IZHAJA VSAK ČETRTEK		
Naro Anina: ITALIJA	blr INOZEMSTVO	> Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-18, Tele! stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak v širokosti 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, trgovski, obttniSki oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Po	Letno | poiletBB	četrtletno
	10 40 ! 5 20 18-20 j 910 on 1690. Uradne mm visočine ©ne poslana, vabila samezni izvod SO	2-60 4’60 are ca kolone 80 cent., cent.
Trst, 27. decembra 1923. — Leto IV. - Štev. 194.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Kapitalistične države, celo tiste, v katerih je nekdaj prevladoval liberalizem in ateizem, se danes poslužujejo vere zato, da se rešijo pretečega pogina.
Proletariat ima tukaj vzgled, kake vrednosti je bilo svobodomiselstvo, v monopolu meičanskih krogov in kako ..nadstrankarska" je cerkvena ustanova.
SOUDARIZEM?
Razne cerkve imajo v velikih zgodovinskih dobah težko stališče. Kadar pritiskajo veliki dogodki z vso silo, se je treba odločiti na desno ali na levo. Srednje poti mi. Navadno gredo cerkve (mislimo s tem cerkvene hierarhije, vodilno duhovščino raznih veroizpovedi) s počasnim, svinčenim korakom skozi kritična razdobja. Ostajajo konservativne, to pomeni, skušajo vzdržati razmere take, kakršne so bile do -ča&a, ki z vso silo teži za izboljšanjem in ozdravljenjem vsega obstoječega. Tekom fraincoske revolucije vidimo, da se novemu «tretjemu« stanu (meščanstvu) upirata prvi in drugi stan, plemstvo in duhovščina, z vsemi močmi. Duhovščina je imela v francoski državi dovolj deleža na vladanju, zato je zvesto držala roko fevdalnim gospodarjem francoskega ljudstva.
Po prevratu ni bilo razmerje med cerkvijo in državo delj časa določeno, dokler ni Napoleon naposled tudi tega vpiaSanja rešil. Duhovščina se je z liberalno državo pobotala, cerkev je dala fevdalnemu plemstvu slovo ter je skušala dobiti tal v novem, meščanskem parlamentu.
Silno smešno je, da se je meščanstvo upiralo duhovščini v imenu liberalizma, svobodomiselstva in bo-gotajstva vse dotlej, dokler se je zdelo, da preti od cerkve, združene s plemstvom, kaka nevarnost novemu kapitalističnemu redu.- Kakor hitro je ta (nevarnost izginila, je izginil tudi strah kapitalistične države. Cer-kev je zopet, posebno s pomočjo lastnih velikih strank, posegla v politično življenje ter dobila v liberalni državi svoj delež ma moči in oblasti. Pri tem mi kapitalizem ničesar žrtvoval. Ohranil je državo v svoji pesti in izpeljal svoj gospodarski red tako, kakor je bil njegov namen. Odtrgo-val je «deliavcem in najemnikom« njih zaslužek kakor bi cerkve nikdar ne bile postavile socialnih pravil, ki so kapitalizmu naravnost nasprotne.
Višek zveze med kapitalom in cerkvijo, med vero in nevero, pa vidimo v današnjih p o z 110 k ap i ta 1 is t i 611 i h časih. Kapitalistična država je dospela v svojem razvoju do stopnjo, ki kaže popolno nezmožnost obstoječega gospodarskega reda, da bi zagotovil človeku vsakdanji kruta in dostojno življenje. Delavci mor« j a dohiti več zaslužka, srednji sloj je obubožal in bo še bolj, kmetje se zadolžu jejo in propadajo. Kapitalistični red izžema vedino širše plasti in jih tira v gospodarsko pogubo. S tem vštric gre tudi kulturno in moralno ugo-nabljanje vedno večjih krogov človeško družbe. Knjiga in šola sta luksus, boj za obstanek postaja tako trd, da korupcija divje napredu ;je, da se zločini strahovito množijo. Družba je bolna in temu je kriv gospodarski red, ma katerem je zgrajena vsa stavba «modcrnega» človeka.
Država, to ogromno orodje v službi obstoječegar reda, nima več drugega poklica kakor podaljšati življe nje nevzdržnim razmeram. To mi lahka nalaga, lcer je ni sile, ki bi mogla preprečiti končno zrušenje sistema, v katerem ogromna ve-čina človeštva ne bo mogla v doglednem času dihati in živeti. Kapital je sam sebi namen in državla je v službi te nesmiselnosti. Nikjer me vidimo več zakona, ki bi stremel za tem, da se dvigne blagostanje najpotrebnejših slojev. Vsak dan pa opazujemo, da se v imenu države vedno tesneje stiska vrv okrog vratu najbolj siromašnega delavca,, kmeta in uradnika. Vse to je danes'še mogoče, toda mogoče bo vedno manj.
Kapitalizem ve le eno, da je bilo baje v vseh čiasih življenje in snova nje človeštva zgrajeno na izkoriščanju delovnih slojev. Ne ve pa drag« resnice, da se je vsako izkoriščanje naposled zrušilo, ko je hotelo iztrgati izkoriščanemu poslednjo skorjico kruha.
Kapitalistična država se poslužuje danes, potem ko je po vsej črti podpirala in, širila brc zverstvo, s pomočjo vere rešiti načelo meizproshega 1 izkoriščanja. Z drugo besedo, kapital hoče z —- božjo pomočjo vzdržati amjnemoralinejši in človeštvu skrajno škodljiv gospodarski in politični red. V tem je višek ironijo.
Kako stališče pa zavzema cerkev ob tem pojavu ? V Rusiji se je vezala z državno silo in je s padcem carjev doživela svojo pokoro. Pri nas vidimo dvoje: na eni strani stik visokih cerkvenih krogov s kapitalom, ž njegovo krvavo reakcijo, ina drugi pa širok odpor širokih, cerkvi zvestih plasti proti neomejenemu vladanju kapitala. Ta odpor, ki se kaže posehno v »talij. ljudski stranki, ni
bil oh času nastopa fašistovske vlade tako razločen kakor sedaj. Takrat ni bilo v ljudski stranki (Par-tito popolare) tako jasne orientacije kakor danes. Reakcija je nastopila v imenu reda in blagostanja, zato je široka javnost pričakovala dejstev. Nihče ni mislil na to, da je kapitalistični red v svojih zadnjih posledicah vedno le barbarski, vsakemu blagostanju, napredku in kulturi nasproten sistem, ki že po svoji naravi ne more ustvariti blagostanja.
Hitro pa se je pokazalo, da je kapitalizem sam ..sebi zvest, da širi siromaštvo in vničuje široke plasti družbe. Živi le, če -nosi smrt. Reakcija je le potrdila, kar je hotela in še hoče izpodbiti : razredno nasprotje. V kapitalističnem redu ni mogoče blagostanje! drugih kot tistih, ki žive od izkoriščanja. Solidarizem, cerkveni nauk, da 'morejo vsi živeti srečno eden poleg drugega, je morda v vsaki družbi mogoč, le v kapitalistični ne. V istem času, ko so skušali visoki cerkveni krogi v Italiji doseči sporazum z reakcijo ter so žrtvovali voditelja ljudske stranke dom Sturza, so se široke množice ljudske stranke okrenile ma levo. So-
lidarizem je doživel v samem Parti-to popolare svoj polom, ker je nasprotje med gmotnim stanjem cerkvenih knezov in med siromašnimi vernimi množicami preveliko, da ne bi vplivalo na politično stremljenje konservativcev in naprednejših, kapitalizmu nasprotnih ljudovcev.
Kakor pogostokrat v zgodovini j 6 tudi v današnji reakcionarni dobi cerkev na strani takozvane oblasti neglede na to, kako je ta oblast pri-šla do veljave, če je danes z reakcijo, je s kapitalom, z družabnim redom, ki je skozi in skozi mekrščan-ski, poganski. Kapitalizem je v najhujšem nasprotju z vsem, kar je bistveno krščanskega. Don Sturzo je sam izjavil, da je običajno oboževanje domovine malikovalsko. Zato se jo moral umakniti iz ospredja. Mož pa ni padel,-politični inagon širokih vernih množic govori zanj vedno glasneje. S tem pa ne govori za solidarizem, ampak za protikapitalistič-no državo, ki jo moreta ustvariti le kmet in delavec. Sredi najhujše reakcije kapitala se žarno kaže nevz-držnost obstoječega gospodarskega reda. Morala ga bo pustiti pasti tudi cerkev, ki ga danes podpira ma škodo velikega in najboljšega dela ljudstva in v nasprotju z blagovestjem, ki je nekdaj s tako silo obvladalo duše ponižanih, da so šli zanj v smrt.
[in ma preti mm som
Govor sodruga Bordige
Razrednega boja ni več...
Tega mnenja je Mussolini. Rekel je, da ga ni ves in to zadostuje. Preteklo je več ko leto dni od dneva «zinage», in ker morajo fašistični voditelji vendar pokazati, da «delujejo» za ljudstvo, zato si morajo vedno zmisliti kaj novega? Na praktičen način so že mnogokrat pokazali, da «delajo». Ker pa mora biti vsaka praksa zgrajena na teoriji, tako o modrijani prišli do zaključka, da je treba postaviti temelj novi teoriji o »skupnih interesih vseh razredov«.
Vsled sklepa velikega fašistovskega sveta se je vršilo v Rimu zborovanje zastopnikov industrialcev in fašistov-skih strokovnih organizacij. Po zatrdilih veleumov v črnih srajcah, je bil to dogodek naravnost zgodovinske važnosti. Nič manj kakor pogreb razrednega boja in ob enem rojstni dan novega stvora: sodelovanja med razredi. V resnici pa je bilo to zborovanje tako klaverno in polno protislovij, da je vredno se s tem pobaviti.
Klaverno je bilo radi tega, ker v sedanjem času, ko razgoreva povsod plamen razrednega boja, da celo med tistimi, ki so organizirani v fašistov-skih sindikatih, se dobijo še ljudje, ki skušajo zanikati obstoj tega razrednega boja, skušajo privesti delavske množice v hlev mirnega sodelovanja med razredi.
Govor Mussolinija pa kar mrgoli takih protislovji, ki jih mora videti tudi slepec.
«Zmota marxizma — pravi Mussolini obstoji v misli, da obstajajo samo dva razreda. In se večja zmota Je misliti, da se ta dva razreda nahajata v trajnem nasprotju med seboj. Lahko obstoji nasprotje. Ono pa Je samo trenutno in ne sistematično.« Torej, medtem ko ta veleum trdi, da ne obstojata dva razreda in da je še manj res, da bi bilo med njimi nasprotje, priznava na drugi strani, du je to nasprotje, ampak da je le trenutno ...
In dalje :
«Sodelovanje je na potu : videlo se je, da obstoji meja za kapital, kakor tudi gotova moja za delo. Kapital ne more pod nevarnostjo, da se ugonobi, iti čez eno gotovo mejo...» — «ne moremo si dovoliti luksusa uganjati kaprice. Edinole dolga perioda socialnega miru nas bo postavila zopet na noge...» — ((treba je preprečiti vojno med razredi, kajti v notranjosti enega naroda ona vpliva razdirajoče...»
Nasprotje med enim in drugim razredom jo samo trenutno, pravi Mussolini. I11, da moro kapital iti s svojimi zahtevami le do gotove meje. Kor pa hoče- po navadi kapital prekoračiti to gotovo «mejo», nastane oni usodepolni «trenutek», ko se noče pustiti delavec izkoriščati. In tu je ravno razredni boj. Tega pa seveda Mussolini zanikuje 1
Seveda »o na tem «zgodovinskom» zborovanju padali šopki še drugih podobnih modrosti. In marsikatere take cvetko so tudi zelo močno dišale po ciničnosti.
Buržuozna država je eksponent meščanskega razreda; Mussolini pa pravi, da to ni res. Država je nad vsemi. In da je to ros> pričajo dejstva : protpkcije imovitih in nalaganje hremen delov nim slojem; oprostitev fašističnih morilcev in drakonske obsodbo delavcev itd. itd.
Nfft tem zborovanju pa so imeli glavno besedo industrijalci. Poslanec Banni je izpregovoril možate in jedrna-te besede. Lotil se je naravnost pravega
na
jedra. Smatral je umestno pustiti strani lupine. Govoril je tako :
«Naga naloga je, da čimbolj organiziramo nase skupno delovanje, s skupnim namenom, da pravično razdelimo profite. Pri razdeljevanju teh profitov smatram, da je umestno, misliti še na eno tretjo razdelitev, in to je tista, ki je namenjena za prihranek ...»
Benni je praktičen mož. Šel je preko Mussolinijevega filozofiranja naravnost stvari. «Potrebna je še tretja delitev profitov, za «prihranke». In to je pravo jedro, v kojem tiči kapitalistično izkoriščanje. Benni ni namreč' rekel, v kak žep da morajo iti ti prihranki. Ampak razume se, da morajo iti vedno v žep industrijalcev in veleposestnikov. To pa zato, ker so oni «cvet naroda«, ker «znajoi organizirati produkcijo« in temu podobno.
Zborovanje je prišlo do zaključka, da je treba skupno organizirati delavce in delodajalce.
Seveda z namenom pravične razdelitve profitov. Na kak način, je jasno povedal Benni.
In sedaj spimo mirno, ker — razrednega boja ... ni več 1
Odpuščanje železničarjev. — Da
se čimbolj utrdi «sodelovanje razredov« in, da pride do toliko zaželje-nega socialnega pomirjenja, je visoki komisar z.a železnice, posl. Torre, podpisal dekret, na podlagi katerega se ima odpustiti 1200 železničarjev. V najkrajšem času bodo odpuščeni še drugi, tako da bo doseženo predvideno število 45.000 brezposelnih.
Plačilna vrednost črvonca
Ott. 1. decembra 1922 se plačuje v Rusiji razen s papirnatimi rublji tudi 7. zlatimi bankovci (t. j. bankovci, ki so kriti z zlato vrednostjo). Na celem denarnem obtoku znaSajo ti bankovci že dve tretjini. Ko je bila ta zlata enota — črvonec — izvedena, je znašala 118 mil. sovjetskih ruuljev, 1. marca 240, 1. septembra pa že 2.0.>C mil. rubljev. Vrednost se je torej že v prvih osmih mesecih dvignila lin 20j milijon kratno, oziroma se je povečala za IV,T%. Blagovna vrednost črvonca je po vseruskem trgovskem indeksu precej stabilna. 1. decembra 1922. je znašala 7 92, 1. maja letos 8.(18, 1. septembra 0.12. Njegova b’a-govna vrednost je višja kot dolarjeva: 1. aprila je zlat desetrubeljski novec preku sil dolar za 23%. 1. junija za 22%.
Nemški kapitalistični finančniki bi radi rešili razpadajoče gospodarstvo s tem, cla bi uvedli po ruskem vzgledu dvojno denarno vrednost. Toda nemškemu gospodarstvu bo pomagalo na noge samo uni cen j e gospodarskih saboterjev, uničenje, kapitalizma, kakor se je to zgodilo \ Rusiji.
SPOROČILA POTOM BREZŽIČNEGA BR-ZOJAVA S SEVERNEGA TEČAJA. -Opazovnlišče v Bratislavi je sprejelo ra diograflčno sporočilo z ladje «Maud», ki plove v severnem morju, med Alasko in Spitzbergom, na kateri se nahaja Admund-senova polarna ekspedicija. Iz poročil je razvidno, da vlada v onih krajih tempera tura SO-^iO stopinj pod ničlo. *»
Dvajsetletnica ruske revolucije, —
Na svojem zadnjem zborovanju, je odbor za izdajo «Zgodovine Komunistične stranke« sklonil, da se imajo objaviti vsi dokumenti, ki se nanašajo ma, prvo revolucijo. Tako proslavljajo ruski sodrugi obletnico tistih dni, ko se je ruski proletariat dvignil proti carističnemu tiranstvu.
(Nadaljevanje.)
Bordiga: Propaganda je za nas sredstvo potom katerega širimo med delavstvo naše mnenje o vsakokratnem političnem položaju, ki se v njem nahajamo in je naravno, da skušamo razširiti tako naše mnenje med najširše plasti javnosti. Zato nam je všeč ako pri tem prekoračimo meje našega časopisja. Ni čuda torej, da smo bili hvaležni notranjemu ministrstvu kadar je potom komunikeja razširil znani moskovski protifašistični oklic. Na ta način je notranje ministrstvo razširilo našo misel. In če tudi se je v komunikeju, enako kakor v obtožnici, skušalo dopovedati, da je oklic nekaj groznega, smo prepričani, da se je dobilo med čitatelji koga, ki je imel . priložnost konšfatirati, da so oklic sestavili možje, ki so imeli pogum povedati nekatere, resnice, ki jih mnogi vidijo in čutijo pa se le poedinci ojunačijo, da jih spregovorijo.
Propagando delamo torej ob belem dnevu. Pač skušamo organizacijo naše stranke prikriti*zato, da zagotovimo njen obstoj, toda glede propagande nam je ležeče na tem, da jo razširimo kolikor je največ mogoče. Vsi oklici in vsa sporočila, ki ste jih morda dobili v uradu naše stranke so do pičice enaki oklicom in sporočilom, ki smo jih objavili v obliki komunističnih manifestov in v obliki govorov, ki so bili spregovorjeni v državnem zboru, na strankinih sestankih in na shodih. Naša propaganda je vedno in povsod ena in ista. Mehanizem propagande ni sestavljen iz ožjega strankinega dela marveč je stranka vsa v celoti. Mi, ki smo vodilni elementi, ki smo bili člani strankinega vodilnega organa, nismo v stanu povedati kaj novega o propagandi. Direktive za propagando je določil strankin kongres, so jih toraj določili vsi člani in so zato vsi člani zanje odgovorni. Propaganda, ki jo vrši naša stranka, najsi je pripravna ali ne, da naščuva ljudi na odpor in na revolucijo, je dejanje v kojem se manifestira volja vseh strankinih pristašev, ki so pa izvršitev tega dejanja izročili vodilnim elementom, Ti vodilni elementi skušajo, da z najboljšimi sredstvi izvrše dano jim nalogo in da dosežejo naj večji uspeh. Nikakor se jim pa ne sanja, da bi določali propagandi tajne direktive in da bi za to pripravljali posebne sodruge naj vrše tako posebno propagando. Taki sodrugi bi se pregrešili zoper sklepe strankinih kongresov.
Predsednik: Oprostite, namen te propagande' je bil podžitgati razredno sovraštvo, ščuviati ljudi naj se ne pokore zakonu — glej brošuro «ai co-seritti« («novinclem» namreč vojaškim) — in je imela namen razrušiti državno oblast. Na to morate odgovoriti.
Bordiga : Se mi zdi, da bi oškodoval svoj položaj ako bi odgovarjal na to. Nismo obdolženi zločina, ki je omenjen v § 247 marveč zločina, ki je omenjen v § 251. Na ta način bi se nas moralo kaznovati tudi ako bi bili mi osnovali le tako organizacijo ne, da bi bili vršili propagando. Jaz pa izjavljam ne le, da nismo izvršili zločinov radi katerih nismo zatoženi, izjavljam še nekaj več:	pravim
namreč, da nismo zašli niti v položaj kakor je omenjen v § 251. t. j. nismo osnovali niti take namišljene organizacije.
Predsednik : Vi torej tajite obstanek take organizacije.
Bordiga: Seveda, tajim obstanek take organizacije in pravim, da taka organizacija nima pomena, da bi obstajala. Tajim logično možnost take hipoteze. Vprašate me ali so bili nameni naše propagande res taki : Odgovorim, da dejanje o katerem se nam govori, ako bi bilo izvršeno bi kršilo omenjeni člen zakonika. Lahko govorimo ali smo zašli ali ne v tak položaj tudi mi,# toda namene, ki jih naša stranka hoče doseči določamo mi in ne trpimo tujih primesi.
Pravite, da netimo razredno sovraštvo in razredni boj. Ni res, mi ho čemo le zagotoviti proletariatu zrna go in sicer z vsemi sredstvi, tudi ako bi morali zato kršiti zakone. Naš namen pa ni zabava o kršenju zakonov.
Očitate nam, da smo hoteli in da hočemo kaliti javni mir in red. Ni res 1 Naš namen je pač doseči, da iz sedanjega režima nereda in krivice zraste boljši družabni red. Ako je treba v dosego tega našega namona stopiti v boj s zakoni, sprejmemo mi tudi tak boj enako kakor so to sto rili pred letom dni fašisti, ki so ho
sredstvi
teli priti na vlado z vsemi tudi protizakonitimi.
Ako mi vi, gospod predsednik, očitate, da proslavljamo dejanja, ki so po zakonu kazniva, odgovarjam jaz, da je haš tako proslavljanje naš namen. Bilo bi preveč otročje.
Predsednik : Kaj pa menite o ^čuvanju vojakov naj ne ubogajo svojih predpostavljenih ? kaj pravite o zaničevanju vojaštva ?
Bordiga : Mi nismo nikdar zaničevali vojaštva, ker bi tako zaničevali proletarce ki vojaštvo sestavljajo.
Predsednik: Toda delo proti predpostavljenim ? ščuvalo se je vojake naj ne ubogajo predpostavljenih.
Bordiga : Nikdar se še njsmo nahajali V položaju, da bi bili to storili. Posledice vojaške nepokorščine so zares tako resne da se lahko zgodi, da bomo dali mi v gotovem slučaju nalogo vojakom naj bodo nepokorni, Toda to le tedaj ako bi kazalo, da postane konflikt splošen. Ali mi nismo tako inajivni, da bi danes vabili uboge vojake naj bodo predpostavljenim nepokorni. Obratno smo vojakom rekli naj ostanejo na svojem mestu in naj bodo pridni, da si pridobe ono tehnično sposobnost, ki jo bodo jutri lahko uporabili v prid proletariatu. Ni res torej, da smo mi vabili vojake naj bodo nepokorni; res je pa da v gotovem trenotku bomo mi prisiljeni dati tudi tako vabilo.
Predsednik : To se bo zgodilo v bodočnosti. Nadejamo so da ne bova tega doživela ne jaz ne vi
Bordiga : Ponovim torej ; Nismo se pregrešili proti zakonu, ki kaznuje one, ki organizirajo zločinska udruženja. V naši stranki ni prostora za tako tajno udruženje in jaz vprašam naj se mi dokaže, da tako udruženje obstoji. Pravim, da bi bilo neumno in otročje ako bi mi ustvarjali v naši stranki nepotrebne organizme samo zato, da pridemo v konflikt s zakoni. Mi interno ves interes na tem, da pri delu, ki ga vršimo uporabimo vse pravice itn vse možnosti, ki nam jih. nudijo zakoni. Pri tem pa smo tudi pripravljeni trpeti vse posledice našega delovanja. Priincipijelno se pa ne bomo dajali zapirati brez potrebe zakaj, ako nas pozapro vse, bi šla stranka rakom žvižgat.
Predsednik : Skušajte zaključiti.
Bordiga : -Poleg vsega tega se skuša tudi dokazovati, da sem jaz agent tujcev. Nadejam se, da mi bo gospod predsednik povedal glede katerih natančnih dejanj sem tozadevno obdolžen ?
Predsednik: Tega vam sedaj ne morem povedati.
Bordiga: Tedaj skušajmo priti do zaključka.
(Konec prihodnjič.)
■     ........................
Finančni program, novega poljske, ga ministerstva se približuje finančnim programom vseh tistih dežel, katerih gospodarstvo je bilo uničeno vsled svetovne vojne. Ti programi so znani. Njih poglavitna oporna točka je zvišanje davkov. — Finančni minister Gratoski je predložil svoj program, na podlagi katerega je treba, «da se vpostavi narodno gospodarstvo«. znatno zvišati davke.
Beli teror na Bolgarskem
Reichenberški «Vorwarts» prinaša nekaj naknadnih vesti o belem terorju na Bolgarskem. V tem poročilu nam je jasno razvidno, kako zločinsko je preganjala »demokratična« bolgarska vlada uporne komuniste in kmete in tudi tedaj, ko takozvani državni oziri tega niso opravičevali.
«Vonvarts» pravi, da je poročilo posneto po dokumentiranem zapisniku v neke preiskave. Evo vam dobesedni prevod.
Dve mesti pod topniškim ognjem.
1.) Delj časa potem, ko so uporniki zapustili mesti Ferdinandovo in Berkovi-ce, so si vladne eete izmislile da napravijo kazenski pohod (kakršne so okusili tudi naši kraji, op. ured.). Na vladni ukaz ste bili obe mesti več ur zaporedoma pod neprestanim ognjem iz topov strojnic. Na ta način so bile porušene ali zažgane skoro vse hiše in mnogo žen in otrok ubitih. Po tej predpripravi so vdrle v mesto Wranglove tolpe in fašistične čete, ter oropale vse hiše in trgovine, katere ni uničilo obstreljevanje. Tistj dolavci in kmetje, ki so še ostali v mestu — dasi jih je bilo, v resnici, jako malo — so jih zdivjane tolpa privezale k avtomobilonv katere so potem spustili v tek in varile tako dolgo po mestu, dokler niso one revne žrtve izdahnile.
V Ferdinandovem je vdrl oddelek kazenske ekspedicije v tamošnjo bolnico in ni umoril, samo, vse ranjence ampak tudi zdravnika, dr. Bocow-a, kaplana Jusno\v-a in celo dve šestanajstletni strežnici, Vero Damjanovo in Katico Spasovo. Dalje je isti oddelek pobral po raznih hišah vse otroke ubeglih revolucionarjev, jih peljal uklenjene izven mesta in jih tam umoril. Bilo jih je 150!
2.) Takoj, ko je vlada udusila ustajo, je dala razdeljevati letake, v katerih je obljubljala, da bodo pomiloščeni vsi oni revolucionarci, ki se bodo prostovoljno podali. Mnoge so tako zvabili na limanice in jih potem na javnih trgih postrelili.
3.) Vasilij Monor, stotnik Wranglov-cev, je zasedel vasice okrog Ferdinandovega, Mnogo jih je dal zažgati in mnogo njunih prebivalcev pomoriti. V Prevali in Horniluki je zbral 22 kmetov, kateri se vstaje sploh udeležili niso in jih dal ustreliti. V Ciprovcah jih je dal ustreliti 35, na Vlaskem pa 13, in vsi ti so se bili prostovoljno podali.
4.) V Zeleznaku so učitelja Koncova in tri kmete tako dolgo tepli, da so se onesvestili in jih nato razmesarili. Major Ivanov, macedonski nacionalist, je dal najprej delj časa obstreljevati občini Lopušno in Sotočno, nato vkorakal v I.opušno, zbral vse moške, vzel izmed njih 12 in te dal postreliti. Ostale je dal zapreti in jih na najgroznejši način trpinčil, tako, da jih ja šest umrlo.
Do tal porušene vasi
5.) Popolnoma porušene so bile vasi I.ula, Rocena, Biolonika in Leheovo. Prebivalci so bili grozno trpinčeni in mnogo jih je bilo ubitih.
6.) V Ciprovcah so ubili triletno deklico Marijo Zvjetkovo, v hipu, ko je hotela zbežati s svojo materjo.
7.) V okrožjih Ferdinandovega, Berko-vic, Loma, Nove-Zagore in mnogo drugih krajih so vladne čete pomorile ranjence in ujetnike, po%ilile in mučile žene.	%
8.) V Starizagori je bil umorjen Dr. Soilov edino zato, ker je bil po prepričanju komunist.
9.) V Ihtimanu so bili umorjeni župan in dve učiteljici, ker so bili komunisti.
10.) V Burgasu je bilo naloženih 300 delavcev na plav, katerega so pognali na sredo reke.. Delavce so s strojnicami obstreljevali dokler niso vse ubili.
Strašni prizori
11.) V dolini Urovne so bili umorjeni vsi uporniki, ki so se predali. Poznejo se je vdobilo na tem mestu 400 strašno posekanih trupel.
12.) V Brezovem so udrle vladne čete v stanovanje komunističnega poslanca Stankova, ga zvezali in mu posilili ženo v njegovi prisotnosti. Nato so ga vlekli v vojašnico in ga mučili, dokler ni umrl. V isti občini je bilo aretiranih 300 kmetov in trpinčenih tako, da jih je polovico umrlo.
13.) Družina kmetskega poslanca Ra-radzova je bila trpinčena tako, da štiri-
14.) 65-letnega kmetskega poslanca Ivana Parvanas so aretirali skupno s petimi drugimi kmeti, mu odrezali nos,
{šesa, roke in noge, katere so metali sem v hrano. Vse to se je dogajalo pred občinstvom, ki je bilo primorano prisostvovati barbarskemu mučenju. Ko je revni starček umiral, mu je dal častnik, ki je poveljeval ekspekucijo brco in zahteval naj zakliče «Doli s diktaturo, živela demokracija.«
ostalih pet kmetov so na mestu u-strelili.
15.) V Grosinovem so aretirale vladne čete 40 kmetov, ki se vstaje niso udeležili. Postavili so žrtve v vrsto enega za drugim in jih ustrelili. V vrsto so jih postavili, da vidijo skozi koliko trupol prodre svinčenka !
16.) V Robčenovem so bili ustreljeni župan in 9 kmetov, med temi tudi 73 letni starček.
17.) V Robčenovem, Kazanliku in Pa-zardžiku so bile ustreljene stotine delavcev in kmetov, edino radi tega, ker so bili ovadjeni, da so komunisti ali organizirani v sindikatih.
18.) Župnik Andrej Ignatov iz Pravo-slavega, eden izmed načelnikov ustaje je bil aretiran v njegovem selu in peljati na morišče kjer so bili zbrani vsi vaščani. Župnik je korakal mimo in neustrašeno do vislic. Tu se je ustavil in imel navdušen goVor ljudstvu, ki je ginjenosti jokalo. Častnik, ki je opravljal posel krvnika, mu je skušal vreči zanjko okoli vratu, a zanjka mu je padla iz rok, nakar ga je župnik nagovoril s temi besedami: ~
«Čemu se treseš, irvnik ljudstva ? Ali te peče mogočo zadnja trohica tvoje vesti ?»
Obrnivši se nato na vaške bogatine : nik, ki je poveljeval eksekucijo brco in ne veselite. Vas raj bo kmalu pri kraju.«
Bile so to njegove zadnje besede. Njegovo truplo je moralo viseti pet dni na vislicah.
pridobivali novih naročnikov, ga bo. do podpirali z izrednimi prispevki.
Naročnina za „Delo“ za leto 1924 stane:
za Italijo :
Celoletno....................L.	10.40
Polletno......................„	5.20
^Četrtletno...................„	2.60
Za inozemstvo:
Celoletno.....................L	18.20
Polletno......................„	9.10
Četrtletno......................„4.60
SODRUGI, SOMIŠLJENIKU
Pri obnovitvi naročnine bodite toč. ni, ker pomislite, da se mora list bo. riti z velikimi gmotnimi težkočami. Vsak zaveden naročnik naj si torej zapomni, kedaj mn poteče naročni-
Glasilo slovenskega in hrvatskega razrednozavednega proletariata Ju. lijske krajine bo stopilo, z novim le. tom, v peto leto svojega življenja.
Marsikaj se je spremenilo tekom te. ga časa. Poleg sprememb na politič. nem in gospodarskem polju, tu in drugod, je* nastala tudi izpremcmba v življenju našega lista, ki mora vsled razmer, izhajati v zmanjšani obliki.
6e se je marsikaj izpremenilo, je pa tudi neizpodbitna resnica, da je nekaj vendarle ostalo, in to je goreče hrepenenje delovnih mas po svobodi, po boljšem življenju. To hrepenenje je ostalo živo, ker je ostalo živo ne. spravljivo nasprotstvo med izkori. ščanim in izkoriščevalcem, ker živi dalje, čeprav tlije, liki žerjavici pod na in naj pošlje znesek vsaj takoj ko
pepelom, v nekaterih deželah, raz. redni boj.
Neugasljivo hrepenenje izkorišča, nih po končni osvoboditvi je gonilna sila, ki vodi brezpravno rajo k zanimanju za svoje koristi.
V tem pa mu je kažipot njegovo ča. sopisje.
Radi tega pa bodo vsi tisti, ki so sprejemali z veseljem stroj časopis, ostali zvesti njenm, ker bodo ostali zvesti svojemu razredu. In radi tega bodo redno čitali «Delo», se bodo tu. di v nadalje naročali nanj, mu bodo
poteče rok, če že ne more poprej.
Nadalje naj sodrugi in somišljeni. ki obrnejo pozornost tudi na tiste, ki se morajo radi razmer preseliti v tu. jino. Take naj vspodbudijo, da se tu. di v tujini naročijo na «Delo».
DELAVCI IN KMETJE 1
Razredni časopis «Delo» usmerjuje na pravo pot vaše hrepenjenje po prostosti, on vam je kažipot, on vam je svetilo v sedanji temi suženjstva.
Podpirajte ga 1
UPRAVNIŠTVO.
Vozel evropskih znamenitosti se stiska Dol j in bolj. Mesto rta l.i se notranji gospodarski položaj zboljšal, se slabša od dneva do dneva.
Poglavitni činitelji revolucije de. lujojo neprestano. S tem, la je nem ški proletariat zgubil svojo posled njo iluzijo, si je pridobil moči. Mili. joni iin milj oni delavcev razumevajo danes to, kaj' je včeraj razumeval U' oirf? j en i krog izbranih elementov. To je, da je končni boj mogoč, kljub in proti kontrarevolucionarnim voditeljem socialdemokracije, da so desničarski socialdemokrati fni voditelji najbolj škodljivi agentje buržuazne protij'evolucije in da srt levičarski izpopolnilo prvih.
Težko je prorokovati, koliko časa bo potrebno, z/ato da si bodo mase osvojile izkušnje teh zadnjih, časov. Ampak kriza je toliko zrela, da se dogodki razvijajo z vrtoglavo naglico. (Konec prihodnjič.)
G. Zinovjev.
Velika izkušnja
Nemška revolucija je stopila, v svojo pooj štreno fazo. Po štrajku, meseca avgusta 1923. leta, je izginila vsaka nacLa v mimo rešitev krize. V nemških delavcih pa je ostajala še ena iluzija. Upali so namreč, da bi bili levičarski socialdemokratje z njimi, na isti strani barikade, proti buržuaziji. Dogodki pa, ki so se odigravali ,v zadnjih časilj^o popolnoma razpršili to poslednjo iluzijo.
Vplivali so zelo poučljivo, na mar s i katerega.
Fašist Kahr okupira Bavarsko.
Na kak način pa reagira oficielna socialdemokracija
S tem, da izroči ostala Nemčijo diktaturi generalov. V pogledu Saksonske pa, je nje taktika drugačna.
Je prva državia, v kateri so uspeli delavci sesMviti, kljub velikanskim težkočam, eno delavsko vlado. Socialdemokrat Ebert pa da polnomočje prvemu meščanskemu ministru StresemJannu, in generalu Miil-lerju, da postopata proti tej delavski vladi. Gesler, sedeč ob strani socialdemokratov v koalicijski vladi, zbere 60.000 mož državne hrambe in jih vrže proti Saksonski. Predsednik berlinskih železničarski strokovnih organizacij, Scheffel, zahteva da se čete ne pošljejo proti Saksonski, marveč proti Bavarski in podvzamt-vse kar je potrebno v to, da se dela čim manj zaprek pri transporti ra-nju i stilu.
In le potem, ko se čete že nahajajo na Saksonskem, ko stiskajo z njihovimi pestmi grlo saških delavcev, se socialdemokratje Dittmamn in Hilferding pogajajo s socialdemokratom Zeignerjem.
Dne 21, oktobra, na kongresu tvor-niških svetov v Chemnitzu, predvidevajo komunisti napad, ki se pripravlja in predlagajo proglasitev splošne stavke. Levičarski socialdemokratje, pod vodstvom samega Zeignerja so ta predlog odbili in pripravili pot generalu Von Seektu. <
Kadar je bil zločin izvršen, kadar so bili delavski ministri pregnani, sta socialdemokrat Fellisch in stari birokrat Lipinski zasedla mesto Zeignerja, na čelo nove vlade.
Ko so ogorčeni delavci poslali svoje delegacije narodnemu svetu sindikatov, jih je Leiport, ravmotako socialdemokrat, sprejel zelo ljubeznivo ter jim pojasnil, da strokovne organizacije sc ne morejo vmešavati v politiko (podpiranje Stresemanna in fašiste pa gotovo ni uganjanje politike.)
Ko je berlinska socialdemokratič-na federacija zahtevala, da naj glasilo «Vorw&rts» preneha biti žolto ter naj postane rdeče, so se desničarski in levičarski soc i al d emok r at i čn i vo-
ditelji zbrali in prišli do tega pametnega sklepa : «Zjutranja izdlaja lista bo, kakor doslej, urejevana od desničarjev, večerna pa od levičarjev!« Z drugimi besedami povedano: strankino glasilo bo zjutraj podpiralo, brez pridržkov, buržuazijo in reakcionarne generale, zvečer pa jih bo podpiralo s pridržki.
Delavci v Hamburgu so se borili junaško. Veliko število 'socialdemo-kratičnih delavcev se je postavilo proti buržuaziji, z*ravno taknim pogumom kakor komunistični delavci.
Socialdemokratični voditelji, pa ;•*. pomagali protirevoluciji, zato da je udušila v krvi to gibanje. Socialdt mokratični predsednik Ebert je izrekel svoje čestitke policiji in ravnota-ko so storili hamburški socialdemo-knatje. Ali je mogoče zahtevati jasnejših dokazov ?
Ebert, Noske, Wels, Severing, Zeig-ner, Paul Levi, Crispien, Rosenfeld, Fellisch, Leiport, Lipinski .., Izberite si kogar hočete. Prekrasna galerija, prekrasno razdelitev dela!
Ni ga bilo še tako ogiabnega izdajstva napram mednarodnemu proletariatu.
Eden izmed poglavitnih problemov, glede katerega si niso vsi edi-ni, jo vprašanje našega stališča napram socialdemokraciji, posebno pa glede njene takozvane levice.
Prisostvujemo dnevno opetovanim izdajstvom gospodov socialdemokratov (bolgarski in nemški vzgled) in kljub temu nadaljujemo, da smatramo socialdemokracijo - vsled duševne lenobo - kot eno delavsko stranko. Se nismo Še prepričali o njenem protirevolucionarnem bistvu. Predstoječi vzgled pa bo zadostoval, da bodo nemški komunisti ozdravili od vseh iluzij.
Največji del delovskega razreda se ni še udeležil boi^Milijoni proletarsko armade nisPSe pričeli sukati orožja. Edinole sedaj čuti masa, da se mora oborožiti. Odločilni boji so bili odgodjeni le aa čas, ampak so neizbežni. Čimbolj se bo masa tekom te periode osvobojevala od iluzij, tem boliše bo, za revolucijo. Po-glavitnejši politični cilj je, da se za vedno odpravi vpliv socialdemokracije, toliko desničarske kolikor levičarske, kakor tudi, da se pripravlja pot zmagi revolucije.
Socialdemokracija je predhodnica fašizma. Ona mu je dala orožje v roke, da je potem pobijal na stotine in stotine delavcev v poglavitnih proletarskih središčih. Nemčija pa ni Italija. Nemški fašizem ni sposoben, tudi s ponrojljo socialdemokracije ne, da bi rešil najbolj pereča vprašanja, pred katerimi se nahaja Nemčija.
Vera in Narcizem
Proizvajalni proces in ne volja božanstva, igra v človeški družbi že od pradavnih časov odločujočo ufogo. .Na razvoju materialnih dobrin, sloni tudi duševni razvoj človeštva, liloga, ki jo igra človek v proizvajalnem procesu, opredeljuje tudi njegovo ulogo v družbi. Kdor ni delal s krampom, ta 'se je v vseh časih pečal s pustolovstvom, politiko, umetnostjo, ali pa je razglabljal skrivnosti božanstva.
Poznavanje proizvajalnega procesa in poznavanje uloge, ki jo igra d#lo v njem, v tem tiči ključ do spoznavanja realnih odnošajev ljudi med seboj. V' vseh dobah zgodovine so določavale materialne dobrine socialne odnošaje človeštva, pa naj so se ti tudi priSHvali pod verske, narodne ali druge lepe zavese. Tudi v naši krščanski, kmečki družini se odloča o dotah in njivah po materialnem principu preko vseh lepih in čednih naukov krščanske ljubezni.
Kitko pa pozna delavec, namesto z ljubeznijo do bližnjega, potom produkcije pojm enakopravnosti in enakosti med seboj? Ni nam potreba poseči v historičen razvoj produkcije, dovolj je, če vzamemo sodobno produkcijo v razpravo.
Današnjemu proizvajalnemu procesu daje svoj pečat kapitalistična produkcija. V osebnem oziru je karakteristična po ^vojem razmera gospodarja do mezdnih delavcev oziroma hlapcev. Po svojem, rekli bi, tehničnem ustroju je pa, pri sodobnem razvoju družbe, edino zmiselna oblika produkcije, ker nam podaja tako socialno obliko dela, ki najlažje in najbolje izrabi vse pri,rodne in tehnične pridobitve dela: zemljo, vodo, elektriko, rude stroje itd. Naš mali producent si tu lahko enkrat za vselej zapomni, da takim socialnim o-blikam dela dolguje tudi on svojo eksistenco in ne morda svoji bedni a prevzetni verklariji.
Razmerje delavca do gospodarja! pa je razmerje izkoriščanega do izkoriščujočega. Mogočnost gospodarja-kapitalista se sestavlja iz delcev, ki so se delavcem iztrgali. Med gospodarjem in hlapcem ni enakosti, tudi ljubezni do bližnjega ne more biti. Za odpravo te neenakosti ne pomagajo nikaka idealna sredstva; zato je treba spoznanja in zavesti o materialnem izkoriščanju delavcev po gospodarjih in iz te zavesti izvajati neizprosen, razreden boj, ki se konča z odpravo — ne z ljubeznijo - gospodarskega razreda.
A tudi enakopravnost med delavci samimi, se komunistično ne da opredeliti po medsebojni ljubezni, ampak le po spoznanju f.--'-rx-'r)ad nos tl delavcev pri socialnem, produktivnem delu.
To delo imp. že od svojih početkov socialen značaj; ves njegov razvoj sloni le na socialni podlagi. V sodobni produkciji ne poznamo *le socialne delitve dela v raznovrstno kmečko in obrtno delo, ampak imamo to,socialno razvrščeno delo tudi po obliki socialno organizirano i v o-brti v obliki tovarn, radokopov itd., v kmetiji v obliki veleobratov. Le-te socialne oblike dela so, kakor smo že zgoraj o-menili, odločujoče za obstoj in razvoj človeške družbe. Ko govorimo v mačističnem smislu o delu, pride le tako delo v poštev. Nosltelj tega dela je pravi proletariat, ki ima v sebi predpogoje za novo gospodarsko in družabno uredbo.
Potom teh socialnih oblik delu, kjer se delo lahkotno meri le po delovnem času, prihaja proleturint do zavesti medsebojne enakosti. Ogromni produktivni činitelji prirode: solnce, voda, veter, elektrika, ter ogromni činitelji zgodovinskega dela v tehnični obliki strojev, kemije itd. mu rušijo
ilnzorično zavest o svoji osebni mogočnosti ter mu ustvarjajo novo socialno zavest o potrebi enakopravnosti in enakovrednosti delavcev-poedincev v teh socialnih produktivnih organizmih in dalje v dražbi sploh. Socialne oblike produkcije in socialne oblike konsuma, te so materialna osnova nove družite ki vsled svoje materialne opredeljenosti pomede vse predsodke o poštenosti in nepoštenosti, o značajih in neznačajih itd. in na podlagi, tega materialnega ogrodja ustvari nove odnošaje svobodnih, enakopravnih delavcev med seboj.
Delo v Mačističnem smislu ima, kakor produkti sami, gmotno podlago in obliko: kopanje*, zidanje itd. Marxizem zavrača sedanjo buržoazno delitev dela, v §lavoro del pensiero in lavoro del braccio». Izkoriščevalci vseh časov so se štulili med «la-voratori del pensiero!* In skoro se ne zavedajo kako past nastavljajo osvobojujo-čemu gibanju proletariata oni komunisti, ki opredeljujejo delo na ta ogaben, buržoazen način; taka delitev onečašča problem dela. To revizijo ne zahteva samo razredno stališče proletariata, ampak je tudi v fizičnem ustrojit človeškega organizma ute*'<>"— * z združitvijo «misli z 'delom* se rešijo ogromni miljoni iz duševne revščine in po drugi strani se prepreči duševno razkošje poedincev. Tudi ta moment pospeši zelo socialno enakost in vzajemnost delavcev.
Mačističen komunizem je brezverski; je amoralen v tem smislu, ker uči: da je naša življenska ekzistenca pogojena po čisto materialnih odnošajih in da marial-ni odnošaji produkieje, opredeljni predvsem po • socialni obliki dela, določajo naše družabne odnošaje kot moralne in e tične. Kokiko moralnih in etičnih mačkov, bi si prihranili naši zadrugarji, če bi se vsaj količkaj izmotali iz moralnih pred sodkov o poštenosti in značajnosti posameznih član m- >n bi zadružne produktivne organizme snovali bolj po materialnih, tehničnih principov socialnega dela! In kmet, ki bi izruval mejnik ob sosedovi njivi in s tem že spopolnil tehnično stran obdelovanja, bi napravil večji korak k ljubezni do »bližnjega, kakor ga je napravil z vsemi koraki do farških pridig skupaj 1
Mačizem in vera gresta narazen. Marxi-zem ni vprašanje vesti ali duše; marxi-zent je vprašanje — kruha, ki oblikuje našo vesi in dušo! Mačizem je v svojem temelju, nazorno rečeno, boj proletariata za pravilno razdelitev krampov tudi med buržoazijo in njene trabante, da sd ustvari materialno podlago za nove družabne, kulturne in moralne odnošaje.
lluski
Domače vesti.
Iz line linjev pii Sv. Mii
Nepričakovani shod - brez ovacij.
Niti od daleč si nismo mislili, da bomo tako kmalu obiskani, vsaj do Mussolinijevega obiska ne, ki je odložen do prihodnje spomladi. Ali prišlo je nepričakovano.
Ko je odžvižgalo poldne, nas so alarmirali in liajd pogledati, kaj se godi v livarni. Glej čudo ! Na stopnjicah de-lovodjeve pisarne stoji cela vrsta lepo rejenih in oblečenih gospodov,, ki prisostvujejo vlivanju ene veliko platforme za Diesel-ov motor. Med temi gospodi se nahaja, poleg mnogih komenda-torjev alla Segrč in Sacerdoti, tudi tržaški prefekt Crispo-Moncada in fa-šistovski poslanec Banelli, kateri jo po končanem delu izrabil priliko za svojo propagando.
Svoj govor prične s pozdravom na prefekta in navzočo gospodo, nakar se obrne na delavstvo, obljubljajoč razna dela, katera da bodo baje dobile našo tovarne, po zaslugi fašistov in njihovega vodje, Benito Mussolinija. Pri teh besedah so govornik oddahne, pričakujoč ovacij, katerih pa ni bilo. Nato je močno hvalil delavce in izvršena dela. Govornik sc je na vse mogoče načine pretegoval in mučil, z namenom da bi navdušil pričujoče delavce, kar se mu ni posrečilo. Govoril je od ladij, katere So zgradili delavci, da nosijo te ladje rut svojih jamborih belo-rdečo-zeleno zastavo, o krizah in raznih drugih stvareh. 7. vsem tem nas je hotel navdušiti a zaman. Med govorom jo celo zakričal «W. 1'ltalia«, misleč,* da bo vsaj s tem spravil navzoče do ginjonosti, ali zopet nič. Videč, da nič ne odpravi, je končal svoj govor. In da bi ne bil fljasko tako velik, so mu pričeli ploskati gospodje sami.
D. ANIN:
Štirje govori
IV.
tovir slovenskimi! proletarskemu IlliStvu;
Slovensko ilijaštvo se deli. kakor vsa naša družba, na dva točno opredeljena razreda: na buržoazijo in na proletarec. Navidezno, toda samo navidezno, izgleda to netočno, — kajti dijaštvo vobče Je še neposedujoče in ne izkorišča nikogar. Toda nesporno Je, da precejšen del slovenskega dijaštva izhaja iz kapitalističnega razreda, da ž njim čuti in da se ž njim identificira in napačno bi torej bilo, gledati na dijaštvo, kakor na enotno maso. Iz dijaštva. ki izhaja iz buržoazno-kapita-
listienega, razreda proletariat v splošnem ne bo dobil svojih pristašev, svojih intelektualnih delavcev. Od časa do časa se bo kak etično visoko stoječ, buržoazni dijak odcepil o/l svojega razreda in prešel na delavsko stran, toda to so izjeme, poleg tega pa so tudi te izjeme redkokdaj popolnoma zanesljive.
Na tej stvari prav nič ne izpremeni dejstvo, da Je bil Karl Marx sin advokata in Lenin sin plemiča. Nasproti tema dvema sijajnima zgodovinskima vzgledoma lahko navedemo cele legije protivzgledov. Zato pa se obračam v tem govoru samo do proletarskega dijaštva, zakaj samo ono me mora kot masa razumeti.
Proletarski dijak je pravi proletarec, zato je stal on v vseh časih, v vseh revolucijah ramo ob rami z delavcem na barikadi za politične svoboščine. Toda zabiti ne smemo pri 'tem na eno neizpodbitno resnico: ako je proletarski dijak res pravi proletarec, ni njegova pot proletarska
in odtodi žalostno dejstvo, da ostaja dijak v splošnem samo tako dolgo ruzrednoza-veden proletarec, dokler traja njegova učna, njegova dijaška doba. Dijak je torej prehodni proletarec.
Sola, ki jo pohaja naš dijak, je šola kapitalističnega razreda. Zadatek te šole ni, da vzgaja individualne intellgente, temveč, da odgaja uradnike, potrebno o-rodje kapitalistične buržoazlje, s pomočjo katerega ta vlada in pokorova delavce ln kmete, da jih more izrabljati v svoje go-spodurske namene. Pot skozi to Solo vodt direktno v kapitalistično družbo. Ko je dijak dovršil svoje študije, Izgubi svojo svobodo duševnega življenja: on .se mora ali podvreči volji sedanjega vladajočega razreda in pokoriti se njegovi komandi, ali pa nastopiti trnjevo pot neizprosnega boja proti njemu. V tem drugem slučaju se mora odreči vsem ugodnostim in vsem dobrotam, ki mu jih sicer nudi današnji družabni red in on ostane proletarec.
Ako pa se pokloni kapitalističnemu Ma-monu, tedaj mu ta stavi v izgled, da se bo po uradniški lestvi v gotovem številu let izvlekel Iz proletarstva jn postal ugleden član kapitalistične buržoazne družbe. Ne takoj, seveda! Po gotovi vrsti let Se-le, tedaj ko izgubi njegova indlvidualiteta vse robove ,ko bo popolnoma niveliran in izenačen z vsemi drugimi kapitalističnimi hlapci in ko je dal nepobiten dokaz brez pogojne pokorščine vladajočemu razredu.
Proletarski intelektualec, ki sicer ne dela s svojtm orodjem, v svoji pisarni, v svojem laboratoriju, in ki tudi ne izkorišča nikogar, ni pravi proletarec. Njemu Je odprta pot v vladajoči razred brez revolucije in v tem se razločuje od pravega delavskega proletarca, ki se mora izvleči iz svoje bede samo z zmago njegovega razredu nad današnjim vladnjočlm razre dom.
S tem je delavstvo tovarne zopet enkrat pokazalo svojo neomajno idejo. S svojim molkom je povedalo pričujočim gospodom in oblastvenikom, da oni nimajo nič kaj iskati med nami, ker so nase pijavke. In ros, tudi oni so razumeli. Vsaj sodilo se je lahko po tem, da je Sacerdoti pomignil z očesom voditelju tovarne, ing. De Mai, v tistem trenutku, ko je govornik pričakoval ovacij, pa jih ni bilo.
Gospodje! Mi in vi nimamo nič skupnega, čeravno vi in vasi hlapci, vedno in kjer Te morete, govorite o sodelovanju. Mi nismo nič drugega nego vaši sužnji. Med sužnjem in izkoriščevalcem pa ne more biti sprave, ne moro biti sodelovanja, ampak more biti le - boj ! In mi se bomo vedno proti vam borili, do končne zmage.
Še nekaj. «l’iecolo» piše, da je bilo navzoče vse delavstvo, kar je laž. Bilo nas je, da ali ne, komaj ena četrtina zaposlenih.
Radovednež.
RADI POMANJKANJA PROSTORA smo morali opustiti za takrat objavo dopisov in drugega gradiva.
Fašizem v inozemstvu 1
V Braziliji se je ustanovila fašistovska organizacija, ki si je nadela pompozno ime «Kri-žarji Brazilije*. Pravijo, da je ta organi, zacija navdabnienn no glavnih črtah italijanskega fašizma, kar je zelo verjetnd* Ti novi rešitelji domovine pravijo, da je njih ideal »privesti braziljansko republiko do večjega sijaja, združiti mladino, da se zanima za interese svoje dežele, za ekonomično in kulturno zboljšanje in, da doseže izrecno nacionalno civilizacijo*. Poročilo pravi nadalje, da se pripuščajo k tej organizaciji tudi tujci, ki so si pridobili tam domovinsko pravico, kakor tudi navadni prijatelji Brazilije.
Kakšen je »sijaj in fašistovska kultura imamo zadosti zgledov v evropskih deželah, predvsem pa v Italiji. Da se sprejemajo v take organizacije tudi »prijatelji Brazilije*; je tudi naravno. Fašizem ne gleda na narodnost,, ki je, kadar se gre za pobijanje delavcev, postranska stvar. Glavno je, da se -reši domovino*, to je kapitalizem, ki je mednaroden in mednarodna je tudi njegova obramba.
Izdajatelj :
I. O. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl. Gius. Bellone.
STAB. TIP. 3. SPAZZAL • TRIESTE.
(Dalje prihodnji.'
(DELAVSKE ZADRUGE)
I. in II. nadstr.
Bogata izbera:
Bombažasif gaftrdioe v poljubnih barvah ni po L 4.90 in 7.80 Mazasto blago, barve fantazija " . , .* m po L 6. - In 7.20
tisto volnonl gabardine 52$" m po L 10.90.20-in 22.50
Drap do Damo, iista volita, 130 cm visoko . ffi Od L 19. lil 21.90
tlslo volneno flanele.	°m	m po L12,-
jabo težke tlanele.
visoke
ita voln ,	__
novost, 140, cm visoke .
tisto volneni cbevlot. poljubnih barv, 140 cm visok . ID PO L 9,90
Velika partija volneniti rut
različnih velikosti, komad po L 11.50, 15.00 In 28.90
Volneni robci za na glavo po L 7.50
Potna ogrinjala in odeje, BT,Vi^ PO L 75.
Izvanradna prilika
Velika Is bera
Zepbir Jlsazia" :,v«*ka m po L 3.50 In ♦ •
Posteljne odeje, jemleno liste volna.
komad po L 49.—, 50.80 In 79.—
Blago Mufflon za golfe,[modernih barv
ZASTORI. PREGRINJALU, OBPOSTELJNE PREPROGE
Bloške srajce
iz tiskanega zephir a iu crčtonne-ja z dvema ovatuikoma vsaka
PO L 14.90
OGROMNA IZBERA
I moških, klobukov klobučevinami in volneni I od L 7.-, 9,90 in 12.90 iz dlake od L 19.90, 1 25.- in 35.* iz velour-ja, Črni in ostalih barv i L 18.- in 35.-rRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Nadaljuje se prodaja
najrazličnejših vrst obuvala
VELIKA IZBERA
moškega blaga
lUta volna, barvo enotna In tantaslja PALCTOT, • KRATKI SUKNJI, KOtUHI • POVRlNIKI.
Mulim lili ii liiiiit a lefti ii iilt
kaši oddelki so odprti od 9.-13 In od 15.19. Obiščite lih. Nikaka obveze za nakup.
utnnj.