542 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions je nek oč dog ajalo na V r hnišk em, ljubit elji Cank arja pa naj ne spr eg ledajo 460 str a - ni obsežneg a zbornik a, kjer bodo got o v o našli k aj no v eg a o v elik em ustv arjalcu. Olg a Pi v k Peter Omersel: Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2020, 171 str ani. P od okriljem Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje je leta 2020 iz šla knjig a z naslo - vom Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev . Na 171 str aneh in v štirih pog la vjih je a vt or mag. P et er Omersel pr edsta vil zanimi v o zgodbo r ak etarstv a na Celjsk em. Pri nastajanju knjige sta sodelo v ala tudi pionir celjskih r ak etarje v Alek sander K erst ein in dir ekt or Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje t er zgodo vinar dr . Borut Batagelj. Vizualna podoba knjige je izr edno pri v lačna, bog at o slik o vno in tabelarično opr emljena. Knj ig a, za k at er o je a vt or že dlje časa pr ed izidom zbir al gr adi v o, je ses ta v ljena iz tr eh delo v – kr onološk eg a pr eg leda delo v anja celjskih r ak etarje v , pr eg leda t ehničnih v sebin posameznih pr ojekt o v in dela z osebnimi spomini vidne jših celjskih r ak etarje v . S sist ematičnim pr eg ledom je br alcu po - dr obno pr eds ta v ljena zgodo vina celjskih r ak etarje v v se od začetk o v do danes. Na k oncu publik acije, v zadnjem pog la vju, je a vt or priložil gr afični in tabelarični pr eg led g la vnih amat erskih r ak et od leta 1962 do leta 2012, ki daje celotni po - dobi knjige pik o na i. P o u v odnih besedah soa vt orje v ozir oma soustv arjalce v knjige se zgodba celjskih r ak etarje v začne s kr onološkim pr eg ledom dog ajanja. P og la vje je r azde - ljeno na osem obdobij od leta 1961 do leta 2019. Prv o obdobje, 1961–1968, opi - suje začetk e t er prv e posk use sesta v ljanja in izstr elitv e malih r ak et . K ot najstniki in r ak etarski entuziasti, ki so se spopadali s takr at še nepopolnim sr ednješol - skim t ehniškim znanjem in pomanjk anjem str ok o vne lit er atur e, so r ak et e sesta - v ljali v dela vnici eneg a izmed prijat elje v . Prvi posk usi izstr elitv e malih r ak et niso prinesli uspeho v , k akršne si je sk upina želela. Ob njiho vih zgodnjih neuspehih je po Celju kr ožila šala, da celjski r ak etarji iščejo naft o, saj so r ak et e namest o v nebo polet ele v tla. Bolj k ot v modelarstv o so se celjski r ak etarji usmerjali v na - črt o v anje in izdela v o lastnih r ak etnih mot orje v . Kmalu so spoznali, da je ključ do uspeha v sk upinsk em delu in v multidisciplinarnem znanju v eč t ehničnih str ok. Z ustano vitvijo R ak etneg a kluba Celje leta 1963 se je začelo drugo obdobje r azv oja celjskih r ak etarje v (1963–1968), ki g a zaznamuje uspešna izstr elit e v ek speri - mentalne r ak et e AR S-1. Ist eg a leta po uspešni izstr elitvi AR S-1 je bila ustano v lje - na Astr ona vtična in r ak etna sek cija Celje, ki je delo v ala v okviru A er o kluba Celje. R deča nit dela in r azv oja celjskih r ak etarje v je postal pr ogr am r ak et SIRIJ, ki bi doseg le visok e sloje Zemljine atmosf er e. V elik uspeh je Astr ona vtični in r ak etni klub Celje doži v el leta 1968, k o mu je Sk upščina občine Celje podelila zlat o pla - k et o in nagr ado Sla v k a Šlandr a za naj v ečjo amat ersk o r ak et o, ki so jo izstr elili na F ruški gori v No v em Sadu ob zaključk u mednar odne r azsta v e K ozmos miru I v Beogr adu. T a uspeh je klubu prinesel prv e klubsk e pr ost or e in minimalno občin - sk o dotacijo, ki je omogočala vzdrže v anje in r azv oj r ak etarsk e deja vnosti. Celjski r ak etarji so med s v ojim klubskim delo v anjem sodelo v ali pri r aznih pr ojektih z industrijo in drugimi društvi. K onec šest desetih let sta zaznamo v ala po v ezo v a - nje in r eor g anizacija. Leta 1968 je Astr ona vtična in r ak etna sek cija postala samo - st ojni klub. K ot samost ojni klub so se začeli po v ezo v ati z društvi izv en slo v enskih meja. Odme vni uspehi so po vzr očili množična pridruže v anja znanstv enih insti - tucij in no vih člano v t er sodelo v anje z lok alnimi industrijskimi v elik ani, k ot so bili Cink arna Celje, EMO Celje, Libela Celje, Železarna Št or e ... Or g anizir ali so r az - 543 Letnik 43 (2020), št. 2 sta v e astr ona vtik e in r ak etne t ehnik e, sodelo v ali so s pr edsta vniki v ojašk eg a R a - k etneg a šolsk eg a centr a iz Batajnice, se udeleže v ali r ak etarskih r azsta v , k ongr e - so v in str ok o vnih sr ečanj v mednar odnem ok olju. Kljub v sem r eor g anizacijam, spr emembam imena, izgubi društv enih pr ost or o v je bila r deča nit delo v anja celj - skih r ak etarje v v es čas prisotna, tj. pr ogr am r ak et SIRIJ. Leta 1991 so minimalna občinsk a denarna sr edstv a k omaj zadost o v ala za pokritje osno vnih str ošk o v za delo v anje društv a. Društv o je po ukinitvi občinsk eg a financir anja f ormalno pr e - nehalo z delo v anjem, v endar so njego vi člani nadalje v ali z delo v anjem po s v ojih domo vih. Leta 2012 so celjski r ak etarji pr azno v ali 50-letnico s v ojeg a delo v anja in začeli zbir ati gr adi v o za knjigo, ki bi po vzela njiho v a prizade v anja za r azv oj r ak etarstv a na Celjsk em. Zbr ano slik o vno in filmsk o gr adi v o so pr edali Zgodo vin - sk emu ar hi vu Celje (f ond SI_ZA C/1615 Astr ona vtično in r ak etno društv o Celje), kjer je na v oljo zaint er esir anim r azisk o v alcem in v sem, ki jih r ak etarstv o zanima. V nadalje v anju knjige so pr edsta v ljeni v si r ak etni pr ogr ami po pr ojektih. O v sak em od petih r ak etnih pr ogr amo v (SIRIJ, P oštne r ak et e, V eg a, R ak et e pr oti t oči, Obr ambn e r ak et e) so pr edsta v ljeni zgodo vina nastajanja pr ojekta, k oncept r azv oja r ak et e, r ezultati posk uso v …, k ar je opr emljeno s t ehničnimi podatki in pr edsta v ljeno na tak šen način, da je r azumlji v o tudi laičnemu br alcu. Knjigo Želeli smo do zvezd; Zgodovina celjskih raketarjev spr emlja tudi r az - sta v a na pr ost em, ki je bila v mesecu sept embru na og led v sr edišču mesta Celje, pr ed no vim T ehno par k om, k ar je v elik poklon celjskim r ak etarjem za njiho v o v seži v ljenjsk o delo na podr očju r ak etarstv a. Anja Prša Janez Mlinar: Urbarji belopeškega gospostva (Thesaurus memoriae. Fontes; 14) (Novejši urbarji za Slovenijo; zv. 2) Ljubljana: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2018, 222 str ani. Janez Mlinar je v letu 2018 za izdajo pripr a vil kritično obja v o d v eh ur bar - je v gospostv a Bela peč iz let 1498 in 1636 t er se s t em priključil št e vilnim r azi - sk o v alcem, ki se v zadnjem času zanimajo za ur barialno gr adi v o. A vt or v u v odu poudarja t o po v ečano zanimanje, ki g a pripisuje deloma načrtnim e videntir a - njem ur barje v za celot en slo v enski pr ost or in obja v am v odnik o v , ki jih v zadnjem času izdajajo slo v enski ar hi vi, obenem pa z obja v o dopolnjuje monogr afijo Ur- barji na Slovenskem skozi čas , nastalo na t emelju pr edhodneg a simpozija Dolga zgodovina urbarjev , ki se je v pr ost orih ZR C S AZU od vijal v okt obru 2015. Ur barji k ot zgodo vinski vir imajo še danes v elik o v logo v r azisk a v ah go - spodarsk e, upr a vnopr a vne, demogr af sk e t er družbene in k ulturne zgodo vine. Oba belopešk a ur barja r azis k o v alcem sicer nista bila neznana, na k ar opozarja tudi a vt or sam. Ob t em poudari k ar nek aj r azlogo v za njuno kritično obja v o. Prvi r azlog je zagot o v o s v oje vrstna geogr af sk a in gospodarsk a leg a gospostv a Bela peč, ki se je r azlik o v ala od drugih kr anjskih gospost e v in gospost e v v šir - šem alp sk em pr ost oru. Gospostv o se je osamos v ojilo z izločitvijo iz gospostv a R ado v ljica šele v tridesetih letih 15. st oletja, t or ej dok aj pozno, geogr af sk o pa je bilo stisnjeno na se v eru med Kar a v ank e in na jugu med visok e Julijsk e Alpe. Pričak o v ali bi, da mu bo geogr af sk a ut esnjenost šk odo v ala, v endar mu ni, celo naspr otno, bila je njego v a v elik a pr ednost . Pr ek o ozemlja belopešk eg a gospo - stv a so namr eč t ekle g la vne tr go v sk e poti med F ur lanijo, K or ošk o in Gor enjsk o. Na r ok o so mu šla tudi bog ata nahajališča železo v e rude, k ar je v odilo v k oloni - zacijo t eg a odmaknjeneg a pr ost or a in r azcv et neagr arnih deja vnosti. V se t o je pog anjalo njego v r azv oj in ži v ljenje v eč st oletij.