Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 97-115 97 Interpretacija (antičnih) novčnih najdb. Metodologija - njene možnosti in pasti Peter KOS Izvleček Avtor pojasnjuje in s številnimi primeri ilustrira različne metode analitične primerjave gibanj zastopanosti antičnih novcev v denarnem obtoku. Namen članka je opozoriti na visoko stopnjo zanesljivosti tovrstne analize oziroma interpretacije novčnih najdb (posamičnih, zakladnih in grobnih), obenem pa opozarja tudi na možne pasti pri ne dovolj kritični interpretaciji. Na ta način izpostavlja pomen novčnih najdb kot primarnega zgodovinskega vira. Abstract The author explains and illustrates with a number of examples various methods of analytical comparison of variations in the appearance of Roman coins in monetary circulation. The aim of the article is to draw attention to the high level of reliability of this kind of analysis or interpretation of coin finds (individual, hoard and grave), and at the same time to draw attention also to possible pitfalls in inadequately critical interpretation. The importance of coin finds as a primary historical source is thus established. Numizmatična stroka v Sloveniji se je kljub svoji relativni mladosti1 zelo hitro postavila ob bok svetovni numizmatični znanosti in postala njen pomemben segment. Njena zasluga je bila sprva predvsem moderen in celovit pristop k publiciranju novčnih zakladnih najdb, saj se tedaj ni omejila samo na faktografijo, ampak je poleg sumarno predstavljenega kataloga najdbe, ki pa je kljub temu nudil vse zahtevane standardne podatke, reševala tudi relativne kronološke probleme, se lotevala analize delovanja posameznih imperialnih kovnic, zaporedja emisij, obenem pa je numizmatične najdbe dosledno izrabljala kot primaren hi- storičen vir.2 Precej kasneje, pa vendar relativno zgodaj glede na ostale evropske države, seje numizmatična stroka na Slovenskem zavedla, da so kot historičen vir še pomembnejše in izpovednejše posamične novčne najdbe s slovenskih arheoloških najdišč in se vključila v evropski projekt sistematičnega objavljanja vseh poznanih antičnih novčnih najdb s posameznih področij nekdanjega rimskega imperija. Te najdbe je kot ena prvih skušala tudi čimbolj celovito interpretirati.3 Tako se je slovenska numizmatika zelo zgodaj uvrstila v krog privržencev in zagovornikov tedaj razvijajočega se novega segmenta numizmatične ve- 1 Za začetek numizmatike kot moderne znanosti na Slovenskem štejem leto 1949, ko je bil v Narodnem muzeju prvič stalno nastavljen kustos specialist. Glej P. Kos v: Studia Numismatica Labacensia Alexandre) Jeločnik Oblata, Situla 28 (1988) 7-8. 2 Prim. A. Jeločnik, Najdba argenteusov zgodnje tetrarhije v Sisku, Situla 3 (1961); isti, Čenturska zakladna najdba folisov Maksencija in tetrarhije, Situla 12 (1973); isti, Emonska najdba Magnencijevih multiplih zlatnikov, Arh. vest. 19, 1968, 201-220 = Rev. Num. 1967, 246-251. Gotovo je prav to razlog, da so bile že prve slovenske znanstvene publikacije upoštevane v tedaj nastajajoči svetovni standardni literaturi, npr. C. H. V. Sutherland, The Roman Imperial Coinage, Vol. VI. From Diocletian's Reform to the Death of Maximums (London 1967); J. P. C. Kent, The Roman Imperial Coinage, Vol. VIII. The Family of Constantine (London 1981); P. Bastien, Le monnayage de Magnence (350-353) (Wetteren 1983). 3 P. Kos, Die Fundmiinzen der romischen Zeit in Slowenien, Bd. I in II (Berlin 1988); P. Kos, A. Šemrov, Die Fundmiinzen der romischen Zeit in Slowenien, Bd. Ill (Berlin 1995). Najdbe je interpretiral P. Kos, The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 BC-AD 1000, Situla 24 (1986). de, tako imenovane "Fundmiinzen-Numismatik", ki je bila pred kakšnim desetletjem v Evropi še v povojih, danes pa je že široko uveljavljena.4 Površen pregled slovenskih arheoloških publikacij po letu 1949 nasprotno pokaže, da domača arheološka stroka v nasprotju s stroko v tujini ni znala dovolj izrabiti izpovednosti novčnih najdb, do katerih se je dokopala s svojo metodo.5 Že med posameznimi arheološkimi izkopavanji je bilo neredko mogoče opaziti zanemarjanje in zato izrazito slabo dokumentiranje novčnih najdb/' Pri objavah seje arheološka stroka omejevala predvsem na sumarno naštevanje novcev, ki so jih odkrili med arheološkimi raziskovanji, pri obravnavanju starejših novčnih najdb pa je nekritično povzemala nekatere netočne ali nepravilne podatke oziroma jih je medsebojno še dodatno pomešala.7 Neizpodbitno dejstvo je, daje novec kronološko najbolj občutljiv arheološki artefakt, zato je tudi eden najvažnejših datacijskih elementov, seveda pod pogojem in s predpostavko, da so do vseh potankosti zabeleženi vsi njegovi najdiščni podatki in da je novec skrbno in optimalno opredeljen. Na tem mestu puščamo ob strani sicer prav tako izjemno važen pomen antičnih novčnih najdb za preučevanje tedanje denarne in posredno ekonomske zgodovine. Posamične novčne najdbe poleg tega natančno odražajo sočasni denarni obtok, preko njega pa tudi poselitev (življenje) na posamezni lokaliteti, kjer so prebivalci med vsakodnevnimi opravili izgubljali tudi denar. Kljub tem neizpod- bitnim dejstvom je mogoče ugotoviti, da se predvsem na slovenskem prostoru še posebej arheologi redko in precej zadržano poslužujejo absolutnih kronoloških opor, ki jih nudijo novčne najdbe (posamične in zakladne).8 Gre predvsem za nezaupanje v možnost kolikor toliko objektivne interpretacije novčnih najdb s posameznih najdišč, v veljavnost in objektivnost te interpretacije, neredko je mogoče zaslediti tolmačenje novčnih najdb z izrazito preozkega zornega kota,9 včasih pa gre tudi za mnenje, da novčna najdba ne odraža slike tedanjega sočasnega denarnega obtoka, zaradi česar naj bi bila bistveno zmanjšana tudi njena inter-pretativna, še posebej pa kronološka vrednost. Prepričan sem, da je prav zato smotrno in na mestu pojasniti različne metodološke pristope k analizi novčnih najdb, pokazati na zanesljivost oziroma nezanesljivost interpretiranja tovrstnih najdb, opozoriti na morebitne pasti in nevarnosti pri uporabi tega primarnega historičnega vira ter odpraviti oziroma vsaj zmanjšati skepso uporabnikov numizmatičnih virov. Na tem mestu imam v mislih predvsem antične novčne najdbe, čeprav povedano velja za interpretacijo novčnih najdb vseh obdobij. * Pri celovitem obravnavanju novčnih najdb moramo razlikovati med najdbami posamičnih nov- 4 Kot rojstno leto "Fundmiinzen-Numismatik" v Evropi lahko štejemo leto 1956, ko je bil zasnovan in predstavljen projekt Die Fundmunzen derrdmischen Zeit in Deutschland. Glej H. Gebhart, K. Kraft, H. Kiithmann, P. R. Franke, K. Christ, Jahrb. Num. Geldgesch. 7, 1956, 9-71. Prim, tudi H. Chantraine, Die Bedeutung der romisehen Fundmunzen in Deutschland fur die friihe Wirtschaftsgeschichte, v: K. Duwel, H. Jankuhn, H. Siems, D. Timpe (Hrsg.), Untersuchungen zu Handel und Verkehr der vor- und fruhgeschichtlichen Zeit in Miltel- und Nordeuropa, Teil 1 (Gottingen 1985) 367-426. 5 Izrazito ilustrativen primer je delo J. Korošec, Arheološke ostaline v Pred jami, Razpr. 1. razr. SAZU 4/1 (1956) zlasti str. 47, ki je v svoji monografiji o Predjami od vseh številnih kronološko pomembnih novčnih najdb površno omenil le zlatnik Arkadija in vzhodnogotski srebrnik Teodahata, ki sta kmalu po odkritju izginila. 6 Posebej drastičen primer so novci, odkriti med arheološkimi raziskovanji poznorimske trdnjave Martinj Hrib, katerih podrobnejši najdiščni podatki niso bili podrobno dokumentirani oziroma so bili izgubljeni. Omenjajo se sprimki novcev, katerih analiza bi brez dvoma prinesla zanimiva kronološka dognanja v zvezi z uničenjem trdnjave. Povrh vsega so bili novci (preko 200 primerkov) izgubljeni, preden so prišli v muzej. Prim. F. Leben, Z. Šubic, Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti, Arh. vesl. 41, 1990, 313-354, posebej 331. Glej I'. Kos, Die Fundmunzen der romisehen Zeit in Slowenien, Bd. 1 (Berlin 1988) 358. 7 Kljub točni in popolni določitvi novcev, s katero arheologi pogosto razpolagajo, je mogoče v slovenski strokovni literaturi še vedno najti primere, da publikaciji najdišča ni dodan katalog novcev, ampak so lc-ti našteti povsem sumarno (npr. "od Konstantina 1. do Teodozija I." [Tako I. Tušek, Peli mitrej v Ptuju, Arh. vest. 41, 1990, 270]). Kot šolski primer navajanja nepravilnih informacij lahko služijo tudi podatki o najdbah vzhodnogotskih novcev s področja Slovenije. Nekritično povzemanje podatkov v arheološki literaturi o teh novcih je primerjalno zbral Ž. Demo, Ostrogothic Coinage from Collections in Croatia, Slovenia and Bosnia it Herzegovina, Situla 32 (1994) 249-263. Kot dezinformacijo brez primere izpostavlja prav podatke o novcih, ki jih navaja Z. Vinski v monografiji V. Stare, Kranj - nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, Kat. in monogr. 18 (1981) 19 ff„ 92. 8 Kot nasprotje navajam prispevke v zborniku La moneta nei contest! archeologici. Esempi dagli scavi tli Koma. Alti dell'inconlro di studio, Roma 1986 (Roma 1989). 4 Prim. S. in P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Kal. in monogr. 15 (1978) 33 ss in slika na str. 19. Glej komentar Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 68-69. cev s posameznih najdišč (arheoloških plasti, objektov, stratigrafskih enot itd.), novčnimi zakladnimi najdbami in najdbami novcev v grobovih. Ker pojem novčna zakladna najdba zaobjema namenski skupni zakop večje količine denarja, je mogoče posamezne sklope novčnih najdb (npr. skupine novcev, ki so bile izkopane okoli kultnih mest, svetišč, pod mostovi) označevati s pojmom kolektivna najdba. POSAMIČNE NOVČNE NAJDBE10 Novčne najdbe s posameznih najdišč moramo vedno skrbno dokumentirati in opredeliti v skladu z veljavnimi standardi ter jih korektno kata-logizirati v skladu z najnovejšo strokovno literaturo,11 pri tem pa je treba zabeležiti tako vse tehnične podatke o novcu kot tudi vse podrobne naj-diščne podatke. Ob naštetem ne smemo zanemariti podatka o izrabljenosti novca v času, ko je leta ostal v zemlji12 (kar je nekaj povsem drugega kot njegova današnja ohranjenost).13 S pomočjo tako ovrednotenih novčnih najdb je mogoče zelo natančno kronološko opredeliti posamezne arheološke stratigrafske enote ter neredko z njimi bolje datirati tudi druge v isti plasti odkrite, vendar kronološko manj oprijemljive arheološke artefakte. Verjetno ni treba poudarjati, da je to možno le v primeru, ko so najdiščni podatki vsakega arheološkega artefakta (s tem tudi novca) najbolj na- tančno izmerjeni in skrbno zabeleženi.14 Zato pri obravnavanju novčnih najdb kot primarnega historičnega vira ni toliko pomembna kvantiteta podatkov (število najdenih novcev) kot predvsem njihova kvaliteta (skrbno beleženje konteksta vsake novčne najdbe). Z vsakim na terenu površno zabeleženim podatkom je namreč bistveno okrnjena izpovednost in datacijska vrednost novca kot enega najpomembnejših primarnih zgodovinskih virov. Tudi zato imajo novci, ki jih posamezniki vse pogosteje odkrivajo z detektorji kovin (tudi ob predpostavki, da najditelj ni navedel njihovih izmišljenih najdiščnih podatkov) kot zgodovinski vir le omejeno vrednost.15 Pomen s tako metodo odkritih posamičnih novcev (ali zakladnih najdb) je zato najpogosteje mogoče presojati predvsem le v sklopu antikvarne tradicije numizmatične vede, ki je bila usmerjena predvsem na preučevanje in obravnavo samega novca, njegove tipologije, primerjave pečatov oziroma njegovega morebitnega doprinosa k relativno-kronološki razvrstitvi posameznih novčnih emisij.16 Tovrstnega velikega pomena posameznih novcev seveda ni mogoče zanikati, vendar je najpomembnejša kvaliteta novca kot primarnega zgodovinskega vira (ki mora biti pri novcu z arheološkega najdišča seveda primarnega pomena) tedaj bistveno osiromašena, če ne izgubljena. Kljub vsem pomislekom pa se zdi, da je vključevanje detektorskih najdb v muzejske zbirke, v korpuse in kasneje v strokovno analizo 10 Literatura o interpretaciji antičnih novcev s posameznih najdišč je sicer vse bolj obsežna. Prim. J. Casey & R. Reece (eds.), Coins and the Archaeologist, BAR Brit. Ser. 4 (1974); M. R. Alfoldi (Hrsg.), Studien zu Fundmiinzen der Antike 1 (Berlin 1979); C. E. King und D. G. Wigg (eds.), Coin Finds and Coin Use in the Roman World, Studien zu Fundmiinzen der Antike 10 (1996). 11 Delo je izrazito strokovno zahtevno, zamudno in odgovorno. Nekatere suverene in omalovažujoče izjave o delu na korpusih novčnih najdb, ki jih je občasno mogoče slišati samo med slovenskimi arheologi, so tako predvsem odraz nepoznavanja problematike. 12 F. Delamare, Le frai et ses loins. Circulation et tisure (Paris 1994); S. Frey-Kupper, O. F. Dubuis, H. Brem, Usure et corrosion, Bulletin IFS 2, Suppl. (1995). 13 Vse dokumentacijske zahteve upošteva računalniški program NUMIZ, ki so ga razvili sodelavci Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja in ki so ga uspešno vpeljali tudi v nemški projekt Die Fundmiinzen der romischen Zeit in Deutsch-land s sedežem v Frankfurtu. Prim. P. Kos, Computer program NUMIZ. From identification direct to the final publication, Annotazioni Numismatiche 15, 1994, 218-224. 14 Prim. D. Grosman, Arlieo 12, 1991, 25-36. Dolgoletne izkušnje pri opredeljevanju novcev s posameznih najdišč po Sloveniji me sicer navdaja s precejšnjo skepso. Dvomim namreč, da zgolj dokumentirani podatki o izkopnem kvadrantu in globini ustrezajo pravkar navedenim zahtevam. 15 Pred tem opozarja predvsem H.-M. von Kaenel, Die antike Numismatik und ihr Material, Schwcizer Miinzblatter 44, 1994, 1-12. Glej tudi St. Nebehay, Gerettet oder zerstort? Beurteilung privat geborgener Humusfunde, Rom. Osterr. 13/14, 1985-1986, 239-242, ki sicer zagovarja sodelovanje s tovrstnimi ljubiteljskimi raziskovalci. Glej tudi J. Biel, Sonderganger und Archiiologische Denkmalpflege, Denkmalpfl. Baden-Wurttemberg 3, 1993, 176 ss. O pozitivni plati sodelovanja z ljubiteljskimi iskalci arheoloških starin v humusni plasti arheoloških najdišč prim. W. Zanier, Eine romische Katapultspitze der 19. Legion aus Oberammergau, Germania 72, 1994, 588 in op. 3. Literaturo o tej problematiki navaja tudi H. Bender, l)as "Burgle" bei Gundremmingen. Die Grabung 1971 und neue Funde, Passauer Universitatsschriften zur Archaologie 3 (1996) 5. 16 O katastrofalnih razsežnostih tovrstnega plenjenja arheoloških lokalitet na Bavarskem, E. Keller, Raubgrabungen mit der Metallsonde - zur Situation in Bayern, Mitteilungsblatt der Gesellschaft fiir Archaologie in liayern e. K, 1991, 6 ss. Navedeni primeri so veljavni seveda za večino evropskih držav in pred tovrstnim obstoječim problemom si tudi v Sloveniji ne smemo zatiskati oči. Ocene kažejo, da v Angliji in Walesu z detektorji kovin letno odkrijejo okoli 400.000 arheoloških najdb, C. Dobinson, S. Dcnison, Metal Detecting and Archaeology in England (London 1995) 10-11, 81. edino smotrno. Na ta način pridobljeni numizmatični (pa tudi drugi arheološki) artefakti namreč bistveno razširjajo spoznanja o novih arheoloških lokalitetah, omogočajo njihovo grobo časovno opredelitev in nudijo stroki dragocene informacije, ki nemalokrat bistveno spreminjajo dotedanje ugotovitve in domneve.17 V primeru, da vsi arheološki podatki vsake novčne najdbe niso skrbno in popolno dokumentirani (pa četudi je bil novec odkrit z arheološko metodo),18 je najpomembnejša vloga novca kot pogosto kronološko najbolj občutljivega artefakta v glavnem izgubljena, kar je seveda neprecenljiva škoda zlasti za arheološko stroko, katere osnovna naloga je, da se prav s terenskimi raziskovanji (ki so na istem najdišču neponovljivi) dokoplje do absolutno objektivnih podatkov. Za numizmatično stroko in antično zgodovino pa lahko novci s posameznega najdišča kljub omenjenim pomanjkljivim arheološkim podatkom še vedno služijo kot izhodišče za vrsto zanimivih analiz, ki generalno osvetljujejo posebnosti in gibanja denarnega obtoka na posameznem najdišču in v njegovi okolici, obenem pa tudi kronološko opredeljujejo najdišče, s katerega izhajajo. Ker so danes dokumentirane novčne najdbe s posameznega najdišča slučajne najdbe nekoč naključno izgubljenega denarja, nam podajajo realno in občutljivo sliko tedanjega denarnega obtoka in s tem posredno tudi sliko intenzivnosti življenja (poselitve) na najdišču, vendar le v primeru, da imamo s posamezne arheološke lokalitete na razpolago zadostno skupno število novcev. V primeru nizkega števila novcev objektivna analiza in interpretacija namreč nista možni. Če najdbe številčno ali procentualno prenesemo na grafikon, nam le-ta ponazori gibanja denarnega obtoka v posameznih obdobjih, predvsem njegovo intenzivnost oziroma nihanje količine denarja v obtoku. Na osnovi teh nihanj bi mogli posredno sklepati na nihanja intenzivnosti poselitve na posamezni obravnavani lokaliteti. Ob tem je seveda nujno treba opozoriti, da so občasna nihanja količine denarja v obtoku najpogosteje zgolj posledica monetarne politike posameznih rimskih vla- darjev, zato ugotavljanje takih nihanj na posamezni lokaliteti samo po sebi ne pove nič o gibanju intenzivnosti njene poselitve. Potreben je primerjalni grafični prikaz gibanja denarnega obtoka z več najdišč na omejenem območju ter z lokalitet na širšem področju imperija in šele tedaj je na razpolago dovolj obsežna primerjalna osnova, ki omogoča objektivno interpretacijo tako razvidnih odstopanj v nihanju intenzivnosti novčnih najdb. Pri izdelavi grafikonov, ki ponazarjajo gibanja denarnega obtoka, je mogoče upoštevati in prikazati številčno ali pa procentualno zastopanost novcev posameznih vladarjev v okviru določenega obdobja (npr. v tretjem stoletju). Predvsem ob upoštevanju procentualne zastopanosti novcev je mogoča tudi primerjava med več lokalitetami (si. 1,2). Na tak način dobljena slika sicer ni napačna, vendar je izkrivljena, saj ne upošteva dejstva, da je bil kak vladar lahko na oblasti npr. dvanajst, drugi pa le dve leti. Na tak način izdelan grafikon nam zato lahko prikaže le medsebojno primerjavo zastopanosti novcev posameznih vladarjev na enem najdišču, možna pa je tovrstna primerjava tudi med več najdišči, pri čemer je jasno, da bodo številčno in procentualno vedno najbolje zastopani prav novci vladarja, ki je bil najdalj na oblasti. Pri izdelavi grafikonov, ki ponazarjajo denarni obtok, se pogosto uporablja metodologija, ki prikazuje absolutno število novcev na posamezno leto vladanja posameznega vladarja (si. 3).19 Na ta način so namreč odstranjene razlike, ki nastajajo zaradi različno dolgega vladanja posameznih vladarjev. Težave nastopijo, ko hočemo na istem grafikonu primerjati denarni obtok z več lokalitet, saj prvi pristop (upoštevaje samo absolutno število novcev na leto) izkrivlja sliko (si. 3). Šele primerjava procentualne letne zastopanosti novcev v izbranem obdobju (npr. v drugi polovici tretjega stoletja) omogoča objektivnejšo primerjavo med različnimi najdišči (si. 4), čeprav so razlike v tem primeru nekoliko zabrisane oziroma zahtevajo pazljivejšo analizo.20 Ugotoviti je torej mogoče, da objektivno primerjavo med več najdišči omogočajo samo grafikoni, ki prikazujejo procen- 17 V svetu je vsaj na področju obravnave numizmatičnih najdb mogoče ugotoviti, da večina raziskovalcev upošteva detektorske najdbe, vsi pa so si edini, da se pri tem siceršnji vzorec, ki ga pokaže analiza najdb, pridobljenih le z arheološko metodo, s tako dopolnitvijo bistveno obogati in tudi spremeni. Prim. K Stribrny, Germania 73/1, 1995, 22(v Zanier (op 14)-Bender (op. 14). O pozitivnih izkušnjah uspešnega sodelovanja med arheologi in iskalci s kovinskimi detektorji poročajo prav iz Anglije, prim. R. Bland, The Law of Treasure Trow in England and Wales, Commission Internationale tie Numisma-tique. Compte rendu 42, 1995, 73. IN Praksa me žal prepričuje, da to niti ni tako redek pojav. |l' K. Stribrny, Romcr rechts des Rheins nach 260 n. dir.. Her. Rom. Germ. Komm. 70. 1989 360 2(1 Upoštevaje formulo A. Ravetz, The Fourth-Century Inflation and Romano-British Coin Finds, Num. Citron. 1964, 201 ss. Prim. Kos, The Monetary Circulation (op. 3). 0 -- —■—■—: J i Virunum 253/60 260/68 268/70 270/76 276/82 282/85 285/94 200 180 160 O 140 JU 120 100 J3 Q E •n 80 60 40 ....... ^^ Camuilum Poetovio 20 -—2H 0 WSB Virunum 253/60 260/68 268/70 270/76 276/82 282/85 285/94 SI. 1: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb na najdiščih Zollfeld/K/ru/ium, ?Xu\lPoelovio in Deutsch Altenburg/Car-nuntum. Za osnovo služi število novcev posameznega obdobja oziroma vladarja. Fig. 1: Comparison of intensity of coin finds at the sites Zollfeld/ Virunum, Ptuj /Poelovio and Deutsch AI te n b u rg/Cu rn u n turn. The number of coins of individual periods or rulers serves as the base. SI. 2: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb na treh najdiščih. Za osnovo služi v odstotkih izražen delež novcev posameznega obdobja oziroma vladarja. Fig. 2: Comparison of intensity of coin finds at three sites. The share of coins of individual periods or rulers serves as the base. SI. 3: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb s treh najdišč. Za osnovo služi številčna zastopanost novcev v posameznem letu vlade posameznega vladarja. Fig. 3: Comparison of intensity of coin finds at three sites. The numeral appearance of coins in individual years of rule of individual rulers serves as the base. SI. 4: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb s treh najdišč. Za osnovo služi v odstotkih izražen delež novcev v posameznem letu vlade posameznega vladarja. Fig. 4: Comparison of intensity of coin finds at three sites. The share of coins per year serves as the base. Komentar: SI. 1 prikazuje zgolj številčno zastopanost novcev v posameznih obdobjih kovanja (posameznih vladarjev), ki kaže le to, da je bilo najmanj novcev dokumentiranih na področju antičnega mesta Virunum. V odstotkih izražen delež novcev posameznega obdobja, prikazana na si. 2, omogoča že objektivnejšo primerljivost med tremi najdišči in šele sedaj so razvidna dokaj podobna gibanja količine denarja v obtoku na najdiščih Virunum in Poelovio. Podobno kot si. 1 tudi si. 3 odraža zgolj večje ali manjše število najdenih novcev na posameznem najdišču. Nasprotno v odstotkih izražen delež novcev v posameznem letu posameznega kovnega obdobja na različnih najdiščih, prikazana na si 4, omogoča medsebojno primerljivost, ki kaže podobnost gibanja denarne mase v obtoku na najdiščih Virunum in Poelovio. Ker je upoštevano krajše ali daljše obdobje kovanja oziroma vladanja posameznega vladarja, kaže vrh diagrama v primerjavi s si. 2 dejansko obdobje, v katerem je bilo v obtoku največ denarja.)21 Note: Fig. 1 shows only the numerical appearance of coins in individual minting periods (individual rulers) which indicates only that fewest coins were documented in the vicinity of the Roman town of Virunum. The proportion of coins of individual periods, expressed as percentages, shown on fig. 2, enables a more objective comparison among the three sites and only then are clear the fairly similar movements in the amount of money in circulation in the sites of Virunum and Poelovio. As in fig. 1, fig. 3 also reflects only a greater or lesser number of coin finds at individual sites. In contrast, the percentage share of coins in individual years of an individual coin period at different sites, shown on fig. 4, enables inter-comparison which illustrates the similarity of movement of monetary mass in circulation at Virunum and Poelovio. Since the shorter or longer period of a coin or rule of individual ruler is taken into account, the peak of the diagram in comparison with fig. 2 shows the actually period in which the most money was in circulation.21 21 Deutsch Altenburg: W. Hahn, FMRO III 1. Ptuj: P. Kos, FMRSI II 434; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 195, 197, 198. Zollfeld: D. Dick, FMRČ II/3 (Kiirnten) 3b/9(l). Komentar: Medtem ko kaže denarni obtok v panonskih najdiščih Wien/Vindobona, Brigetio in Deutsch Altenburg/Ca/vm/i-tum v 3. stoletju skoraj identično gibanje intenzivnosti, močno odstopa gibanje denarnega obtoka v mestu Apiilum v provinci Daeiji. Odstopanje je posledica izpraznitve province v času vlade cesarja Avrelijana (Aurelianus: 270-275).22 Note: While currency in circulation in the Pannonian finds of WcnnalVindobona, Brigetio and Deutsch A\tenburglCarnuntum in the 3rd century show almost identical fluctuations in intensity, the currency in circulation in the town of Apulum in the province of Dacia deviates greatly. The deviation is a result of the depopulation of the province during the rule of Emperor Aurelianus (270-275 AD).22 ] Vindobona [ 1 Bripet io ——Carnuntum ■ Apulum SI. 5: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na izbranih lokalitetah v provincah Panoniji (Pannonia) in Daeiji (Dacia). Fig. 5: Proportion of coins of individual coin periods in selected localities in the provinces of Pannonia and Dacia, expressed in percentages. tualni delež novcev v posameznih obdobjih, ne glede na to, ali ima procentualna primerjava za osnovo celotno obdobje kovanja (si. 3) ali pa upošteva tudi dolžino trajanja posameznega obdobja (si. 4). V primeru slednjega je vendarle mogoče že na grafikonu objektivno ugotoviti količino denarja, ki je v posameznem obdobju prišla v obtok. Šele primerjava denarnega obtoka (na procen-tualni osnovi, pri čemer niti ni pomembno, ali upoštevamo dolžino posameznega kovnega obdobja ali ne) med več najdišči pokaže, katera nihanja intenzivnosti denarnega obtoka so samo posledica rimske imperialne denarne politike in katera so dejansko posledica lokalnih vzrokov (slabših ekonomskih razmer, nasilnih vpadov itd.). V tem primeru moramo za ugotovljena odstopanja poiskati zadovoljivo interpretacijo (si. 5). Kadar si prizadevamo analizirati in ilustrirati časovno omejene historične dogodke oziroma skušamo podrobneje kronološko opredeliti začetek (ali konec oziroma zgolj občasno prekinitev) poselitve posameznega najdišča (inzule ali stavbe), je mogoče primerjalno podrobno analizirati novčne najdbe le enega kovnega obdobja (npr. obdobja vladanja enega rimskega cesarja), vendar upoštevaje v posameznem letu skovane novce (novčne emisije). S to metodo je bilo mogoče npr. relativno natančno ugotavljati, v kolikšni meri, kje in kdaj se v novčnih najdbah na prostoru jugovzhodnih Alp odražajo markomanski vpadi (si. 6)P Za primerjalno osnovo so seveda vedno potrebni podatki z lokalitete, ki ima dokumentiranih veliko novcev cesarja Marka Avrelija (M. Aurelius: 161-180) in ki v tem obdobju ni bila prizadeta (v omenjenem primeru Carnuntum). Za področje rim- 22 Wien: F. Dick, FMRO IX (Wien) (Wien 1978). Brigetio: K. Bfr6-Sey, Coins from Identified Sites of Brigetio and the Question of Local Currency (Budapest 1977). Carnuntum: W. Malin, FMRO 111 I. 23 Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 86-91. SI. 6: V odstotkih izražen delež novcev posameznih emisij cesarja Marka Avrelija na najdiščih Ljubljana/£mo/ia, PtujIPoeto-vio, Wagna/F/aWfl Solva in Deutsch Allenburg/Carnunlum. Fig. 6: Proportion expressed in percentages of coins of individual emissions of Emperor Marcus Aurelius in Ljubljana/Emona, Ptuj/Poelovio, WagnaIFlavia Solva and Deutsch Altenburg/Carnun/i/m. Komentar: Slika prikazuje predvsem na najdišču Carnuntum (na tem najdišču rezultati arheoloških raziskovanj kažejo, da nikoli ni bilo prizadeto od markomanskih vpadov) zastopanost vseh emisij novcev cesarja Marka Avrelija. Njihova intenzivnost se celo poveča po letu 170, kar je deloma posledica imperialne monetarne politike deloma pa prisotnosti cesarja in številne vojske. Nepretrgan denarni obtok je mogoče ugotoviti na najdiščih Ptuj (Poelovio) in Wagna (Flavia Solva). Novci na najdišču Ljubljana (Emona) kažejo v prvi polovici vlade Marka Avrelija prvim trem lokalitetam podobna gibanja v dotoku denarja v obtok, v zgodnjih sedemdesetih letih pa se na tem najdišču dotok denarja v obtok skorajda prekine, kar je mogoče interpretirati kot posledico nasilnih dogodkov.24 Note: The graph highlights above all the appearance of all emmissions of coins of the Emperor Marcus Aurelius at Carnuntum (archeological research at this site has shown that it was never affected by Markoman raids). Their intensity even increases after 170, which is partially a result of imperial currency policies and partially the presence of the emperor and a large army. Almost unbroken monetary circulation can also be established at Ptuj (Poelovio) and Wagna (Flavia Solva). Coins at finding places in Ljubljana (Emona) show a similar fluctuation of money in circulation to the first three localities in the first half of the rule of Marcus Aurelius, but in the early seventies, it is almost broken at this site, which can be interpreted as a result of violent events.24 ske Celeje je bilo na tak način mogoče ugotoviti, daje reden dotok denarja dokumentiran z novci, skovanimi do leta 165, nato je bil dotok denarja začasno prekinjen, kar je verjetno posledica prizadetosti mesta zaradi markomanskega vpada.25 V zgodnjih sedemdesetih letih je opazno zmanjšan dotok denarja v obtok tudi na področju Emone. Na podoben način je mogoče primerjati npr. zastopanost novcev posameznih emisij iz obdobja samostojne vlade cesarja Galiena (Gallienus: 260-268) na različnih najdiščih v provinci Reciji (Raetia) ali v Panoniji (Pannonia) in ugotavljati zgodnejši ali kasnejši začetek poselitve v drugi polovici tretjega stoletja (si. 7). Na osnovi zgornjih naključno izbranih primerov je mogoče pokazati uporabnost ter občutljivost in zato dokajšnjo zanesljivost omenjene metodologije. Največkrat je mogoče ugotavljati, da kažejo novčne najdbe z najdišč na geografsko zaključenem prostoru podobna gibanja intenzivnosti denarnega obtoka ter podobno zastopanost novcev posameznih kovnic, saj naj bi bil dotok denarja na zaključena področja iz istega vira in bi zato moral denar v 24 Emona: P. Kos, FMRSl I 155; P. Kos, A. Šemrov, FMRSl III 84. Poetovio: P. Kos, FMRSI II 434; P. Kos, A. Šemrov, F M RS I lil 195, 197, 198. Flavia Solva: Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 87. Carnuntum: W. Hahn, FMRO III 1. 25 Zaradi nizkega števila vseh dokumentiranih novcev Marka Avrelija v CeljuICeleia to najdišče ni upoštevano na si. 6. Kos, The Monetary Circulation (op. 3) 90. Komentar: Galienovi novci na najdiščih Pecs/Sopianae v provinci Panoniji (Pannonia), Zo\\ie\A/Virunum v provinci Norik (Noricam) in Augsburg//lwgwi7a Vindelicorum v provinci Reciji (Raelia) odslikavajo v prvi vrsti intenzivnost posameznih emisij novcev tega vladarja, ki je še posebej izrazita v drugi polovici njegove vlade. Od splošnega vzorca odstopajo Galienovi novci na najdiščih Bettmauer b. Isny/Vemania v provinci Reciji in Windisch/K/Wcm/i\sa v provinci Germaniji (Germania), kjer skorajda ni zastopanih novcev zgodnejših emisij. Iz tega diagrama je zato mogoče zaključiti, da je na slednji dve najdišči denar začel pritekati v obtok precej kasneje kot na prva tri.26 Note: Coins of Gallienus at Pecs/Sopianae in the province of Pannonia, Zol\iie\d/Virunum in the province ol Noricum and AugsburgA4i/gi«/a Vindelicorum in the province of Raelia illustrate firstly the intensity of individual emmissions of the coins of this ruler, which is particularly pronounced in the second half of his reign. Coins from Bettmauer bei Isny/Vemania in the province of Raelia and Windisch/Fmrfo/i/ii« in the province of Germania stand out from the general sample since coins of earlier emissions are almost un-represented. It is possible to conclude from this diagram that money began to come into circulation at the latter two sites some lime later than at the first three.26 Augsburg SI. 7: Procentualna zastopanost posameznih emisij Galienovih novcev. Fig. 7: Percentage appearance of individual emmissions of the coins of Gallienus. Cfestra Ad Pinm 253/60 2«V68 268/70 27076 276/82 282/85 80 70 1 60 j 50 ■ 40 ! 30 20 10 I Koln - Flcrchcim 253/60 260/68 268/70 270/76 276/82 282/85 285/94 St. 8: Primerjava intenzivnosti novčnih najdb na utrjenih vojaških postojankah Ajdovščina/Cajfra in 1 Irušica/zlc/ Pirum v sklopu zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Fig. 8: Comparison of intensity of coin finds in the fortified military stations of Ajdovščina/C«.v(r« and I Irušica/zl// Pirum in the context of the defence system Claustra Alpium Iuliarum. SI. 10: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na najdiščih Koln in Flerzheim v provinci Germaniji (Germania). Fig. 10: Proportion of coins of individual coin periods at sites at Koln and Flerzheim in the province of Germania, expressed in percentages. 26 Bettmauer bei Isny: P. Kos, Das spatrdmische Kastell Vemania bei Isny II. Die Fundmiinzen (v pripravi). Windisch: Th. Pekary, Die Fundmiinzen von Vindonissa. Von Hadrian bis zum Ausgang der Romerherrschaft, Veroffentl. der Gesellschaft Pro Vindonissa (1971). Pecs: F. Fiilep, Neuere Ausgrabungen in der Romerstadt Sopianae (Pecs) (Budapest 1974). Zollfeld: F. Dick, FMRO 11/3 (Kiirnten) 3b/9(l). Augsburg: M. R. Alfoldi et al., FMRD I 7, 7001. SI. 9: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na najdiščih Clunia, Tarraco in Conimbriga na Iber-skem polotoku. Fig. 9: Proportion of coins of individual coin periods at the sites Clunia, Tarraco and Conimbriga in the Iberian peninsular, expressed in percentages. SI. 11: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na treh najdiščih v provinci Panoniji (Pannonia). Fig. 11: Proportion of coins of individual coin periods at three sites in the province of Pannonia, expressed in percentages. Komentar: SI. 8-11 prikazujejo primerjavo procentualne zastopanosti novcev druge polovice 3. stoletja v antičnih lokalitetah na različnih koncih rimskega imperija. Na prvem diagramu primerjamo novčne najdbe v vojaških trdnjavah Cas(ra/Ajdovščina in Ad Pirum/Hrušica v sklopu zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum, na drugem v antičnih naselbinah Clunia in Tarraco (Hispania Tarraconensis) ter Conimbriga (Lusitania) na Iberskem polotoku, na tretjem pa v naselbinah Colonia Agrippinensis/ Koln in Flerzheim na skrajnem zahodnem delu province Germanije. Na četrtem diagramu je prikazana v odstotkih izražen delež novcev v rimskih taborih Wien/Vindobona in Brigetio ter v civilni naselbini Pecs/Sopianae v provinci Panoniji (Pannonia). Diagrami kažejo na specifična gibanja intenzivnosti denarnega obtoka na različnih koncih imperija. Na različnih geografsko zaključenih področjih je mogoče opaziti različno intenzivnost dotoka denarja posameznih kovnih obdobij v obtok, različna količina denarja v obtoku pa je lahko deloma tudi posledica specifične strukture denarja v obtoku (v Germaniji na primer visok delež novcev galskih vladarjev ter njihovih imitacij). Skorajda identična intenzivnost dotoka denarja v obtok na geografsko zaključenih področjih je posledica napajanja posameznih področij z denarjem iz istega vira, obenem pa bi jo lahko interpretirali tudi s podobnim karakterjem lokalitet (npr. civilnih naselbin, vojaških postojank) ter s kronološko sočasnostjo rimskih trdnjav oziroma naselbin.27 28 Note: Figs. 8-11 show comparisons of the percentage appearance of coins of the second half of the 3rd century in Roman localities at various ends of the Roman empire. In the first graph are compared coin finds in the military fortresses of Castral Ajdovščina and Ad Pirum/HruSica in the context of the defence system of Claustra Alpium Iuliarum, in the second the Roman settlements of Clunia and Tarraco (Hispania Tarraconensis) and Conimbriga (Lusitania) on the Iberian peninsular, and in the third, the settlements of Colonia Agrippinensis/Koln and Flerzheim in the extreme west of the province of Germania. The fourth graph shows in percentage terms the proportion of coins in the Roman camps of Vindobona/Vienna and Brigetio, and the civilian settlement of Sopianae/Pecs in the province of Pannonia. The diagrams indicate the specific shift in intensity in monetary circulations at various ends of the Empire. Differences in intensity of monetary flows in individual coin periods can be observed in the various geographically enclosed regions, but different amounts of money in circulation can also be the result of the specific structure of the money in ciurculation (in Germany, for example, a high proportion of coins of the Gallic rulers and their imitations). The almost identical intensity of money in circulation in geographically confined regions is a result of the drawing of money in individual regions from the same source, and at the same time, could also be interpreted by the similar character of the localities (e.g. civilian settlements, military outposts) and the chronological contemporaneity of Roman forts and settlements.27,28 27 Da je mogoče na osnovi analize novčnih najdb ugotavljati karakter najdišča, je prepričan tudi R. Reece, The interpretation of site-finds, v: C. E. King und D. G. Wigg (eds.), Coin Finds and Coin Use in the Roman World, Studien zu Fundmunzen der Antike 10 (1996) 342-355. 28 Castra: P. Kos, FMRSI I 13; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 12. Ad Pirum: P. Kos, FMRSI I 17/1; P. Kos, A. Šemrov, FMRSI III 15. Clunia: J. M. Gurt Esparraguera, Clunia HI. Los lialazgos monetarios y la circulation de moneda en Clunia (Madrid 1985). Conimbriga: I. Pereira, J.-P. Bost, J. Hiernard, Fouilles de Conimbriga 111. Les monnaies (Paris 1974). Tarragona: J. Hiernard, Tarragona: Monedas del siglo III descubiertas en las excavationes antigas, Simposium numismatico de Barcelona I (Barcelona 1979) 84. Koln: E. Nuber, FMRD VI 1, 1 1001-1006. Flerzheim: H.-J. Schulzki, Die Fundmunzen der romisehen Strafienstation Flerzheim. Untersuchungen zum Munzgeldumlauf in der Germania Inferior (Koln 1989). Pecs: F. Fiilep, Neuere Ausgrabungen in der Romerstadt Sopianae (Pecs) (Budapest 1974). Wien: F. Dick, FMRO IX (Wien) (Wien 1978). Brigetio: K. Bfr6-Sey, Coins from Identified Sites of Brigetio and the Question of Local Currency (Budapest 1977). SI. 12: V odstotkih izražen delež novcev posameznih kovnih obdobij na najdiščih Regensburg/Cas/ra Regina, Bettmauer bei Isny/Vemania in Straubing/SorWoč/i(n//H v provinci Reci-ji /Raelia. Fig. 12: Coins of individual coin periods at the sites of Re-gensburg/Casfra Regina, Bettmauer bei Isny/Vemania and Strau-bing/Son'iodurum in the province of Raelia. Komentar: Slika prikazuje primerjavo intenzivnosti denarnega obtoka na treh najdiščih v provinci Reciji /Raelia. V nasprotju s prejšnjimi primeri (si. 8-11) je tokrat mogoče opaziti precejšnje razlike v intenzivnosti količine denarja v posameznih kovnih obdobjih, kar bi lahko interpretirali z različnim karakterjem najdišč, predvsem pa kot posledico kronoloških razlik v dotoku denarja v obtok, potemtakem tudi v poselitvi najdišč. Regensburg/Casfra Regina je bila civilna utrjena naselbina z vojaško posadko, poseljena že pred 3. stoletjem, Isny/Vemania je manjši kastel, zgrajen v sedemdesetih letih 3. stoletja, Straubing/Sorviodurum pa je trdnjava, zgrajena šele v devetdesetih letih 3. stoletja.29 Note: The graph shows a comparison of the intensity of currency flows at three sites in the province of Raelia. In contrast with the previous examples (figs. 8-11), it is possible here to note fairly significant differences in intensity in the amount of money in individual coin periods, which could be interpreted by the various characters of the site, and above all a result of chronological differences in flows of money in circulation, as in the settlement of the site. Regensburg/C'«-stra Regina was a civilian fortified settlement with a military garrison, settled prior to the 3rd century, Isny/Vemania was a smaller fort, built in the seventies of the 3rd century, and S t ra u b i ng/Son iodurum a fortified camp, only built in the nineties of the 3rd century.2'' obtoku teoretično kazati podobno strukturo (si. 8-11). Pri morebitnih odstopanjih v okviru geografsko zaključenega prostora sta potrebni skrbna analiza in previdna interpretacija. Pogosto so odstopanja lahko posledica kronoloških razlik v poselitvi najdišča (si. 12), nemalokrat pa je mogoče na primer SI. 13: Primerjava procentualne zastopanosti novcev posameznih obdobij na najdiščih Bettmauer bei Isny/Vemania in Pfaffenhofen/Po/ii Ac ni v provinci Reciji//tot'//a in v sklopu zakladne najdbe Chur/Curia v isti provinci. Fig. 13: Comparison of the percentage appearance of coins of individual periods at the sites Bettmauer bei Isny/Vemania and Pfaffenhofen/Pon.? A en i in the province of Raelia and in the context of the hoard of Chur/Curia in the same province. Komentar: Na prvi pogled preseneča odstopanje v intenzivnosti pritoka denarja posameznih obdobij v obtok na najdiščih Isny/Vemania in Pfaffenhofen/Pons Aeni. Primerjava s procentualno zastopanostjo novcev posameznih obdobij v sklopu zakladne najdbe Chur/Ci