LETO II. + STEVILKA 10-11 NOVEMBER 1963 CENA 20 DIN Devetindvajseti november je za novo Socialistično Jugoslavi- ja najpomembnejhi zgođovinski dan. Spominja nas na dobo, ko svio si sami z orožjem v roki pribojavali svobodo in z njo te- melje naše socialistične ureditve. Ta dan pred 20. leti so pred- stavniki borbenih narodov v majhnem bosanskem mestecu Jajce zacrtali pot novi Jugoslaviji. Jugoslovanski narodi so s Partijo na velu dokazali svojo zrelost in trdno voljo, da v boju z okupa- torjem. narodnimi izdajalci in đruzbenimi škodljivci osvobode svojo domovino, ustvarijo demokratične odnose med delovnimi Ijudmi ter socializirajo naš druzbeni in gospodarski razvoj. Cas, ki je potekcl od tega zgodovinskega dne je kratek. Toda uspehi, ki smo jih v tem obdobjudosegli, so izredno veliki. Sele v socialistični republiki so postali Ijudje in narodi enakopravni, Se- le v socialistični Jugoslaviji so dobili vsi državljani volilno pra- vico, najvišji dosežek pa je naše delavsko in družbeno samoup- ravljanje. Nikjer na svetu ni delavec v toliki meri gospodar svo- jega dela in sredstev kakor v Socialistični Jugoslaviji. Letošnje praznovanje bo usmerjeno k še večjemu utrjevanju in poglab- Ijanju vseh oblik samoupravljanja, k utrjevanju še bolj demo- kratičnih in humanih odnosov med Ijudmi. Naši občani so se lepo odzvali pozivu za pomoč Skopju BRATSKA SOLIDARNOST VSKH NAŠIH NARODOV S PRIZA- DETIMI OB KATASTROFALNEM POTRESU, KI JE V RANIH JUTRANJIH URAH 26. JULIJA LETOS OPUSTOŠIL METROPO- LO BRATSKE REPUBLIKE MAKEDONIJE — SKOPJE, JE NA- SLA ODRAZ TUĐI V NAŠI OBČINI. DELOVNI KOLEKTIVI, OR- GANIZACIJE, DRUŠTVA, ZAVODI IN VSI OBCANI, MED KA- TERIMI JE GLOBOKO ODJEKNILA SKOPSKA TRAGEDIJA, SO PONUDILI SVOJO POMOČ. TA POMOČ, KI SO JO NAMENILI NAŠI OBČANI, KAŽE ŠIROKO SOLIDARNOST IN SOČUSTVO- VANJE Z ŽRTVAMI KATASTROPALNEGA POTRESA O TEM NAM GOVORI STATISTIKA, KI JO JE ZBRAL OBČINSKI OD- BOR ZA POMOČ SKOPJU: Podjetje KAMNIK je darova- lo iz sklada skupne porabe 1 mi- lijon dinarjev, enodnevni zaslu- žek 1,076.021 dinarjev, 128 odej v vrednosti 402.550 dinarjev in pri- javilo 120 krvodajalcev. Podjetje TITAN je darovalo enodnevni zaslužek v vrednosti 1,672.075 dinarjev ter materiala: ključavnic, ključev in ostalega materiala v vrednosti 1 milij on dinarjev. Podjetje USNJE je darovalo enodnevni zaslužek v vrednosti 536.398 dinarjev ter soudeležbo pri gradnji stanovanjske barake v vrednosti 330.000 dinarjev. RUDNIK kaolina Crna je daro- val iz skladov 200.000 dinarjev, enodnevni zaslužek v vrednosti 729.821 dinarjev ter prijavil 30 krvodajalcev. Podjetje SVILANIT je darova- lo 5 tisoč brisač v vrednosti 1 milijon dinarjev in prijavilo 34 krvodajalcev. Podjetje SVIT je darovalo iz sklada 500 tisoč., namenilo pa še enodnevni zaslužek. % Nadalj. na 2. str. Prireditve ob prazniku republike Praznik republike bomo slo- vesno praznovali po vsej ob- čini. Slavnostna otvoritev no- vega šolskega poslopja v ne- deljo 24. novembra pomeni uvod v praznovanje. Na pred- večer praznika pripravljata v Podgorju prosvetno društvo in mladinska organizacija kul- turno prireditev, ki bo združe- na z izročitvijo dvorane v no- vem prosvetnem domu svoje^ mu namenu. V Kamniku bo proslava v dvorani nad kavarno, spored pa sta pripravili »Solidarnost« in Glasbena šola. Tuđi na po- deželju so pripravila prosvet- na društva prireditve v poća- stitev praznika. Krajevni od- bori in krajevne organizacije SZDL se bodo sestali na slav- nostnih sejah. Osrednja prireditev v občlni pa bo odkritje spomenika pad- lim borcem v Stranjah. Za praznik republike čestitajo vsem občanom Občinska skupščina Občinski odbor SZDI Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Zdruienje borcev NOV in uredniški odbor Kamniškega občana {•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■••■■■••••■••■■••■•■■i.....■••■......ttHiMi«.....iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiifiHiHiiilIiii»)itiHiMi«a>;ia«*iMMiM«Mtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii))i ■ ■■ •>■■ ■■■■* ■ »■■ • •■* *■* ,^_«^ tmm aaa •■••■■•■■>■■ ■ ■■ • ■■ ^^^P i»*t • *■> • ■ H11 ini I i I I i 11 i I ili fk ili 11H I ijiiiijii A li! ■ iii fk m I |g 11 ii ::: T # :::: ■ :::: B ■ «» ■ T :::: T "• II ": T # ■" T ::::a:::w: II ::: | | ::: n ;::! ■ ::: II T "■ !! I/ iii! A iiii |t/| iii; III iiii | ili \ iii |/ i | iiiliiiin I | iii N iii | iiii A iii \| ii iii K iii; ti iiii |Y| iiii |\| iiii | iii \ iii K iii I iiipiiiiiii I | iii M ^ I ® M ^ \ ^ !:: |\ :::■ f| :::• IM :::: I II ;•:: I ::: | 1 ::■ |\ II I :::£■:■:■■: I I :::i I I :•: I I i:i: /I H: I II :: 1 i\ 1111UII i I i i i U ijj i 11! i Ilili U1U ii U1 i i iii 11 ii ■IS •■■• III! ;■*; ;j;; ••■ ^^ ■■; ;« •--;.•«-•-•. •■■> .. ■■■ •■■■ ^ •■■ ■> ■ ■■■■■■■■■*IMI*llllllklllllllllll>*al'll*atlllll'llia"a|l>ltllll»lllltllllll>ll>lli"ll>tl*l**>"BIII*IBl«IIIBIIlllll«illll»lilliMIIMIMl>ilMllllliHllil*»lll<>l">lll> „■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■#iiviiilili*lflllllllfllllllliiiiiitiiiiitlltllliilll>(*ll*liliaB>>iliiiiiiiiiiiaMiiitaiiiiilaii*i**iaiaatal*iliiBB>iaai***i*>aai*iaialB*|B|iii ;S;S"5"S"55iiiii»i«ii!ii5i""""i-»-;;;;;;";;;;;;;;«;*i;g»;»«««i"IIiiI ?!?■■?*■ ■»■«*•■«■■ Naši občani so se lepo odzvali pozivu za pomoč Skopju < « o 0 (Nadal.j. s 1. strani) EKSPERIMENTALNA TKAL- NICA je darovala iz sklada 45 tisoč ter dvodnevni zaslužek v vrednosti 81.658 dinarjev. Podjetje MODELIT je darova- lo enodnevni zaslužek v vredno- sti 201.319 dinarjev ter prijavilo 15 krvodajalcev. ŽIVILSKA INDUSTRIJA i e da- rovala iz sklada 100 tisoč dinar- jev. Podjetje STOL je namenilo enodnevni zaslužek in prijavilo 100 krvodajalcev. TOVARNA KOVANEGA OROD- JA je namenila enodnevni zaslu- žek. KMETIJSKA ZADRUGA je da- rovala enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v vrednosti 291.446 di- narjev in namenila Se 10 ton krompirja. SADNA DREVESNTCA pa ie dala enodnevni zaslužek 24.500 di- narjev. KOZOROG je daroval iz skla- dov 52.630 din.ir.iev in enodnevni zaslužek 52.630 dinarjev. GOZDNO GOSPODARSTVO pa je namenilo enodnevni zaslužek. Oradbeni Dodietj.i PROJEKT in NOVOORADNTA sta namenili enodnevna zasiuzka zaposlenih. Trgovsko pod ietje KOČNA je darovalo iz sklada 500 tisoč di- narjev. Restavracija PLANINKA ie da- rovala i zsikupne pornbo 50 tiso? dinarjev. Rpstavrariia DOM je darovala pnodnevni zaslužek v vrednosti 28.652 dinarjev. ŽIČNTCA z gostiščem je daro- vala enodnevni zaslužek 64.469 dinarjev. Obrtno podietie ALPREM je namenilo iz sklada 200 tisoč di- narjev. 7ARJA ie darovala iz sklada 100 tiso? in enodnevni zaslužek 173.931 dinarjev. KOMUNALNO PODJETJE je darovalo iz sklada 200 tisoč. TONCARSKA 7ADRUGA MO- STE je darovala iz sklada 50 tisoč. STOGA Moste ie darovala eno- dm^vni zaslužek 66.272 dinarjev, namenila pa še iz sklada. MEINTNA je namenila iz skla- da in enodnevni zaslužek. VESNA je darovala iz sklada 50 tiso? in enodnevni zaslužek 88.100 dinarjev. USLUGA je namenila enodnev- ni zaslužek. L.TTTBLTANA-TRANSPORT. po- dnižnira v naši občini. je daro- vala pnodnevni zaslužek zaposle- nih 30.708 dinarjev. PTT podružnica je namenila enodnevni zaslužek. ZDRAVSTVENI DOM ie daro- val iz sklada 100 tisoč dinarjev. obratna ambulanta TTTAN pa Se enodnevni zaslužek 3.233 dinarjev. LEKARNA je darovala iz skla- da 50 tisoč in enodnevni zaslu- žek 50.000 dinarjev. GIMNAZIJA je darovala eno- dnevni zaslužek 19.163 dinarjev. DRUŠTVO UPOKOJENCEV je darovalo iz sklada 20 tisoč din. GORSKA RESEVALNA SLUŽ- BA je darovala 10 tisoč dinarjev. AMD je darovalo 15 tisoč di- narjev. Uslužbenci OBČINSKE SKUP- ŠCINE so darovali enodnevni za- služek 106.200 dinarjev. OBCINSKA SKUPSČINA je namenila še 1 milijon dinarjev. KOMUNALNA BANKA je da- rovala 2 blazini in 1 šotor v vred- nosti 75 tisoč dinarjev. SLUŽBA DRUZB. KNJIGO- VODSTVA, podružnica Kamnik, pa je darovala 25 tisoč dinarjev. OSEMLETKA I. je darovala enodnevni zaslužek 41.183 dinar- jev. OSEMLETKA II. Kamnik je darovala enodnevni zaslužek 50 tisoč 931 dinarjev. Kolektiv VRTCA pa je daroval zaslužek 9.828 dinarjev. OBČINSKI ODBOR RK je z nabiralno akcijo po vsej občini zbral prispevke občanov v vred- nosti 1,082.443 dinarjev. Politične organizacije so daro- vale enodnevni zaslužek v vred- nosti 21.323 dinarjev. Komunalni zavod za soc. zava- rovanje. podružnica, je darovala 230 tisoč dinarjev. SODISČE je darovalo enodnev- ni zaslužek v vrednosti 19.053 di- nar jev. Kolektiv KATASTRA pa še enodnevni zaslužek 12.300 dinar- jev. Skupno so vsi naJSI kolektivi na- menili pomoč v vrednosti 16 mi- lijonov 100 tisoč dinarjev, od te- Ka so že realizirali 9 mili.fonov 800 tisoč dinarjev, ostanek v vrednosti 6 milijonov 300 tisoč dinarjev pa bodo nakaza li ver- jetno še v tem letu. Poleg vse zgoraj navedene po- moči pa so naši občani še nepo- sredno pomagali skopskim otro- kom, 100 po številu. ki so za 2 meseca in pol našli varno za- vetje v naši občini v Domu v Meicinjah. Pri tem delu z otroki je poleg uradnega osebja, ki ga je določila občinsika skupščina, nesebično in požrtvovalno sodelo- vala še vrsta ljudi, ki so po svo- jih močeh pomagali lajSati tego- be otrok, ki so se po katastrofi znašli tako daleč od svojih do- mov. Predvsem moramo omemiti zdravstveno službo pod vodstvom dr. Mire Zeleznik, ki je s svojo ekipo požrtvovalno in temeljito opravila zdravstvene preglede skopskih otrok od prve ure, ko so prišli v našo občino tor vodila nadzor nad njihovim zdravstve- nim stanjem ves čas njihovoga bivanja pri nas. Enako požrtvo- valno so se odzvali tuđi prosvet- ni delavci vseh kamniskih in oko- lišnih šol, ki so zvso toplino skr- beli za svoje varovance in je nji- hova zasluga, da ni bilo niknkih večji vzgojnih spodrsljajev. Dru- štvo prijateljev mladine Knmnik je preko svojih članov odbora vos čas požrtvovalno pomagalo, oskr- belo otrokom igrače in podobno. Prav tako občinsiki odbor RK in Zveza prijateljev mladine, ki so preko svojih članov v odboru za pomoč Skopju stalno skrbeli. da bi bilo življenje tom otrokom čimbolj znosno, opozarjali na na- pake in jih skušali tuđi odpra- viti. O sodelovanju mladinske or- ganizacije in taborniokv pri raz- vedrilu in medsebojnem zbliževa- nju s skopsteimi otroki smo pa že poročali v prejšnji številki. Ixjp primer sodelovanja je po- kazala tuđi Stanovamjska skup- nost Kamnik, saj je kolektiv pral- nice svoje storitve: pranje perila in ostalega za skopske otroke, v vrednos'ti 24 tisoč 800 dinarjev v celoti poklonil fondu za pomoč Skopju. Skratka vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej humani akciji, pomoči porušenemu Skopju, ve- lja naša skupna zahvala in je lep primer socialističmie zavesti naših občanov. Kot prikazujejo gornji podatki, so se naše gaspodareke organiza- cije izredno lepo izikazale pri da- janju pomoči v obliki daril po- ruSenernu Skopju prve dni po po- tresu. Prav tako veliko razumevanje so pokazali vsi občani v drugi akciji, ko so vpisovali posojilo za obnovo bratskega republišfcega mosta Makedonije. V prejšnji številki nafega lista smo poročali, kako je vpisovanje potekalo do 15. oktobra, s seda- njim prikazom pa seznanjamo občane, kakžen je dokončen vpis: 1. Delovne organizacije 2. Delavci in uslužbenci 3. Kemtje 4. Ostali 44.935.000 din (iz svojih skladov) 33,044.000 din (od svojih os. prej.) 2,360.000 din 3,050.000 din Skupaj 83,389.000 din B Vpis posojila po posameznih vpisnih mestih je talkle: DEIX)VNE ORGANIZACIJE, DELAVCI IN USLUŽBENCI Vpisno mesto Rudnik kaolina Titan Svit Podjetje Kamnik Tovarna kovanega orodja Stol Svilanit Modelit Tovnrna usnja Zivilska industrija Kočna Planinka DOM Kamnik Avtamehanična >delavnica Usluga Meiso T,on?arska zadruga Vesna Menina Motnik Sloea. Moste Pralnica /\ 1 prem Komunalno podijetje 7aria Velika planina Zdravstveni dom T>ekarna ReSevalna postaja Zavod za zaposl. invalidov ^Veterinarski zavod Kn taster OD knjigovodski center Kozorog T osnovna šola TI. osnovna šola Olasibena šola Gimnazija Muzei OtroSki vrtec Arboretum Dolavska univerza Vajenski dam Tnvalidski dom Ambulanta Titan Zavod 7,a zanosi, dolavcov Oruž;brno-politične organizacije Planinsko društvo Knjižnica Komun. zavod za soc. zav. Komunalna banka Občinska skupščina Sodišče SDK NB Stanov. sklad SOb Skupaj Vpisano posojilo od zaposl. Povpr. na zaposl. Vpis te skladov 1.278.000 5.051 600.000 4 870.000 4.959 5.000.000 1 598.000 6.603 3.000.000 5,216.000 8.253 8.000.000 413.000 4.588 280.000 5049.000 4.573 5.000 000 2,444.000 6.251 2,000.000 558.000 4.894 500.000 1.379.000 4.690 2.000.000 428.000 7.016 700.000 917.000 5.878 500.000 96.000 5.052 50.000 81.000 5.062 97.000 5.705 55.000 180.000 5.455 241.000 9.269 250.000 93.000 3.720 227.000 6.305 100.000 279.000 5.936 100.000 146.000 5.214 373.000 4.721 150.000 36.000 7.200 1,023.000 9.300 600.000 228.000 4.560 300.000 477.000 5.612 200.000 283.000 9.433 633.000 11.943 83000 8.300 100.000 33.000 8.250 111.000 4.111 150.000 53.000 17.666 97.000 9.700 408.000 6.915 245.000 8.166 273.000 7.184 274.000 7.405 35.000 4.375 119.000 9.153 22.000 7.333 74.000 6.167 177.000 8.045 19.000 9.500 16.000 8.000 579.000 8.041 20.000 6.667 110.000 15.814 343.000 28.583 15.000 5.000 14.000 7.000 164.000 10.933 123.000 11.181 300.000 672.000 8.506 127.000 12.700 195.000 7.500 15,000.000 33.044.000 6.010 44.935.000 2 OSEMMESECNI REZULTATI GOSPODARJENJA V INDUSTRIJI Večjo pozornost investicijom Verjetno bodo v času, ko bo priobčcn ta prlspevck, že znani tričetrtlctni rezultati cclotncga gospodarstva naSe občine. Zato se na tein mestu ne nameravamo spuščati v globljo analizo podat- kov o izpolnjevanju družbenega plana v industriji. Opozoriti ža- limo le na nekatere značilnosti v gospodarjenju na pođročj« industrije v obdobju od januarja do konca avgusta letošnjega leta. O njih Je na seji sredi oktobra razpravljala naša občinska skupščina. Vsekakor ne morem« mimo poglavltnega podatka, da so na- šu industrijska pođjctja (v ob- fini jih imamo deset) v osmih mesecih letos prodala za skoraj 8 milijard in 700 milijonov svo- jih izdelkov. Ta vsota predstavlja malo manj kot 70% vrednosti, ki naj bi jo letos dosegla naša in- dustrijska podjetja. To pomeni, da je Industrija naša pričakova- nja presegla Ka 2.5%. Ne samo po vrednosti, tuđi količinsko je bil družbeni plan industrijske proiz- vodnje presežen. Te vsekakor razveseljive ugotovitve so lahkn podlaga z;i večji optimizem pri ocenjevanju izpolnitvc letošnjega družbenega plana v industriji. Zanimivo je, da od desetih in- dustrijskih podjetij glede proda- ne proizvodnje zaostajala le Svi- lanit za \% in Zivilska industrija za 1.7% za oscmmesicčnim planom. Najvcč pa so svoje obveze pre- segli v Tovarni kovanega orodja, kjer so prodali kar za 16% več izdelkov, kot so predvidevali. V Svilanitu so nekoliko zaostali za- radi selitve strojev iz starega obrata v nov obrat, v Zivilski in- dustriji pa se je vrednost proda- nih izdelkov znižala zaradi zni- žanih cen nekaterim izdelkom. Izvoz: ali borno lahko v zad- njem tromesečju nadoknadili za- mujeno? Več industrijskih kolektivov svoje zaostajanje na pod <»čju iz- voza utemeljuje z ugotovitvami, da je izvoz največji vedno v zad- njih tren mesecih leta. Vcndar je vprašanje, če so v vseh kolek- tivih glede na sedanje pogoje na tržišču upravičena taka pričako- vanja. Podatki kažejo, da so kamniška podjetja do začetka sep- tembra izvozila za 6% manj svo- jih izdelkov, kot pa so imela v nacrtu. To je seVcda le povprcč- je. Stanje v posameznih podjet- jih je pa zelo različno. Od še- stih podjetij, ki izvažajo, je svo- je obveznosti presegla le tovarna usnja, kjer so v osmih mesecih izvozili že za preko tri četrtine za letošnje leto predviđene vred- nosti. Naši občani za pomoč Skopju (Nađalj. z 2. str.) KMETJE IN OSTALI Vpisno mesto K.Z in Sad. drevesnica Društvo upokojen cev Kammk Spitalič Duplica Moitnik Crna Komenda - Mlaka Križ Nevlje Kammiška Bistrica Godii Sredmja vas Sela Smarca Smartno Voldji potok Tuhinj Moste Tunjice PodftorJG Paloviće \ Pšanjevica Vpiisposoijila Povp'rećno na enega \ 92(5.000 6.962 505.000 2.195 839.000 7.597 79.000 1.580 20.000 4.000 149.000 2.041 251.000 2.952 545.000 6.646 152.000 3.534 146.000 1.611 331.000 3 598 127.000 2.592 45.000 2.812 33.000 1.833 146.000 5.407 221.000 4.250 51.000 2.684 293.000 4.246 300.000 6.000 46.000 1.437 123.000 3.324 61.000 1.525 21.000 Skupaj 5,410.000 V navekfcnom vidimo, da je bilo od predvidenega znesika 86 miliijonov 212.000, vpiisaincga poso- jila 83,389.000 din ali 96,7%. Vclja pa omeniti tuđi .posojUo, ki so ga vipisali naši občani, zapo- sleni sicer v naši občini, sedeži njihovih podjetij pa so v drugih občinah in so vpis evidentirali pri centralah, kjer so ga vpisali. Vpi- sano posorjilo' teh je v skupnem aneslku 7,733.000 din. Vse to kaže, da so naiši občani ob hudii ele- monlarni nesreči v Sko-pju poka- zali velik čut človečnosti in pri- pravljenosti za pomoč bratskemu rnakc dom skernu narodu. ObČinska komisija izreka zah- valo vscim kolektivom in občanom otoci ne Kaminik za izdatao pomoć, prav taka pa tuđi vsem članom vpisnih komisij, krajevnim orRa- nizacijam SZDL in organizacijam v dt lovnih kolektivih ter ustano- vah za nuđenje pomoći privpiso- vanju po'sojila. Občinska komisija za vpis posojila za obnovo Skopja V Tovarni kovanega orodja so izvozili le za eno petino za letos planirane vrednosti, v podjetju Kamnik le za 16%, v Svilanitu za 33 % Hd. Mcđtem ko v Tovarni kovanega orodja in v »Podjetju Kamnik-" menijo, da letošnjih iz- voznih nalog ne bodo mogli iz- polniti, v ostalih kolektivih priča- kujiejo, da bodo, zlasti v Stolu, kjer so zaostali le za 4 %, do konca leta v celoti izpolnili plan- ska pređvidevanja na področju izvoza. Posebno od kolektiva »Stol««, ki je naš največji izvoz- nik (letos so izvršili žc za preko 200 milijonov deviznih dinarjev izdelkov) je odvisno ali borno le- tos v naši občini ustvarili toliko deviz, kot smo v družbenem pla- nu predvidevali. Zakaj investiramo počasnejc kot smo prcđvidcli? Podatki o porabljenih investi- cijskih sredstvih v industriji opozarjajo na dvoje: ali so se ne- kateri kolektivi pri naertovanju letošnjih rekonstrukcij ušteli ali pa delovni kolektivi posveta jo premalo pozornosti uresničevanju svojih investicijskih programov. O podrobnejših vzrokih zakasni- tve v investiranju na seji občin- ske skupščinc sicer nišo govorili, venđar podatek. da so kolektivi v osmih mesecih letos vložili le 23% za letos planiranih investi- cijskih sredstev, kaže, da pone- kod (o tem so govorili tuđi na skupnem plenumu občinskcga ko- miteja ZK in občinskega sindi- kalnoga sveta) le preveč zanemar- jajo hitrejšo modernizacijo svoje proizvodnje. Vsekakor bi kazalo podrobneje proučiti objektivne in subjektivne vzrokte, katerih po- sledica je tako počasna realiza- cija obnovitvenih in moderniza- cijskih načrtov v industrijskih podjetjih. Ze đanes je namreč ja- sno, da letošnji družbeni plan na področju gospodarskih investicij v občini na tak način ne bo iz- polnjen. V »Titanu« so letos nemaravali investirati 791 milijonov dinar- jev, kot kaže pa bodo do konca leta porabili za investicije le okrog 200 milijonov dinarjev. Tu- đi v pođjctju »Kamnik« predvi- devajo, da bodo investirali letos le polovico planirane vsote, osta- lo pa prihodnje leto. V Zivilskl industrji so prav tako gradnjo obrata za proizvodnjo gob (kuk- makov) v vrednosti okrog 360 mi- lijonov dinarjev preložili na pri- hodnje leto. V »Modelitu« od le- tošnjega programa investicij še nišo uspeli ničesar uresničili. Investicijski program za leto- šnje leto so po vrednosti izpolnili le v Svilanitu, kjer predvideva- jo, da bodo planirani znesek 92 milijonov letos presesli za okrog 68 milijonov. Se vedno preveč nadur. ljetos v osmih mesecih je bil povprečni mesečni osebni doho- dek zaposlenih v industriji 32.760 dinarjev, medtem ko je bil lani v istem razdobju le 27.760 dinar- jev. Povprečno povečanje je to- rej 5.000 din ali 18%. Takoj pa je treba povedati, da pri nobeni drugi obliki gospodarjenja ni to- liških odstopanj od povprečja, kot ravno pri ostebnih dohodkih. Naj navedemo le dve »krajnosti: medtem ko so bili osebni dohod- ki v Živilfiki industriji letos v po- vprečju nižji kot lani, so se v Svitu povefali za 39%, v ModelHu za 32%, v tovarni usnja za 24% itd. V meslecu avsrustu, ko so bili povprečni osebni dohodki v indu- striji 34.130 dinarjev, so zaposle- ni v rudniku kaolina prejeli po- vprečno 4R.137 dinarjev, v Pod- jetju Kamnik 42.870 dinarjev, v Svitu 34.012 din itd. Najmanjše osebn'e đohodke v tem mesecu pa so imeli v Modelitu, kjer so iz- plačali na enega zaposlcnega po- vprečno 28.634 din. Vseh osem meseetv letos so bili nad pov- prečjem osebnih dohodkov v in- dustriji Rudnik kaolina. Svit, To- varna kovanega orodja in Podjie- tje Kamnik. Sedaj, ko so đelovni kolektivi v pripravah na uvedbo 42 urnega dWovnega tedna, so zlasti aktu- alni podatki o izkoriščanju đelov- nega časa. Od skupnega števila opravljenih ur odpade na redni delovni čas v Zivilski industriji 90,7 %, v Podjetju Kamnik 80,8 %, medtem ko je ta odstotek v Mo- delitu le 74.3% in v Stolu 61.6%! V Modelitu sa za nadurc izpla- čali kar 1% vseh osebnih dohod- kov. Ze teh nekaj pođatkov kaže, da marsikje ne posvečaoj dovolj pozornosti racionalnemu izkori- ščanju đelovnega časa in hkrati tuđi učinkovitejši delitvi sredstev za osebne dohodke. F. S. K A M N I S K I CBCAN Pokvarjcna cestna tchtnica v Kamniku, ki ni vefc vreana popra- vila. To ni samo v škodo lepi podobi in urejenosti našega mesta, ampak povzroča precejšnje negodovanje pri tistih, ki bi potrebo- vali dobro javno tebtnico pri svojem delu. 3 Kamnik — turistično mesto Pred nekaj leti so bili polože- ni temeljni karani objektom in napravom, ki bodo moćno poseg- li v gospodarsko strukturo naše obćine. Nekdaj priznano letovi- šče in zdravilišče Kamnik naj po- novno zablesti, kot najsvetlejši biser v zakladnici naših prirod- nih lepot. Tuđi za izbirčnega do- maćega ali inozemskega turista naj bi bilo bivanje v Kamniku posebno doživetje. Gradnja nihalne žitnice na Ve- liko planino, zimsko športnega hotela, gostišč, turistićnega nase- lja in smučarske vlečnice že le- tos predstavlja smeli podvig ob- čine, da Kamnik poleg letovisča postane tuđi zimsko športno sre- rišče. Popularnost te investicije obči- ne Kamnik presega njene meje, kar se odraza v prizadevnosti no- vinarjev ljubljanskih dnevnikov potolaziti neucakance z postav- ljanjem rokov dograditve. Bolj imenitno bi bilo objektivno ob- ravnavati v posebnih pogojih kratke gradbene sezone oziroma obravnavati poleg ostalih težav tuđi finanćne, od katerih prav tako zavisi čimprejšnja graditev. Ljubljanski bančniki pa menijo naj združujemo sredstva sami. Naša turistićna agencija »Kom- pas« nam je že poleti poslala po- nudbo za sklenitev pogodbe za 1000 ležišč za nizozemce v zim- ski sezoni. Tuđi gostinska turi- stično podjetje »Velika planina« prejema ponudbe inozemcev za zimsko sezono na Veliki planini. Z dograditvijo žitnice bo pote- kal promet skozi Kamnik, zato obnavljajo restavracijo »Malo- grajski dvor«, kjer bo 22 tujskih sob s centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, restavracijskim vr- tom in parkirnim prostorom. Ob- navljajo tuđi gostišča v privat- nem sektorju. Tako je gostišče »Pod skalco« vzorno in okusno prenovljeno po nacrtu arhitekta Rlegl Bojana in bo odprto za državni praznik. Tuđi gostilno »Pri Bundru« prenavljajo. Vabi- om tuđi vse ostale gostilničarje, da se pripravijo in dobro oskrbi- jo kuhinje in kleti. Da Kamnik pridobi ponoven ugled turističnega kraja, je od- visno od slehernega občana v me- stu in na deželi. Zakaj tuđi naši kmetje ne bi oddajali tujskih sob kot kmetje v Avstriji, .'ivici in drugod, kjer jim je turizem znaten vir dohodkov? Kmcćka idila je za rekreacijo človeka, ki stanuje v blokih in mestnrm vr- vežu, najbolj privlačna prav za- to nočitve letoviščarjev v.n kme- tih v turistićnih državah stalno narašćajo. Turistično. mfor-parrisA-o ter recepcijsko službn privnfvih tuj- skih sob v mestu in ni deželi bo v sezoni vodila turistima pisar- na »Izletnika«. Brez dvoma bo potrebno še ve- liko dela, razumevanja in dobre volje, da bo mehanizem obnov- ljene gospodarske panoge v na- ši občini stekel. Potrebno bo mi- sliti tuđi na prostore za družab- no življenje s plesi in zabavišča gosl.ov, ker dolgčas (v deževnih dneh) se samo z dobro jedjo, pi- jaco in spanjem ne prežene. Novo letališče v Brnkih, otvo- ritev Ljubelskega predora, dobre ceste in drugo so porok, da bo Kamnik ponovno lahko turistič- no oživel. Možnosti za turizem imamo to- rej veliko. Od nas vseh pa je od- visno, će borno znali turiste pri- vabiti in jlh tuđi na naše kraje navezati. D. R. Ob stoletnici Rdečega križa Letos proslavljamo 100-letnico Rdečega križa. Gotovo je to ena tistih humanih organizacij, ki je dala človeštvu največ dobrega. Skoro si ne moremo več pred- stavljati kako bi bilo, kadar ljud- stvo prizadene katastrofa. Neho- te najprej pomislimo na to čio- vekoljubno organizacijo. Žal pa moramo priznati, da največkrat sele takrat, kadar smo v stiski. V vsakdanjem življenju smo do nje brezbrižni in komaj vemo, da obstoja. Toda... Tako bi morali večkrat pomisliti. Kaj pa će se meni kaj zgodi? Ali bom smel pomisliti na pomoć organizacije, ki ji ničesar ne dajem? Samo pomislimo na krvodajalske akci- je! Kako brez sramu znamo od- reći odborniku, ko nas prepri- čuje, da bi dali kri. Morda jo bo- rno še isti dan sami rabili. Ali morda takrat ne oomo zardeli od sramu? S takimi in podobnimi težava- mi se srečuje tuđi naš občinski odbor RK. Dela, sliši marsikako pikro od ljudi, ki jim je huma- nost tuja, a na koncu ima le uspehe in s tem zadošćenje. Od- borniki RK so bili prvi, ki so pri- čeli pobirati prostovoljne pri- spevke za ponesrečeno Skopje. Nabrati so 1.0K2.443 dinarjev. To poletje je prebivalce Motnika pri- zadelo hudo neurje. Odbor RK jim je po svoji moči nakazal 50.000 dinariev. Redna oblika de- la odbora RK pa je zbiranje kr- vodajalcev. Prav tu pa se odbor srečuje z največjimi težavami. Stevilo prostovoljnih Icrvodajal- cev je velikokrat zelo majhno. So pa me dnjimi, ki zaslužijo vso našo pohvalo. Nikoli, ali pa zelo težko, se odrečejo našemu vabilu. Take krvodajalce vsako leto od- bor odlikuje na svečani proslavi. Pndclijo jim, zlate in srebrne, značke ter diplome. Letos so bile podeljene 3 zlate in 45 srebrnih značk. Zlate značke so dobili Jakomin Ivan, Podboršt $t. 12, Nastran Bozo, podjetje Titan, Prosen Franc, podjetje Stol. Srebrne značke pa so dobili: Ana Zakrajšek, Matevž Vrhovnik, Neda Mačkovšek, Ana Zebaljec, Vida Hace, Tomaž Pangeršič, Ilenrik Marn, Franc simenc, Franciska Vidmar, Ludvik Pu- šavec, Peter Lanišek, Janez Po- ljanšek, Ivan Gorjan, Heda Je- mec, .lože Jelinčič, Peter Uran- kar, Rajko Mihelič, Franc Grk- man, Ivanka Tomažič, Tončka Zeleznik, Pavla Regulj, Majda Hribar, Marija Kadunc, Tončka Sveti, Katica Giosini, Janez Je- ras, Franc Erjavšek, Niko Bur- ja, Ivan Pire, Franc. Cerar, Jože Resnik, Pepca Vrhovnik, Milan Dolenc, Ivan Speh, Franc Brav hnr, Pnvlc Bc.rlec, Frnnc Korner, Slavim Bremec, Jože Koželj, Franc Kemperle, Miha Juhant, Ferdo Kladnik, Vinko Dacar, Stane Ulčar, Jernej Hribar. KAMNISKI OBCAN Amerika v mojih očeh Amerika, debela sanj, je za vsakega človeka drugaćna, Je vsakih nekaj milj druga. Od tod nasprotujoča si mnenja ljudi, ki so Jo videli. Zamc Je zmes ljudi vseh prepričanj, pisana zbirka vseh narodnosti, preračunlji- vih in vsakdanjih ljudi, ki jih Je vrglo tja naključje, želja po koščku kruha ali hrepenenje po sreči, boga- stvu ter avanturah. Je milijonska ma- sa plavajočlh, ki se hočejo za vsako ceno obdržati na površju. Pota teh milijonov vodijo v gigantsko svetjšče s skupnim ciljem — dolar. Ta uniču- Je in ustvarja. Umazana borba zanj je spremenila to dezelo v mrzlo ska- lo, ob kateri si većina prihajajočih razbije glavo ali postane del nje. Amerika je polna kontrastov: tu nc- verjetna svoboda — tam nepopustljiv zakon. Tjranizira ljudi in Jih raz- vaja, odplra jim raj in pekel, nudi pogačo in kamen, ustvarja svetnike in satane, je tako nekaj ogromnega, zmedenega, a vendar tako urejenega in preračunanega, da jemlje razsod- nost. Amerika je tako prostrana, da je pripravljena sprejeti še vedno no- ve in nove miltjone, hkrati pa tako nečloveška, da je pripravljena prav tako vsakega posameznika uničjti. Kdor zna ujeti njen ritem, je na konju. Veliko besed Je bilo že napisanih o prvih vtisih tujca ob dotiku z ame- riško celino, pa najsi se mu je ta prikazala iz zračne vlsjne, ali da je trčil obnjo neposredno ob pristaja- nju čezoceanske velikanke. New York. Tekoča reka avtomobil- skih luči, za njo pragozd svetlečih se zgradb in v nebo segajoćih velikanov. Mravljišče sveta. Bobneča veriga vo- zil, nepretrgan plaz pešćev, možgane parajoćj zvoki. Clovek, kl se znajde sam sredi poklenskega trušča, se /,a hip zmede. Namesto mene je mislil agent. Vo- zil me Je (tor in dol, sem in tja med gnećo vozil, po predorih in čez mo- stove, napiej in naprej. Pcnnsvlvania Station. Tu smo izstopili. Brez besed sem pogledovala mimo pomladanskjh gnezd, prllepllenih na Imhotnih klobukih raznobarvnih go- spa. Postaja je bleščeč velesejem v več nadstropij, labirint z gomazcčfml mravljami. Paša za oči; Wclcome to the United Staates of Amerika! se leskeče na bleščečem stebru. Sploh se vse blešči. Moji drugi možgani so me popeljali k okencu, kjer so mj v lični ovojnici izročill vozni listek do Clevelanda, in ko so me jasno in do potankosti poučili, kako in kaj, so se s prisrčnjm Good luck! poslo- vili. Obsedela sem sama med vrtovi pi- sane množice, pregrnjene s fantastič- nim! girlandami, orhidejami, horten- zijami in pajčolanl. Mjmo mene so plavall klobučki in znova klobučkl. Potopila sem se mednje in s svojc- vrstnim tokom zaplavala v podze- mlje. Oddahnila sem se v vlaku, kl naj bi me pope!jal v Ohio. Oskrbljena z dvema blazinama in voznim listkom, zataknjenim na vidnem mestu za vzglavjem, sem kljub zanimlvi dru- ščini predremala skoraj vso noč in se zjutraj Se z motnimi, a radoved- nimi očmi zazrla v nov svet. »Se pred desetiml letj je bila tu divjina, danes je cvetoča pokrajina," razlaga John, ko me vozi po rahlo valoviti pokrajini. Tu ni vpra.šanja za zemljo, preveč je Je. Od tod nepre- gledna razsežnost, zidanje pritličnih zgradb in toliko vrtov in parkov ter devlsklh gozdov. LJudje beže Iz mest na dezelo. V centrlh ostajajo vse bolj le uradi, trgovske niše in crnci. Meščani beže, rteloma ker so se na- garali in si napolnili žepe, deloma pred truščem in siviml zidovi. Krčilo divjlno in si postavljajo domove sre- di zaraslih gozdov, samotnih grap, na posekanih jasah, milje jn mtlie da- leč od mestnih centrov, 1c da so sa- mi. Mnogi, nekoč samotni gozdovl so danes že zazidani in z vrsto drugih hiš tvorijo kilometrske ulice. Podoba pokrajine se menja čez noč. Rambler na|novc|yj uaio,;e za, bližnjo bodoćnost. Druga veja Svilanitove dejavno- sti je proizvodnja specialnih svi- lenih tkunin za kravate in šale. Z novimi žakarji, ki so bili mon- tirani letos, se bo mogoče pri- bližati modnemo okusu drugod, saj se dobro zavedamo, kako smo tu še zadaj. Toda novi vzor- ci že kažejo napredek in kolek- tiv se zaveda, da bodo doseženi tuđi tu dobri rezultati. Dane:; je v podjetju lepo števi- lo strokovnega kadra. Preko 30 inženirjev in tehnikov se spopri- jema dnevno z vsemi proizvod- nimi in organizacij skimi prob- lemi ter z mladostnim zagonom rešuje naloge, ki se kopičijo iz dneva v dan. 2e samo dejstvo, da nova stavba niti ni bila po- šteno pod streho, pa so v njej nove statve že dajale tisoče me- trov žlahtne tkanine, nam zgo- vorno pove, koliko naporov in težav je bilo treba premagati sa- mo v tem letu. Naprezanje z iz- vajalci del, selitev strojev iz šmarce, izvozni termini, pereca kadrovska vprašanja, osvajanje pravo revolucijo na polju moder- nizacije strojev, zato je nujno, da temu tuđi mi stopimo vštric, zlasti če hoćemo v izvozu doseći pomembnejše uspehe. Pri vsem tem je potrebna poglobljena in sodobna organizacija dela, ki mora naj ti svoje mesto v statutu, v pripravah za prehod na 42-urni teden in končno v splošnih de- lovnih pogojih, da bo vsak član kolektiva res navezan na svoje podjetje in bo v njem našel tak Predstavniki kamniške komune st cgledujejo nove obrate pod- jetja Svilanit novih artiklov, vse to se je kopi- čilo in delalo težave, ni pa oma- jalo vere v uspeh, niti ni ogro- zilo letošnjega proizvodnega pla- na. Gotovo pa je, da podjetje po te.i delovni zmagi ne bo stagnira- lo, širitev obratov je sicer po- tisnjena sedaj v drugi plan, na- loga naslednjih let pa je moder- nizacija strojnih naprav. Tekstil- na industrija doživlja v svetu red in take pogoje, da mu bo so- delovanje v ponos in užitek, nje- gova osebna stimulacija pa mu bo garantirala tuđi naraščanje njegovega osebnega standarda. In v bližnji prihodnosti? Pro- izvodni plan za leto 1964 kaže, da borno morda že prihodnje leto za praznik podjetja slavili dve milijardi bruto produkta. ot. skrit mehanizem, ko stopiS nanj tik pred vhođom. Tako odpiranjc je nad- vse praktjfno, ko se vraćaš oblože- nih rok, a meni je ostalo še precej časa tuje. Mary Je polntla vozićek, podoben otroškemu. Matere v en del posade otroka, v drugega nalagajo blago. Te- ga je brez števila. Ustavila sem se ob krompirju: cei, v koSćkih, rezi- nah, pečen, ocvrt, v Kolati, pire Ud., da bi fte Rihničana spravilo v zadre- go, kaj izbralj. Kokoši so poceni, go- veje meso je drago. Vraćali smo se hitro. Nakupljena žlvila je Mary zložila V hladllnik in ledenico. Ta Je polna Se lanske zalo- gc: ofl svežih rib, vrtnih jagod in sla- doleda v skatlah do jedil vseh vrst in barv v tekonem in trdem stanju. Te ledene skrjnje so res vredne zlata, a vendar imajo slabo stran. Blago je sicer sveze, zgubj pa prvotni okus. Prav ima Amerikanka Mica, ki je takole pomodrovala: Te bo napredovala ćloveška prehra- na tako kot zadnja leta, bo cloveski rod tu pri nas v Ameriki, kakor tuđi đrugod po svetu, kjer nas hocejo po- snemati, tako oslabljen, da je ves strah pred preobljudenim svetom po- polnoma odveč. Moka, meso, mleko, jajca, zelenjava, sadje, sploh vse je oropano najboljSih lastnosti jn sno- vi. Vzemimo n. pr. moko. V mlinih ji ry vmei (tl»»no jide- ha, malo zaklnka in v takom vzdušju pre>.ivita zakonca skoraj vsak večer vse do ene ali do đveh ponoćj. Pu- stimu ju naj se kratkočasita po svo- je, mi pa se pogovorimo o televiziji. Od več kot fiii milijonov televizor- jev na svetu jih ima Amerika kakih 50 milijonov. Od sedmjh zjutraj do dveh po polnoči se odvija trak, ki hromi človckovo miselnost in ga sili, da ure in ure molče sledi premno- gim nesmislom. Televizor je eden iz- med največjih tjranov Amerike. Baz- dira domačnost družin, vnaša hladno in dolgočasno vzdušjc v družbo, kva- ri okus, polni gledalce z novotarija- mi, ustvarja posebne vrste sužnjev. Tretjino programa zavzemajo divje kavbojke, druga tretjina je sama lju- ba reklama, ki vsakih nekaj minut pretrga program. Kar ostane, je kva- litetno, zdravo, duhovito in prjjetno. . ~ asti v soboto pridejo na vrsto tu- đi slovenske poskočne, seveda v ame- riški priredbi. V zgodnjih dopoldan- sklh urah so risanke, sicer pa imajo oti'ocj preko celega dne moznost vi- deti ves program, saj je aparat stal- no odprt, ali pa ga starsi uporabijo kot uspavalno sredstvo otrok, kadar gredo zdoma. Ko sem bila v gostih, sem mo- rala z drugimi vred dve uri zdolgo- časeno slediti programu, kot mehani- zirani stroj, ki zapre usta, kadar žclj govoriti. V oddajni dvorani »em bila navzo- Ca pri programu mladinske oddaje. Ot.\. vprašanja stanovanj za mlade delavce, ki jih je še vedno pre- malo. Glede delitve stanovanj je še precej slabosti; o tem priča tu- đi primer, ko so v nekem kolek- tivu ocenjevali pogoje za dodeli- tev stanovanja in prisodili v ne- kem kriteriju delavcem 15, delav- kam pa 10 točk. Tuđi vajenci v trgovini imajo vrsto problemov. Predvsem me- nijo, da bi kazalo učno dobo va- jencev v trgovini podaljšati od dosedanjih dveh na tri leta. Te- mu predlogu v prid govori žalo pomanjkljivo znanje vajencev ko končajo učno obveznost. Mladi so poleg teh imeli še vr- sto predlogov, ki kažejo, da mla- dinski aktivi še mso izKonstiii vseh pobud in mncnj, ki jih ima- jo mladi delavci in dijaki o druk- benopoliticnih in gospodarskih problemih komune. -Ij OBCNI ZBVR OBĆINSKEGA S1NĐIKALNEGA SVETA V KAMNIKU Prepočasi napredujejo statuti Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, ki je bil ko- nce oktobra, je izstopilo troje vprašanj: statuti delovnih orga- nizacij, decentralizacija poslova- nja in samoupravljanja v kolek- tivih in življenjski pogoji sezon- skih delavcev. Po sođbi občncga zbora je se- daj ena najvažnejših nalog sindi- kalnih podružnic pospeseno in ze- lo aktivno sodelovanje pri izdela- vi statutov delovnih organizacij. V kamniški občini je do konca oktobra od 60 delovnih organiza- cij pripravila osnutek za razpra- vo sele ena sama organizacija, le osem podjetij pa po oceni občin- skega sindikalnega sveta zadovo- ljivo pripravlja gradivo in obli- kuje osnutke statutov. V vseh ostalih kolektivih pa odlašajo in čakajo na neke vzorfne osnutke, na izpopolnitcv predpisuv itd. Se- danji položaj na področju izdela- ve statutov najbolje karakterizi- ra izjava predstavnika enc izmed največjih sindikalnih podružnic, ki je v svojem prispevku v raz- pravi povedal, da komisije v pod- jetju pripravi jajo gradivo za sta- tut in dejal: »Med našimi komi- sijami prevladujlc mišljenje, da ne bi le nekaj na hitro .skrpali'.« Razprava na zboru je pokazala, Okoli mesta je še mnogo zapuščenih okupator je vih bunker jev, ki nas spominjajo n^ težke a slavne dni naše narodnoosvobodilne bor- be in socialistične revolucije, služijo pa za javna stranišča, smeti- šča, ropotarnice itd. Po mnogih mestih so prav takšne bunkerje uredili tako, da predstavi jajo učinkovite spomenike naše borbe in kazalo bi, da bi tuđi Kamničani skušali z njihovo ureditvijo polcp- šati mesto. da bo treba već razgovorov in iz- menjave izkušenj med kolektivi pri izdelavi osnutkov, /I as li pa bo treba paralizirati vpliv, ki bi ga zlasti v manjših kolektivih na izdelavo osnutkov utegnili imeti nekateri tipski osnutki statutov, ki prihajajo ćelo iz sosednjih re- publik. Decentralizacija poslovanja in samoupravljanje v kamniških ko- lektivih po mnenju sindikatov prepočasi poteka. Razprava je po- kazala, da je tu Se precej nejas- nih vprašanj. Veliko je še bojaz- ni in pomislckov, preden se v po- sameznem kolektivu odločijo za prenos večjih pristojnosti in od- govornosti na poslovne oziroma delovne enotc. Zlasti v pogledu delitve osobnih dohodkov še ni bilo dosti »torjenega. Se vse pre- več je mišljcnj, da je za obficg sredstev za osebne dohodkc v po- samezni enoti bolj merodajna za- sedenost delovnih mest po orga- nizacijski shemi, kot pa gospo- darski ućintek delovne enotc. Na občnem zboru so odlocno zavrnili tuđi mnenje, da morajo biti sindikalne podružnice »za- ščilnik« svojih članov, da se mo- rajo za vsako ceno zavzemati za višje osebne dohodkc Taka sta- Iščai so še marsikje globoko za- koreninjena. Sindikalna podruž- nica naj po teh mišljenjih povsod predlaga in zastopa višje osebno prejemke. Ko pa nastane vpraša- n,je, cd kod dobiti sredstva za ta- ke osebne dohodkc, kako pove- ćati produktivnost, zmanjšati pro- izvodne stroške, tedaj je to stvar strokovnjakov, ne pa tuđi sindi- kalno podružnice in vseh njenih članov. S tem v zvezi so na zbo- ru načeli tuđi vprašanje skraj- šanega delovnega časa. Po svoje je značilna ugotovitev enega iz- med deiegatov: »Marsikje že se- daj, če bi šteli res efektivrtc ure, deiamo le 42 ur, samo da tega še nismo uzakonili.« Problem sezonskih delavcev in njihovih življenjskih pogoirv so v Kamniku doslej obravnavali na mnogih plenumih, ses tankih in drugod, vendar gre vse po sta- rem naprej. Podjetja, ki zaposlu- jejo sezonske delavc'e, so šc ved- no zelo malo sto rila posebno za izboljšanje stanovanjskih razmer, v kakršnih živijo ti člani njiho- 'vih koiektivov. Sindikalni delav- ci so zato naročili občinski skup- ščini, naj te probleme prouči in sprejme odloćne ukrepe za izbolj- šanje položaja sezonskih delav- cev. Obćni zbor je na koncu izvolil nov 23 članski občinski sindikal- ni svet. Ta je na svoji prvi seji za svojega predsednika izvolil Avgusta Kirhnsa, za tajnika pa Kalka Rihteršića. F. S. Srečni dobitnik KOMUNALNE BANKE KAMNIK Srečni dobitnik najvišje oktobr- sWe nagrade Komunalne banke in hranilnice Kamnik. V mesecu oktobru so se v po- častitev svetovnega dneva varče- vanja zvišale hranilne vloge za 11,000.000 dinarjev. Banka je iz- dala 120 novih hranilnih knjižic. Zrbb je dodclil nagrado v znesku 30.000 dinarjev vlagatelju hranil- ne knjižice št. 2039, v znesku 20.000 dinarjev vlagatelju hranil- ne knjižice št. 323« in v znesku 10.000 dinarjev vlasatelju hranil- ne knjižice št. 1540. Nova samopostrežna trgovina Trgovsko podjetje >*Kočna« bo dosedanjo trgovino »Metka« na Tilovem trgu preuredilo v snmn- postrežni trgovski loikal. Poslo- valinico »Metke« so zato začasno prtjselili v prostore dosedanje že- leznine »Veriga«. Tako bo tuđi središče mesta dobilo sodobno trgovsko postovalnico. Z. 6 Taoorenjct ćeteTBistriškihggamsov Šotor dom, narava mati, oče grom, gozdovi bratje.. Kđo ne pozna Bohlnja - globoke in čudovite ledenlške doline s pre- lepim Jezerom, v katerem se ogledujejo mogočni skalnati Pršivcc, Rjava skala, Komna, Komarča, Vogar itd. Temni smrekovi gozdovi in jaše v njih so kakor nalasč za taborenje. Potem pa še mir, mogućnost okoliskih gora, svezi gozdnl zrak pa možnost prekrasnih izletov in planinskih tur, vse to nas Je, kamniške tabornike, člane samostojne čete Bistriških gam- sov, tuđi letos zvabiio, da smo sklonili postaviti svoje platnene domove za dva tedna v tem prelepem kotu slovenske zemlje. S pripravami za tabor smo začeli žc zelo zgodaj, saj tabor uspe le, če je dobro priravljen, zadnja dva tedna pred odhodom pa so se priprave po- desetorile. Treba Je bilo se enkrat pregledati opremo, pobrati tabornino (3.5UU.- din na udeleženca za 14 dni ni veliko) itd. in ker smo tabornika včasih tuđi previdni, je šla ekspedi- cija 2 tabornikov kar dvakrat s ko- lesi v Bohinj, enkrat po »bližnjici« preko Tolmina in VrSića, drugič pa naravnost ćez Kranj in Bled, da bi si na raestu samem ogledala prostor in zvedela za pogojc. Ko so se ti iz- vldnlkl vrnili, so nam sporočili, da je taborni prostor še prost in tuđi po- goji .so ugodni, le v celem Bohlnju ni dobiti slame. Kor na samih suhih vejah ni preveć prijetno spati, nam ni kazalo drugega, kakor da pripe- ljemo slamo iz Kamnika. Tu je pa nastala nova težava — provoz slame in ostale opreme iz Bohinj ske Bi- strice do tabornega prostora. Iz za- drege nas Je resilo podjetje »Zarja«, ki nam je s svojim tovornjakom prc- peljalo opremo. In tako se je 1. VIII. med opremo na tovornjaku odpeljala v Bohinj prva skupina — predhodniki — ena tabornica, trijc taDorniki in en med- vedek, da bi postavili čim već tabo- ra pred prihodom glavnine. Iz Kam- nika so odsll ob 18. uri, tako da so lahko začeli s postavljanjem Sele ob mraku. Krepko so pnjeli za delo in Lja do 2. ure ponoči je bilo slišati zabijanje kolićkov, SuStenje sotorskih krti in redke besede: »Kje je že spet sekira?« »Daj sem količket« »Na- pni!" "Napenjak'i so tu I« Itd. Drugi uan zvečer je tabor že stal in smo sladko zaspali na lastnoročno lzđela- nlh pogradih. Za tretji dan nam je ostalo le malo pospravljanja in Se eden ali dva od tabornih objektov, kar smo hitro po- stavili. Tako. Tabor že stoji in začenja se običajno taborno življenje. On, kako težko je zjutraj vstati, če te zunaj prićakuje megla, ti pa si imcl drugo ali pa tretjo stražo (od 24. do 2. ure, od 2. do 4. ure) Toda piščalka dežur- nega je neusmiljena, tako da smo kmalu polnoštevilno zbrani za jutra- njo telovadbo: »Ena, dve, Se malce se skloni, saj nisi požrl kola, da bi se ti zlomil,- nam poveljuje Jaka in kmalu je le- nivost pregnana iz naših udov. Kdor .i*: pa še zaspan, ta se bo ob umi- vanju že zbudii. »Uh, kako je voda mrzla!« »Kje neki, prav topla je!« odvrne tabornik iz Domžal in se za jutranjc umivanje požene kar na glavo v je- zero. Manj pogumni, ali pa tuđi bolj zmrznjeni se umijejo samo do pasu. nekaj sovražnikov jutranjega umiva- nja pa se skuša umiti po mačje, minut ni kar tako. PovratniKuin s Krna so pnsli naproti do Komne tuđi vsi medvedki. sedaj je ze po- zabljena utiujonost in ranio ozuljene noge, toda siaoe volje in Kovanja masčevaimn naertov po vrmtvi s Krna m Triglava, ki so ostali ćez noć doma v taooru, povedali o ukra- denem vnodu, ne bi tako hitro poza- uiii, će se ne bi ob dobri volji m razumevanju vseh treh sosedov POMU, o;>r in nas vsa ta nepnjetna reć hitro in dobro pojasnila in ure- dila. Tuđi igre z žogo so bile preeej za- stopane. V odbojki so morali tova- riši iz Domzal kar dvakrat priznati našo premoć, Ljubljaneani pa so se za svoj poraz v prvenstveni tekmi oddolžili z visoko zmago v prijatelj- ski tekmi z naso nepopolno ekipo. V nogometu nismo imeli toliko sreće. Bliža se konec taborenja. Danes Bo se poslovili BrežiCani, jutri gredo Oomžalćani in mi. Zvećer imamo še poslovilni taborni ogenj. Brežičani so nam zapustili lepo pagodo, ker je njihov ogenj preprečil dež in z Dom- žalčani se zmenimo, da jo ob 2,30 uri skupaj prižgemo. Toda ob 20,15 uri Pagoda že gori. Kaj je to? Ali smo se tako zmenili? Ne, Domžalćani ni- šo krivi. »Nekdo iz ODV jo je pri- žgal, ker si mora menda posušiti srajeo,« se slišijo govorice. »No, če je tako, naj jo pa kar sam suši, nas k temu ognju ne bo« Kratek posvet, zavihani rokavi in čez 10 minut že stoji naSa pagoda, kl res ni tako lepa kot prejšnja, je pa zato le na- ša in Jo prižgemo, kadar sami ho- ćemo 1 Povabilo še taboru OST — Domžale, ki se mu polnoštevilno od- zovejo in že plapola taborni ogenj in razsvetljuje žareče obraze, ki ob pe- smih in skećih pozabijo na neprijetni pripetljaj pred ćetrt ure. Pesem se vrsti za pesmijo, skeč za skečem. Za mikrofon služi ćevelj, na kitero igra stegno, ogenj je za razsvetljavo, mi pa pojemo in smejimo. Nihče ne gle- da na uro, danes je zadnji dan, ju- tri gremo. Domžalćani skrbe s svo- jimi preizkušenimi skeći za zaba- vo, mi jim pri tem krepko pomaga- mo, še najbolj pa naj navdušuje Ja- ka z besednirn dvobojem s Stegnom. Tuđi njuna izvedba popevke »Na hlo- dih« zbudi val navdušenja in vsi ji- ma krepko pritegnejo. Poskušamo peti «žure«, pa nam se ne gre, zato zaćnemo raje z »Alešem«, ki je bil nekakšna popevka tabora in z njim oberemg v glavnem vse taborne vod- stvo. Ogenj počasi dogoreva, nekate- ri so že zaspani, gredo spat. Toda kuriva je še dovolj, ogenj spet veselo vzplapola, mi se pa primemo za ro- ke in se uvrstimo in zaplešemo ko- lo. Ko nam zmanjka znanega besedi- la, si ga začnemo kovati sami: »Kaj zato, če smisla verz ta nima, glavno je, da fajn se rima!« Nova oblika »žure« — zaćno se besedni dvoboji, obiranje posameznih ćlanov in zafr- kavanje in vse v ritmu »Mi gradi- mo«. Marsikatera duhovita pripom- Oa, verz, vzbudi ćele salve smeha. ura je žo pozna, zmanjkuje volje za ples. Domžalčani gredo poizkušati po- gum, z njimi dve Kamničanki in en .jiiincan. Ta se vrne poslikan kot Indijanec na bojnem pohodu (kalo- dont f pasta za čevlje + oglje + ? — darilo domžalskih veseljakov — ob- jestnežev? Ogenj počasi dogoreva. Tabor spi. Nekje v daljavi se oglasa sova. Le straža, ki čuva dogorevajoči ogenj, jo čuje. Samo da jutri ne bi bilo dežja. 17. VIII. — dan pospravljanja. Vsta- nemo že ob 6. uri. Do 8. ure je po- spravljanje osebne opreme iz soto- rov, nato zbor — »zadnjić dvignemo zastavo, po zajtrku pa krepko plju- nemo v roke« in ena, dve tri: tabor je podrt, stoji le še dvojćek — za vsak primer, ker nam nebo ponuja dež. Se čišćenje jaše, za nami ne srne ostati noben papirček, nobena slama. Zadnja maliea in vsak dobi Se popotnieo oh, te miške, koliko jih je, za nas kar preveć, pa pogostimo se Domžalćane z njimi). »Zbor« — zadnji zbor na taboru, ki ga že ni već, kliče ekonom. Leno in počasi, kakor da ji je težko, kot je 24 mladim taborni eam, tabornikom in međvedkom, se spušća zastava. Se zadnji pozdrav tabornemu prostoru in »horuk« nahrbtnike na rame in spu- stimo se k cesti, kjer skupaj z Dom- zalčani ćakamo na avtobus, da nas odpelje do Bohinj ske Bistrice — na vlak. Pojemo celo vožnjo do Ljub- ijane. V Domžalah se z Domžalćani prav po tabornisko pozdravimo in že smo v Kamniku. Kaj, kakor blisk .->iu minula dva tedna. Se pozdrav jn že odhajamo na svo- je domove. V srcih nam pa tli pri- jetna zavest: drugo leto pa pojdemo spet taborit! KAMNISKI OBCAN .7 Kaj delajo naši upokojena Društvo upokojencev — po- družnica Kamnik je bilo usta- novljeno pred desetimi leti. šte- vilo članstva je od takrat pa do danes nenehno raslo in danes je že 1176 članov, od katerih je 665 članov posmrtninske ustanove. S tem, da se upokojenci red- ko oglašamo v našem časopisju, ni rečeno, da spimo spanje pra- vičnega ter nič ne delamo. Kar poglejmo kje so naše misli, naše delo in naše želje! Predvsem moramo omeniti ne- nehno skrb našega upravnega od- bora za vse včlanjene osebne, družinske in invalidske upoko- jence pri urejanju njihovih pra- vic po smernicah, ki nam jih da- je republiški odbor DU Ljublja- na ter ostali forumi naše sociali- stične u redit ve. Priznati moramo, da je delo našega odbora v marsićem samo- iniciativno. Večkrat je premiš- ljeval in diskutiral o problemu graditve doma upokojencev, kjer bi našli nekateri člani, ki danes domujejo v nehigienskih, ne- zdravih in stisnjenih stanovanjih svoj dostojni življenjski prostor, ki jim vsekakor v naši sociali- stićni domovini pripada. Temu problemu bi do rešitve pomaga- la lahko samo naša občinska skupščina po zgledu drugih ob- ćin (npr. Jesenice, Maribor, Ce- lje, Novo mesto in drugod). Na- ša podružnica nima potrebnih sredstev, stanovanjski prispevek upokojencev se pa steka v skup- ni stanovanjski sklad vseh naših občanov. Zelja vseh naših članov je tu- đi dobiti primeren prostor za klubsko razvedrilo ter za admi- nistrativno poslovanje podružni- ce. Seveda bi morali biti ti pro- stori v centru mesta. Naše več- letno prizadevanje po takem pro- storu je ostalo na mrtvi točki. Ko smo takole odkrito navedli naše težnje, moramo priznati, da nam občinski ljudski odbor sto- ji ob strani z vsakoletno dode- litvijo prispevka zimske pomoći, ki jo razdelimo med najpotreb- nejše stare in bolne upokojence. V imenu vseh teh se mu iskreno zahvaljujemo. Tuđi naša podružnica podeli podpore iz svojih razpoložljivih sredstev. Podružnica organizira tuđi skupinske izlete. Letos jih je bilo kar pet in to: v Trst in Benetke, v Postojno, Predjamski grad, Rakovo dolino, v Logarsko dolino, Velenje, Do- ta rno, v žužemberk. Novo mesto, Šmarješke toplice in enodnev- ni izlet na Jezersko. Vseh udeležencev teh izletov je bilo 256. Na koncu naj pripomnimo, da so se naši člani kljub majhnim pokojninam, zlasti starejših ćla- nov, v velikem štovilu odzvali vpisu ljudskega posojila za po- rušeno Skopje. Samo iz mesta in mestne okolice so vpisali 462.000 din, upokojenci iz podružnice Komenda pa 34.000 din — torej skupaj 505.000 dinarjev posojila. P. Titanovi upokojenci na obisku Zaključna dola na vo- dovodni čr- palki na Poljanah. Nekaterim občanom so te napra- ve že posre- dovale vodo v njihova stanovanja Prav gotovo je za vsakega upo- kojenca veliko doživetje, će ga povabijo v podjetje, v katerem je bil zaposlen, da si ogleda stroje in naprave, ki jim je dolga leta stregel. Kolektiv tovarne Ti- tan je že večkrat povabil svoje upokojence, tako tuđi letos 15. t. m. Ob vhodu v podjetje so po- vabljence sprejeli tehnični direk- tor, predsednik sindikata in pred- sednik delavskega sveta. Vseh osemdeset upokojencev, ki so se vabilu odzvali, je već ur z prav velikim zanimanjem ogledovalo posamezne obrate. Mnogi so bili presenećeni nad redom in čisto- ćo ter nad cvetlicami, ki na mno- gih mestih krasijo delovna me- sta. Čudili so se toploti, svetlo- bi, urejenosti sanitarij in marsi- kdo se je spomnil, v kako pasje mrzlih, umazanih in prenatrpa- nih prostorih je nekoć sam delal. Zanimali so se tuđi za proizvod- njo, saj izdeluje danes Titan marsikaj, kar nekoć ni, mnoge izdelke pa so opustili. Presene- tilo jih je tuđi, da bodo zaveli izdelovati univerzalne kljućavni- ce, ki jih bo moć vgraditi tako v leva kakor tuđi v desna vrata. To bo mnogim potrošnikom pri- hranilo jezo, ki so jo doslej več- krat doživeli pri nepreraćunanem nakupu. Po ogledu tovarne jim je ko- lektiv priredil kosilo, potem pa so se upokojenci še nekaj ur prav prisrčno zabavali. Prcdstav- niki kolektiva so jim ob zaključ- ku povedali, da bodo takšna sre- ćanja organizirali vsako leto. V imenu vseh upokojencev se je za izredno pozornost in gostoljub- nost zahvalil predsednik Društva upokojencev lože Vrankar. Tuđi mi moramo pohvaliti po- zornost kolektiva Titan in želi- mo, da bi to ne bil eden izmed redkih primerov med kolektivi Kamniške občine. D. C. Otroci zbirajo Že v drugem časopisju je bilo marsikaj napisanega o pomanj- kanju steklene embalaže In o tom, da jo lotos zaradi dobre 1 ri- tine marsikaj ostalo nepredelane- ga ter da naša živilska industrija ne bo nudila tržišču vsega, kar bi lahko. Tuđi živilska industrija Kam- nik obćuti pomanjkanje kozar- cev. Prizadevali so si, da bi od specializiranih podjetij za odkup neuporabnih predmetov dobili manjkajoćo embalažo. To jim ni uspelo, ker pri nas še vedno ni- mamo pravega gospodarskega odnosa do odpadnega materiala. Vremenska katastrofa pred 190 leti V zadnji številki Občana smo poročali o poplavni katastrofi v Motniku, ko se je poleti utrgal oblak in so silne množine vode pridrle v dolino. V zadnjih letih je bila to največja elementarna nezgoda. Vendar nam zgodovina poroča še o hujših poplavah, ki so zadele Tuhinjsko dolino. V Paglovčevi šmartinski kroniki je Paglovćev naslednik podrobno opisal poplavno katastrofo iz le- ta 1805, t. j. skoro pred 160 leti. Dne 15. avgusta 1805, kmalu po polnoči se je utrgal oblak nad Menino. Silne množine vode so padle v Tulinjski dolini do Koz- jaka, na ono stran pa do Nove štifte. V Potoku, Stanoviku in Lokah je voda odnesla vse mo- grmele v dolino. Prebivalci so stove. Posevke na poljih v dolini je zasul gramoz in pesek. Ćelo po /eč centov težke skale so pri- skopali jarke in sproti odstra- njevali naneseni gramoz, da jim voda ne bi porušila hiš. Pri Sta- noviku (današnji Snovik) je vo- da odneslj- tri mline. še hujša poplava pa ,'e bila 20. avgusta, crej komaj 5 dni kasneje, tako da je šmartinski grič štrlel iz vode kot kak otok sredi morja. Hudo je nenaden naval vode pri- zadel tuđi Novo štifto. Voda je podrla in odnesla hišo, v kateri je prenočevalo 40 romarjev, do- ma večinoma iz Krasne v Cr- nem grabnu. še predno so se lju- dje zbudili in zavedli, je deroča voda odplavila hišo in domala vsi romarji so utonili v vodi. Nasled- njega dne, v petek, so potegnili trupla iz vode in jih tam poko- pali 17. in 18. avgusta. Sledečega dne so pokopali še eno deklico, v Gornjem gradu pa je voda na- plavila štiri trupla. Tako poroča kronist iz tistih časov. Pripomi- njamo, da bo Paglovčevo kroni- ko objavil letošnji Kamniški zbornik, ki ga že tiskajo v Ljub- ljani. Z. Tudi v Kamniku klub odbornikov Prve dni meseca novembra je bila prva seja kluba odbornikov skupšćine občine Kamnik. Uvo- doma so izvolili za svojega pred- sednika prof. Zvoneta Verstov- ška. Zatem pa so se dogovorili o delu kluba s katerim bo tesno povezano uspešno izvrševanje njihove odborniške dolžnosti. V klubu odbornikov bodo ob- ra vnavali vsa tista vprašanja, ki zanimajo odbornike in katerih ni mogoce v popolnosti obravnavati na sejah. Klubsko delo bo po mnenju večine odbornikov pri- pomoglo k temu, da bodo seje skupščine kvalitetnejše. Izražena je bila tudi želja, da bi se od- borniki preko kluba najpreje se- znanili z organizacijo občinske skupščine in njenih organov, s pravicami in dolžnostmi, ki jih kot odborniki imajo ter se po- razgovorili tudi o načinu in me- todah dela skupščine. že na prvi seji so prejeli na stavljena vprašanja obširna po- jasnila o raznih vprašanjih. Mne- Prav zato je podjetje ubralo drugo pot. Obrnilo se je na sole s prošnjo, naj bi mladina zblrala steklenino za vlaganje, ki jo je dovolj na vsakem podstrešju. S tem bi uresničili turi družbeno koristne namene. Živilska industrija bi dobila potrebno embalažo. Drugič: šolski mladini bi z od- kupovanjem kozarcev dokazali veliko gospodarsko in družbeno pomembnost odkupovanja od- padkov. Tretjić: sole, ki bi uresničile zamisel industrije, bi s sredstvi od prodaje nabranih odpadkov lahko krile stroške za razne iz- lete, nabavo športnih pripomoč- kov, učil itd. Po pismu, ki ga je Živilska in- dustrija Kamnik poslala vsem šolam moramo žal ugotoviti, da zbiranje steklenine ne poteka ta- ko, kot so si zamislili. Samo štiri sole so odgovorile, od tega ena ćelo z odgovorom, da ne bodo sodelovali v akciji. c. V STRANJAH VEČJI GASILSKI DOM Pri gasilskem domu v Stranjah so dozidali isobo, ki bo služila za shrambo arhiva in oblačilnico, v njej pa bodo tudi seje in se- stanki. Z. nje vseh je bilo, da bodo seje kluba v mnogočem omogočile spoznavanje raznih problemov, kl zanimajo njih in občane iz raznih področlj družbenega živ- ljenja v občini. KAMNIŠKI OBCAN 8 PRED USTANOVITVIJO SAMOSTOJNEGA KINO-KLUBA Tehnika v najprikupnejši obliki Si sploh lahko predstavljate kaj lepšega, kot čc si sami s pomočjo lahke, majhne, cenene in enostav- filmskc kamere izđclujete filme o svojih otrokih, svoji družini, o svodMi potovanjih in ^zllctih, o svojih hobbvjih (konjičkih), o svo- jem delu v pokliču? In te barv- nc ali črno-bele filmfe, k jer se vse gibljc kot v življenju samem, predvajate svojim prijateljem in znancem, ali pa na kakšnem stro- kovnem zborovanju in s tem do- sežete nadpovprečnc uspehe? Pa šc to, da vas vse skupaj »tane toliko kot lickaj litrov vina? Zato smo prav hvaležni Ljudski tehniki v Kamni'ku, da bo me- seca decemibra ustanovila na po- budo nekaj razgledanih ljudi po- sobej klub za filmske amaterje: KINO KLUB KAMNIK. Tia klub je diostopein vsako- mur, tuđi vam! Nič ne de, ako ste tehnično popolnoima »-neoibre- monjoni«, saj imamo na voljo Iju- beznive ljudi, ki so vso kiin<>- amatersko »solo na lastni koži skos dali«. Na prijetnih klubskih večerih vam bodo točno> poka- zali, kako morate ravnati z eno- stavno in praktično sneimal.no ka- mero, sicer pa je dandanes fil- manje lažje kot fotografiranje. Crno-hele filme pa bomo lahiko kar samii razvijali, alko vas bo to mikalo. Vprašali boste lahko kar- koli in kadarkoli boste želeli. Do- bili boste točen, izčrpem in prija- zem odgovor od svojih toivarišev, ki imajo izkušnje. Te filme borno scveda predvajali v majvečje ve- selije filmskoga rr/.iserja in sne- rnalca — oprostite-, pa saj ste to vi samil, in v v^podlbu/dnl poufle navzocih članov, ćlanic in vaših prijateljev ter Jdirfugjih simpati- zerjev, saj je naš klub, kot reče- no, vselej vsalkomur dostopen. KORISTI, ki jih boste imeli, vas zanimajo? Kaj vam bodo pomc- nili filmi vaše družine in vašega podjetja čez kakih 10 ali 20 let, lahko sedaj samo slutite. Na plat- nu boste lahko videli svoje še mlade otroke kako skače jo im se iigrajo, videli boste lahiko drage osobe, ki jih že pokriva zornija, videli boste lahko začetke razvo- ja svojega podjetja ali organiza- cije pa še in še druge dogodlke, ki bi sicer pogreznili v pozabo. Ako vas pa mik.a tehnika, se bo- ste na zelo prijeten način sezna- nili s fotografiranjem, z likovno estetiko, snemanjem, elektroteh- niko, oizvočenjcim filmov, magne- tofonom itd. KORISTI, ki jih boste imeli s svojim filmanjem v pokliču, so pa mnogo dalekosežnejše. Na primer. Zivinoizdravnik na Ravnah je z amaterskim filmom prikaza], kako je krave med saibo z rogovi naipadajo in talko nevar- no ranijo, da morajo često na prisilni zakol. Zato dobijo injek- ciije in se jim odžagajo rogovi. To operacijo spremlja pre- cej »mesarsko« krvavljenje, vendar jih nie ne boli, saj se na filmu vidi, da mirno naprej pre- žvckujejo krmo. Zaradi krvave- nja dobijo obveze in čim so pro- ste, zoipet z glavamj napadajo svoje naspro'tniice in se verjttoo zelo čudijo, ker ni opaziti pra- voga učinka — pozaibile so, da niimajo več rogov. Ni potrebno pofiebej oimenjati, da je ta živinozdravnik, kinoa- mater, s svojim filmom dokončno zatrl vse govorice, da se živina ipo nepotrebneim tnpinči. Ali pa drug primer: Na važni konferenci zastopate svoje podje- tje. Poleg vas je pa 'mnogo dru- gih, ki v isti zadevi zastopajo svoja podjetja. S sabo iimajo ki- lograime težke dolgovezne refe- rate, ki jih bo verjetmo malo kdo čital. T'udi vi imate s sabo po- trebno dokumentacijo in kadar ste na vrsti rečete: »Dovolite, da tehnično ponazorim problomatifko našega podjetja.« V nekaj seikuin- dah postavite na mizo' ličen ekranček za dnevno svetlobo, 1 m za njim maj han projeklorček, pri- tisk na gumb In pozornost vseh navzočih je koncentrirana na va- ša izvajanja. Uspeh vam ne uide! In veste, ka jlahko to pomeni za vaš ugled in za vaše podjetrje? To tuđi sami lahko slutite. Iz tega prav lahko sklepate, da je ama- terskomu f.iImanju vredno1 posve- titi izdatno poizornost. Zadnji absolventi večerne sole Na ekonomski srednji soli od- delka za izobraževanje zaposle- nih v Kamniku je 12. in 13. okto- bra opravljalo zaključni izpit 20 kandidatov zadnjega letnika. Z odličnim uspehom sta opravili iz- pit Jožica Burkeljca in Ivanka Sušnik, s prav dobrim Sabina Muzej urejajo Predno bodo uredili staro gra- ščiiino na Zapričah v muzej in do- končno položili tlak v spodnjih prostorih, so z izkopavanjem pre- gledali temelje gradu. Pri tem so odlkriil tloris starega dvorca iz- pred leta 1515. Denar iz leta 1755, ki so ga našli, dokazuje, da je bilo poslopje po tem letu zadnjič prezidano. Butul in Peter Plevel, z dobrim 8 z zadostnim pa 7 kandidatov: Marjan Benkovič, Marija Bizjak, Milena Dekleva, Terezi ja Golob, Maksa Gruden, Marija Nemec, Franc Podgornik, Marjan Potoč- nik, Marjan Rak, Janez Rems, Majda Sever, Marija Tajč, Pavla Voljkar, Rafael Zagoričnik in Žu- gelj Amalija. En kandidat bo mo- ral izpit ponoviti. S tem letnikom je bil tuđi za- ključen pouk na večerni Soli v Kamniku. Skupno je v treh let- nikin na večerni ekonomski soli za izobraževanje zaposlenih us- pešno končalo šolanje in opravi- lo zaključni izpit 51 kandidatov in sicer v prvem letniku 18, v drugem 24 in v tretjem 19 kan- didatov. Na tehničnem oddelku za stroj- no stroko pa je uspešno opravilo zaključni izpit 32 kandidatov. Ta- ko je večema šola v Kamniku omogočila lepemu številu zapo- slenih, pridobiti si srednješolsko izobrazbo. Z. In za turizem in gospodarsko propagando? Naš KAMNISKI OBCAN ima premalo prostora, da bi se vse to dalo podrobno na- števati. ALI JE FILMANJE DRAGO? Nikakor me. Vpi.snina v klub in izkaznica 100 diinarjev, celolet- na članarina 300 dinarjev, film, na katerem boste s svojo kamero napravili kakih 4000 sljčic in jih predvajali dobre 4 minute, stane 1800 dinarjev. Kamero si boste lahko izposodali za 100 dinarjev. Ako va pa fiimlmanje priraste k srcu, dobite filmsko kamero v Ljubljani za 28.500 dinarjev. 'K'ma*iu pa ibo na prodaj zelo ličen in dober projektor za 35.500 dinarjev. IN NE NAZADNJE DRUŽABNOST Klubski izleti bodo za vas nepozabnl. S kamerama borno sdkali in tuđi našli lepoto in ra- dost, blizu in daleč. Z vami bo lahiko šla žena in tuđi filmala. Sli borno peš ali z vozili moto- riziranoev, z žičnico ali avtobusii, alko borno dobri organizatorji tu- đi z ladjo ali ćelo avioni. Zakaj si ne bi privoščili najlepše, kar nam lahko nudi življenje? Kot sladokusci si homo znali poiskati tuđi prijetne lokale, kjer bomo povabljenim gostom in sebi predvajali svoje filmske dosežke. Vsi bomo tega veseli in nihče ne bo imel nič proti temu, ako si jbomo pri teh prilikah privoščili tuđi nekaj .gastronomskih in eno- loških .specialitet, kar bo brez dvoma koristilo tuđi turizmu, o katerem v zadnjem času toliko govorimo. Pričetek delovanja KINO KLU- BA bo seveda v Kamniku pravo- časno objavljen. ing. Budau OBČAM ŠPITALIČA SPRAŠUJEJO Trgovsko podjetje Kočna je obljubilo novo opremo za trgovski lokal v špitaliču. Že Pred meseci so zagotavljali, da so že napravljene in ćakajo samo še pleskanja. Spotoma smo se Špitaličani ustavili v Menini in povpraša- li kako daleč so z delom. Za- čuđeno so nas gledali in deja- li. »Pri nas ni nihče naročil ni- kakršnih pultov in polic!« Zakaj takšna potegavščina? Zakaj mora biti še vedno ne- primerna oprema v sicer no- vem trgovskem lokalu v špi- taliču? Za odgovor na to pismo smo prosili upravo Trgovske- ga podjetja Kočna, ki odgo- varja takole: Trgovsko podjetje »Kočna« ima v svojem investicijskem programu preurediti in mo- dernizirati 15 svojih prodaj a In na območju komune Kamnik. V tem programu je zajeta ne- dokončana preureditev poslo- valnice Špitalič. V tej poslo- valnici je potrebno namestiti primeren inventar. Cenjenim špitaličanom spo- ročamo, da imamo inventar, ki je namenjen za njihovo tr- govino TRENUTNO IN ZA- CASNO postavljen v preselje- ni poslovalnici »Metka« Kam- nik. Ta poslovalnica posluje v sosednem začasnem prostoru bivše »Verige«, ker je njen lo- kal v remontu. Po preselitvi te trgovine v svoje prostore pa bo dostavljen inventar v trgovino v špitaliču. Torej ne gre za kakršnokoli potegavščino, temveč je na- stal zastoj iz objektivnih raz- logov, ker se vzporedno ob- navljaj o tuđi drugi trgovski prostori. Siatetnica a Jiamitiku V zgodovini Kamnika še ni za- beleženo, da bi kaka žena doča- kala starost 10 Ulet. Ta visoki življenjski jubilej je 8. novem- Elizabeta Smole ob praznovanju svojega najpomembnejšega rojst- nega dneva • bra praznovala Elizabeta Smole, rojena v Sucarju pri Jelsah na Stajerskem. Zdai živi v leseni baraki Fužine št. 7 pri svoji naj- siarejši hčerki Katarini, vdovi po Filipu Cajhnu, članu delovnega kolektiva podjetja »Kamnik«. Ze od leta 1H48 je živela v Kamniku, nato pa je šla leta 1955 gospodi- njit hcerki Miciki v Beograd, od kader se je spomladi spet vrnila v Kamnik. V življenju je mnogo delala in mnogo trpela. Z 20. leti se je porodila s čevljarjem Smo- letom, s katerim sta osnovala nov dom na Hajnskem pri Me- stinju. Imela sta 14 otrok, 8 si- nov in šest hćera. Vsi sinovi so umrli že v rani dobi, 5 hćera pa je še živih. K visoke?nu jubileju so najsta- rejši ženi v Kamniku čestitali za- stopniki krajevne organizacije SZDL s predsednikom Bozom Maticičem in ji izročili lep šopek nageljnov in nekaj priboljškov za rajstni dan. Stoletnica se je ginjeno zahva- lila za darilo, ki jo je očividno presenetilo. Ceprav že slabo sli- ši, pa zato še dobro vidi in rada govori o starih časih. Vprašali smo jo za recept za dolgo življenje. Njeno mnenje je, da delo ohrani človeka zdravega in krepkega, preprosta domara hrana pa ga obvaruje bolezni. Na stara leta ne pije nobenega alko- hola, pač pa rada poje kaj slad- kega in srkne malo turske kave. Stoletnici veljajo tuđi naše iskrene čestitke! KAMNISKI OBČAN 9 Odkritje spomenika v Stranjah V okviru slavnosti ob Dncvu republike 29. novembra bo kra- jevna organizacija ZB KamniSka Bistrica - Godič odkrila spomenik na grobišču padlih partizanskih borcev. Spomenik bo stal na istem mestu kot closedanji, ki je bil slabo grajen in je razpadel. Na grobišču pod stranjskim po- kopališčem je pokopanih 22 bor- cev, ki 90 padli 19. januarja 1943 v borbi z okupatorjetn na Kališu in trije aktivisti, ki so padli 6. februarja 1945 v Korošici. V Ka- lišu so okupatorske čete sklenile obroč ©krog edinic, ki «o bile vključene v Šlandrovo brigado. V visokem snegu in huđem mrazu so borci tvegali proboj skozi gost obroč in utrpeli znatno izgube. Padel je tuđi komandant kokr- ško-kamniškega odreda Anton Stefe-Kostja iz Tržiea. Padel je okupator prepeljal v Stranje in jih pokopa! izven pokopališkega zida. Med padlimi na Kališu ni- so uspeli ligo to vi ti imem petin borcev. Lani je krajevna organizacija ZB pokrcnila akcijo, da postavi- jo nov spomenik. Nacrt je napra- vil arhitekt Vlasto Kopač. Spo- menik v obliki obeliska, je šest mletrov visok, okrašen pa je z motivi tračev — umetno izdela- nih oblik sira z Velike planine. Za ureditev okolice spomenika so člani žrtvovali skoro 1000 ur prostovoljnega dela. Poranili so 50 m kamenja in prekopali nad 50 m zlemlje. Od krajevne poti do grobišča so napravili kamnite stopnice. Finančno pomoć so za- gotovile tuđi organizacije izven kamniške in domžalskc nbčinc. Snored odkritja spomenika na praznik Republike: Ob pol devetih bo v domu na Vegradu slavnostna seja, govoril pa bo predsednik občinske skup- ščine Franc Vidervol. Istočasno bo pred poslopjem osnovne šolc koncert mlad. godbe iz Mengša. Ob 10. uri bo na grabišeu v Stranjah odkritje spomenika. Go- voril bo Lađo Podbevšck, ki bo odkril spomenik, Godba in zbor pevcev iz Stranj in Duplice bosia izvajala žalostinko »Kot žrtve....-«, nato bodo nastopili mlad inči z zborno recitacijo »Skatlica pope- la-«, pionir.fi iz osnovn'e sole, pev- ski zbor in godba pa bodo za- ključili spored. Ob zvokih žalo- stinki- bodo nazadnje položili ven- ce pred spomenik. _ Novi predpisi o delu v tujini Pretekli mesec je predpisal Zvezni sekretariat za delo SFRJ navodilo o postopku pri zaposlovanju v tujini. To določa, da re- šujejo prošnje zaradi začasne zaposlitve v tujini pri pristojnih občinskih zavodih za zaposlovanje delavcev. Za območje kočev- Prošnjo za začasno zaposlitev v tujini vzamejo v postopek, če je predloženo dokazilo o urejeni vojaški obveznosti in da je za- poslitev v tujini zagotovljena vsaj ob enakih pogojih in z ena- kimi pravicami iz delovnega raz- merja glede stanovanja in plače, delovnega časa, dopusta in var- stva pri delu, transfera prihran- kov ter glede drugih pravio, kot so zajamčene drugim pri tujeim delodajalcu zaposlenim delav- cem. Ce pa so pogoji in pravice, določene v sporazumu s tujo dr- avo ali pogodbo s tujim deloda- alcem ali tujim organom za za- poslovanje, predloži prosilec sa- mo dokazilo, da mu je zagotov- ljena zaposlitev. Poieg zgoraj navedenih dokazil mora prosilec podati pismeno izjavo, da bo red- no plačeval prispevke in izpol- njeval družbene obveznosti do družine in družbene skupnosti po naših veljavnih predpisih v valu- ti države, v kateri se namerava zaposliti. Zavod za zaposlovanje delavcev pa mora pri Izdaji napo- lila prodvsem upoštevati koristi domaćega gospodarstva in druž- benih služb ter potrebe po ka- Jrih. Glede tistih, ki so v delov- nem razmerju, pa mora upošte- vati to, će se strinja tista delov- na organizacija, kjer je prosilec zaposlen. V ta namen je potreb- no predložiti pismeno potrdilo delovne organizacije. Kvalificiranim in visokokvalifi- ciranim delavcem se srne dati na- potilo samo izjemoma, in sicer s poprejšnjim soglasjem republi- škega zavoda za zaposlovanje de- lavcev. Napotila za zaposlitev v tujini pa ni mogoče izdati, kadar se gre za zaposlitev pri delodaja^u, či- gar zaposleni stavkajo, dokler traja stavka. Naši državljani, ki so bili na dan uveljavitve tega navodila, to je 30. oktobra letos zaposleni v tujini, moraj o v enem letu od njegove uveljavitve prilagoditi svoj položaj temu navodilu. Proš- nje za prilagoditev morajo vlo- ;';iti preko jugoslovanskega diplo- rnatskega konzularnega predstav- ništva v tišti državi, kjer so za- posleni. Navodilo navaja, da bodo mo- rali tuđi tišti, ki so se že vrnili z dela v tujini pred uvel javit vi jo tega navodila, vskladitl svoj polo- žaj z navodilom. Zaradi razvoja industrije je dobil Kamnik že 1. 1891 železniško po- vezavo z Ljubijano. Takrat je bilo ob glavni kamniški železniški postaji postavljeno tuđi tole lovor no skladišče. Slika kaže, da ne ustreza već niti po svoji prostom ini niti po svojem videzu. Mnogi zahtevajo, da bi ga čimpreje obnovili M V Q a O ISSINMVS Amerika v mojih oceh 10 (Nadal.j. s 5. str.) Nekateri domovi slovenskih li.*v.- ljencev so ohranili prisrf.no domar - nost. Največ pristnosti so ohranili ti- šti, ki posan.ja.io z gričev in so se ovjli s sadnim drevjem pa pelargoni- jami ali ćelo s slapovi bujnih na- geljnov. niše, ki jih je urbanistom nacrt stisnil v drevoređe, so dolgočasne, ker so si med seboj tako podobne, da poznaš vse, će poznaš eno. Tuđi stanovanja se v bistvu ne razlikuic- jo. Vsem je skupna prenatrpanost in skrajno udobje, ki že ni več udobje, ampak prenasičenost. Vse se zibije, od stolov in klopi, otoman in fote- ljev, do papagaja v kletki. Pohitimo z Marv k Mrs. Harlanovi. Pravkar se odpravlja.fo. Ona v služ- bo, v mestu ima cvetličarno, otroka v solo. Na hitro še ureja pričesko 10 letni hčerki, medtem ko nekaj starej- ši sin že sedi v avtu. Mož je odšel na delo že pred uro s svojim vozilom ■ a ko je za varali a ostal le huU pes, ki se je udobno namestil na kavču ob oknu. Ker je petek, zago- spodari po niši Mary, ki enkrat te- densko za 8 dolarjev počisti stano- vanje. Mi pa si medtem z dovolje- njem Mrs. Ilarlanove oglejmo njen dom. Stirićlanska družina ima trt spal- hice, dve kopalnici, s kuhinjo pređe- njen dnevni prostor, delovnl prostor, garažo in klet. Vse je v eni crti, edino stopnice drže v klet, 6e jo mo- remo tako imenovati. Ta je najpogo- steje, kakor tudj tu, razdeljena v dva dela: v bar in v prostor, v katerem so namesčeni električni stroji in kjer a pločevino obite cevl vodijo križem kražem, da Je vse skupaj podobno c.',5o'.toječa tabla počečkana z otroškimi čaćkami, peskovnlk, modelarski ko- tićek In akvarij. Zunaj je sonce, /.a nišo le kosćek travice in pred fa- sado cesta s tekočim trakom. Mlada mati se premika mlahavo, glas JI Je enoličen, gibi umerjeni. Moj suseći se asparagus je verna prispodoba teh ljudi. Zdravnica Mrs. Sniitli ima mo- ža zdravnika, dva sina in hčer. Do- poldne je v službi. Mladostno SO let- no ženo sem našla pri striženju trave v običajnih kratkih hlačah. Halo! mi Je zakucala od daleč. Nato je predstavljala: sin Charlie, hči Marga- ret, pes Twin. In vi? Prljela me je pod roko in me odpeljala v podpri- ničje svojega dokaj velikega doma. Tu je pravcati keramični atelje z vse- ml pripravami do suSilne peči In s kopico okusnih lzdelkov, zabeljenlh s clgaretniml ogorkl. Divjl nered ni samo tu, morda Je Se večjl v zgor- njlh prostorih, kamor Je vodila z vso ljubeznlvostjo In gpotoma odrivala Nova šola v Kamniku Tiho in neopazno je lansko le- to minil pomcmben jubilej kam- niške osnovne Sole. Pred 80 leti je osnovna šola začela s poukom v novozgrajeni stavbi sredi me- sta. Takrat sodobna Sola že zdav- ni već zadoščala potreban* mo- dernega pouka, Zeleli in upali smo, da borno častitljivo obletni- co proslavili z otvoritveno sloves- nostjo novega šolskega poslopja. Zal se je slovesnost zakasnila za eno leto. Kmalu po osvoboditvi so šolski kolektivi, pristojni prnsvetni or- Kani in tuđi zbori volivcev začeli raspravljati o gradnji nove Sole. Po dolgotrajnih razgovorih in prcdlogih je bil storjen prvi ko- rak leta 1955, ko sta Svet za šol- stvo in Svet za komunalne za- deve LOMO Kamnik začela spri- pravami za zidavo. Prvotni firad- bLni program je na predlog rav- nateljstva kamniške gimnazije predvideval gradnjo novega gim- na/ijskega poslopja, v tedanje prostore gimnazije pa naj bi se vselila osnovna Šola. Med dolgi- rni pripravami je nastala nova si- tuacija v Solstvu in leta 1957 je bil gradbeni program U'r idejni osnuitek ing. arh. Emila NavinSka bistveno »pramen jen. Reforma .šolstva je narekovala ustanovilev dveh popolnih osemletnih Sol v Kamniku In s tem odgovarjajoče prostore. Zato je OBLO Kamnik sprejcl sklop o gradnji skupnoga Šolskega poslopja za osnovno solo in gimnazijo. Re>publiška komisi- ja /n pnmrpvnnje solskih gradenj je še i »to leto pregledala idejni osnuteflc in program gradnje ter ga z določenimi popravki odobri- la. Zahttvala je podvoji tev vho- dov, stopnišč i:n ostalih prostorov za gimnazijo in osnovno solo po- sebej. Projektant ing. Emil Na- vnišek je nato napravil nov idej- ni nacrt, ki je bil potrjen. Loka- cijo Sole je že prej določila po- sebna komisija Sveta za šolstvo in F..'eta za komunalne zadeve Obl-O Kamnik. Glavni nacrt je bil potrjen sele spomladi 1959. le- organizacijske mreže šolstva v kamniški občdni premajhna. Ved- no već otrok zunanjih šal je že- lelo nadaljevati šolanjc na popol- nih osnovnih šolah. Svet za šol- stvo in ObLO sta upoštevala pred- log in sprejela 1961. leta sklep o nadzidavi tretjega nadstropja. S tem je bila otvoritev odložena Poslop.j* nove gimnazije in osem letke ta. Gradbena dela jo prevzelo gradbtno podjetje »Projefct« iz Kranja in začulo z deli avgusta istega leta. Gradnja ;ie zaradi omejenih sredstev in pomanjka- nja gradbenega materiala počasi napredovala, kajti vsa sredstva za gradnjo je moral zagotoviti ObLO Kammik. kot edini investitor. Konce leta 1 !)(>() je ObLO imo- noval gradfoemo komisijo, kl naj bi svet.ovala pri gradnji in o- premljanju šolc. Komisija je la- koj ugotovila, da bo šola zaradi predvidoma za eno leto. Zaradi obsežnosti in odgovornosti dela je takrat investitor irnenoval grad- beni odbor in mu poveril celotno nadzorstvo gradnje. Imenovan je bil tuđi novi nadzorni odbor in delo je steklo bolje ter sistema- tieneje. Zaradi nadzidave in dru- gih objektivnih vzrokov se je gradnja občutno podražila. Leto 1W>2 smo dočakali v surovo zgra- jeneim poslopju. Pomanjkanje sredstev je narekovalo ponovno preložitev otvoritve sole. Gradbeni odbor je v tem ob- dobju podrobno pretresa! vse pro- bleme in predlagal projektantu številne spremembe, ki so bile potrebne za boljšo funkcionalnost stavbe. Rok za konč-no zgraditev sole je bil določen za poletje 1963, da bi se v solo lahko pra- vočasno vselili. 2al je huda zima preprećila optimistične nacrte in gradnja se je zavlekla do pozne jeseni, čeprav je investitor zago- tovil zadostna sredstva. Ni pa bi- lo dovolj sredstev tuđi za grad- njo telovadnice, ki je soli potreb- na kot sleherna ućilnica ali ka- binet. Da bi omogočili normalno delovanje sole na vsch podrocjih vzgoje, je treba čimprej zgradili tuđi telovadnico. Nanjo željno caka tisoč učencev, ki imajo se- daj okrnjen in skrajšan pouk v zelo slabih pogojih. Nadaljevati bo treba tuđi z ureditvijo okolice Sole in Solskih dvorišč. Poleig »Projekta« Kranj so obrt- nička dela na stavbi opravili Obrtno podjetje »Zarja«, »Meni- na« in »Alprem« iz Karrmika ter "Kamnoseštvo« iz Kranja. Celot- no opremo sole je dobavilo pod- jetje »Slovenija les-kooperativa« iz Ljubljane, ki je vso opremo po načrtih oddalo »-SJogi« iz Most pri Komendi. Zal se izvajalci ni- šo držali postavljenih rakov in je bil to glavni vzrok poznejše vse- litve. V zaključnih delih so tuđi di- jaki gimnazije in učenci višjih razredov osnovne sole s prosto- voljnim delom veliko pripomogli k hitre jši uredit vi notranjosti in okolice stavbe. Opravil sio već kakor 5.000 delovnih ur (pred- vsem gimnazijci) in z učiteljskim kolektivom preselili obe soli. Se- itev sama tako ni stala niti di- Zaradi nadzidave se je predvi- đena razdeJitev prostorov osnov- ne sole in gimnazije morala spre- moniti. Gimnazija po novem za- seda tretje nadstropju, ki inui na- slednje prostore: 4 ućilnice, učil- nico za pouk fizike in kemije s kabinetom, mladmsko sobo s knjižnico, kabinet za predvojašiko vzgojo in kabinet učil. Upravni prostori gimnazije so, kot je pred- videval prvotni nacrt, v prvem nadstropju in obsegajo zbornico s strokovno knjižnico in dve pi- sarni. Osnonva šola ima vse ostale prostore: 13 učilnic, učilnice za pouk fizike in kemije s kabine- tom, pevsko sobo s kabinetom, risalnice s kabinetom, pionirsko sobo s knjižnico, dve učiJnici za tehnični pouk, učilnico za gospo- din jski pouk, mjočno kuhinjo in kabinet učil. Upravni prostori ob- segajo zbornico s strokovno knjiž- nico in dve pisarni. V prizidku so že pripravljeni potrebni pro- stori za telovadnico: 2 slačilnici, sanitarije in kabinet. Nad temi prostori je stanovanje za hišnika in 2 prehodni sobi. Solsko poslap- je ima 4 velike avle, ki so pri- merne za razstave, proslave in zborovanja. Z* vsemi temi pro- stori je omogoćeno normalno de- lo.vnje in iz,polnjevanje ućno- vzigojnih smatrov obeh šol. Po še nepopolnih podatkih zna- šajo do sedaj stroški gradnje 210 mđlijonov dinarjev. Celotna šol- ska oprema pa bo stala okoli 33 milijonov dinarjev in to za gim- nazijo 9 milijonov, za osnovno SoJo pa 24 milijonov dinarjev. Za dograditev teiovadnice in uredi- tev okolice bi bloi potrebno 6e okoli 40 milijonov dinarjev. Z otvoritvijo novega impazant- nega šolskega poslopja najlcpće praznujemo leto-šnji Dan republi- ke in 20. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ. Učenci, starši. učiteljski kolek- tivi in organi družbenega uprav- ljanja obeh šol so velike prido- bitve veseli. Reformirani soli so dani pogoji za večji razimah in kvalitetno rast. Investitorju smo ob otvoritvi dolžni za skrb in pri- zadevanej dati vse priznanje. F. R. Od Triglava do Jajca Jugoslovanski planinci so skle- nili, da bodo 20-letnico rojstva nove Jugoslavije počastili na svo- jevrsten način, s štafetami pla- nincev. Dve Štafeti bosta 29. no- vembra, ob obletnici II. zaseda- nja AVNOJ, pirispeli v zgodovin- sko bosansko mestece Jajce, kjer bodo naši narodi praznovali ve- liki jubilej. Ena bo prispela z ju- ga, s crnogorskih gora, druga pa s severa, z najvišjega jugoslovan- skega vrha' — Triglava. Po pri- srčni slovesnosti visoko v gorah so prvi prejeli štefatno palico (miniaturni planinski cepin s kli- ni, v katerem je pozdravno pi- smo) poštarji-planinci, ki so jo ponesli po slovenski zemlji prt>4.i hrvaš'ki meji... KAM NISKI OBCAN 11 navlaku, da sem ji mogla slediti. liicv. zadrpRn ml Jo razkazovala v»c pro- stor«, brez opravlćevanja, dasi je bi- lo stanovanje zares /.ancmar.M'no. I.ahkotna, mladostna in smeliljajofa me je opozarjala na stevilne (lru- žinske zanimlvosti. Kaj me briga, ja/ se počlm dobro, so govorile njene oči, k ojc sedla k pianinu, da so za- zvencli pod njenimi prsti rlstl zvo- M In se skoraj neopazno prelivall v polno hučanje orgelj. Na vrtu, ki«r if sfstlctni sinko poskušal šofiiati, Je pokazala S« vrtlljak za sušenje pe- rila In natezalnlco az sušenje hlač. Sledilo jo privajno povabilo za druglf. Pri AVilkinsovih so praznovali rojst- ni dan staroga ofeta. Sedol je po- skrobljeno na fastnem mestu pred slavnostno torto s prižganimi sver- kaini. Zbranl so stoje zapeli obvezno obredno pesom in pritisnili togo se- đefcmu slavljcncu vsl po vrsti hla- đen poljub. Codovnlk je ugasnil svef- ke in sledila je pojedina. Kljub toplo- mu vereru, svoram, torti velikanki In prazničnim olilckam me je zazeblo ob mrtvem obredu in skrajni zadrža- nostl. Ledeni klopoic se Je odvijal dalje. Lutke so posedle po naslonja- fih In zet Je zavrtel doma« barvni film. l(?daj sem se v tomi ob pre- lepih slikali ogrela. Na majlinem plat- nu se Je zavrtel pred menoj o donarja in časa, tem bolj bodo ljudio zapravliali. Zdaj dolajo pet dni z divjim tempom, dva dni počivajo. fe vas zanima, kaj imate Jugoslo- vani v kulturnom parku, izstopiva za hip.-- V mislih sem bila se pri delavcih, ko som ze urno stopala mimo Njego- sa, Iv. Zormana, Raragc, Gregoroića in Cankarja. »Veo kot teh imamo pogrebnih za- vodov. Zaslužck je masten. Za 1.500 do 2.000 dolarjev poskrbe tako umc- telno za mitvoca, da lastna mati ko- maj spozna rajnega sina.« Zavozila sva na pokopalisee. Zaman sem se ozirala za spome- nik!, le karani so strlcli iz trave, kot bi jih natrosllo nebo. (NADALJEVANJE PR1IIODNJIC) >♦*♦+»♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Rudnik kaolina Črna-Kamnik proizvaja plavljeni kaolin v kosih in mleti kaolin za potrebe industrije papirja, gume, kemične industrije, kakor tuđi za potrebe obrti. Ražen tega proizvaja kalcit v kosih, drobljen in mlet za steklarsko industrijo, gradbeništvo, inustrijo barv in za potrebe obrti. Z novo predseparacijo in uspešnimi raziskavami v Tuhinjski dolini (Sela, Rožično) bo naša proizvodnja kaolina še večja in borno lahko bolje ustregli željam vseh potrošn kov! Rudarji čestitajo vsem delovnim ljudem ob prazniku republike SRE ČNO ! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦+♦♦+ kolektiv industrije pohištva §¥€>■. čestita za ptaznik cepuUi&e Ob 20-LttnieL n&o& Qagjydcu)i44L k<klLo- teksiilne tovarne SVILANIT KAMNIK Se več uspehov ph izgradnji sociaiizma želi ob jubileju REPUBLIKE vsem državljanom kolektiv PODJETJA KAMNIK Za Dan Republike čestita kolektiv tovarne TITAN etSJtltkjL Zavod za zaposlovanje delavcev Kamnik ^^^^-»^»»■»»^■»^»^»»»♦»♦.»»»^»»»»♦»»»»»♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦» Proizvajalci Toiarne koi/anega orodja kamnik čestitajo za praznik REPUBLIKE Gostinsko podjetje nj 7\ "NTTTvTT^ A se prip°roča za obisk II .M IM UN J-V-Ti in čestita za 29. november Vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem čestitajo proizvajalci podjetja £\ L P J\ £ JVI za DAN REPUBLIKE PREHRANA Ljubljana - SAMOPOSTREŽBA Kamnik Obiščite našo trgovino, ki je bogato založena z vsemi potreb- ščinami za dom, zlasti veliko pa imamo izbiro konserviranih Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem ob 20. obletnici naše republike! Mnogo uspehov v izgradnji socializma želi za Dan republike KOLEKTIV PODJETJA SVIT-KAMNIK Kolektiv trgovskega podjetja JV U V/ i\ A. čestita za 29. november Za praznik REPUBLIKE čestita kolektiv podjetja TERMIT Domžale Pozdrav delovnemu ljudstvu ob prazniku REPUBLIKE kolektiv Živilske industrije kamnik Obrtno podjetje čestita za praznik nove Jugoslavije Ob prazniku REPUBLIKE čestitamo in priporočamo naše. usluge Avlomehanična delavnica Komunalno podjetje Eamnik čestita ob jubileju REPUBLIKE t Ob pomembnem jubileju na poti v socializem čestita kolektiv obrtnega podjetja ^Z^CLtfa JCamnlk GOSTINSKO PODJETJE Pozdrav vsem delovnim ljudem Kolektiv Zavoda za gojitev liir\ /3T\ H^illllll kolektiv obrtnega podjetja diviadi m IlU %) rfillli ** KAMNIK čestita vsem gostom in obiskovalcem II ^ ! H {! !! KOZOROG za 29. november in priporoča U V !■ V U II čestita za 29 november svoje usluge OBRTNO PODJETJE ^ Konl[jna||la ^^ j^ Čestitke za Dan republike SLOGA - STomendi čestita za Dan republike vsem svoji« ^GP NOVOGRADNJE čestita za Dan republike komitentom in delovnim ljudem 0|jra( Kamnik Kamniški tenis ima svetio bodocnost Kamniški tenisači so z vrsto medsebojnih tekmovanj uspešno zaključili svojo sezono. Na lepo urejenih igriščih in ob vzorni or- ganizaciji so tekmovanj a pote- kala brezhibno. Na pionirskem prvenstvu Kamnika je med šti- rinajstimi udeleženci zaseđel pr- vo mesto Udovč Andrej, ki je v finalu po težki borbi premagal najmlajšega udeleženca in lan- skoletnega prvaka Vengust Rad-, ka. V tekmovanj u parov sta prvo mesto zasedla Udovć — Vengust R., ki sta v finalu premagala par Prešeren — Grilc I. Pri mladin- cih je zasedel prvo mesto Ven- gust Franci s presenetljivo zrna- go nad Mesnerjem, ki zavzema trenutno deveto mesto na lestvi- ci najboljših mladincev Sloveni- je. V članski konkurenci je že tretjič zaporedoma zmagal Lav- rič Jože v srečan.iu s Šnablom, ki ga je gladko premagal s 3:0. Tekmovanje v parih pri mladin- MV^HO I)IS1N M V5( Radko Ventfust in Mi ha Resnik sta med najLoljšimi cih in članih ni bilo izvedeno do kraja zaradi vremenskih ne- prilik. Na zaključnem sestanku teniske sekcije, ki bo ob koncu t. 1, bodo vsi zmagovalci prejeli diplome in praktična darila. Tekmovanj a so pokazala, da je sekciji v kratkem času uspelo vzgojiti vrsto nadarjenih mladih tekmovalcev, ki že solidno obvla- dajo veščino teniske igre. Vztraj- no in sistematično delo s pionir- ji, pozimi in preko leta, je poka- zalo, da trud ni bil zaman. Že na republiškem pionirskem pr- venstvu, ki so se ga naši pio- nirji prvič udeležili, so posamez- niki v moćni konkurenci dosegli odlična mesta. Pri starejših pio- nirjih je Markovič D. zasedel 4. mesto, pri mlajših pa Vengust R. 3. in Resnik M. 4. mesto. Seveda pa je potrebno, da se ti mladi tekmovalci še naprej sistematič- no izpopolnjujejo in jim mora- mo zato nuditi vsestransko po- moć. Pri tem računamo, da bo- rno kot doslej našli aktivno po- moć in sodelovanje pri Občinski zvezi za telesno kulturo, ki pa mora ob letošnjem letu posveti- ti več pozornosti trenerskemu kadru in s tem kvalitetnemu športu. Znano je, da v Kamniku nimamo enega kvalitetnega špor- ta. Zakaj? Ker začnemo vzgajati kvaliteto pri mladini, ki je stara sedemnajst let ali več, kar je prepozno. Potrebno je začeti z mladimi ljudmi in iskati talente že v osnovni soli. Res je izbira take poti najtežja in pot k uspe- hu dolga, vendar je to edina ga- rancija za kvaliteten razvoj ka- terekoli športne panoge. Npr. v Zagrebu so utanovili tenisko Solo, ki je zajela v svoj krog pio- nirje od 7. do 10. leta starosti. Te bodo sistematično vzgajali skozi štiri leta, izvajali selekcijo in obenem skrbeli za stalen nov dotok mladine. To je sistem, ki ga izvajajo že leta in leta v Av- straliji, kjer je tenis narodni šport in ima tuđi v kvalitetnem pogledu na svetu popolen pri- mat. Zanimivo, da so avstralski strokovnjaki mnenja, da jeotrok ki začne gojiti teniski šport s 13 leti že »prestar«. Teniska sekcija SftD Kamnik bo letos zopet organizirala zim- sko tenisko Solo za pionirje za- četnike v starosti od devetega do dvanaj stega leta in obenem na- daljevalni tečaj za pionirje, ki že obvladajo osnovne udarce teni- sa. Poleg osnovnega namena, ak- tivirati mladino v doloćenih športnih panogah, je namen teh tećajev tuđi vzgoja bodočih tek- movalcev. V ta namen je potreb- no izvajati postopno selekcijo. V skromnem obsegu se je tega na- čina poslužila preteklo leto tuđi naša teniska sekcija, ki je v krat- kem razdobju uspela vzgojiti 12 mladih tekmovalcev, ki bodo z marljivim delom lahko kmalu dosegli zavidljiv nivo v slovon- skem tenisu. Ze danes se v re- publiškem merilu lahko kosajo s kamniškimi pionirii le še mari- borski, vsi ostali pa, kot Ljub- ljana, Kranj, Jesenice, Novo me- sto pa so že za nami. To je plod načrtnega in vztrajnega dela mla- đega pionirskoga naraščaja in zasluga peščice požrtvovalnih funkcionarjev. Brez dvoma pa vodi k uspehu le kontinuirano delo skozi vse leto, ki pa žal ni takšno kot bi moralo biti. Veli- ka telovadnica kamniške osem- letke je premajhna in številnim tenisačem je na razpolago le en- krat teđensko. Sekcija sicer uporablja malo telovadnico za kavarno, vendar ta zaradi svojih dimenzij dopušča le delo z za- četniki, medtem ko ostali igralci tenisa nujno potrebujejo večji prostor. Mnenja smo, da je tu potrebno najti kompromisno re- šitev z ostalim! sekcijami oziro- ma uporabniki velike telovadni- ce, saj nikakor ni v skladu, da ima npr. odbojkarska sekcija telovadnico na razpolago štiri- iela velik krog mladine, ki prej ražen šolske telesne vzgoje ni imela priložnosti za izživljanje v telesni kulturi, vendar pa bi se ta morala omejiti na določene športne panoge (rokomet, košar- ka. Zakaj npr. gojiti v teh dru- štvih odbojko, medtem ko ima odbojkarska sekcija teđensko redne treninge za pionirje in Tako akrak- tiven tenis igrajo samo Avstralci krat teđensko, tenisači pa samo enkrat!, Izgovori, češ, da imajo odbojkaši preveč tečajnikov so odveć, saj poseoa teniski tečaj redno do trideset pionirjev. V podobnih primerih bi moralo po- sredovati ne samo sindikalno športno društvo, ampak tuđi Partizan in uprava sole ter se- staviti umik tako ,da bo zado- voljil potrebam vseh, ne pa sa- mo ene sekcije. Pri organizaciji tečajev si že- limo boljšo povezavo z uprava- ma osemletk, ki bi lahko izdatno pripomogle, da bi se čim več mla- dine vključilo v aktivno športno življenje. Novo ustanovljena sol- ska športna društva so sicer za- mladince. Omenirro lahko še de- lo teniske sekcija, ki opravlja važno nalogo pri razvoju rekre- acije. Analiza o .strukturi član- stva je pokazala, da je med te- nisači še vedno premalo mladi- ne iz vrst učencev v gospodar- stvu, delavske mladine pa tuđi ženske so premalo zastopane. Mi- sliti je treba na to, da borno že v bližnji prihodnosti prišli na skrajšanje delovnega časa in bo imel delovni človek veo časa za rekreacijo, obenem pa bo treba zagotoviti večjo produktivnost dela. Ce se borno nekoliko potru- dili to prav gotovo ne bo težko. S. B. Pohod mladinskega odseka PD Kamnik po poti druge grupe odredov V spomin na slavne pohode II. grupe odredov je priredil mla- dinski odsek pri Planinskem dru- štvu Kamnik pohod po poteh II. grupe odredov. Naša pot naj bi vodila preko Krvavca, Korošiške grape in Brsnikov v Kamniško Bistrico, od tam pa na Presed- ljaj, Konja, Rzenik, Veliko pla- nino do ornivca. Pohod je bil 2. in 3. novembra in se ga je ude- ležilo 31 mladincev in niladink, med njimi trije iz PD PTT Ljub- ljana, dva iz PD Ljubljana-matica in po eden iz D črnuče ter PD Domžale. Ta pohod bi bil zaradi premagovanja velikih visinskih razlik zelo zahteven in bi zahte- val od udeležencev dobro fizično kondicijo, zato smo postavili naj- nižjo starostno mejo 14 let. V soboto popoldne smo se od- peljali iz Kamnika do spodnie postaje žičnice, ki nas je hitro prepeljala na Krvavec, od koder smo takoj krenili proti Bistrici. Pot nas je vodila po lovskih po- teh v dolino Korošice in od tu po gozdni cesti do spodnje posta- je nove žičnice na Veliko plani- no. Ker nismo hoteli po cesti, smo zavili na kolovoz, ki nas je čez Brsnike pripeljal do Bistrice. Pohod je mineval hitro in brez težav, za lažji in prožnejši korak pa smo peli partizanske pesmi. Naslednji dan pa nas je vreme presenetilo. Skoraj vso noč je deževalo in zjutraj so se megle vlačile zelo nizko in obetale še nadalje slabo vreme. Vendar se je le ustavilo in dež je prenehal. ker so bili zelo slabi vremenski pogoji, smo pot skrajšali in odšli takoj na Veliko planino, Konja in Rzenik pa smo prihranili za drugič. šli smo po stari lov- ski poti do Martin stene in nato zavili v Dol. Po poti so nas spremljale megle iz katerih je veter tu in tam prinesel kako kapljo dežja. Cakali smo kdaj se bo spet, ulilo, toda na srečo se to ni zgodilo. Suhi smo prišli do Domžalskega doma, kjer smo imeli enourni počitek. Kljub te- mu, da so bili nekateri že utru- jeni, se je zopet oglasila pesem, ki ni utihnila vse do Crnivca, kjer nas je čakal avtobus. Pot, ki smo jo prehodili, je bi- la le del poti po kateri so hodili borci II. grupe odredov pri pre- hodu z Gorenjske na štajersko jeseni leta 1942. Spomin na njihove žrtve in na partizane planince smo počastili s polaganjem vencev pred spo- menika v Kamniški Bistrici in na Crnivcu. Na pohodu smo skle- nili, da bo ta pohod postal tra- dicionalen in da borno to pot prehodili vsako leto. S. U Premagali smo Tržačane 9. in 10. letos sta gostovali v Kammiku moška in ženska vrsta slovenskega športnega združenja »Bor« iz Trsta, ki sta najboljši odbojkarski ekipi v tem mestu. Tržaški fantoje, ki igrajo v II. italijanski ligi dpni nas bi to bil rang n. pr. hrvatsko-slovenske li- rc) so, čeprav so bili dvakrat pre- magani, pokazali rcs lepo odboj- ko. Zlasti je navduišil VBLJAK S. Na turnirju, kjer so nastopili tuđi letošnji prvoligaši iz Ormuč, so ti zasedli prvo mesto z zima- gama nad Borom in Kamnikom s 3:1. Kamničani so bili z znna- gonad Tržačani s 3:1 (15:17, 15:13, 15:19, 15:7) drugi. Ploskali smo zlasti Ulčarju za odlično igro na mreži. Igrallke Bora so nastopile v te- lovadnici gimnazije že v soboto, 9. t. m. zvečer proti tretje pla- sirani slovenski vrsti OK »Ljub- ljana« im izgubile s 3:0. Tržaške igralke so se renomiranim na- sprotnicam dostojno postavile po rotbu, saj so izgubile srečamje z vsega 7 toćkami razlike (12, 13, 14). Tuđi Kamničanke so nas z do- bro igro zopet enkrat pri jet.no presenetile. Zmagalc pa so gostje s 3:1 (9:15, 15:9, 14:4, 15:11). Zamejski rojaki so bili s sprc- jemom v našem mestu nadvse za- dovoljni. Zlasti pa so bili veseli spominskih daril: majolike, dari- la kombinata »Svit« in spoimin- skih značk, ki jih je poklonilo Turist ično društvo Kamnik. Odbojkarski razgledi CLANI PETI, ČLANICE ŠESTE Odlbojkarji in odbojkarice SSD Kamnik so pred kratkim zaklju- čili letošnja ligaška tekmovanja. Clani so v II. rep. ligi v zadnjem kolu premagali še Kropo s 3:1. KONCNI I,ESTVICI: II. rep. liga — zahođni del, moški 1. TVD Zirovnica 14 14 0 42 : 6 28 2. OK Triglav, Kranj 14 11 3 37 : 14 25 3. TVD Kočcvje 14 8 6 29- 26 22 4. TVD Kropa 14 8 R 28 : 29 22 5. OK Kamnik 14 7 7 32 : 26 21 6. TVD Brestanica 14 5 9 20 ■ 32 19 7. TVD Postojna 14 3 11 2\ 34 17 8. TVD Trnovo 14 0 14 0 42 0 I. rep liga - ženske 1. OK Maribor 12 12 0 36 1 24 3. OK Branik 12 8 4 26 14 20 3. OK Ljubljana 12 8 4 25 13 19 4, OK Triglav 12 5 7 19 22 17 5. TVD Novo mesto 12 5 7 17 23 17 6. OK Kamin ik 12 4 8 12 26 15 7. OK Jesenice 12 0 12 0 36 0 W. Stnučarska vlečnica bo še bolj pritegnila smučarje na čudovita sne- žišča Velike planine Na letošnjem ođbojkarskem turnirju v po^astitev občinskega praz- nika so se Kamničani I. lepo izkazali. Za đoseženo prvo mesto pred prvoligaši iz Crnuč, igralci iz Kočevja in Kamnikom II. so od Ob- činske zveze za telesno vzgojo dobili lep pokal. Na sliki: kapelan OK Kamnik ing. Stele je prejel pokal od tajnika Ob ZTV tov. Pe- tra Klavfiča Mladinci in mladinke OK Kamnika - okrajni prvaki 27. oktobra je bilo v Kamniku okrajno prvenstvo za mladince in mladinke v organizaciji okrajne komisijie za odbojko in OK Kam- nik. Đomafi mladinci so med naj- bol.jišimi ckipami s starega teri- torija okraja Ljubljana dosrsli popoln uspeh. Premagali so OK Rcžigrad (prej Tep;rad) z 2 : 0 in mladinci- najlMiljšc slovenske sr- ntorske ekipe OK »Ljubljana« z 2 :1. Izgubili so samo z igralci Crnuč, pa še to zaradi podcenje- vanja lastnega znanja. Crnučani so bili drugi in so premagali še OK Ljubljano. Cetrtoplasirani B'e- žigrad je presenetljivo nadvladal Crnuče (2 :1), izgubil pa tuđi še z Ljubljano (2:1). Nacrtna šola tako pri Kamni- ku. kot pri Crnučah se je torej jzkazala kot edina pot do uspeha. Videli smo tehnično, za mladin- ske razmere dobro odbojko, pa ludi publika je bila odlična. Zal se prvenst\ a v ženski kon- kurenci, ražen domaćih, ni uđe- ležila nobena druga ekipa in so Kamničanke tako brez borbe osvojile prvo mesto. W. SPORTNE NOVICE Smučanje Marljivi smučarji SŠD Kamni- ka že nekaj tednov popravljajo 45-metrsko skakalnico. Nasuli so na zgornjem delu doskoćišča, ga očistili ter razširili. Pričeli so tuđi z rednimi kondicijskimi tre- ningi vsak torek od 18. do 20. ure v telovadnici mekinjskega »Partizana«. Drsanje Mgr. Dobrovoljc Roman se trudi, da bi ponovno spravil »k življenju drsalno-hokejsko sekci- jo pri SŠD Kamniku. Od dru- štva so jim že zagotovili najnuj- nejša finančna sredstva. Komur je kaj do tega lepega zimskega športa, naj priđe na ustanovni občni zbor sekcije, ki bo v krat- kem. Torej lahko upamo, da bo- rno to zimo v Kamniku zopet imeli urejeno in osvetljeno drsal- no ploskev. Odbojka Igralce prvega moštva je 20. novembra pričel redno trenirati nov trener iz Ljubljane tov. Pod- logar Srećko. Sam je še vedno aktiven igralec v prvi ekipi zvez- nega ligaša OK »Ljubljana«. Prejšnji trener tov. Cirman je bil zaradi prezaposlenosti prisiljen odpovedati pogodbo z OK Kam- nikom. W. M. Jelko na Starem gradu so posekali Pred logarsko hišo na Starem gradu je stala debela jelka, ki ji je strela že davno odbila vrh. O starosti nad me ter debelega ko- šatega drevesa so bila menja de- ljc-na. Nekateri so četo trdili, da je v njeni senci rada posedala graščakova hćerka Ida, ki jo je Ogrinec opisal v povesti >>Carov- nica s Starega grada*. Ker se je jelka posušila, so jo pred krat- kim posekali. Izkazalo se je, da je bila stara okrog 120 let. Pri dnu je imela v premeru 110 cm, zigoraj med vejarrai pa še nekaj centimetrov več. Deblo je bilo vi- soko 20 metrov. V deblu je bilo mnogo krogel, ker so se okupa- torski vojaki vežbali v streljanju na jelko iz bunkerja na razvali- nah Starega gradu. Z. KAMNISKI OBCAN iffiflinicifA HHIIIIIIOHH ROJSTVA Cevka Janko iz Bistrićice, Oso- lin Alenka iz Kamnika, Slevec Anton iz Klemenćevega, Zebovec Emil iz Kamnika, Krek Anton, Gmajnica 30 b, Zarnik Andrej, Moste 103, Ribnikar Mirko, Na- sovče 15. POROKE Brnot Stanislav, kmećki dela- vec, star 23 let iz Zg. Palovć in Hribar Franćiška, uslužbenka, stara 20 let iz Sp. Palovč; Cevec Viktor, delavec, star 19 let iz Bu- ća št. 12 in Solić Ivana, delavka stara 26 let iz Srednje vaši 11; Ceplak Martin, star 22 let, tovar- niški delavec iz Volćjega potoka 22 in Hančić Ljudmila, stara 21 let, uslužbenka iz Križa št. 57; Hribar Janez, mizar, star 27 let iz Sp. Palovć in Pavlić Elizabeta, delavka, stara 23 let iz Sp. Pa- lovć; Mavsar Jožef, star 23 let, mizarski pomoćnik iz Gore št. 17 in Juhant Majda, stara 23 let, uslužbenka iz Gore št. 17; No- grašek Ivan, kljućavnićar, star 23 let iz Tunjiške Mlake in Lav- rič Anica, delavka, stara '22 let iz Tunjic; Osolnik Albin, dela- vec, star 32 let iz Hrušovke in Šoštar štefka, delavka, stara 20 let iz Kamnika; Osolnik Viktor, kljućavnićar, star 24 let iz Kam- nika in Maksa Gruden, uslužben- ka, stara 21 let iz Godića; Pre- zelj Franc, šofer, star 24 let iz Križa in Trobevšek Dragica, de- lavka, stara 24 let iz Stahovice; Priman Janez, orodjar, star 46 let iz Pirana in Kokotec Justina, otroška negovalka, stara 29 let iz Pirana; Ravnikar Anton, kle- par, star 24 let iz Nožić in Ber- gant Marija student, stara 20 let iz šmarce; Sikovec Jože, avto- klepar, star 22 let iz Loke in Ko- želj Ana, uslužbenka, stara 20 let iz Smarce; Urankar Anton, zi- t'-T, star 27 let iz Porebra in Rosec Marija, delavka, stara 25 let iz Županjih njiv; Ahčin Ka- rol, mizar, star 26 let iz Vrh- polja in Baloh Milena, delavka, stara 16 let iz Podgorja; Berlec Janez, kmećki delavec, star 26 let iz Zg. Tuhinja 5 in Drolc Jo- žefa, delavka, stara 24 let iz ftmarce n. h.; Bevc Jože, delavec, star 25 let iz Vrhpolja in Ulčar Antonija, delavka, stara 21 let iz Vrhpolja; Galun Alojz, mizarski pomoćnik, star 22 let iz Kometi- de 5 in Kern Kristina, gospodinj- ska pomoćnica, stara 19 let iz Komende 4; Klemenc Anton, šo- fer, star 26 let iz Hudinj — Celje in Mejać Šonja, trgovska pomoć- nica, stara 19 let iz Mekinj; Ma- stnak Ivan, tehnićni risar, star 23 let iz Kamnika in Baloh Sta- nislava, delavka, stara 24 let iz Pšajnovice; Mihorić Roman, šo- fer, star 37 let iz Kamnika in Zorman Bronislava, natakarica, stara 24 let iz Kamnika; Rado- savljević Marko, mehanik, star 33 let iz Maribora in Norćić Jolan- da, uslužbenka, stara 27 let iz Murske Sobote; štesl Herman, delavec, star 24 let iz Dol. Sla- vićev 101 in Gretić fttefanija, de- lavka, stara 24 let iz Suhadol 18; Traven Anton, kmećki delavec, star 30 let iz Topol 26 in Brau- har Terezija, stara 36 let, delav- ka iz Suhadol 29; Zidar Ivan, uslužbenec, star 59 let iz Niša in Stamenković Pravda, uslužbenka, stara 41 let iz Niša; Žagar Ciril, delavec, star 25 let iz Tunjic in Korošec Cecilija, knjigovodkinja, stara 22 let iz Clevelanda; Zigon Stanislav, uslužbenec, star 38 let iz Ljubljane in Vari Renata, uslužbenka, stara 21 let iz Polja- ne nad Skofjo Loko; Lukanc Franc, kovać, 6 Olet, iz Gmajni- ce 5; Mejstrik Emilija, gospodi- nja, stara 90 let Iz Kamnika; Rak Janez, upokojenec, star 73 let iz Buča 8; Tomšić Franćiška, osebna upokojenka, stara 73 let iz Kamnika; Zajec Matevž, pod- piranec, star 63 let iz Laz 13. SMRTI Bajde Jožef, otrok, star 5 let iz Malega hriba št. 5; Gradišek Franc, osebni upokojenec, star 80 let iz Mekinj; Koželj Tomaž, kmet, star 64 let iz Laniš; Kre- gar Franc, osebni upokojenec, star 70 let iz Vrhpolja; Lenarćić Franc, Star 62 let iz Kamnika; Osredkar Franc, star 62 let iz Kamnika; Osredkar Franc, star 44 let, mizarski pomoćnik iz Na- sovć 6; Slevec Apolonija, oseb- na upokojenka, stara 74 let iz Laniš; Sušnik Kristina, gospo- dinjska pomoćnica, stara 49 let iz Šmrećja; Tomažić Jože, kro- jać, star 74 let iz špitalića št. 39; Urankar Rudolf, delavec, star 17 let iz Hriba; Zadergal Franc, star 60 let, kmet iz Komende št. 15; Balantić Janez, osebni upo- kojenec, star 66 let iz Zakala; Burkeljc Valentin, star 52 let, kmet iz Cirkus 6; Brezovšek An- 4 drej, upokojenec, star 70 let ._ Mlake 11; Cedilnik Franc, osebni upokojenec, star 72 let iz Volćje- ga potoka; Hafner Jerica, tovar- niška delavka, stara 22 let iz Pod- boršta 17; Juhant Karol, soc. pod- piranec, star 70 let iz ftmarce; Koncil ja Janez, kmet, star 78 let iz Zg. Tuhinja 18; Lipovšek Fran- čiška, podpiranka, stara 78 let iz Stebljevka 2. DECEMBER KINO DUPLICA 4 -5. egiptovski film ALŽIRKA D2AMILA; 7.-8. italijanski film ČILA JE NOĆ V RIMU; 8. do- poldan ob 10. uri mladinska predstava ALI JE TO LJUBE- ZEN; 11.-12. angleški film VSO DOLGO NOC; 14.—15. italijanski barvni kinomaskopski film SE- DEM IZZIVOV; 18.—19. italijan- ski film NA STRANSKI POTI; 21.—22. mehiški barvni film JAZ PUSTOLOVEC 23.-24. avstrijski barvni film PRI CRNEM KO- NJI CKU; 25.-26. italijanski film VSE V ROK SLU7.BE; 28.-29. ameriški barvni CS film OKO ZA OKO; 29. dopoldan ob 10. uri mladinska predstava SFINGA. KINO »DOM« KAMNIK 1.—2. ameriški ć/b film NJENA LJUBEZEN; 3.-5. domaći barv- ni film STOPNICE HRABRO- STI; 7.-9. francoski ć/b film AUSTERLITZ (Napoleon) 10. do 12. zap. nemški film TAJNE ORI- ENTA I. del; 14.-16. talijanski CS barvni film OSVAJAČ MA- RAKAIBA; 17.—19. zap. nemški film TAJNE ORIENTA II. del; 21.—23. italj .-franc. W. film LAŽ- NE NAIVKE; 24.-26. ameriški W. film SERIFOV SIN; 28.—30. angleftki ć/b W film 39 STOPNIC. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Glasilo »KAMNISKI OBCAN« — Izdaja Obiinski odbor SZDL Kamnik. — Urejuje urednički odbor. — Glavni ured- nik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, teh- nićni urednik AvrusI Novak, lektor prof. M. SuStar. — \r- haja enkrat mesefno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, .lapljcva 2. — Tiska tlskarna CZP »Kočev- ski tisk« v Kočevju. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ KRONIKA \DO?»SI DENAR I 5 TeM \ —*■* <}A PRVEA1U CIRKUSU, Kl BO fJt/Šri >\. •..... S KAMNISKI OBCAN 16