesta 39, 4202 Naklo, prrjave zbiramo do 6. 2. 2008. Več na vAivw,moiedelo.com, Energetik m/ž (ikofja Lokal Pogoji: izobrazba Vti, stopnje strojne smen • energetika, znanje angleškega m/ali nemškega jedka, vsaj leto izkušenj s podrobnimi deli. Zaposlitev jeza nedok>čen ces. Eih rovek. d. o. o., Trata 32, 4220 Ško^a Loka. prijave zbiramo do 6, 2, 2008. Več nawvrw.moiedelo.com. Pontidba veija do 23.1.2008 02, do prodaje zalog. Ponudba ne velja zd pravne osebe in 'samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih za gospodinjstva. 1 6 REPORTAŽA info@g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 U • ! . I Leskov les nacepi na kose^ iz katerih naredi zobotrebce. Pripomočki za ročno izdelovanje zobotrebcev • nožkl, oslo ir» merica za dolžino na Še vedno dela zobotrebce Lojzka Lazar z Zgornje Dobrave se je že v otroških letih doma na Notranjskem naučita izdelovati zobotrebce. Tudi zdaj, ko ima že skoraj triinosemdeset let in je že več kot pol stoletja na Gorenjskem, jih še vedno rada dela. Cveto Zaplotkik pri Kunsteljiiu v Radovljici ....................................... in v Plamenu. Stanovala je v Zgornja Dobrava - Na No- Kropi, zdaj je že dvajset let tianjskem je bilo nekdaj iz- na Zgornji Dobravi. "Tu je delovanje zobotrebcev, ku- lepše, ker je več sonca/' pra- halmc m lesenih žlic po- vi Lojzka, ki ob večerih še membna in dobro razvita de- vedno rada izdeluje zobo-javnost. Tudi pri Lojzki doma, v številni družini 2 de- trebce. Tisti dan, ko smo jo obiskali, je že zjutraj odšla v vetimi otroki pri Sv. Vidu gozd po leskovo palico, jo nad Cerknico, so se pozimi raztagala na kose, potlej preži v! j ali z izdelo van j e m zo- vsak del razcepila na debeli- botrebcev. "Otroci smo jih no zobotrebcev, jih nazadnje delali po cele dneve, le v ne- oblikovala še s posebnim deljo smo bili prostí. Ko smo nožkom in jih nato povezala jih naredili dovolj, smo jili v bulance. En nožek je pri- posušili na kmečki peČi in nesla od doma, ostale so ji jih lepo zvezali v butarice. naredili mojstri na Gorenj- Potem jih je oČe zložil v na- skem, v njeni zbirki orodja hrbtnik, odšel zdoma in do- so Še osla za brušenje nož- kler ni prodal vseh, se ni vr- kov in merica za dolžino 20- nildomov. Včasih je hodil po botrebcev. " Za zobotrebce je ves teden, tudi na Gorenjsko najboljši leskov les. Če je še Je zašel," pravi Lojzka, ki se "fri§n'\ se tudi lepo cepi in še dobro spominja dni pred oblikuje/' pravi in poudarja, božičem. "Takrat smo nare- dili veliko zobotrebcev in ko da je pri delu potrebne veliko natančnosti. Zobotrebci jih je oče prodal, smo vedeli, morajo biti špičasti in ne da f5i bomo lahko privoščili preveč debeli. Nikoli jih ni potico." prodajala, rada pa jih je Lojzka je še zelo mlada, komu podarila ali z njimi Lojzka Lazar s tremi butaricami zobotrebcev pri štirinajstih letih, začela poplačala kakšno storitev. Še služiti kot "dekla" pri k-me-tih. S trebuhom za kruhom zdaj so na Dobravi in v Kro- življenja, tudi zdravje ji še kakšno pesmico, da jo dekla- pi družine, ki ne marajo kardobrosluži, lemalo slab- mira na proslavi. Enkratna je 1952. leta odšla tudi na kupljenih zobotrebcev, am- še sliši. Rada gre na sprehod leto obišče Notranjsko, kjer Gorenjsko, kjer je potlej pak imajo najraje Lojzkine. po vasi, na izlet z invalidi ali živijo še štiri sestre in dva med drugim delala v gostilni Navajena je skromnega upokojenci, nauči se tudi brata. ) i t f i V C miMji v Skona Loka 26.1.200&ob lih S: •j: i¥WW.p/a/f£/T, đ/ Kako lep je ta naš svet Ciril Velkovrh iz Ljubljane že dolga leta z besedo in sliko odkriva skrite lepote Slovenije. Jože KoInjsk Ciril Velkovrh se je odlodl, da bo najzanimivejše govore na razstavah svoj ih fotografij objavil v knjigi, izbral jih je 73 in jih opremil s 170 fotografijami. Knjigi, ki ima 176 strani, je dal naslov Glej, kako lep je ta naš svet. Janez GriJ, direktor Družine, ki je izdala knjigo» je ob izidu za- pisal: "Ciril Velkovrh je z opravljenim delom spoznal, da še vedno veljajo Cankarjeve besede iz črtice Kurent: 'Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote: razsul jo je na vse šriri strani, od štajer-firai širši javnosti pogosto znani kulturni delavci, moj- skih goric do stmie trfaške manj znane primere kidttir- stri fotografije, umetnostni obale ter od Triglava do Gor- ne dediščine. V zadniih os- zgodovinarji, akademski sli- jancev, in je rekel: Veseli mih letih je svoja pota s foto- karji bi kiparji, duhovniki, ljudje bodo živeli tod Te grafsldm aparatom predsta- škoi^e in akademiki. Pripo- lepote naše domovine bi radi vil na tristo manjših in večjih vedovali so o lepotah sloven* ponudili v sliki in besedi tudi razstavah v domovini in tuji« ske pokrajine, ki je nesporno tistim Slovencem, ki sami ni. Na odprtjih teh razstav so med najlepšimi deželami na ne morejo opraviti tako dol- Ljubljana - CiriJ Velko^h iz Ljubljane je po upokojitvi prehodil Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana ob morju. Zapisoval si je vtise in fotografiral naš gorski svet, doline, rože. Kasneje je ob tej poti poiskal in fotografiral 350 verskih znamenj od cerkva do kapelic, od križev do drugih znamenj, ki so dragocen del naše kulturne dediščine, Potem je prehodil še Aljaževo Cirti Velkovrh in Slomškovo pot in fotogra- govorili pomembni ljudje: svetu. ge in naporne poti." KRtŽE Pohod na Kriško goro Planinsko društvo Križe pripravlja že 21. zimski Trim pohod na Kriško goro. TradI» clonalna prireditev bo v nedeljo, 27, januarja. Izhodišče pohoda je vas Gozd, kjer bodo lahko pohodnlki parkirali svoja vozila. V koČI na Kriški gori, ki stoji na dobrih 1500 metrih nadmorske viSi-ne, bo odprta edina kontrolna točka med 7. in 15. uro. Organizatorji priporočajo udeležencem, da prilagodijo planinsko in osebno opremo 2imskim razmeram v gorah; dobro je imeti pohodne palice in male dereze. Na vrh gore naj se vzpnejo po markirani poti, upoštevajo pa na; navodila redarjev. V koči se bodo lahko ogreli s čajem in toplim obrokom. Organizatorji pripravljajo tudi bogat s reče! o V- S. S. CG mali oglasi M/2Û142 47. e-po$ta: mdlioglasi^g-gla^i www. GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 EKONOMIJ sUfan. za rgi@g-gkis.si 17 V V • V nase omrežje največ nemških # I cev Slovenski upravljavec elektroenergetskega omrežja Eles največ zasluži s prenosom energije iz Nemčije v Italijo in na Balkan. štifan žargi metodologija oblikovanja gulacijskih naprav pravično letošnjih investicij je kar za omrežnin, za Eles pa to ni razdelili. Lansko leto je bilo šestkrat večja kot pred dve- Ljubljana • V četrtek so na pomembno. Eles • Elektro Slovenija spre- za Eles tudi leto prevzema ma letoma. Uspešna uskla- Nemci zahtevajo spremembe Ker je seveda postalo jas- govorili o lanskem poslova« nju in letošnjih načrtih in iz ust direktorja Viloslava Tiir» ka smo izvedeli nekaj zelo zanimivih dejstev. Lansko no, da v Sloveniji zelo dobro poslovanje je namreč ocenil služimo s prenosom, so kot zelo uspešno, pri čemer nemški proizvajalci zahtevali so glavnino prispevali za- drugačno delitev zaslužkov služki, ki jih je slovenski ope- iz razlik v ceni, vendar je na- rater elektroenergetskega Šim predstavnikom v Bruslju omrežja zaslužil s prenosi s posebno študijo uspelo električne energije prek Slo- takšne zahteve v imenu delo-veniie za tujino. evropske regulative, ki so ga opravili v nasprotju z vedno Domača omrežni na ni pomembna vanja prostega trga blokirati. Tako ostaja dejstvo, da Ima Eles priložnost za dobro poslovanje in nadaljnje investiranje v bistvu, kot je dejal di-Čeprav natančnejših šte- rektor Turk, na račim nem-vilk o poslovanju nismo izve- ških davkoplačevalcev, s ka-deli - lani je Eles ustvaril oko- terih denarjem so gradili veli 30 milijonov evrov âî?tegâ like proizvodne zmogljivosti dobička, kar je približno ena- v Nemčiji. V dobro našim VitoslavTUrk ko kot leto poprej in ki ga načrtom v prihodnje gre tudi ditev in prilagoditev evropskemu sistemu in direkti» evropskih držav brez prehod' vam je dvignilo ugled Elesa, nega obdobja, tako rekoč ki mu je bilo koneclanskega leta zaupano vodenje srednjeevropske regije na tem področju ter vodenje razvoja računalniške podpore. Na Elesu so se lani morali pri investicijah prvič spoprijeti z zahtevnim sistemom javnega naročanja, veliki premiki v evropski elektroenergetiki pa imajo za posledico izredno dolge dobavne roke pri nakupu opreme. Pospešen razvoj zahteva tudi kadrovsko krepitev, zato v Elesu zaposlujejo po stopnji j6 do 18 odstotkov letno in se srečujejo s primanjkljajem strokovnjakov, ki jih potrebujejo. Rešitev je bodo v celoti namenili v inve- dejstvo, da Avstrijci gradijo "čez noč", podpisali, kot je y jedrski energiji stiaje, je zanumva trdjtev pr- novo zmogljivo prenosno bilo rečeno, "goro meddržav- vega moža Elesa, da so sredstva iz domače omrežnine traso oziroma linijo proti nih sporazumov" in uspeš vJa vprašanje, kako kaže s naši državi. Id bo omogočila no, brez motenj pognali nov cenami električne energije v zanemarljiva in da so pogla- še večje prenose električne računalniški podpomi si- prihodnje, je direktor Elesa vitni zaslužki s prenosom energije prek Slovenije v ita- stem, ki deluje doslej brez- izrazil prepričanje, da bodo električne energije iz Nemá- ll|o. je, kjer je proizvodnja ogromna in s tem nižje cene. Leto prilagajanja EU na Balkan in v I talijo, kjer so cene zaradi velikih primanj- Sicer pa je leto 2007 v Eie« kljajev zelo visoke. Z razliko su minilo v znamenju prila- v ceni zaradi izredne strate- gajanja organizacijske struk- hibno (takšna uvedba jev Av- te cene še naprej rasle, pri striji in Italiji povzročila raz- Čemer jih bo mogoče, dokler pade sistema). bo na opisan način denar Še prihajal v našo državo, še kontrolirati. Slovenija se bo morala potruditi, da zmanj-Za leto 2008 v Elesu načr- ša svojo energetsko odvis- Pospešeno investiranje ško pomembne geografske ture določilom Evropske xuii- tujejo za 78,5 milijona evrov nost. Usmeritev v jedrsko lega Slovenije pa uspešno je, kot najpomembnejši po- investicij v prenosno omrež» energijo, takšna je tudi služi Eles. Letošnje povišanje slovni dogodek pa je bil izpo- je, pri čemer bodo vložili 53 usmeritev po vsej Evropi, je slovenskih omretnin (med 6 stavljen podpis sporazuma o milijonov evrov v dopolnitev po njegovem mnenju edino in 9 odstotki) so po Torkovih prenosu električne energije z obstoječega prenosnega besedah bili potrebni zgolj Italijo, pri čemer sta si državi omrežja in 31,8 milijona ev- racionalna- Odpira celo možnost ustvarjanja dobičkov na zato, da se spoštuje evropska postavitev vseh potrebnih re- rov v novogradnje. Vrednost sosednjih trgih. Gorenjci potrdili svoje inovacije Prvi dve nagradi v kategoriji inovacij velikih podjetjih sta dobila Domel in Acroni. Štefan Žarc! Ljubljana - V petek so v ljub- ljanskem Cankarjevem domu zaprli dvodnevni 2. Slovenski forum inovacij, ki je bil za gorenjska podjetja - podobno kot lani - zelo uspešen. Nedvomno je bil omenjeni forum, ki ga je organizirala Javna agendja za podjet* ništvo in tuje investicije (JAP- Tl), sicer na prvi pogled skromna prireditev, vsebinsko zelo bogat in razveseljivo dobro obiskan, zlasti veliko je bilo mladih, Oba dneva so namreč po ves dan potekale okiogle mize, predavanja, de- Stojnica podjetja Domel lavnice, predstavitve in raz- vacije iz velikih podjetij, sred-prave in izdali so tudi zelo bo- njih in malih podjetjih ter za gat katalog. Poleg organiza- inovadje posameznikov, torja 1 APTl so na forumu so- Gorenjski inovatori so se delovali tudi Ministrstvo za podobno kot lani tudi letos visoko Šolstvo, znanost in teh- dobro odrezali, saj so v kate-nologijo, Ministrstvo za go- goriji inovadj iz velikili pod- spodarstvo, Gospodarska jetij odnesli kar dve od skup- zbomica Slovenije, Obrtno no treh priznanj za najboljše, podjetniška zbornica in vrsta . Tako je družba Domel iz Že-regionalni podjetniških cen- leznikov dobila priznanje za trov, inštitutov ter inkubator- razvoj agregata in separator-jev. Kot smo že poročali, je ja "by pass" za sesalnike za bilo prijavljenih 175 inovacij, mokro sesanje in jeseniški med katerimi so za nagrade Acroni za razvoj avstenime nominirali 40 najboljših, prvi nerjavne vrste jekla s tita-dan foruma, v četrtek, pa raz- nom. Obe podjetji sta uvršče-glasili tudi prejemnike pri- ni v ekskluzivni kiub inova-znanj v treh kategorijah: ino- tivnih podjetij Slovenije. Za spodbude slovenskim avtoprevoznikom Štefan Žargi enkratnega zneska pomoči ....................................... nemškim avtoprevoznikom Ljubljana - Na Četrtkovem se gibljejo od 2.550 do 4.500 sestanku medresorske koor» evrov. Predlog v Sloveniji je, dinacijske delovne skupine da bi spodbuda za nakup noža reševanje problemov av- vega vozila EURO 5 znašala toprevozništva, spodbujena štiri tisoč evrov. Po prepriča- z grožnjami avtoprevozni- nju GZS bi tako izpolnili kov, da bodo blokirali pro- eno ključnih zahtev, ki jih met v Sloveniji, soudeležen- postavljajo slovenski avto- d zavzeli pozitivno stališče prevozniki za dvig konku- do pobude GZS za uvedbo renčnosti panoge. pomoči pri nakupu ekoloških tovornih vozil EURO 5. z Gre za eno ključnih zahtev, d ki jih je Gospodarska zbor- g niča Slovenije naslovila na k Iskanju ustreznih rešitev Združenje za promet in eze pri GZS je poudarilo, L želi s strokovnimi nr^dlfv tudi v prihodni Ministrstvo za promet že v drugi polovid lanskega leta. pravo nakopičenih avtoprevozništva ^ Tedaj je bil posredovan tudi veniji. Stavka po njihovem primer dobre prakse iz pripomogla Nemčije, kjer spodbujajo iskanju kompromisa, tem-nakup ekoloških vozil od veČ bi povzročila le veliko go- septembra dalje. Vrednosti spodarstvo škodo. Naklo V Merkurju iztisnili male delničarje v četrtek je bila v Merkurju skupščina delničarjev družbe, na kateri so sprejeli predloge konzordja za prevzem družbe Merkur, ki ga sestavljajo holdlnška družba Merfln, družba za upravljanje Sava, Banka Koper, Euro-Veneto Zagreb in Interfin naložbe, o irtisnitvi preostalih malih delničarjev in umiku z borznega trga, kot so člani konzorcija napovedali že novembra iani ob začetku prevzema. Omenjen konzorcij je prevzem uspešno izvedel in postal 98,44-odstotni lastnik vsega kapitala Merkurja, na četrtkovi skupščini pa je 99>99 odstotkov vsega kapitala glasovalo za te predloge. Mailm delničarjem bo Izplačana odpravnina, ki je enaka kupnini ob prevzemu družbe, to je 405 evrov za delnico. Kljub skoraj popolnemu soglasju pa je pet malih delničarjev, ki se z Iztisnitvijo ne strinjajo {ti imajo 81 od skupno skoraj 1,3 milijona delnic), napovedalo izpodbojne tožbe, ki sicer po mnenju strokovnjakov iz Merkurja nimajo nobene osnove, pomenijo pa najmanj enomesečni odlog uresnU čitve sprejetih sklepov in s tem izplačil. Ž. Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »EHebnIstherme Warmbad« Beljak www.3laendereck.at uiarske kmrtms p9^stcm prk IFASSTAAVfL Km}%k%QQn runapi VicraiK. t#r M* $Í2 10 M ^ fvtoA» »reflkvMAlkIm ^ pri CSa-ti^ í^wWs^ lisi yrWv^bpfturnťÉl^t LOKALNA NOVICA JE KRAUICA a. v\ctS IC.OÍ LcÁcl WV.I LaUico Irjow / 4 9 > i i i i8 KMETIJSTVO cveto^zaplotnik^g-glas.si GORENJSKE GL\S torek, 22. januarja 2008 Strah i nj Ekološki kmetje bodo zborovali Na srednji biotehniški šoli v Strahlnju bo v petek 2 začetkom ob 17. url občni zbor Združenja za ekoloSko kmetovanje Gorenjske. Obravnavali bodo poročila o lanskem delu in letošnj program dejavnosti« se dogovorili za vilino Članarine in pode- lili priznanje. V združenju z zadovoljstvom ugotavljajo, da je na Gorenjskem vse več tržnic s ponudbo ekoloških pridelkov in Izdelkov. Poleg tržnice v Strahînju m na Bledu sta lani zaživeli Še v Kranju in v Škofji Loki. Vse leto je v okviru združenja delovala ekoborza, ki odraža ponudbo in povpraševanje Čla* nov in jih seznanja z dogajanjem v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji in zunaj meja. Petnajst članov pa se je udeležilo začetnega tečaja o ekološkem kmetovanju. Prvič so sodelovali na ovčarskem in kravjem balu, petnajst članov pa se je udeležilo začetnega tečaja o ekološkem kmetovanju. C Z. Železniki Lastnike gozdov vabijo na smučarsko tekmo Krajevna enota zavoda za gozdove Železniki vabi lastnike gozdov z območja občine Železniki in njihove družinske Člane na tradicionalno, že peto veleslalomsko tekmovanje na Soriški planini. Tekma bo v četrtek. 31. januarja, z začetkom ob desetih dopoldne, revirnl gozdarji Andraž Bemik, Franc Šubic, Matija Okorn, Roman Gartner in Brane Pintar pa sprejemajo prijave do ponedeljka, 28. januarja, do devetih dopoldne. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri skupine: otroci do 16. leta starosti, ženske, moški od 16 do 55 iet in moški nad 55 let. C Z. škofja Loka IzobraŽevanje za kmetijsko okoljske ukrepe Kmetijska svetovalna služba vabi v okviru izobraževanja za kmetijsko okoljske ukrepe SKOP in KOP na predavanje o gensko spremenjenih organizmih in o prehrani govejih pitancev. jutri, v sredo, bo predavanje ob 9. uri v zadružnem domu na Hotavljah in ob 15. uri v kinodvorani DPO Svoboda v Žireh, v Četrtek pa ob 9. uri v zadružnem domu na Bukovici in 15. uri v kulturnem domu v Železnikih. C. Z. Bled Izobraževanje rejcev krav molznic jata Emona, mešalnlca krmil Ljubljana, ir) Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bied vabita rejce krav molznic v petek, 25. januarja, ob 10. uri v radružno predavalnico na Bledu na izobraževanje. Najprej bo predavanje o vplivu prehrane krav na deiež tolSČe in beljakovin v mleku, nato pa Se predstavitev novosti Iz proizvodnega programa krmil za govedo. C. Z. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijnteli RADIO SORA R^dio Son d^.o., Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, t€l.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail; in/o€>Tadio-sora.si LIH Skofjâ Loka, d. Kidričeva 66 422ôâkofïd Loka d. Iščemo ambiciozne nove sodelavce» ki bodo uveljavili na področju pospeševanja prodale: 1. področni vodja (m/ž) svoja znanja 2. komercialist I (m/ž) Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehnične smeri • aktivno znanje 2 tujih jezikov, AN - obvezno ter NE, FRali RU • komunikativnost in dobre pogajalske sposobnosti - p n pravijenost na službena potovanja pod 1 se: najmanj 3 leta delovnih izkušenj v prodaji, poznavanje hladilne tehnike pnjave z dokazih o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov LTH Škofja Loka. d. d., Kidričeva S6, 4220 škofja Loka, kadrovska služba. klavnico za drobnico Rejci drobnice z Zgornjega Gorenjskega si prizadevajo za ureditev klavnice za zakol ovc in koz. CvFTO Zaplotnik gorski občini. V društvu so Gorenjskem v kontroli 1.780 tronskega označevanja drob- ....................................... izbrali že več lokacij, a jim z ovc v tropih in 276 koz v nice, je povedala Marjana Lesce • "Dokler zakonodaja nobeno ni uspelo. Trenutno 12 iraàsh. Franci Pavlin, sve- Cvim, tajnica Zveze dniátev pri zakolu drobnice ne bo poteka skupni projekt Kme- tovalec za živinorejo v zavo- rejcev drobnice Slovenije, in omejila količine zaklanega tijsko gozdarskega zavoda du, je pohvalO rejce drobnice dodala, da bodo letos izvedli mesa za porabo na domu po Kranj in razvojne agencije družinskem članu, toliko Ragor o možnostih za obstoj zâ sonaravno, naravi prijazno rejo in opozoril, da se poskus označevanja, pri katerem bo žival morala, pogolt- časa bomo še nekako shajali, take klavnice, zadnja ideja za subvencije za drobnico s niti čip. Novi predsednik društva Branko RobiČ Del udeležencev občnega zbora Ko bo to mejo določila» DniStvo, ki šteje okrog sto bomo na Zgornjem Gorenj- Na občnem zboru so izvolili nove organe društva, članov, je bilo lani zelo aktiv- skem potrebovali klavnico," Novi predsednik je rejec Branko Robič iz Srednjega no, tako pa bo bržkone tudi je v petek na občnem zboru vrha, podpredsednik pa je dosedanji predsednik Vin- ko načrtujejo izobraže- reicev drobnice ^^^^^ ^ ^^ ^^^^ vanje članstva, udeležbo na DruStva Zgornje Gorenjska povedala strokovna tajnica druàtva, blemđ pri reji drobnice prenizka cena iagnjet in vse kmetijska svetovalka Tilka ^^ administracije. Kliiiar in poudarila, da škof tečaju klanja drobnice, na tekmovanjih v striženjii ovc in na gorenjskem srečanju rejcev drobnice na Soriški jeloška klavnica zaradi odda- lokacijo je odkup nekdanjega sprejetjem novega programa ptanini, strokovni ixiet na Tolminsko, prikaz kulinarične vrednosti mesa drobnice Ijenosti za rejce stroškovno objekta Kota ob jeseniški razvoja podeželja niso spre- ni sprejemljiva. Doslej so na klavnici. Igor Stanonik, vodja menile. Sloveniji je enako Zgornjem Gorenjskem naj- oddelka za živinorejo v Kme- kol ostalim državam Evrop- in posredovanje informacij o več zanimanja za ureditev tijsko gozdarskem zavodu ske unije uspelo, da jim letos možni izmenjavi plemenja- klaviiice pokazali v kranjsko- Kranj, je povedal, da je na Se ne bo treba uvesli elek- kovmed rejci. Kmetje naj bodo previdni Kmetijsko ministrstvo opozarja kmete, da der^ar za naložbe na kmetiji ahko pridobijo iz evropskih skladov le na podlagi razpisa in z vtogo na agencijo za kmetijske trge. CvtTO Zaplotnik kmetijstvo, gozdarstvo in agencijo za kmetijske trge in ...................................... prehrano v zadnjem Času razvoj podeželja» pri tem pa Kranj - Podjetje, ki ima sedež obmilo več kmetov z vpraša- znaša podpora za naložbo na v Zdmženih državah Ameri- njem, ali za naložbe na kme- kmetiji od 30 do 60 odstotke, je slovenskim kmetom tijah lahko pridobijo od Ev- kov in za nakup mehanizaci-ponudilo, da jim za nakup ropske unije mimo razpisov }e od 30 do 40 odstotkov traktorja ali druge kmetijske vrednosti. Kmetom svetuje- mehanizadje zagotovi nepo- Kjnetî'sko ministrstvo 'e sredno iz bruseljske blagajne rih najprej pridobijo infor 80 odstotkov nevračljivega pn^^ere domnevnega za- madje o referencah ponud- denarja. Od šestdeset do se- vajanja kmetov predalo nika in da naj se o navedbah demdeset kmetov, med kate- tržnemu inšpektoratu in rimi naj bi jih bilo največ z inšpektoratu za kmetii- posvetujejo pri kmetijski svetovalni službi ali na ministr- Goreniske. )e "zgrabilo" za ^^^^ gozdarstvo in pre- ^^ ^ agenciji. "Kmetje mikavno ponudbo in plačalo ■ ^ . hrano. podjetju 3.000 evrov za pn-pravo elaborata, potrebnega na) vedno ne glede na obljube prej sklenejo pogodbo, v kateri bodo jasno opredeljeni zapridobitevdenarja,zdajpa Štiri petine denarja. Na mi- vrsta in obseg storitve, roki bržkone že precej nestrpno nistrstvu odgovarjajo, da je za izvedbo ter način in roki čakajo, ali bo podjetje oblju- denar iz skladov Evropske plačila. Če nimajo zadostnih bo tudi izpolnilo ali ne. Bran- unije možno pridobiti le garancij glede kakovosti in ko Ravnik, generalni dixek- okviru Programa razvoja po- rokov izvedbe, naj ne plaču- tor direktorata za kmetijstvo, deželja za obdobje 2007- jejo storitev ali blaga pred je namreč v četrtek opozoril, 2013, na podlagi javnega raz- kontno izvedbo oz. dobavo," da se je na ministrstvo za pisa in z oddajo vloge na opozarja Branko Ravnik. KftAN) O semenih in silirnih dodatkih Slovenska podružnica se- menarske hiše Pioneer bo v prihodnjih dneh pripravila več predavanj o semenih koruze, sončnice In lucerne, o silirnih dodatkih in o rezultatih lanskih poskusov s koruznimi hibridi. V četrtek bo predavanje v prostorih e zadruge na Tra» ti, v petek v sejni sobi KC2 Sloga na Primskovem, naslednjo sredo, 50. januarja, v gostilni Mihovec v Zgornjih PirniČah in naslednji Če- ia, v zadruž- trtek, 31. nih prostorih v Cerkljah. Povsod se bodo predavanja začela ob 10. uri. C. Z. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas,si www.gorenjskiglas.si J J i ( / I â GORENJSKI eus torek, 22. januarja 2008 cveto.zaplot n i k @g-glas.si 19 Vsi ne bodo prejeli izračuna Zavezancem, ki jim po zakonu ni treba vložiti napovedi za odmero dohodnine, davčna uprava ne bo poslala inforrr^ativnega izračuna dohodnine. CvetoZaplo-hîik Fakulteta za upravo je 12« Id so lani bivali zunaj Slove- jaki in študentje lahko pod Kfani • Pri dohodnini je vsa- vedla raziskavo o vplivu nije zaradi zaposlitve kot jav« ni uslužbenci slovenske dr- določenimi pogoji uveljavljajo znižanje davčne osnove v ko leto kaj novega, letošnja dohodninske reforme na žave» zaposleni v ustanovah viáini 2.800 evrov, samostoj- novost je informativni izra- stroške izpolnjeva- Evropske skupnosti, v Evrop- ni kulturni delavci in samo- čun dohodnine. Davčna uprava bo na podlagi uradnih evidenc ter podatkov o nja dohodninske napove« di. Raziskava je med dru^ ski centralni banki, Evrop skem monetarnem institutu stojni novinar)! pa do 25.000 evrov letnih prihodkov ali Evropski investicijski ban- zmanjšanje osnove v višini dohodkih in vzdrževanih ^ pokazala, da je zave- tisti, ki so bili prisotni v 15 odstotkov prihodkov. Za družinskih članih, ki jih ji zanec za davčno leto 2000 Sloveniji več kot 183 dni ... prvega otroka in za vsakega bodo izplačevalci dohodkov porabil za to posredovali do konca januar- minut, za leto ja, pripravila informativni iz- ' • . manj kot 30 minut Napoved lahko vložijo tudi drugega vzdrževanega dru- rezidenti drugih držav Evrop- žinskega člana je olajšava ske unije, ki so lani v Sloveni- 2.066 evrov, za drugega ji dosegli najmanj 90 odstot- otroka je večja za 180 evrov, kov obdavčljivega dohodka. za tretjega se poveča za Splošna olajšava, ki so jo 1.680 evrov • in tako dalje. račun dohodnine za leto 2007. Zavezanci ga bodo prejeli najkasneje do 31. maja in če mu v petnajstih rov obdavčljivih dohodkov, za davčno leto 2007 deležni Olajšava za prostovoljno do- dneh ne bodo ugovarjali, bo pri tem pa je pc^oj, da od po- vsi zavezanci, znaša 2.800 datno pokojninsko zavarova- informativni izračun postal kojnine niso plačevali akon- evrov, olajšava za invalide s nje je do 2.390 evrov. dohodninska odločba. Prvi tacije dohodnine in pri akon- — naj bi informativne izračune taciji niso uveljavljali poseb- prejeli že do konca marca. ne olajšave za vzdrževane Stopnje dohodnine za da\fino leto Če znaib neto letna davčna osnova evTov Ob tem je treba opozoriti, družinske člane. Če zaveza- do6.8oc da informativnega izračuna nec do konca maja ne bo pre- nad 6.8c ne bodo prejeU prav vsi. jel informativnega izračuna nad 13.& Davčna uprava ga ne bo pri- dohodnine, a bi ga glede na - pravila za zavezance, ki jim prejete dohodke moral, bo loo-odstotno telesno okvaro evTO\ znaša dohodnina 16% evrov + 27 % nad 6,800 evrov evrov + ill % nad i^.6oo evrov Zavezanec bo napoved po zakonu ni treba vložiti na- moral sam vložiti napoved je 14.971 evrov, prejemniki lahko oddal osebno pri pripovedi. V to skupino sodijo do 30. junija. Napoved mora- pokojnin, nadomestil in pri- stojném davčnem uradu ali zavezanci z manj kot 2.800 jo vložiti rezidenti Slovenije, znavalnin so upravičeni do izpostavi, po pošti z navadno evrov obdavčljivih dohodkov to so predvsem zavezanci z zmanjšanja lettre davčne ali priporočeno pošiljko ter in zavezanci, ki poleg pokojnine niso imeli več kot 80 ev- uradno prijavljenim bivališ- osnove v višini 13,5 odstotka Čem v Sloveniji pa tudi tisti, odmerjenega prejemka. Di- po elektronski poti preko si stem eDavki. Medved na borzi Cveto Za?lotnik se je gibal blizu 400 evrov. ..............................................................................Vrednost Petrolove delnice, Kranj • Minuli teden je po ki je bila, na primer, 7. de- Ljubljanski borzi močno "lo- cembra vredna 940 evrov^ je mastil" medved. Vsi delniški spet padla pod mejo 800 ev- borzni indeksi so se znižali rov. "Mlada" delnica Nove za več kot pet odstotkov. Na KBM po začetnem porastu vrednosti so izgubile tudi vse zgublja na vrednosti, minuli bol] prometne delnice. Tečaj teden je končala pod mejo 39 delnice Telekoma se je zni- evrov. Debiica Aerodroma je žal še za 40 evrov, s 378 na samo v petek "ŠtrbunkniJa" 338 evrov, še sredi decembra za skoraj sedem odstotkov. Delnica Enotni tečaj (v evrih) 11. januar 18. januai Gorenje Velenje 41.57 38.80 Intereuropa Koper 39.38 38.51 Krka Novo mesto i 22,82 117.ÍO Luka Koper 86,24 85.03 Mercator Ljubi j ana 33140 309.3^ Petrol Ljubljana 852,04 796.53 Telekom Slovenije 377.79 338.33 Aerodrom Ljubljana 146,03 135^23 Istrabenz Koper 103,43 99'i9 Nova KBM 40,69 38.98 Pivovarna Laško 87.06 83.30 Sava Kranj 616,33 581.76 Žito 29I»O8 Infond ID 1 7'97 7.09 Infond ID 14.30 13.47 ID KD 14,3^ 13'21 ID Maksima 15.07 14.76 NFD i 2,78 2,61 Zvon Ena ID 20,53 19,80 Slovenski blue ekip indeks SBl TOP 2^45^>22 2.320,90 Slovenski borzni indeks SBI20 11.064,4^ 30452,69 Indeks investicijskih skladov PIX 7.136,70 6.739,72 Borzni indeks obveznic BIO i 16,73 ÏJ6,62 Kran) Izdali bodo dodatne zbirateljske kovance Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da bodo Izdali dodatne zbirateljske kovance, s katerimi zaznamujejo slovensko predsedovanje Evropski uniji (EU) in zjo-letnico rojstva Valentina Vodnika. Vlada se je tako odločila, ker je celotna Izdaja zlatnikov In srebrnikov hitro pošla in ker je zanje še vedno veliko zanimanje. Kot je znano, je vlada že lani odločila, da bodo letos izdali spominske kovance za dva evra ob 500-íetnic Trubarjevega rojstva ter zbirateljske kovance ob predsedovanju EU )n ob obletnici Vodnikovega rojstva. Banka Slovenije je na podlagi vladne uredbe izdala ob slovenskem predsedovanju dva tisoč zlatnikov z nominalno vrednostjo sto evrov, pet tisoč srebrnikov po trideset evrov in dvesto tisoč dvokovinskih kovancev po tri evre, ob Vodnikovi obletnici pa dva tisoč zlat-nikov po sto evrov in pet tisoč srebrnikov po trideset evrov. Ko je Banka Slovenije zlatnike in srebrnike 3. januarja dala v obtok, so takoj pošli. Od dvesto tisoč dvokovinskih kovancev so jih 10. januarja dali v prosto prodajo 46 tisoč, ostale pa so zadržali za promocijo ob predsedovanju EU. C. Z. K RAN) Engrotuš bo prodal tretjino delnic Trgovsko podjetje Engrotuš, ki je sestavni del Skupine Tuš, se je ob koncu lanskega decembra preoblikovalo v delniško družbo. Predsednik uprave Aleksander Svetelšek, ki je hkrati tudi generalni direktor Skupine Tuš, /e napovedal, da bodo delničarji na aprilski skupščini odločali o predlogu, da bi 35 odstotkov delnic v tržni vrednosti 250 milijonov evrov ponudili sredi leta v prodajo malim vlagateljem. V podjetju so se za prodajo deleža odločiti zaradi načrtov o nadaljnji širitvi na slovenskem in tujem trgu. C. Z. Kran) Abanka prodaja novoizdane delnice Abanka je izdala ^,7 milijona delnic s prodajno ceno 60 evrov za delnico in v skupni vrednosti 102 milijona evrov. Dokapi-talizacija bo potekala v treh krogih, v prvem in drugem jih bodo lahko kupili obstoječi delničarji, v primeru, da te pravice ne bodo izkoristili, pa jih bodo v tretjem krogu ponudili javnosti. Prodaja obstoječim delničarjem se je začela 15. januarja in se bo v prvem krogu zaključila 2S. januarja. C. Z. Í/3 iS o C/5 ea 9 CO O O cs K M a; o O X Ê S i E i i; 2 9 X 'V iA M Hol O O (0 CO C ^ â» 5 « dis O ^ o. o I- CO » êr^ o -i ' o .ž. .S <0 >u) 0 C > •ON® noc £ si f §1 C -C £ fl) o -p je p S.a o > "O ^ N « 2 g Si -5 2 I'll a C § ïiî ..go Kf9 2? (O S O iC <0 e » 10 CO o n E o C o s n C .. N .2. » •o o s ■z a y a ® o 9 O C S e e Ê > S-e •o 2 SI 9 £ (C iň S Q. tO C 3 .O E ^ - è E •C ř a o. I S 1/3 5 o o "Sî •o a g S m S o IÓ %Ř » a ^ s o u (D hv P CM d) C C o "O ^ V) o ^ N. 0Ç I s $ C è -o "D P O fl> v> o V) 0) m •o o fl) g 'M w Wî ' - ^ ® 'ÍŘ g ts (O s ^ 2 JO t: t o o CC az o. M •R W 2 £ Q. II -D ® o ç E ■o ^ O n 5 Í/3 S 'O V) Û « o S« <0 ^ 9 C c^t o •o « o ? 0% o O o 's 2. o» G> Í3 0) Oi o a. ÍQ Q. o Tfi « Û- II (O Oi s o I « 2. cd 2 o O t! O ^ s Xi o p Is a d) tň u £ CO a <0 u> .a 'VI •5 Ô C 5 n S 0 E e « o C Q) Ř li ÛTD « â ~ a> c •o in S2 "5 c à.? ^ i ^ i a • «J . 2. E 13 |l i E S .<5 S o "D 9 ■O o ro o y o ilil S u Ci n <9 3 o il Č C o T.O ^ > .3 W E n lA O Q. î S t5 û P c £ •S O o 9 iS m o> è CO "S'ë 5 "o 3 « (0 e (D E 5 lo ? CO ^ CC a — o I? iA Ô è 6 4> » Q> 8 a g 5* s Cl. § O § Q O a^v) o s ^ S Is 1.S |l £ 0 P 11 o 'O ř « u 'S o o . a «o Ç-g «N C CO £ o p s C E o C E a> o » — a a •o •n 0) It iâ O — tQ (O C ž ^ I e s a o £ 2 ^ 5 12 e o C Ê ř a « CO s . •CO Û 04 - r^ rt O) C -•s. jr C»i CO s 0) ' ' i 5) ž ^ ^ f\J ® s a 9 o" ® s e -al o C ® i s .£b tii 9 cio ac/: C Oi ►o <0 »o fvj 1 » 'o a 0} C i •C a 0 1 a o •o o E « C "O « o> £ 05 g O. 0Ï « CO O S iS 2 O a 03 C o B OT > e 0) I C s: I O •d E o 0 > 0> i T> O n 4 « k)) s 6 CÛ o rt . g ® « % t « n «O •co-tó 3 >o -i/j 4 O 0) «O ^e OZ, - w o C O W .0 « o = '£ 2 g s C >N a iS S« S ® ^ 3 IS* S « o lA O) ^ 9 O (O 9 C9 N ra M «3 O Q. O »U cô N O) CD A O tifi O Is »O ^ 2 -3 •o csl w g e Û. o 6 iM 11 t) O 9 N ?s a d N ^^z S «C . (0 ^ >2 y o C a * till 2 s 5ÎÛ . •ti » C «o C Kfl •o — = s g is o O l| E CO QJ I s tA JS "S o Û S e 5 £ z ffl £5 CN o; n 4> Q> « i fo ^ & u N C •o s * p tfí CO •D n 0 (3) (D $ CO •C s 2 « 0 & a i V 20 ZANIMIVOSTI info@e-gías.5Í GORENJSKI GLAS torek, 22.. januarja 200S Na vlak tudi na Orehku Slovenske železnice predlagajo gradnjo treh novih postajališč na progi Ljubljana-Kranj: v Šiški, na Ladji pri Medvodah in na Orehku pri Kranju. Maja Sertoncelj već potnikov kot pred petimi ..............................................................................leti, zato bodo spremenili Ljubljana • Vodstvo Sloven- prometnoorganizacijoinna- skih železnic se je pred kral- bavili nova prevozna sred- Idm sestalo 2 župani in pred- stva: do leta 20u štirinajst stavniki ljubljanskih primestnih obfin v zvezi z reže- elektromotornih in Žest di-zelmotomih garnitur, do leta vanjem problematike javnega 2013 trideset sodobnih potni- poGiiškega prometa. Seznani- škili vagonov. Ker so decem-li so jih tudi 2 nekaterimi no- bra znova postali upravljavec vostmi, ki jih pripravljajo. javne železniške infrastmk- Kot pojasnjujejo v Sloven- ture z možnostjo dajanja po- skih železnicah, se v Ljublja- bt.id v zvezi z železniško in- no dnevno pripelje 120 ti^oč frastruktiiro, so predlagali potnikov, od tega približno gradnjo novih postajališč, polovica z osebnimi avtomo- tudi treh na progi Ljubljana- bili. Pravijo še, da več kot 20 tisoi potnikov vsak dan vsto- Kranj. "Na tej prc^i je predvidena gradnja postajališč pi oziroma izstopi na želez- Ljubljana Šiška, Ladja (na re- niški postaji Ljubljana, med Ucijl Med vode-Reteče) in katerimi prevladujejo potni- Kranj Orehek- Projekt grad- ki iz Posavja. z Gorenjske in nje postajališč je še v priprav- s Štajerske. Dejstvo je, da se Ijalni fazi in roki za gradnjo vedno veČ ljudi z Gorenjske, niso določeni. Letos bodo poki se vozijo v službo ali v šolo tekali dogovori z občinami, v Ljubljano, zaradi slabih priprava načrtov in pridobi- cestnih povezav odloča za že- tev potrebne dokumentacije, lezniški prevoz, zalo ne pre- Če bodo dogovori uspešni, bi seneča podatek, da se je Šle- se gradnja postajališč lahko vilo potnikov iz Gorenjske predvidoma začela prihod- povečalo za četrtino. jutranjih in popoldanskih konicah Slovenske že- nje leto," je povedal Marko Tancar, vodja S1 užbe za orga- nizacijsko komuniciranje pri leznice prepeljejo za tretjino Slovenskih železnicah. Število potnikov, ki se v Ljubljano z vlakom pripelje 2 Gorenjske, se je povečalo za Četrtino. / ^oto: tma oou Bled Muzej na gradu je zaprt Predvidoma do začetka marca bo zaprt muzej na Blejskem gradu. Muzej namreč prenavljajo, lahko pa si nemoteno ogledate grajsko tiskarno, grajsko klet, zeliščno galerijo, prav tako pa je odprta restavracija na gradu. Ker je muzej zaprt, so znižali tudi vstopnino, ki je sedaj za posameznike 4,5 evra, za skupine nad 22 oseb 3 evre, ceneje pa si grad la ogledajo tudi študentje In otroci. Od decembra naprej ima zimski delovni čas tudi Info središče Triglavskega narodne» ga parka, Triglavska roža na Bledu. Odprta je od torka do petka med 12. in uro, ob sobotah In nedeljah pa med 10. in 18. uro. Danes, 22. januarja, so pripravili ogled novosti, si jih lahko ogledate prek celega dneva. V. S. Na Bledu je potekal kongres Prostovoljstvo in odgovornost. Zlatnika Slovenske filantropije so podelili zdravniku iz Kamnika Aleksandru Dopliharju ter Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica. Ana Hartwan Bled - Minuli petek in soboto je v Hotelu Golf na Bledu potekal šesti slovenski kongres prosto vol j stva v organizaciji Slovenske filantropije, združenja za promocijo prosto- voljsrva, Na temo Prostovoljstvo in odgovornost so udeleženci razpravljali na predavanjih, okrogli mizi in sedmih delavnicah. "Danes, ko se vse več pričakuje od civilne dniž-be in ko imamo vse več revnih, je zelo pomembno, da vsak prevzame odgovornost za izboljšanje sUnja. Prostovoljstvo je kol del civilne družbe tisto, ki prevzema odgovornosti in katerega vloga bo na- raščala. Čeprav je v Sloveniji Prejemniki zlatnikov Slovenske filantropije s predsednico Anico Mikuš Kos / c^md kai veliko solidarnosti, se trudimo. da bi se kiiitura prosto- vollstva organiziranost, pa tudi zavarovanja ter za aktívnosti voljsko sodelovanje dijakov v )e po- eredko po na področju varovanja zdrav- različnili gorenjskih ustano- udarila predsednica Sloven- voljstva in gospodarstva,"' je ja in preprečevanja odvisno- vah. "Na Šoli prostovoljstvo ske filantropije Anica MikuŠ strnila Kos in dodala, da se v prosto- sti. "Dokler nisem zdajle v gojimo trinajst let, gonilna voijstvu srečujejo z odgovor- je udeležilo prek 250 prosto- Prvi dan kongresa, ki se ga obrazložitvi slišal svoje živ- sila tega je svetovalna delav- poti, niti nisem ve- ka Ljuba Kapus. Motivirala je posameznikov, skupnosti in s šltko dnižbe- organizacij, SO v petek za- s prostovoljstvom. Kaj me je tivnosti v raznih organizaci- jcev iz različnih dništev in del, da sem se toliko ukvarjal dijake, ki so se vključili v ak- no odgovornostjo. ključili s podelitvijo zlatnikov vodiJo, ne vem. Človek to po- iah, kot so vrtci, domovi za Ma kojigresii so se dotakru- Slovenske filantropije za Lz- čne za dušo. Rad sem delal z starejše, zavod Matevža Lan- li tudi problemov, s katerimi jemne dosežke na področju ljudmi na obrobju in še da- gusâ. Prostovoljstvo je pose srečujejo prostovoljci- "Še prostovoljstva. Prejel ga je nes rad pomagam," je dejal sebna vrednota, dijaki ne le vedno je problem nezadostna zdravnik iz Kamnika Alek- Doplihar. Poleg njega je zlat- da dajejo - predvsem dobiva- podpora dilave prostovoljske- sander Doplihar za vodenje nik prejela še Ekonomska nove življenjske izkušnje," mu sektorju, neprepoznava- Ambulante s posvetovalnico gimnazija in srednja šola Ra- meni ravnateljica Ksenija U-nje njegove vrednosti, neza- za osebe brez zdravstvenega dovljica za dolgoletno prosto- povšček. Godla najbolj tekne starejšim Turistično društvo Šenčur je že osemnajsto zimo zapored postreglo z godlo. Več kot sto litrov jed je hitro pošlo, teknila pa je predvsem starejšim. Simon Šubic sednica Turističnega društva ..............................................................................Šenčur Marinka Mohar. Šenčur • Minulo soboto je Obiskovalcem so kot vedno velik napis Godla sredi Sen- poleg godle postregli tudi z čurja znova vabil v prostore obvezno prilogo - kuhan tukajšnjega tuii stičnega dru- krompir v oblicah. Štva, v katerili je že ob dese- Šenčurska godla se razli- tih dopoldne lepo dišalo po kuje od godle, ki jo kuhajo jedi, ki so jo gospodinje ne- drugod po Sloveniji, je pojas- kdaj kuhale predvsem ob ko- nila Zalka jovanovič, ki go- iinah, danes pa jo je že težko dlo za turistično društvo že kje dobití. Prav to je tudi vrsto let kuha skupaj s šolsko glavni razlog, da Turistično kuharico Dragico Kucler. društvo Šenčur ohranja tra- Več kol sto litrov godle sta v dicijo kiUianja godle, pa Če- Šolski kuhinji ki;hali štiri prav je zaradi nove zakono- ure, malenkost manj pa sta daj e ne prodaja j o več, temveč samo Še delijo. Ker je bila potrebovali za pripravo. "Šenčurska godla se kuha rudi tokrat dobra, se je vse- samo iz knd, dnigod pa tudi eno zbralo nekaj denarja iz izobamika, loje juhe, v kale- "Codlo sem rad jedel že kot otrok, " pravi Tržičan Cveto prostovoljnih prispevkov. ri obarijo krvavice. Meni je il Letos smo godlo skuhali ljubša naša, šenčurska Bečan. 5 tradicionalno šenčursko jedjo mu je postregla Malka Rebernik. /Fero.simonâubic že osemnajsto leto zapored, nam je zaupala Zalka. ki ku- Skuhali smo je več kot slo li- hanja godle dvakrat letiîo uči Gorenjskem glasu zasledil ko spet jeva. Danes sem sicer trov in vso bomo verjetno do tudi druge šenčurske gospo- vabilo na šenčursko godlo. prišel sam, 3 bom godlo ne- konca dne tudi razdelili. Naj- dinje. Godlo sem rad jedel že kol sel tudi ženi domov," je po- raje jo imajo starejši, mnogi Šenčursko godlo obožuje otrok, še nekaj let nazaj smo jasnil in napovedal, da bo na jo nesejo tudi domov za kosi- tudi Cveto Bečan iz Tržiča, ki jo ob kolinah kuhali tudi jed iz krvi, ješprenja in kaše lo, medtem ko mladim ne se v Šenčur pripelje vsakič, diši preveč," je po prvi uri ko jo skuhajo. "Vsako zimo doma, zadnja leta pa ne več in z ženo zalo ne zamudiva prišel tudi 16. febniarja, ko )0 turistično društvo še 'obratovanja " pojasnila pred- nestrpno čakam, kdaj bom v nobene priložnosti, da jo lah- enkrat skuhalo. i 9 I GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 HALO-HALO, KAŽIPOT info@g-gias.si 21 PREIELI SMO Kam S kruhom, ki ostane v trgovini niři m obubožanih v naši drŽavi. Če kdo res žtli pomagati tem ljud&m. ne samo pred kamerami. naj ukrene vse, kar se le da za drugačno rešitev tega problenui. To bi bil sicer santo Kako najti boljšo, bolj člove- delček v mozaiku oblike pomo- ško r^tev za vsakdanji kruh, ki ostane neprodan v trgovini? či potrebnim, a je tako simbo/« no povezan z življenjem, ob- Na opozorilo gledalcev TV stankom in kulturo, spoštova- Tednika, ki so zgroženi gledal I nJem narave, da t^a preprosto posnetek odvažanja do večera ne smemo dovoliti. neprodanega k ruha iz trgoiňne Preveč je revščine v svetu. na odpad - v kontejner, apeli- Tudi našo prelepo, rodovitno ramo na odgovorne ljudi, tudi in z bogatimi zemeljskimi da» sindikate v naši državi, da po- rovi radodarno državo Slove- iičdo drugo ugodno rešitev. nijo lahko doleti marsikaj, če Re^Jski odbor Ženske zveze ne bomo začeli bolj spoštovati N.Si Gorenjska 1 vpijoče prote- tako svete dobrine, kot je naš sřira proti takšnemu ravnanju vsakdanji kruh. s kruhom, kije že od nekdaj V imenu RO ŽS N.Si Co-sími>oí blagostanja v državi in renjska j domu. Vsak dan poslušamo na isti televiziji in tudi dru^h programih in občilih o na tisoče rev- Marija Lavtar, predsednica HALO - HALO GORENJSKI GLAS te efon:04 201 42 00 UmOh u ObiávQ iVtjtt^dOù DO I^'^I&^U MA^MMX. Uhu 04/ÎOMi-ll (ňCWi iQá infffrrkèdû MOObť' Cfna0QU>0iirii^DDn^&vniDriti jANEZ ROZMAN S.P.- ROZMAN BUS. LANGOVO 4240 RADOVyiCA, TEL: 04/53 «49» PAX: 04/5J 04 ajo MADŽARSKE TOPLICE: PUSTOVAN)E 31. i. • 3. 2. 2008, 3.3. • 9. 3. 200S: TRST: 8. 2. 2008 KULTURNO DRUŠTVO LOSKI ODER, SPODN|l TRC 14, SKOPJA LOKA 2$. 01. ob 19.30 Radoslav Zlatan Dorić: KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA, nostaigična groteskna fersa, gostuje SNC Nova Gorica in Kosovelov dom, za abonma MODRI; 26. 01. ob 19.30 Radoslav Zlatan Dorić: KAKO SMO LIU&ILI TOVARI$A TITA, nQ$tdlgi^na grpte$kna farsa, gostuje SNG Nova Gorica Kosovelov dom, za abonma RDEČI n Obvestila o dogodkih objavliamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enxrat. PRIREDITVE Za otroke v knjižnicah Radovljica • V Knjižnici A. T. Linharta se bo v Četrtek, 24, januarja, ob 17. uri 2sčela ustvarjalna delavnica za otroke Zlatorog. Primerna je za otroke, ki so stari vsaj 4 leta. Jesenice • V jeseniški knjižnici bo ura pravljic četrtek, 24. januarja, ob 17. ufi, ustvarjalni delavnici pa jutri, v sredo, od i6. do 17.30 • Izdelajmo ropotulje, ter v petek, 25. januarja, od 16. do 17.30 • Zgibajmo iz kartona. Slovenski Javorník - V Knjižnici Javornik Koroška Gela bo ustvarjalna delavnica danes od 16. do 16.45. Predstavitev knjige Kozme Ahačiča Skofja Loka - V Mihellčevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu se bo jutri ob 19. uri začela predstavitev knjige Kozme jeziku in književnost) na • .p. ---Ahačiča Zgodovina misI Slovenskem: protestantizerr n Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča Jezersko • V soboto, 26. januarja, bo na jezerskem 13. turnosmučarsko tekmovanje - n. memorial Luke KarniČarja in Rada MarkiČa. OBVESTILA Zdravljenje delovnih invalidov Kranj • Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane delovne invalide, da že sprejemajo prijave za večdnevna zdravljenja za leto 2008 za Rabac, Moravske toplice, Atomske toplice in Izolo. Prijave sprejemajo v društvu v to temeljit na podatkih izplačevalcev prejemkov • zavezancev za dajanje podatkov. Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2007 (Uradni list RS, Št. 9S/2007; v nadaljevanju Pravilnik) določa, da so zavezanci za da/anje podatkov le-te dolžni posredovati tako davčnemu organu kakor tudi zavezancem za dohodnino, najpozneje do 31. 01. 2008. Zavezanci za dajanje podatkov pa soi • pravne osebe, združenja oseb, ki so brez pravne osebnosti, in fizične osebe, ki odpravljajo dejavnost in so plačniki davka; • druge pravne osebe, združenja oseb, ki so brez pravne osebnosti, in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in niso plačniki davka; • upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske druibe ir> zavarovalnice kot izvaja Ici'pokoj ninskih načrtov. V prilogi, ki je sestavni del Pravilnika, je natančno določeno, da se podatki davčnemu organu lahko dostavijo lev elektronski obliki na hranilna mediju ali po telekomunikacijski poti, ne pa na obrazcu v papirni obliki. Najlažji način dostave teh podatkov je vsekakor preko sistema eOavki. Oddaja je možna tudi brez digitalnega potrdila. Če že uporabljate računovodske programe za obračun plač in drugih izplačil, vas obveščamo, da ta program omogoča neposredno povezavo s spletno stranjo davčne uprave in oddajo podatkov za odmero dohodnine. Podrobna navodila za oddajo podatkov za odmero dohodnine so objavljena na spletni strani http://edavki,durs.sl/OpenPortal/. V namen reievanja težav oz. dodatnih vprašanj je na voljo poseben e*nsslov Pod DU RS gov.si oz. telefonska Številka 4000145. Če ne razpolagate z ustrezno strojno opremo, vam je le-ta na voljo na Davčnem uradu Kranj, Koroška cesta 21, Kranj. Računalnik nameščen v pritličju poslovne stavbe (zraven recepcije), v pr • meru težav pri oddaji, pa bo zagotovljena tudi pomoč. Oddaja podatkov za odmero dohodnine za leto 2007 je omogočena tudi na davčnih izpostavah v Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Jesenicah. Ker bo Davčna uprava Republike Slovenije zavezancem za dohodnino do maja 2008 na dom poslala informativni izračun, ki bo temeljil na podatkih izplačevalcev, je pomembno, da so ti podatki pravočasno, pravilno in popolno posredovani. Opozor/ti nx)ramo, da stori pekr^ oseba, ki ne dostavi podatkov za odmero dohodnineafi jih ne dostavi v predpisanem roku ali na predpisan naČin.Za to krmita/je predpisana globa v višini od 1.600 do 25.000 evrov, za odgovc^o osebo pa v višini od 400 do 4.000 evrob^. Cilka Hab;an d i rektor ica 1 % k MALI OGLASI, ZAHVALE info® g'glas. s í GORENISKJ GlAS torek, 22. januarja 2008 Čeprav nama Čas ni dovolil uresniiitcv najinih načrtov, sem ti hvaUžna za vsa)c trcnuUk preživet s tabo. Mojemu Marku v slovo Vedno boš z mano • Vilma OSMRTNICA V 96. letu starosti je umrla naša draga mama Marija Sagadin roj. Tomaževič, iz Kranja, Župaočičeva ulica 39 Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 22. januarja 2008, ob i4- uri na Mestnem pokopališču v Kianju. Do pogreba leži v poslovilni vežici na lainkajšnjem pokopališču. Žalujoči otroci Marija, Francka, Milena, Silva, |oži, Milan in Janez z družinami, brat Lojze in sestri Angelca in Anica z družinami, svakinji MLnka in Pepca 2 družinama Družine Sagadin, Vene, Markelj, juvan. Schaker, TomažiČ, Tomaževič. Štefane, Jenko in Loboda LOTO i Rezultat« 6. kroga • 20. januarja 200Š 4,7r 9' 19. 21, 2S in 11 Lotko: 262568 Predvideni sklad 7. kroga za Sedmico: 485.000 EUR Predvideni sklad 7. kroga za Lotka: 105.000 EUR O Î PÊSST, d. e. o., neprem ii nI n s ka družbi, u I ica 5, Telefon 1236 73 73 Fax: 236 73 70 ^•pošta: i nfo^fřssi, si Irtternet: wMiw,fesst.s I ITD NEPREMIČNINE, d,o.o, MAlSTftOV TftC 7, 4OCC kranj TEL: 04/23-81-12&. 04/23-W-670 041/755*296, 040/204*661. 041 /900'009 e-polls: (td .nepremični net www, rtd'pl ijs.si řTANOVANjA: jesenke * Bokatovar trliobno stanovanje. 72 m2, 111./IV, vsl ptiMjudki, obnovljena 02, mirna sončna lokacija, opremljeno, vse Ij ivo po dogovoru. Cena loo.ooo EUR. Kranj • Zlato pol)e: dvosobno stano-vanje, 75 m2, VP/2, popolnoma ob- 071 novo opi^mo, vsí ključki, asrna CK, ZK urejena, vsel;ivo, vredno ogleda. Cena f 20.000 EUR. Trik! • Deteljica: trisobno stanovanje, 5o m2, IN/IV, potrebno manjše ob- novt, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Cena 107.000 EUR. Kr^n) * Drulovka: erosobno stanova* P i?, 52 mz, II,/II nizek blok, starost objekta iS let, vsi priključki, last* na CK, vseljivo marca oS. Cena $9.000 C UR. STANOVANJ PRODAMO: KRANj ' PUNINA I • eno&^no, 31,6 m2, 377 nad., I. ijg. 197$, 77.000,00 EUR. KRAN) • (Hanina M: dvosobno, 66,16 m2,1./7 nad., I. izg. 1981,103.000,00 EUR KRANJ - Planina I: enosobno. 40,00 mz. 4-/4,1. ag. 1973. ^3450.00 EUR, KRANI * PUr>rna III: dvosobno, 63,66 mz, i,/7 nad,, Mz^, 1986,195.000,00 EUR. KRANJ. ŠOftUJEVO nasdje garsonjera, skupna izmera 31,00 mz, ^./jnad,, I. i2|. 1968,74.000,00 EUR KAANJ - Jeaenka - er>osobno. 38,00 m 2. priltiije, I. izg. i^Žo, 75.000,00 EUR. BLED - garsonjera, i3,oo m2, polklet, I. izgr. 2000, S0.000,C0 E UR. POSLOVNI PRODORI KRANJ ■ ZWTO POgE: poslovni prostor (pisarna S sanitarijami) v izmeri 26,60 ma, I. nadstropje, obnovljeno 1990,64.000,00 EU R hiSa KRAN} - Plar\ina - Huje; vrstna, I. «g. 1957, bivalr>ç površin« 99,00 mi, «m- Ijii^ 143 m2, garaža 11 ma, cenâ 169.000,00 EUR. ZC. BRNIK: dvostanovanjska, I izg. 1975. ^^ ^ bivalne površine, 520 rrti zemljii^ cena 212.000,00 EUR ODDAJA KRANJ • CENTER (poleg gimnailje iCrsnj), novogradnja, poslovni prostor • tri pisarne v skupni Izmeri 64.03 mz, cena 13,00 EUR/mi www.fessLsi nepremičnine Ul Ju «t3 Cabrovika 34, 4000 K email: info(3^í^a^nepremicmne*$Í PE Knnji Planina 05, Kranj t«L: 04/2351 OOOi GSM Û41/331 fax: 04/2351 001 ^ANOVANjA PRODAMO: KRAN), LEVniKOVA ULICA: 135,88 m2i petsobno, zgrajeno 12006, prit, v v\\ù bloku v KranjUi atrij, ulje parklr nI prostori, r^ove, cena: 212.000 £UR. KRANj, VALJAVĆEVA UUCA: 74 ms. trisobno, v stavbi ograjeni 1, 1961, 3. ivo 17* 03. ioot, v ceno vzamemo rnar^jSe stanovanje, pro« damo brez provisrje, cena: ti4.ooo EUR. «J KRAN), LjUBLJANSKA CESTA: 56,1 rris, trisobno, zgrajeno L 1952. adaptirano 1. 2002, pritličje v hli^ cena: 72,200 EUR. HI^E PRODAMO: STRAŽISCE * KALVARIjA: 216 ni2, samostojna, 2grajena I. 2006, 340 m2 zem]ji$£a, Ili. gradbena faza, Kfioi m2)+i(io8 m2)+M(io8 kupec ne plafa provizije. V ra^un vzdrnemo tudi stanovanje^ cena: iS9.scM3r00 EUR. SREDN]€ B(TK)E: 100 mz. samo* stojna, zgrajeni zem m iC3 hiše, ml» po* trebna obnovei cena 115.000 EUR. ) ES EN ICE: 100 mz, vrstna, zgrajena L 1920, adaptifar>a 19971 vrst* na hiša^ hišo je možno predelati v , cena; 130.099 EUR. KRAN), VISOKO: 180 mz, samo-stojna, adaptirana L 2007, 230 m2 zemljišča, lahko tudi dvestanovanj* ska, v račun vzamemo stanovanje, parcelo, cer»a; 175.000 EUR. PARCELE PRODAMO: KRIŽE PRI TRŽiCU: 1.36) mi, »zid- jiva^ zazid jíva parce a z gradbenim enjem za enostanovanjsko , cena: 100 ELIfi/řTi2. GARAŽE PRODAMO: COCAlOVA ULICA: 12,50 m2, zgrajena L 1977, cena: 11.500.00 EUR. KRAN), bl^ina Zd. Kranj: 12 m2, zgrajena L cena: 11.500,00 EUR. KUPIMO: Kranj okolica kupimo kmetijsko zem« Corcni$ka kupimo stavbno zemljiške. Kupimo zazidljivo parcelo 1300* 10.000 rnz v Kranju iU okolici in v Medvodah in okolic^ Na območju Corenjsice kupimo sta^ novanja, hile in parcele. Plačilo ta* koj. Za več informacij nas pokličite. wwwjda*neer«mlcnir^e.si gekkoproj neorernia ekt nepremičnine ônlof 4000 K/^Mj wvAV.9ekkcpr0iekt.sj 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO STANOVANJA KRANJ . STRAŽiSĆE: trii no, 90 m2, adaptirano 2001, vsi klju iji, dvoposleljno soDo s 040/901-&55, DO 14. m UKKUJI GARSONJERO v okolici Kranja, v stanovanjski Itiii, £kjoni vhod, električni šlevec DOSâbâj, B 091/461-185, po 15. uo KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4CC0 Kranj TeJ. 04/20213 53,202 2$ 66 Ô5M 051/320700, Email: lnfo(®k3-kern,5 ® V UIU8NEM eno in dvosobno Sta no vanje, ooremlieno, »amski osebi s fifed olddi lom. B 040/38d-518 HISE PftODAM SAMOSTOJNO poslovno Stanovanj- sHo hlèo $03 rn2 na parceli 950 ai2, kvalitetna gradnja, vzdriavana v Notranji Goricah, cena 650,000 EUR, -247, hitp;// samo.moj, .hlm( POSLOVNI PROSTORI ODDAM V CENTRU Radovljico Oddam 1/2 fri-zdrsk$9a salona In prostor primdreft za kozmetiko, aH podobno dejav- nost v katerem ja ie tué In lijak. 9 04/531-22-08. 040/834-593 aooo«&3 MOTORNA VOZILA AVTOMOBfLI RRDDAH ESCORT 1.8 GHIA 16V. I. 92, 80,000 km rag. do 9/08, kovinsko vin. rdeča Oarva, 1. lastnik. HYUNDAI Accent 1.3 GLS, I. 03, 52.500 km 1. lastnica, sen/ïsna ca, odlično ohranjen, 9 âOûOTsa NISSAN PRIMERA 3X 1.8, tra no zaKtepat^je, kirma, 441 97 cen- êD00744 RENAULT CUO 1.5 OCi, 1.02 1. lastnica, • 041/782-030 SEAT LEON 1.6, 16 V, I. t2/03, 13.600 km prva lastnica, nekararnboli* r^n, rdeče barve, z vso 4odatr>o opre« mo. «041/33-55-39 9000123 SUZUKI Jimny, I 99, 52.000 Km 1. lastni, olivno ze'ene kovinske barve, 9 04/580-10-24 , 041/607-724 * DRUGA VOZILA PRODAM ra;igportar2.5TDI, I. 02 KOMBIVW 04/53-31-648. 040/88-74 KOMBI VWTraiisporler 2.5 TOI, I. 02, « 04/63-31-648, 040/88-74-26 AVTO DE LI OPREMA PRODAM GUME. 4 komade 03 Warar^goftí 205/80/15, 20 EUR, »00CM12 TEHNtKA PRODAM PANASONIC KX-TCD 150, digitalni, brezžični Stac, leialon z eno slušalko, cena 10 EUR, « 031/840-233 anoođio STROJ I IN ORODJA PRODAM êPINDELia abrihtaHcQ, 145 KUPIM STROJ 13 obianie, str skoHM 1-Untver7akft cm. aoûo'tt« GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM COLARICS 1 mS, zajce za zakol In rejo ter zajca za pleme, 9 040/239-365 STAVBNO POHIŠTVO PO DAR f M ŠTIRIDELNA lesena, garažna vrata 375x200, « 031/560-604 8000941 KU RIVO PRODAM DRVA i>etrska ali razžagana, možnosi dostave, s 041/718-019 joweia LESNE brii^sto za 04/5^-31-646. 040/88-74-26 SUHA drva. « 031/585-345 vm^U STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM VITRINO 1 no, , nalur nrast, ugoO- 17 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNI 494 041 60CC4đ4 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM PEČ na petrolej Zibro kanin, rabljena eno Amo, cena 450 EUR, 9 031/225-870 wxmíq PODARIM TE RMOAK UM U LACIJSKO peô, 031/631-819 SâOOM» OSTALO PRODAM DVE gospodinisk, D nsk( j 031/352-583 sooomo GLASBILA PRODAM DtATONIČNO harmoniko na vgrajenim eooo\i7 DtATONIČNO hanDoniko Žeie^rtik, 4- vrstna, dobro ohranjena, cena po dogovoru, 9 031/866-477 sooojm HOBI KUPIM STAR denar, srabrnike, zlatnike m druge stvan, 9 040/388-662 omomi KNJIGI, PUBLIKACIJE PRODAM ZQ0D8E Sv, piama, 18 snppičev, 19. In začstek 20. stoletja, cena 9.000 EUR, « 031/225-870 woo-49 UMETNINE, NAKIT PRODAM DVA LEPA, starinska lestenca, uçjod-no, 9 040/625-314 6000210 TAPISERIJE 24 Izdalkov, tema tarot, strogo unikatne, cena 70.000 EUR, 9 03Î/225-S70 BO0O4àt MEDICINSKI PRIPOMOČKI KOREKC USKA OĆAU - okvir In slekli z vaso dioptrijo - dobite na recept brez doplačila v optiki Saáa Triíč in optiki Aekaandrâ Q andla Kranj, 04/236-01-23 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM GLAOKOOLAKI, črni prinašalci Hat, m Z rodovnikom m cepljeni, 9 •14, PODARIM BELO rruco staro 5 mesecev, , 041 /66-26-59 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM PREDSETVENIK zvalji< širok 180 cm, Debeljak, Podbrezje 150, 051/601-795 KUPIM CEPtLEC za drva na svede r. KOSILNICO, Ďoono na di$ke ali bobna od 180 do 220 širine, « 04/57-44-749 PRIDELKI PRODAM 800 L rdečega vir^ (latiko manjše kch ičme), cena 1 EUR/I, v Krákem, « 07/49-24-919, 061/81-35-51 scooss« POCENiTEV SLADKOR) A Agropromet Cerklje, telefon: 04/252 64 40 DOLENJSKI cvičeh, zgânje in ne- Skropljena jat>olka. Sr. Dobrava 14, »0(0443 DRO&NI krompir za 041/767-339 ft)cc43â KRMNI krompir, U 04/Sl-32'2d3 SENO, goveje, bahrano v kockan, z dostavo. KRMNI krompir, ® 04/25-01-254 B0ed5 eiKCA simentalca, slarega do 14 Gni, BIKCA 9entaica ali mesne pasme ali KriUaega. starega do 14 dni, 041/841^2 OSTALO PRODAM BOKSE IB Idleta 031/604-558 KOLESNE k/tail za n^otokud^tor. ježa ZA rahljanje zemlja !n smrekove kole 040/364-721 ZAPOSLITVE t m/ž) NUOIU DEKLE ali žeriakoza sU^žbo v gostlri' skem lokaJu, z izkuSniami, komunikativno. urejeno zapoalimo po dog^^u, po možnoari (Z okolice Trtiča, picenja Pod gradom, Koroèka 26» Trtic, « 031/571-781 KU HAR • prcopek, za reidno delovr^o raz mene. Picerija In restavrao^ja To nat. Grad 15, Cerklje, « 041/646-358 8cci»07 NATAKAR ICO/JA, redno zapodimo, večinoma dopoldansko deio, urejen lo kal, dobfo plačilo. Okrepčevalnica Slan. Zbiljska c. d. Medvode. 9 041/636-979 «cocm4S PICERIJA m spagetanja Madekin, 9, Medvode, zaposli dekle 02. ísntaza delov strežbi ter dekle za pomoč v ku-.«041/644^15. Bosljan PICEftIJA Morer>a. Zirovr>k:a 5da, z^ rovn^câ takoj zaposli picopeka in dekle za pomoć v sirezbi. S 041/632-486 Sodexho K sodelovanju vabimo nove sodelavce: KUHARJE m POMOČNIKE (m/ž) e v kuhinji za delo v Kranju Prijave: SODEXHO prehrana In storitve d.o.o.r Kadrovska služba Želazna cesta 16. 1000 LJubljana. TAKOJ zaposlimo kuriarfa za redni d^ lovni čda. Gostilna Pr' SeOrrIc. Poldan» $ka C. 66, Qorenja vas. s 041/790-247 V GOSTINSKEM lokalu na Kokrici r». btmo delavko za občaano deN> v Mi' bi ali étudentio?. Primemo in redno pla-cllo. M0|0d. d.o.o.. Podnart 42. Pod-nàrt. « 03V210-986 aooQ^it ZAPOSLIMO irgovcâ - senriserla koles Trgovina Qrâsca, Milka Svegelj s p,, Hladnikova tii. 11. Križe. « 051/308-956. Mateja BOOOCA? ZAPOSLIMO disponenia na po<}ročju mednarodnega tranaporia, pogol zn^ nje nemžkega lezika. izpit kâl. B ir> C in izKuinje v mednarodnem Iran, Primi, d.o.o.. Grintovška 35. Kranj, 9 04/255-62-60, ia* 04/235-62-51 èûûûi^C ZAPOSLIMO dodatno plačar>o na ^a in restavracija Tonač. 041/646-358 . delo je ?ijo. Piceri-Qrad 15. Cer- Í00D3M v POSLOVNI enoti Kranj pnučfmo In zaposlimo zastopnika za trženje medi* oinakega aparata že dogovorjenim strankam na območju Gorenjske, Fantom, d.o.o., UL M. Grevenbrolch 13. Celje, « 061/435-146 t ZAPOSLIMO dekJe ak žensko za delo v dnevnem beru. Ponudbe spreiema-mo po pošti na: SEC. Janez Zoran s.p., 2g. Upnioa 28e. Kamna 3onca. aliteV, 8 031/367-368 uxxms9 AVTOSTSKLA JSLOVČAN d.o.o.. ŽaDrtica 24, Žabnica, zaposli sodelavca. nabava, montaža avtosteke^. izprt 6 kal.. «041/766-188 SOOČAM ZAPOSLIMO VSĆ dôlâvcdv 2â delo v skJadéču. zaženem so in vozniki z vsaj kat. C, SOS inženiring, d.o.o., jana rzaska c. 2. doâoaor ZAPOSLIMO prodaidlKO delov ski trgovini • dvolzmar^sko. možnost zap. za r^edofočen čas. Pekama Zev* nik. d.o.o.. Uubijanaka 38 a, Kranj. 031/506-691 ZAPOSLIMO skladiscmka. IV. ali V. st. izobrazbe, vaaj dve leti delovnih izki.^ ienj. zaželen izpn za viličarja, za dolCK čen čas z možnostjo pod. za ned. čas, Regeneracija, d.o.o.. Alpska 43, Les-04/531-70-70 REDNO zaposlimo slikopleskarja za r>edoiočen čas, Brelih. d.o.o.. Suha 29, škotja Loka. 9 031/302-406. ecoo«30 ZAPOSLIMO več siikopleskarjev, Br^zar Primož s.p.. Mlaika C. 75. Kranj. « 041/697-467 eoùoiào ZAPOSLIMO servi$or|a tehlaine in de-|ikate$r>e opreme. Ponudbe do 31. 1. 08 na: Perko tebinioe. d. 0.0.. Zalog 2, Gořnik POSLOVNE PRILOŽNOSTI UREJAMO nâjLJQOdneisâ Kredite na hh ooiekô, OD ah p^ojnino. Upoštevajo se tudi dodatek za maifco, prevoz, otroški dodatek; tudi za (ïonodke pod 3&0 EUR, PlamnseKK.d. ŠinKovTum 23. Vodic*. • 031/206-3$2 SPOROČILO O SMRTI Umrla je naša nekdanja sodelavka Tilka Gorzeti OhranUi jo bomo v trajnem spominu. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE KREOm D010 LET ZA VSE ZAP., TUDI ZA DOLOČEN ČAS, IN UPOKOjENCE do 50 % obremenitve» stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice: Pridemo tud^ na dom. NUMERO UNO l^obert Kubovec s.p^ Mlinska ul. 22, Maribor, telefon: 02/252-48-26,041 /750-560. STORITVE HUDiy AOAPTACIJE. novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade. kamnite ^kaipe. urejanje in tlakovanje Z Phâ^m dli važim mâtërûlom, SGP Bytyql d.r.o.. Siruzevo 3a, 041/2 22-741 ASTERIKS SENČILA Rozmara Peter. s. p.. Senlôno 7. Križe, tel.: 59-5S* 170.041/733-709; žaJusje, rotoji, rolete. lamelne zavese, pli&e zdveSé. ko mamikS. markize, www.asteríks.net tavam BEUENJE nje sten in siropov. pet. dekoraiVni ometi in kvalitetno In ugodno nudi Pavec Ivan s.p.. Podbrezje 179, Ne-Kto, 9 031/39-29-09 eoooa» Č^STILNf SERVtS PIKA. Domrtfovfi Vera s.p., Srednja vas 45. Šen6ur. nudi éiičer^ře slano vanjskih objektov. Delo prevzamem resno. r^atan6no. aarrie se hahko zanesete, za dodatne mt. pokličite, 9 040/663-436 80003K FLORIJANI d.o.o.. C. na 8rdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena deLa od t^ meliev do strehe, ometi, ometi fasad ftd. GG naročnine 04/201 42 41, e-poita: ndrocnine^g-glas.si www.gorenjsklglas.si 3RA[>BEN0 PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova $. Šenčur izvaja vsa gíBdb«na dela. notr^je omete, vse vr* ste faaad. adaptacije, novogradnje, tla* kovanje dvorišč, icvaiitetno. hHro In p> čěňt, 051/364^39 OBREZOVANJE In podlrar^ sadnega m okrasrtega drevja ter odvoz obrezane^ vejevja. Vincencij Subie s.p.. Zq. BSr^je 141, Zabnice, «051/413^3 SKUosg PREKflrVANJE STREH od 3,5 £UR/m2, Marko Deriink a.p.. Glana cesta 12. NaMo. 9 040/484*118 60002Ô0 PREIIAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju in okolici * rezervirajte svoj termin. Megamatríx, d.o.o.. Siaretova ul, 39, Kranj. « 041/570-957 sooooi» PROnVLOMNE. zaščitne, oker^ke mreže 'gavtre*. ugodno, po naročilu. QokH. d.o.o.. Francarija 6. Preddvor, ŽALUZUE. Iar7t^r>e in plise zavese, ro- oje. scn^n senčila, rolete zdelamo In montiramo, Rorw senčila, d.o.o., Mav-sarjeva cesta 46. Notranje Gork». 01/365-12-47. 041/334-247 ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 poznanstev v preteklem letg je karaktçrW stika ženrme posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. 03/57-26-319, 031/506- 6000004 DEKLETA, brezplačno lafíko spoznate lante za iskre n«. resne. vse države, 031/836-376 RAZNO PRODAM acco33t RTV SERVIS Sinko Marko s.p.. C. r>a Klanec 53. Kranj. pop. TV. video, malih gos. aparatov, «04/333-11*99 TESNJENJE OKEN IN VRAT jvožena tesnila do 30 % prihranka pn ogrevani j. Prepiha In pratiu ni več! Zmar^jšan hrup. 10 let garancije. BE & MA. o.o.o.. Ekslerjeva 6, Kamnik, 01/83-15-057. 041/694-229 PTIČJO Kletko 40x40x20 cm in usnjen kovček 70x50x20. « 04/251- lS-7fi 6000A07 SOtJ^RlJ Ergoline 38, cena 500 EUR, 9 04/513-63^)0 I • www.poi;iťbniK.uim ZAHVALA Ob boleii izgubi naie drage mame, tašče, babice in prababice Ane Jamnik roj. Kdndiž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ziiaucem ter sodelavcem Merkurja in Sole za strojništvo za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala župnUcoma g. Jožetu Mikiavčiću in g. Urbanu Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste se v tako velikem številu poslovili od nje Žalujoči vsi njeni Škof}a Loka, 16. januarja 2008 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in tasta Alojza Šturma iz Zg. Biten) se ijskreno zaiivaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose* dom in znancem za izreíena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Globoko cenimo zdravniško pomoč dr. Jerajeve, Posebna zahvala gre g. župniku Bojanu Likarju za pogrebni obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunala Kranj in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Kranj, ix. januarja 200S ZAHVALA V 73. letu starosti je umrla naša draga sestra, sestrična, teta, svai^ja Marija Ida Babic roj. Lebar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Elektro Gorenjske Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku |anezu Jenku, j>evcem Klas iz Predoselj, nosačem ter pogrebni službi NavČek. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo boste ohranili v lepem spominu. Žaiujod: sestre in bratje z družinami Predoslje, Kokrica, Visoko, Kranj, 16. januarja 200S Minilo je lao, a mine dan, da ne kane solza mi 12 oči na prazno dlan. V SPOMIN J Danes, 22. januarja 200S, mineva eno leto, odkar ni več med nami naše drage Helence Tomc iz Gozda pri Tržiču Iskrena hvala vsem, ki se Je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. Mama in vsi njeni Ni smrt tisto, kar tuis IcČi in žii>ljenjc ni. kar dmii nas. So Meri rncčn^k. brez pomena zanje so razdalje, kraj (n àis. (MilaKflčič) ZAHVALA V $0. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Angela Konc šivilja, roj. leoko iz Cirč Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče. Zahvala g. prelatu Stanetu Zidarju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Navček. pevcem Klas i2 Predoselj, trobentaču, zvonarju, sodelavkam Mediane ter sodelavkam in sodelavcem Glasbene šole Kranj. Žalujoči: hčerka Zdeni;a in sin Miro z družinama á v 24 mfeíjíg-glos.sí GORENJSKI GLAS torek, 22. januarja 2008 Anketa Dobrosrčna poteza rojakov S uzak a P. KOVAČIČ « * Kropa - Na koncertu Iz naših krajev so slovenski rojaki, živijo v Torontu, Krajevni skupnosti Kropa podarili skoraj enajst tisoč kanad* skih dolarjev za pomoč pri odpravi posledic poplave septembra lani. Paro: Tir\a Cok Ivana Klančar: "To je lepa in humana poteza slovenskih rojakov. Če bi sama živela drugje, bi storila enako. Veste, v Kropi stanujem od leta 1957, pa še nisem doživela take naravne katastrofe, kot }e bila lani." Martina Lombar "Vsaka pomoč Kropi pri odpravi posledic poplave je dobrodošla. Tudi sama sem imela kar nekaj Škode zaradi tega in bi želela, da krajevna skupnost nameni ta denar za popravilo cest." >raga Bogovič: CakŠen bi bil svet, Če si dje med seboj ne bi po- gali? Denar naj krajevna :upnost nameni tudi za >ravilo cest. Pomembno a se denar porabi za o, za kar so ga podarili." Tone Kokelj: Tomaž Fil i po vlč: 4 "Prihajam iz Mlake iz Selške i "To je dobrosrčna poteza doline. Enkrat sem že doži- : rojakov, ki živijo daleč stran vel naravno katastrofo, ko i od nas in morda prej za se je na hišo vsul plaz, in : Kropo niti niso vedeli. Že- razumern človeško stisko. • lim, da se podarjeni denar Lani sem po svojih močeh ! porabi za ljudi, ki jih je ujma pomagal v Železnikih." najbolj prizadela.'* med Najboljši slovenski kolesar se je v knjižnici Ekonomske gimnazije Kranj udeležil debatnega ^ • I I i » • srečanja ob knjigah, Mata BERTONCiit Čemažarjeva, medtem ko [e v knjigi ni. Z Armstron- mogla pomagati, da bi je Tadej Valjavec o knjigi gom sem sicer malo tek- zmagal sedemkrat zapored Kranj • Tadej Valjavec je dejal: "Knjigo sem prebral moval in osebno tudi meni Tour de France. Ekonomsko gimnazijo Kranj v petek obiskal v okvi- takoj, ko je izšla. Gre za m bil nikoli všeč. Zdel se Na Ekonomski šoli Kranj zelo zanimivo branje, če- mi je nedostopen, a bil je bodo debatna srečanja ob ru srečanj ob knjigah. To je prav je tako. da je knjiga fenomen. Veliko je govoric knjigah nadaljevali tudi v bilo tretje tovrstno srečanje, eno, v resnici pa je bilo v zvezi z njegovimi uspehi. prihodnje. Do konca šol- "Pred Valjavcem sta Šolo marsikaj drugače. Poznam Kljub vsemu menim, da skega leta načrtujejo še vsaj obiskala kranjski župan Da- ludi drugo plat zgodbe, ki mu nobena medicina ne bi eno takšno srečanje. mijan Perne in Janez Bohorič. Z županom smo se po* govarjali o knjigi Tuleči mlinar, z gospodom Bohoričem pa o Martinu Krpanu. Projekt smo kol inovacijskega prijavili na Zavodu za šolstvo in naš gost je vedno tudi Miha Mohor, predstojnik Zavoda za Šolstvo enote v Klanju/' je uvodoma povedala Romana Čemažar, knjižničarka in mentorica debatnega kluba. Povod za povabilo Tadeja Valjavca, s katerim so se dijaki in učitelji pogovarjali tudi o njegovi Športni poti, je bila knjiga, biografija Lancea Armstronga. Tadej nam je o tem lahko več povedal iz prve roke, iz ozadja kolesarstva. V zvezi s temo knjige smo določili tudi sporno debatno trditev. Namen srečanja ob knjigah je namreč spodbujati dijake in druge udeležence k temu, da pogumno izrazijo svoja stališča, četudi so si Tadej Valjavec je z dijaki debatiral o svoji karieri in o karieri In boju z boleznijo kolesarja nasprotujoča," je pojasnila Lancea Armstronga./Feie^Tmaooki vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno s padavinami, meja sneženja bo nad 1000 m. Zvečer se bo zjasnilo in zapihal bo severni veter. Ponoči in v sredo bodo sunki s hitrostjo okoli 70 km/h, nato bo oslabel. V sredo in četrtek bo pretežno jasno in hladneje. AgrfiCij» iS 24 . Ur«d 29 KiT rieothMMo TOREK • * f i 0/5®C I SREDA -2/6°C Četrtek -6/2°C 9 c^imc 6ATC Mur^ Sobo«/ Zâgreb 0 1w3"c Slovenski škofje v Vatikanu Škofje so dolžni vsako peto leto romati v Vatikan po ročat JoŽ£ KoSkjek sv. Petra, sv. Pavla, Marije ....................................... Snežne in sv. Janeza v Late- Ljubljana - Slovenski škofje ranu, obiskali kongregacije so včeraj, 21. januarja, zače- za kler, za zadeve svetnikov, li obisk "ad ILmina aposto- za škofe, za nauk vere. za lorum" (na grobovih apo- katoliško vzgojo in za usla- stolov) v Rimu, ki bo trajal nove posvečenega življenja do 26. januarja. S tem bodo in družbe apostolskega živ- izpolnih dolžnost po-Zako- ljenja, ki jo vodi nekdanji niku cerkvenega prava, po ljubljanski nadškof kardinal katerem so škofje dolžni Franc Rode. Obiskali bodo vsako peto leto romati k tudi papeške svete za dru ži- grobovom prvakov aposto- no, za pastoiaio zdravja, za lov sv. Petra in Pavla, se edinost kristjanov in za predstaviti papežu in mu sredstva družbenega obveš-poročati o stanju v svojih čanja. Papež jih bo sprejel v škofijah. Slovenski Škofje Četrtek, 24. januarja, obisk so bili zadnjič na takem pa bo sklenjen v soboto, 26. obisku aprQa 2001. Med to- januarja, z mašo v baziliki kratnim obiskom bodo ma- sv. Petra, ki io bo vodil kar- ševali v papeških bazilikah dinal Franc Rode. Kranj Tujci kupujejo nepremičnine Po podatkih republiške davčne uprave so tujci predlani in anskfh prvih osmih mesecih kupili v Sloveniji 1.236 nepremičnin, Največ, kar 570, so jih kupili kupci iz Velike Britanije, na drugem mestu so Italijani s 346 nepremičninami, sledijo pa Avstrijci (go), Nemci (53), Irci (30), Francozi (26), Nizozemci (23), Švedi (19) in Belgijci (n). C. Z. Novorojenčki slinuli teden se je na Gorenjskem rodilo kar 51 novorojenčkov, od tega v Kranju 33, na jesenlcah pa iS. V Kranju je na svet prijokalo 13 dečkov in 15 deklic. Najlažja je bila deklica z 2.590 grami, najtežji pa deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.350 gramov. Na jesenlcah se je rodilo 7 dečkov in 11 deklic. NajiažjI je bil deček, ki je tehta) 2.740 gramov, najtežjemu pa je babica natehtala 3.900 gramov. 97.sm wm.mi(Hmj.si tnià vsâKW Smmm i r k