ANTON LEBAN: Stoletnica rojstva Blaža Kocena. »Ddo )e žtvljenje, brezdelje v živem pa trohnenje.« Sim. Gregorčič. Po tem ^eslu se ie vsp svoie žive dni r*vwal iičenfak Blaž Kocen. imenitni pto^sor zemHenisia in umni kartocraf. čigar s*oletnicr> joistva smo obhaiali v nonde"?k. dne 24. t. m. In kdo ne pozna Kocenovega dela za zemlipoisni pouk! Moeoče se mlaiši rod *p^a ne 7a.veda. a nam ki smo še ored 5y, lefi čroaii zemliemsno znanie. na sredn''h šolah iz nie?ovih knii? nam vsem so D& Kocčnove kniige in niesfovi atlanti v Brav dobreim snomirm. , Radi tes?a te umestno. da se ob 100stnici roistva teea našeea slovensktira ^aka in uoeniaka spominiamo nieeove Uetevnosti v dobrobit naše učeče se mla- dine ter mu DOsvetimo nekai vrstic v strokovnem listu t&r osvežimo nieeov soomin na§im potomcem v oosnemo in vzDodbudo. S tein skažemo svoio hvaležnost naoram našemu učeniaku v smislu Aškerčevih besed: »Hvaležnost... ooznaio dobri lmdie« —  in »Hvaležnost kaže ti moža.«' ie deial naš Stntar. — Blaž Kocen se ie porod.il dne 24. januaria 1821. leta v Hotiniah Bri Ponikvah v bivši Štaferski. Bi! ie prioroste kmetske hiše sin. Dovršivši liudsko šolo ie stoDll .v eimnaziio v Celiu. kier fe leta 1339. nrišel na licei v Gradec. Ker }e bil iako nadarien. ie orav dobro napredoval v filoloških študilah. koiim ie Dosvetil vse SYif»ie moči. -- Naš Blaž ie bil sm ubotih roditeliev. ki ea na niso mctrii srmotno nofinirati. Ra- di' te^a |e moral dniee diiake privatno učiti da ?Ł ie oreživlial in ni trnel lakote. Podnirali ^i ?z v tem bo^ateiši sloii. ki so Dnznali nieeov talent in veselie do učetra. Da ie iibo^o diiaško živlieni^ res pravo trolieniie. ve tjsti. ki ie to sam r>osku*=n. Teca ie bil dodobra uverfen sani. kaiti neimak)č eniotne oodpore od doirta sc ie ^noral s noiičevanieiri služiti svoi kruh. noučevaioč imovitei§e diiake. od zore do •iiraka in ceto od mraka do dne. — Razvidno ie Dač. da nota niecove?a di.iaškega žh'lienia niso bila z rožicami posuta. — Dovršiv.ši humanistične študSie. v koiem času mu ni Drav milo siialo solncesreče se ie nodal v bofoslovie v Celo-vec. da bi se Dosvetil duhovskemu sun; ker ie bila +o ielia niecrovih roditeliev —in 1. avieusta 1845. fe bil r>osvečeTi v du-hovnika. — S tem ie bil Koc6n kolikorto-i:'ko rešen ffinotnih skrbi. da mu ni bilo sile za vsakdanii kruh. Prva niee^a služba ie frla pri Sv. Rup&rtu pri La^kem treu. kaiti tam ie na- stopil shižbo kar)'aiia. Kasneie ie ovce na- sel v Šoštanni in Roeatcu. a v tem diuš- nem nastirstvu ie vedno le čutil v sebi poklic r>o višH naobraženosti in to osobito v zemlienisni stroki Po reoreanizacii: ?imnazii te bilo splošno pomar.ikatre sredniešolskih učnih moči. Radi teea le naučiif) ministrstvo vabilo mlade in nadariene duhovnike. nai bi se oosvetili nrofesuri. Tenn povodom nahaiamo v isti diobi mnoffo diifiovnikovi-rofesoriev. ki sn pristcDili po dovršenih 'znitih v srednie-.šolsko službo. Tudi naš Blaž Kocčn se ie odzval takemu vabilu in leta 1850. ie postal v svoio veliko radost pomožni učiteli naravosl^via na eimnaziii v Celiu. kier ie poučeval 2 leti i>rav usoešao. Hrepeneč vedno no navrečku. se ie vnisal v fizika!ični inštitut na Dunaiu in te tam izvršil državni izDii iz naravoslovnih ved in iz zemtiepiSTa z odliko. NaučtK) ministrstvo ie to niegovo odlikovanie uvaževalo imenovaie ?a sunlentom na Mubiianski eimnazMi. Potem ie ncstal v liubliani eimnaziiski učiteli. k;er fe orav snretno uč;teiieval v rvrospeh u^ečs se mladine. Kot talentiran svobodniak in napredneea mišlienia ie bil v sdoru z Hiiblidtiskim ordinariatom. a mti niso nroeli do živesra. ker ie bilo irie<rovo žlvlienie neomadeževano. Z uma svetliim niečerrt se ie bnri! in sološno imponiral. Niepiove učne metode so bile izvrstne in tako ift užival snlošno spoštovanie tudi Dri narnrotnikih. Bil ie zaradi svoie učenosti in noštennsti splošno priliublien. Tako so se na Kocenu uresničile b.esede Simona Gre- Ciorčiča. ki 1e Del: »A mož oošten ie — solnce zlato. ki razsvetlinie. ere^e svet. 5ci v pisan svet o^rinia trato. kš vrt in ?ai odeva v cvet.« 2ivl.ienie Kocčnovo ie bilo samotarsko.Hodil ie v preorosti obleki. izogibal se društva ter se oečai z učenostk). Bil ie dober učiteli ki ni poznal šale. a bil ie miož — zlateea srca. Učil ie zemlr©Disie :n matematične vede v koiiih ie bil pravi strokovniak in ie odeoieval dobre diiake. ki so bili dika tačasnih ečmnaziii. Kocčn ie prišel kasneie na .eimnazijo v Gorioo. kier ie tucJi rnnoeo nisal. Vsako leto ie miobčeval spise v nroeram^.h eoriške srinrnaziie. Med temi spisi se nahaia znamen:ta študita: »Das Klima von Gorz«. Blažu Kocčmi tudi v leoi solčni Gorici ni hilo — obstanka. Koncem 1. 1858. ie odšel na srimTiazifo v Oloimiucu. kjer 1e izdai svote nrvo zemliepisno deln: »Grundzuee der Geoeraphie«. Ta imenitna kniiea ie Kocenu donesla mnoero hvale in čast» ziikai merodaini strokovniiaki so ?o označili kot moistrsko delo. Tudi znameniti zemliepisni DedaeoPi so io ueodno ocenili in hvalil/i kot metodično delo nrve vrste. To ie dalo Kocenu ime oravega strokovmaka-vesčaka na zemlieznanskem poliu. Kmalu nato te Kocen izdal in priobčil več zemltevidov in mali šolski Atlas. Vse ie b:lo od strokovniakov odobreno in s nohvalo ocenieno. Tem ooviodom ie vzbudil Kocen tudi v merodainih krogih veliko tx)zif>rnost in naučno ministrstvo mu ie oodelilo naslov — šolskeea svetntka To ie Kocena vzDodbuiialo k nadalinemu in vztramemu delovaniu. kaiti taiko odilik.ovaniie ie foilo za tačasno diobo nekai redkffa in oose.bneea. Kocen ie to svoie delo od izdaie do 'zdaie snoi^olnieval. In tako ie že dvanajsta izdaia zaeiedala beli dan in to Koc6nu v čast in hvalo. Vse Kocenove kniige in Atlasi so preorledni in natančni ter lahko čitliivi. a tudi nazorni. St:.eleriev »Atlas«. koie?a so orei v sredntih solah rabili. so kmalu opustili ko so nnišli v svet Kocenovi. Tako so vedno bdi rabili Kocenove kniige v ;rednfih šolah S tem se ie uresničilo ora^lo. da dobro blaeo se čim bolie uvažuie \n se fa tem več proda in razneča. Naš Slomšek ie msal. da ie dobra knikitra človeku naiholiši nrjiiateli. To se te nokazalo tudi pri Koc6novih kniieah. ki so se kot diobre kniiee naibnli vzHubile. zakai širile sn se novsod do naših §olah. Prei imenovaiie kniiffe: »Die Grundziige der Georraphie« ie izšlo 12 izdai. Kniiea ie obsep"9la deželno in državno znan^tvo. sneciielni zemiieiDis avstriisko-oerske monarbjie in staiistično zerodinyino te monarhlle. Še važneiše ie Kocenovo deloivanie v svrho kartocirafičnih del. koiim n'e oosvetil mnoeio truda in dela. lz vseea se zrcali Dlodnvito nieeovo delo v nrocvit zemlienisneea znanstva. Ta dsla so mu postavila krono slave kot učiteliu-učeniaku te stroke Radi neštetih vrlin v prospeh in proslavo našeea šolstva so Kocenovi soroiaki vzidali 16. oktobra 1889. v nieeovem rofstnerti kraiu spominsko ološčo. 'ki še dandanes časti moža-učeniaika in kartoerafa. Tri zvezde se svetiio na Šolskem svociu. ki značito naše tri sloven.slke učemiake m snisovatelie učn'h kniie: Vecra. Močnik Kocen. Kar sta veliala Veca in Močniik v matematičnem oziru. to velia Kocen v zem!ien;snem delavantu: Niesrova oosledniia kartoprafična izdaia broii 46 zemtievidbv Nip^ove kniitre «jo se rabile orinas inno^o in mnoeo let ter so šir,ile med na- rod omiko in iianredck. Smelo rečemo. da so redke one kniiee. ki bi se skozi oo^ stolettq izdaiale in rahile v naših šolah. kakor so bas Kocenove. Kocen ie učiteljeval dolgo let v CeItu. Liubliani. Gorici. Gradcu. Olomucu. liernalsu nri Dimaiii kter ie umd — §e razmeroma miad 1. 1871. Bolelial ie veČ časa na pliučih: 24. ianuaria so Efa pa naSli mrtvesra držečetra v rokah nefco kartoirrafično škico. Pokonali so ea na pokonališču v Hernalsu. Dne 24. t. m. smo tedai praznovali stoletnico Kocenoveea roistva. Glede «a to stoletnico ie že v 240. št. »Slov. Naroda« z dne 20. oktobra-1920 pisal Seveirin fban'e umirovlieni T>olkovnik v. Fridolin Kaiučič) ter nas ooozarial na delovanie moža-aičeniaka in strokovniaka. znaneža žiriam sveta — moža Slovenca.« Soomnimo se ob stoletnici tudi n» tec^a našeira imenitneea šolnika. Niem« na? veliak) besede našeea S:tn. Gretroirčiča: »Z>eubi pač minoeokai se v časov ttri. a velik blasTi čin živi vselei!« Večnaia paniiat!