"V SLOGI JE MOČ"
j^fr ^^B H	Bte^. j^Sk B^ffiB	Ji A
Hl^^H JI jBBr nL j P
LIST ZA SLO VENSKI NAROD. PENDING POR TRANSFER PROM NEW YORK POST OPPICE TO DES PLAINES, ILLINOIS.
" SLOGA" . I
"UNITY" WEEKLY |
- ■	2
STEVI (NO.) 361---DEg-pLAlNES ILL., V^ETRTEKSEPTEMBER lOthTOm----—-V(rLWE~VrLEfO:
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen!	~~
Avstrija podpisala mir.
JUGOSLOVANI ZOPET OŠKODOVANI. — NASA VLADA DC&La V NOVIH TEZVAH. — NEMŠKA NEVARNOST ZOPET STRASI.
Avstrija bode podpisala mirovno
Pogodbo.
_
Pariz, 7. sept. — Avstrijska delegacija v Parizu je obvestila Francoze, da je dobila iz Dunaja vest, da bode Avstrija podpisala mirovno pogodbo in da je Dr. Rentier že na potu v Pariz. V sredo ob 10 uri dopoldne bode toraj mirovna pogodba z Avsrijo podpisan. 1
1
___
Z veliko naglico so se začele priprave za slovesnost tega dogodka. Mirovna konferenca ne bi rada zgubila niti minute, ker ve kako so Avstrijske vlade vestalne. "Hitro pridejo pa hitro padejo."
Mirovna pogodba bode podpisana v dvorani "kamenite dobe", v st. German Chateau. Cel obred bode skoraj enak, kakor je bil takrat ko je nemčija podpisa: la mirovno pogodbo.
Jugoslavija ne podpiše.
-*---
RUMUNIJA NE PODPISE MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO JUGOSLAVIJA NAJBRZE ENAKO NE BO. — VELIKO RAZBURJENJE PRI MIROVNI KONFERENCI.
i . '
Pariz, 9. septembra. — Rumun-
ska delegacija pri mirovni konferenci se je izjavila, da ne podpise mirovne pogodbe jutri z Av-; strijo. — Člani mirovne konference so bili sicer na to priprav-I Ijeni, >;ei4ar. .je ta izjava precej razburila vse delegate. Gre se za točke mirovne pogodbe, v katerih so posebna določila, glede narodnih manjšin, ki so ostala v ' Rumuniji vsljed novih meja. Kakor ^Jugoslavija tako vidi tudi Krtimunijo sovražnika, kateremu bodo s tem vrata na stežaj odprta, da vodi proti narodno politiko in " agitacijo. Narod slm se pa niti bra niti ne bode smel proti temu. - Iz I Budapešte se poroča, da ,se sklepa posebna zveza med Rumuni-fe jo in Mažarsko.
|f Kaj bodo naredile Balkanske
i- __	v države?
-
I Veliko zanimanje je v Parizu „>" inirovni konferenci gledee stali-t šča, katerega bado zavzele Balkanske države. Ali bodo Ceho-slo-1 vaška, Rumunska in Jugoslav!-ja podpisale ali ne?
Vzlasti Jugoslavija je v teža-i vah. V mirovni pogodbi so nam-reč velike zahteve pravic za "je-f žikovne.manjšine" to je za Nem-f ce, ki bodo morali ostati v Jugoslaviji, na pr. za Kočevje. Jugoslovanska vlada se z vsemi sila-|t:; mi brani te točke, ki lahko povzro-ča nepretrgane prepire med Nemci in Jugoslovani, pred vsem pa pozakoni veliko nemško propagando po celi Jugoslaviji. Nemci dobe pravico ostati Nemci, se svobodno razvijati, vlada jim mora preskrbeti šole i. t. d. — -Gotovo je ta točka velikanska krivica za / Jugoslovane in nov dokaz da ima Nemec veliko moč tudi pri mirovni konferenci. Je pač žalostno, kam se je zgubil preje toliki hvalisani čut pravičnosti do malih narodov.
Jugoslavija se baje pripravlja, da
bode podpisala s protestem Toda kakor se Kitajski, ni dovolijo, tako se baje tudi. Jugoslaviji ^e bode. Ali bode Jugoslavija Podpisala ali pa ostane zunaj lige • narodov, toraj — zunaj na dežju snegu.
Vlada je v veliki zadregi. Jugo slaviji se je zgodila tudi velika krivica, na Koroškem v beljaš-
-V**' > . ''V ' , • #"•' '•'-! '-,'-. i. fflr ' »>;■ j-;'.• >t\.	Y-\>:Mi	.
ti. ; ' 0
I ,	».
tem okraju.
Tako z žalostjolaliko vidimo, la mir še. ni sklenjen pa že zopet Nemčija -komandira vse manjše lijtrode. srednje Evrope. —
O, ko bi se vendar ti narodi za-.*edli/-i/iLacitiii v'»e agenic .Nemčije ih Avstrije iz dežele, sedle s-cupaj in se zvezale v močno zve-10. Pa kaj, ko smo mali narodi nali tudi po duhu, da smo tako lostopni za vsako sleparsko pro->a.gando. Kakor pri nas v Ame-•iki. Sedaj je boj proti kištam, poem je kralj Peter, potem pa kak >ater ali frater, ali kaj e-lakega dovolj veliko, da nas raz-)uri. Velikanske nevarnosti od sunaj pa ne vidimo. — Ali se bono kdaj spametovali?
--o-—-
Cehi in Slovaki v prepiru.
Cleveland, O. — Rev P- Šiška, slovaški duhovnik iz Milwaukee, Wis., se je vrnil iz domovine in ?re sedaj po Ameriki, da predaja o razmerah doma na Slovaškem. Kakor poroča ta gospod, v-ada po celem Slovaškem veliko razburjenje med narodom, ker je 3esko sokoljstvo pozabilo na svoje interkonfiesijonalno stališče in se postavilo na odločno proti katoliško. Z velikimi in neolikanimi gonjami preganja zlasti slovaško duhovščino. Vendar pa pravi aj.' poročevalec, da se je Masarik sam izjavil za popolno versko svobodo in toleranco.
WILS0N0V MISIJON.
__
"Wilson je'šel po Ameriki na tnisijon, da pridobi narod za ligo aarodov in za mirovno pogodbo. Nastopil je v Columbusu od tam je šel v Indianapolis, St. Louis, Kansas City itd. V vsakemu teh mest je nastopil s svojim "Wilsono-vim smehom," ki je značilen zanj.
V kolikor je do sedaj pojasnil ligo narodov, še kar nismo na jas nem, kje je ona toliko obetana svoboda narodov, zlasti manjših narodov. Kar še vedno čakamo tega pojasnila. Dokler pa tega po jasnila nimamo, noben Jugoslovan. državljan ne bode za ligo in ne za mirovno, pogodbo. Pa ne samo mi Jugoslovani, neben pravi Amerikanec ne sme in ne more biti. Liga narodov mora biti'res "liga," ne "trust". —
SIN FEINERJI RAZOROŽILI
ANGLEŠKE VOJAKE. Cork, Irska, 7. sept. — Četa prostovoljcev organizacije Sin Peinerjev je napadla vojaški oddelek in jih razorožila. Nastal je boj na ulici, v kratkefti so Simu Feinerji zmagali. En vojak je'bil ubit. Ko je vojaštvo videlo, fia se ne opravi ničesar, je zbežalo nazaj v vojašnico.
Četa napadalcev se je pa takoj po napadu po razgubila na vse strani, tako, da niso nikogar našli. Se celo z zrakoplovi so jih zasledovali, pa jih liiso našli.
■ —-—o—--
Dublin, 7. sept. — Ko so se v-racali vojaki od službe božje iz Metodistovske cerkve napadla jih je četa Ircev. Vnel se je boj. En vojak je bil ubit in 4 ranjeni.
—:—•—-
Nadškof Mundelein kafdinal.
Rim, 7. septembra. — Papež se je odločil, da bode imel kon-zistorij ali novembra ali decembra. Pri tej priliki bode imenoval več novih kardinalov. Govorice se širijo, da je med kandidati tu-' di Chicaški nadškof Most Rev. Mundelein. — Dasi ta vest še ni potrjena, vendar nas veseli, da Rim misli odlikovati tega velikega moža.
—■-o—-, ■
Velikanske goljufije z delnicami.
Chicago, 111., 8. sept. — Vlada je prišla na sled velikanskim goljufijam • z delnicami. Cele bande tatov in sleparjev se je organiziralo v delniške družbe, kakor Rudarske premogarske i dr. Nekako za milijone dolarjev so prevarali razne oseb'e, da so kupile delnice za rudnike, katerih nikjer ni.
--o-
Belgijski kralj Albert nese Wil-sonu posebno umetniško izdelane posode iz belgijskega porcelana kot dar in priznanje za vse, kar je Wilson storil za Belgijo tekom njenih žalostnih, dni j sužno-sti. ■	M ■
GENERALPERSHING DOMA.
1
New York, N. Y., 7. sept. —
General Pershing, naš slavni vojskovodja, se je vrnil v Ameriko in narod ga je sprejel, z velikim navdušenjem. — "Delo je končano", je rekel smeije, "tu sem!" — Velika parada ga je spremila v New Yorku.
—--—o-.
Podpredsednik Z. D., Thomas D. Marshall, je imel nagovor v Lake Geneva, Wis., kjer je rekel med drugim: "Prišel bode dan, ko bode cekev morala, poseči globoko v rešitev svetovnih velikih vprašanj. Ta dan bode prišel, ko bode ljudstvo spoznalo, da je vsa ka druga rešitev nemogoča, kakor edino na naukih krščanstva. Krščanska načela morajo postati osnovana načela svetovnega reda in družabnega življenja. In kolikor hitreje bodo narodi spoznali to resnico, toliko bližje je mir i» red na svetu."
--o--
5 STRAJKARJEV UMORJINIH.
V Hammond, Ind. veliko razburjenje. — Kri je tekla'za delavske pravice.
>
Danes zjutraj ko so hoteli ame-rikanski delavci iti na delo v Hammond, Ind. v Standard Steel car co. napadlo jih je nekako 1.000 štrajkarjev, ki so jim hoteli zabraniti vstop. Policija je hotela posredovati. Toda začel se je boj. Padli so streli in pet mož
Novice iz Jugoslavije
PREPOVEDAN LIST.
hZader, 26. junija V soboto je bil ustavljen od Italijanov "Narodni list," ki je bil nad 60 let v službi naroda.
-O-----
Prisega naših rekrutov. Danes
dopoldne smo v ljubljanskem Tivoliju gledali krasen prizor. Ob 10. uri so bili na "Igrišču" zapriseženi novi rekruti, vsi sami sinovi zelene srbske Sumadije.
je padlo smrtno ranjenih. .Med nji mi sami razni Slovani. Kakor listi poročajo so stajkali sami "foreigners", med tem ko so bili "ske-bi" sami "Americans". Ce je to res potem ni to v posebno čast A-merikancem, ki se tako rado ponašajo, da nočejo biti "skebi". — Strajk- v tej tovarni se je zaičel pred dvema mesecema. Bilo je več izgredov. Dalj časa je bilo vojaštvo nastavljeno, da je držalo red. Strajk ni bil dobro organiziran in nobenega vspeha hi bilo več pričakovati. Zato se je zvečer nekoliko delavcev priglasilo v tovarni, da so pripravljeni iti na delo in Co. jih je sprejela. Strajkarji sa seveda v tem videli prelomlje-nje stavke in prišlo je do izgredov. — Je vse zastonj! Delavstvo ne bode nikdar izbojevalo svojih pravic, ako ne bode složno. Zato pa delajo silno veliko škodo, delavskim koristim oni nesrečni fanatiki, ki postavljajo s-trankarske koristi nad splošnimi delavskimi koristi in tako dele delavstvo s svojim fanatizmom in mu jemljejo ugled pri vseh trez-nomislečih sotrpinih. Kateri pravi amerikanski ali kak drug delavec bode radi sleparskega Žida Trotzkija odbil od sebe milijone delavstva? izdal svoje lastne koristi?. — Delavstvo v Ameriki bode zmagalo, ako bode pustilo pri miru vse Evropejske židovske rdeče varalice, pa naj jim je ime kakor koli', ako bode obrnilo hrbet vsakim fanatikam kakor so I. W. W., kakor levo krilo ali desno' krilo in kar je še enakih "neumnih kril". Slovensko delavstvo, premisli nekoliko: Ali je res pametno radi strankarskih" malenkostnih interesov izdajati splošne delavske stanovske koristi? -o—-
Veliki delavski nemiri v W. Va.
Charlestown, W. Va., 6. sept. —
Veliki premogarski nemiri 90 nastali v tej okolici. Nad 500 rudarjev je šlo na Oak Grove čez hribe v Coal River, ker nameravajo s silo doseči, da bodo rudarske dru žbe priznale delavske unije. V Racine se jim je pridružilo še 3000 rudarjev. W. M. Petry, podpredsednik 17. distrikta United Mine Workers of A. pravi, da bode v najkrajšem času do 25.000 rudarjev skupaj. Governor Corn-well je prišel mirit delavstvo in jih prosil naj se drže reda. Oblju bil jim je, da bode takoj sklical posvetovanje zastopnikov delavstva in kompanij. —
-—o--
Springfield, 111., 6. sept. — Nekako 600 rudarskih "vstašev" se je zbralo tukaj in so odšli proti jugu, kjer se bodo pridružili 0-nim, ki prihajajo iz Collinswille. -o—--
STRAJK PORAVNAN.
Columbus, O. — 6. Bept.--
Strajk uslužbencev pocestne železnice je bil končan, danes opoldne. Strajk je trajal štiri dni.
Sredi livade je bil postavljen oltar, kjer se je vršila božja služba. V širokem četverokotniku so ob drevoredih stali tnladi vojaki. Ko so prispeli zastopniki civilnih ob-lastev (predsednik deželne' vlade dr. Brejc s poverjenikoma Golio in Vrstovškom, delegat finančnega d;\ Šavnik, župan dr. Tavčar itd.) je namestnik generala Smiljaniča, polkovnik Vukasovič, obšel čete in jih pozdravljal š "Pomozi Bog," na kar so čete krepko odgovarjale. Po izvršeni prisegi je svečenik ogovoril vojake ter jih opozarjal na njih vojaške dožnosti. Nato je izpre-govoril komandant polka polkovnik Naumovič ter v govoru, ja-kem po mislih in lepem po besedah, daleš slišno predstavil šetam vso težo njihovega stanja, pa tudi veličino njihovih dolžnosti. Nastopil je polkovnik Vukasovič ter moštvu, ki se mu morda toži po rodni Sumadiji, klical, da je tudi bela Ljubljana njih lastna srbska zemlja in da jih Slovenci ljubijo. Drevoredi okoli igrišča so bili polni občinstva in to občinstvo se je burno obzvalo tem njegovim besedam. S tem je bila slavnost končana. To ni bila prisiljenost avstrijskih kasarnskih dogodkov; to je bila naravna narodna sve-anost sredi bujne prirode. To ni bila vojaška odrevenela osam-elost, to je. bil živ prizor iz narodnega življenja, ko so se ga v ni bila vojaška odrevenela osam-lepi medsebojnosti udeležili vojaki in nevojaki, to je n a r o d.
Št. Vid - Ljubljana. V Št. Vidu se je osnovalo podjetje za občasni osebni promet med Št. Vidom in Ljubljano. Začasno je določen voz s 12 sedeži in pričenši v nedeljo 6. t. in. popoldne bo vozil od Cebavove gostilne iz Št. Vida ob y2y, i/2g, y2u. dopoldne in ob 2, 4, 6. popoldne do Figovca. Od tam nazaj ob y28., %xo., y2i2., 3v S-» 7- Cena na eno stran je dološena 2 kroni za osbo. Ker ima
podjetje pred vsem namen pospeševati itak živahen osebni pro-ibet mesta z okolico, bo dobrodo-šel prispevek k rešitvi stanovanjskega vprašanja, zlati pa ugodna prilika za izletnike na Šmarno goro. •
k n *	'	^	'
Polhov gradeč. Ali bo res
vsega konec? Skozi 14 dni že neprenehoma- dežuje. Gradašca je poplavila njive in senožte. Seno, kar ga ni .vzela voda, bo seg-nilo — ali pa je od vode tako blatno, „da bo komaj za steljo. Danes pa še toča ! Tedaj ne sena, ne žita, ne sadja! Od česa nai živimo? In še vedno slabo vreme. Gradašca je napravila vsled dežja neizmerno škoda pri cestah, travnikih in njivah. Kaj pomaga regulacija in poglobljenje. Ljubljanice, ■ ko vam pri takem hudourju prinese Gradašca na 1000 voz gramoza in basuje na en mah vse, kar je skozi leta pridna roka naredila.
-o--
Preganjanje lužiških Srbov. Kakor poroča "Schlesische Zei-tung," so bili pozvair ivred sodišče nekateri voditelji Hjžiških Srbov, ker je narodni svet lužiških Srbov v Budešinu (Bautzen) imel zveze s Prago.
Vladni Terorizem na Hrvatskem
Proti Ljudski Stranki
---
m Zagreb, 26. junija. Pranje-
,vac / Ambrozij Novak, ki je bil včeraj aretiran, je bil izpuščen na svobodo. Istotako sta ibpuščena duhovnik dr. Duh in medicinec Kečkeš. Vsi so bili aretirani, po nalogu kotarskega predstojnika, ki je hotel na ta našin nastopiti' proti agitaciji za ljudsko stranko,
ki se v Medjumurju zelo širi,
1 > <■ ' * , s , us® ----——' - ...-----
Položaj na Slovaškem.
Jj 1	'' './jI
Praga, — V včerajšnji seji bram ■ bnega odseka se je razpravljajo o položaju na Slovaškem. Poročalo se je, da je češka sokolska zveza ponudila svojo pomoč za boj protiMažarom. Poslanec Pik je odobraval v imenu socialističnega bloka vse odredbe, ki so se ukrenile za vojaško varstvo Slovaške v svr-ho obrambe dežele in v interesu republike. — Predsednik Masaryk spravil naše zastopnike do tega, da bodo morali podpisati ta mir, ki ne bo mir.
ZA UJEDINJENJE PRAVO-
SLAVNE CERKVE.
Zagreb, 6.julija. "Narodna politika" poroča, da so nekateri člani odbora za ujedinjenje pravoslavne cerkve v Stari Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini odpo-tovali v Carigrad, kjer bodo z rne-tropolitom v Brusi, ki je zastopnik' carigrajskega patrijarha, razpravljali o zjedinjenju cerkev v gori imenovanih provincijah z onifKj v . Srbiji: Predsednik te misije je P. Gavrilovič naš diplomatski repre-zentant v Kairu.	,
(Nadeljevanje na 2. strani.)
Delavci Podpirate delavsko Podjetje!
CENEJE iKOT NAJCENEJŠI
POŠILJAMO DENAR DOMOV MI . 100 Kron_____________________ $300
-----—-----ipousu
1,000 Kron _________________________$29.90
AKO BI CENE MED TEM ČASOM SE BOLJ PADLE, PADLE BODO
*
*	SEVEDA TUDI NASE CENE
■ ■ ni
NAJSLOŽNEJE BODETE
Potovali Domov v Staro Domovino Ako se
' : . i
Obrnete Na Nas
s m <? * < * Hi ffip ifl >»•',(' I i ' , ,;< 1 , ► , ^ \ wk i <:'
Najhitreje Bodete Koga
Dobili iz Starega Kraja ako Nam Poverite
ll'' to delo
Najlepše in Najceneje in naj Hitrejše
TISKARNA JE UNIJSKA.
' .	•." S' ■ i--	.	■
TISKAMO VSE KAR SE DA TISKATI
m i * v 4 1 ^tt^v11$ r * Y v ^ mm $ ^ v. * & ^'t^
Slovenski delavci! Naše podjetje je zdručeno delavsko podjetje* Sami	dO
delavci smo ga vstanovili za se, slovensko delavstvo., VSAK SLOVEN-	n,!
icq dp
SKI POSTEN DELAVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI KOT SOLAST- m.,i! NIK IN DELNIČAR.	i V ,il
Ne podpirajmo delavskih izkoriščevalcev! Podpirajmo sami sebe!" »M • n«,
Podpirajmo delavsko podjetje!	C[f ivi«
* J J	iqvb ezomdoii no A
•	\	''.«1^0. set SK m-.«- ot«v
Edinost Publishing Com^Hf -
1847 WEST M STEŽEI	OHJOAGoiiE"'1"'1
.SLOGA
* TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._
IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN._
67 E. 7th St. New York, N. Y. NAROČNINA: $ a.oo na leto — $ 1.00 za šest Mesecev.
CENE OGLASOV NA ZAHTEVO. _
.................. ——
ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON By the
"EDINOST" PUBLISHING CO.
Office of Publication, Des Plaines, 111. 1847 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Subscription rates: $ 2.00 per year — $ 1.00 for six months. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Četrtek 10. augusta, 1919.	Thursday, august 10th, 1919.
"STEVI (NO.) 36.	VOLUME V. LETO.
Kraljestvo razdeljeno -samo sebi.
V kratki notici smo že v zadnji številki sporočili, da se je dosedanja socialistična stranka pri konvenciji pretočeni teden razdelila na tri stranke, katerih vsaka si je pridelila posebno ime in vsaka hoče biti poznana kot edino prava socialistišna stranka. Naši socialisti so sedaj v veliki zadregi, kateri stranki bi se sami pridružili, njih srce jih seveda žene v najfanatičnejšo stranko. Fanatizem to je njih lastnost. Vendar se do sedaj še niso izrekli. No pa saj so danes samo republikanci.
Pri. tem pa opozarjamo zopet slovenskega delavca na pisavo njih takozvanih delavskih listov. Ali se ne spominjate, kako so slavili socializem kot edinega odrešenilca in zveličarja delavskih stanov? ali se še spominjate, kako je Kristali pridigal, kako naj delavstvo trdno veruje samo, socializem, češ samo socializem bode pomagal delavstvu do zmage? Vsi, ki smo svarili to delavstvo pred socializmom, smo bili sovražniki delavstva. Gorje Vam če bi bili le besedico črhnili proti socializmu.
* Danes je ta socializem razdeljen. In sicer ne samo tu v Ameriki, temveč tudi po celem svetu. Vsi, ki so slepo sledili naukom socializma in bili doslednji v njem, so prišli do boljševizma. Radikalizem, borjševizcm ni nič druzega kakor naravno dete socializma.
-V;	.	a '
* * *	v
J. S. R. bode imelo te dni konvencijo v Olevelannd, O. — Mi nimamo nič, proti temu, ako se poskušajo tudi naši ta rdeči v politiki. Tudi se hismo dosti zmenili ze ves njih humbug. Toda te dni nam je pa prišel v roke Ohieaški. nemški list, v katerem beremo na svo je veliko začudenje telegram iz Clevelanda, v katerem neki Trug/jr .včisto nemško ime) poroča, da bode te konvencija tam in sicer da pričakujejo, nad 1500 dclegf.i. "
Kaj pa aaj to pomeni ? Kolikor verno je Truger Slovenec in sicer republikanec! In ta človek pošilja brzojav v Chicago nemškemu listu? Saj se bode pri tej konvenciji šlo vendar za nekaj, kar je naperjeno-tuli .priti nemškim interesom? —
Nerazumljiva nam je eela stvai; iti želeli bi ue><J ko jo jasni] a.
* * *
. "Blufajmo še dalje", si mislijo republikanci. Sct1 a j so zax.4;i a£j| tirati za / morican Ju* s«lav Relief/Ti ljudje račaarjo na silno kratko pamet. Kdor ima tako dolg spomin, kakor je od januaju do sedaj, ta si bode vendar še toliko zapomnil, kar je takrat čital. Takrat so naši ljubi1 republikanci začeli milijondolarski fond samo iz naga-jivosti proti American Jugoslav Reliefu. Vse čitateljstvo kličenmo na pri&>. Takrat, prav takrat so pisali do v starem kraju ne potrebujejo "cap in srajc." Pa berite njih časnike danes? "Nikoli še nismo bili proti American Jugoslav Reliefu L Nikoli ! Nikoli!" — Pa so ljudje, ki jim verjamejo! — Ljudje božji, ali ni to čudno? —Človek bi mislil, da je t.o nemogoče ? ko bi tega ne videl na svoje oči.
* *. .t
Naši republikanci so bili pozvani pretočeni teden v Washingtor pred senatni odbor za mirovno pogodbo. To vam je bilo veselja ir kričanja po vseh njih listih. To vam je bilo kokodakanja. Se več, ka kor če bi deset kokoši prav kar zneslo jajca. — No, radovedni smo koliko bodo dosegli. Predsednik tega odbora je senator Lodge, tist Lodge, ki je izdal že veliko izjav, v katerih še je izrazil odločno zč "italijanske aspiracije" glede naših krajev, zlasti reke. — Vsele; jih je imenoval pravične. SNZ. je bila že velikrat pri raznih odbo rib, pri raznih vladnih departmentih, bila je pri državnemu tajni ku, bila tudi pri Wilsonu. Zastopana je pri mirovni konferenci. Za stopana je doma. Naši republikanci so se skazali še vedno jak< okorne politike, kadar je bilo treba kaj podreti, da, takrat so bil dobri. Tam so bili mojstri. Kaj če ne bode tudi sedaj tako? .
---o-:-
ifefv'Av<	< -» r, <.	i i i - • - -o ,t	• ;:•,'• p v __ v ( » ^ ;, •„ 5. .,,-. ; ' f ......1 V .
Dopisi.
Chicago, 111. — °enjeni gospod urednik! Prosim, da bi mi priobčili par vrstic v nam priljubljenem listu tedniku, in prej ko mogoče dnevniku, "Sloga". — 2e par let, sem naročen, na ta list in in se nfi jako dopade. Menda sem jaz Vaš prvi dopisnik iz chieage. Ker nobenega dopisa nisem čital, zato sem se jaz oglasil. Pisal sem tudi dopis 20. marca ko sem izrazil željo, da bi "Sloga" postal iluovriik. Dobreera dnevnika nam
je v resnici potreba, to vemo in čutimo vsi. Vsi naši dnevniki so se izneverili narodu in delavstvu. Res znajo naši slabi časopisi slepiti narod. To so v resnici naše .s-trupene koprive, ki so že marsi-kako slovensko pošteno srce zastrupile in okužile. — Zato, gospod urednik, kar naprej in dajte nam prej ko preje dnevnik, katerega že tako čakamo. Jaz sem prepričan, da bode veliko naročnikov dobil . in se bode v najkraj-
šem času razširil po vseh naselbinah, ako ga začnete. Res začetek bode težak. Vendar prepričan sem, da se bode dobilo veliko slovenskih rojakov 1)0 slovenskih naselbinah, ki imajo še toliko ljubezni do svojega naroda in svoje vere, da bodo radi segli v žep in kupili delnice ali poslali listu v podporo večje ali manjše svote. Skupaj moramo iti in skupaj začeti. List ni za urednika, ne za izdajatelje. List je za narod. Ime mu mislite dati "Edinost". Kako lepo je to ime in prepričan sem, da bode v resnici ta list naredil to nalogo med nami, da bode prinesel med nas tako potrebno "Edinost" in slogo. Katoliški možje še moramo tako s-prijeti skupaj, da bomo držali skupaj, kakor močna veriga, katere sto rdečih boljševilcoc ne bode raztrgalo. Ce naši rdeči zaslepljeni rojaki vzdržujejo tri dnevnike in nekaj tednikov in mesečnikov, ali bi ne bila sramota za nas katoliške Slovence, da bi e-nega dnevnika ne mogli. Da, zmoremo ga in zmogli ga bomo. Pozdravlja Vas
Frank Koren, t-o--
New York. — Nastala je te dni zopet velika vročina, da nadomesti, kar je zamudila poletu. Vkljnb hudi vročini pa je. priredila SNZ. podružnica Ilirija svojo sejo v nedeljo 7. septembra v cerkveni dvorani na 62 St. Marks PI. Dasirav-no se se odlikovali po svoji odsotnosti ravno oni, ki bi morali biti prvi navzoči,so bili sklenjeni' na seji zelo praktični uspehi. Najbolj nujno je, da čimpreje kaj storimo za sestradane otročiče v do-movni. Amerfikanc: so za nje že veliko storili in kaj naj bi mislili o, jas. ako bi .11 1". o .'stran, g I« d-j.- nezmene . se m nji!, clows-i o jjubno dei- Sklenjeno je bilo, da si prve dve prihodnji mvK Iji pri službi božji napravi ekstra ko-lekta za slovenske otročiče in da se po naselbini po drušvihln tovarnah nabira za ta namen. Mnogi niso do sedaj morda še nič ponia gali svojcem v domovini, naj bi v-saj zdaj kaj storili. Naj bi nam ne veljal klic lačnih slovenskih ot-ročičev: ''Lačni .smo bili in nam niste dali jesti."
Poročevalec.
-,-O"———
CLEVELAND, O.
Te dni sta prišla po svojem potovanju v Cleveland g. in ga. Pavel Yevtich od Jugoslovanskega Rudešga Križa iz Jugoslavije. Z njima hodi Miss Mary Gladwin iz Akron ,0., katera je članica Ameriškega Rudečega Križa in in fee je nahajala tri leta v Jugoslovanskega Rdečega Križa na Balkanu.
Zglasili so se v iradu SNZ., da bi preskrbeli vse potrebno plakate, dvorano itd., da bi imeli ti trije prodavanje in kazanje raznih slik, kako Avstro-Ogerska vojska dela z našimi ljudmi za časa vojske, naša revna deca in naše lepe kraje in mesta.
Zato še je zbrala dvorana za soboto 13. septembra v John Grdili a. Vstopnina bo 50 c. od osebe. Poleg slilc z Kinematografom bo ob jednem tudi, predavanje. Stavilo se bode tudi lahko v-prašanje o sedanjem položaju naše nove domovine, kakor tudi za izseljevanje, da po kakšni poti se pride domov.
Ker je ves program lep in bogat zato se upa od strani Olevc-landskih Jugoslovanov, da se vde ležijo brez razlike strank in prepričanje tega predavanja. Narod je doma potreben podpore zato je naša sveta dolžnost nas Ameri-kancev, ki živimo že več let v A-meriki, da jim iz srca pomagamo. 50 c. je doma 20 kron našega denar ja.
Druga pošiljatev Kišt! Kakor hitro so dobili naši ljudje pisma in sporočila da so dobili v redu zaboje je bilo v uradu SNZ. vedno več ljudi, nekateri so se zahvaljevali naši uslugi, drugi so zopel prosili, če bi jim bilo mogoče še poslati.
Kaj smo hoteli pustiti ali pošiljati? Dobili smo nekaj Kompanij,
ki importirajo blago v Jugoslavijo in drugam, ali Ti ljudje garantirajo samo do New Yorka, kaj je to? To je bolje, da se ne pošlje, ker bi bilo vse pokradeno. Saj je bilo pri prvi pošiljatvi 8 zabojev vlomljenih vkljub temu, da se je pazilo, kar se je moglo.
Ker smo videli, da se narod zahvaljuje in da je hvaležen nam, se je za dne 29. augusta t. 1. sklicala seja podružnice "Janez Krek, štev, 1 SNZ. in n& tej seji se je s-klenilo, da se pošlje g. M. L. J. Pir ca v Washington, D. C. na Shipping board itd. za dovoljenje, po^-jasnila, garancije itd. če g. Pire potrebuje4 še enega moža gre pa g. Anton Grdina še za njim.
In resnica, vse se je tako naredilo sedaj se nahajata še oba v Washington-u in prideta šele v pondeljek 8. septembra nazaj, ter bodeta nam povedala kaj sta dobila. Kakor hitro zvemo podrobnosti bomo to naznanili javnosti. Ali boiho pošiljali samo za Ohio? ali za celo Ameriko.
Za to blagajno sta darovala; 'Matevž Mavko $1.00, ker sp An-ti-Kištarji grozno pogoreli in Anton Koren $2.00. Hvala Vam-a !
Dne 8. septembra se je pričela 3. redna konvencija SDZ. v prostorih SDZ. prisotnih je 48 delegatov. Na 14. sept. pa prirede vsa društva, ki spadajo k SDZ. po š-tevilu 18 banket v počast delegatom V John Grdinovi dvorani.
. --—0—--
Rev. Smolej je dobil iz starega
kraja to-le pismo: —Jesenice. — Dragi . svak:—
Hvala lepa za vse, kar si nam poslal. Ne moreš si misliti, kakšno veselje si nam napravil. Nisem pri čakovala tako velikega daru od tebe, da si nas tako obdaroval. Res srečna sem, da imam stvari, katerih že pet let pogrešamo. Ne moreš si. misliti, kako nas je sltr-belo, da bi se kaj ne izgubilo. Hvala Bogu ničesar ni manjkalo.
Vse je v redu prišlo----.',------
Tvoja svakinja Tončka. J11 mala nečakinja piše: Dragi stric:—- Jaz sem pa še majhna, pa komaj toliko znam pisati, da se Vam prav lepo zahvalim.
Erna Smolej.
—_—0_-
GHICASKE NIYIGE.
Mladeniški klub Sv. Štefana je
mel pretečem teden važno sejo, v kateri si je začrtal nekoliko načrta za delo prihodnjega pol le-a. Naš dosedanji g. predsednik se je odpovedal in bil izvoljen nov predsednikMr. Jos Gregorič iil je izvoljen tudi nov gospo-arski odbor pod vodstvom Mr. /v n dre j a Ogrina. Z njim so v od-oru še John Markoviš in Martin Koščak. —— Za to jesen bode lub priredil tudi ustanovno veselico, ki bode 4. nedeljo v oktobru. — Vabimo vse slovenske faaite naj bi se vsi pridružili temu klubu.
Dekliška. Marijina družba se bode tudi pripravila, da prej ko preje priredivečjo prireditev, da se predstavi slovenski javnosti v Chicago. Tudi one bodo skušale prirediti kako igro.
Naša šola jako -lepo napreduje. Več kakor dvajset novih 0-trok se je priglasilo, od zadnjega poročila. V naših dveh slovenskih oddelkih je do sedaj že nad 90 otrok. Lepo število 'jih je v višjih razredih. Lep vspeh se je že pokazal ob nedeljah, ko sestre s-krbijo ža red v cerkvi. — Vsak začetek je težak. Vendar naš začetek je tak, da daje najlepše nade za prihodnjost.
Naša Zveza Jugoslov. Žena in Deklet je vkljub pičli udeležbi naredila lepo svoto čistega dobička. Oni-dan smo gledali članice, • ko so šle od seje. Tako nekam s-, lovesno vesele obraze so imele. . Posebno blagajnica je- precejšne-. ga "mačka" nesla domov. Pra . vijo, da so zadovoljne in zato bo-; do pa še nekaj večerov naredile ■ da se razpeča ostalo blago.
Rev. M. TUšek je obiskal za ne-. kaj dni našo naselbino in ime! , preteklo nedeljo veliko sv. mašo
C. g. se zdravi v Knajpovem zavodu v Rome City, Ind.
Rev. John Plaznik, dosedanji župnik cerkve sv. Jurija v So. Chicago je bil ta teden imenovan duhovnim voditeljem pri č. Sestrah v Des Plaines, 111., kjer se tiska naš list "Sloga" in "Ave Maria". Na njegovo mesto je i-menovan Rev. Anton Sojar. O-bema čč. gospodoma želimo obilno vspeha na novem polju delavnosti.
Naš obče priljubljeni rojak Mr. Joe Perko je prišel iz farme Aurora nazaj v naselbino s svojo družino. Njegovi obilni prijatelji so se ga zveselili. Enako so se vrnile naše letovičarke Miss M. Cherhoff iz Gilberta, Minn., in Miss M. Janež iz Willarda, Wis!	.
f A. Verbiščar. V nedeljo bode obletnica, ko je padel na bojnem polju naš junak A. Verbišr čar. V ta namen bode v torek ob 8. uri slovesna obletnica zanj v cerkvi Sv. Štefana.
V Glasu vseh nerod se je začel oglašati bratec Petra, ki zgago dela in se s Sakserjivim at^om zaletava v ubozega našega g. žu-, pnika, kakor bi nič druzega ne i-mela. Morata biti pač biti oba lačna, da grizeta nedolžnega ^loveka. No pa, Saksarje-vemu ta zgagastemu Petru ni zamere, ker je pač zgaga, našomu bratcu pa tudi nihče ne zameri vsaj pač ne zna druzega, Ce — (je pa) — mažar! Mažarja pa tako vsakdo pozna. Ma-žar je mažar. Toda ko bi pa to človeče malo pomislilo na svojo duševno revščino, in kako se mu vsak pameten človek pomilovalno smeje, bi pa raje ubogal svojega svaka in
-	se raje "ah t al" svpje družine in pred svojim pragom pometal. .
Za škofove zavede so darovali do sedaj: John Kosmač $5.00 — Stefan Majcen $1.00 - Peter Rupe $1.00 - Albina Cerjanec $1.0( Jack Habjan $1.00 - Jakob Tur -šič $2.00 - Štefan Harvat $1.00 - t John Vražič $1.00 - Stefan Nart- ( nik $1.00 - Mary Kavšek $1.00 - i Lucy Kure $1.00 v- Anton Horvat \ $1.00 - John Oman $2.00 - John 1 Petrovčič $2.00 - J. G. Volkar i $1.$$ - Math Turšič $2.00 - Ste- s fan Kolenko $5.00 - Frank Ba- š nič Jr. 25 e. - Andrew Ogrin $2.00
-	John Bildhouer $1.00 - Društvo Marije Pomagaj $3.55 - (Knjiži- 1 ca štev. 1.) (Dalje sledi.)	i
Lepo število naših ogrskih Slo- i vencev nas je zapustilo in odšlo 1 domov v staro domovino. Veliko • se jih pa še pripravlja, da odide- J jo kakor hitro jim bode mogoče. ■ Ker so to zvečine očetje, ki imajo družinice, jim ne moremo za- 1 meriti, da jih žene srce, da bi prej ko prej zopet videli sVoje drage. : Vendar bi naj pa vsi preje počakali, da se pot do doma odpre in da s erazmerC doma urede.
Vendar to ljudstvo je jako dobro in verno ljudstvo. Vsak faran pride pred odhodom še k sv. spovedi, pride se poslovit od g. župnika in še vsak položi kak dar-ček za plačanje dolga na naši cerkvi. To je jako lepo.
Kakor čujemo so vsa naša društva K.S.K.J. glasovala deloma enoglasno, deloma z veliko večino proti povišanju plače glavnega tajnika. Pri zadnji konvenciji se mu je plača povišala, baje na predlog našega- g. župnika za $500.00. Toda, če prav vemo, s pripombo radi bolniške podpore. Bolniška podpora se nj sklenila, sedaj pa članstvo ne ve ali je tajnik dobil dotično povišanje ali ne. ———o- ♦
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje si.. stranL)
Zdravstveno stanje mestne ob-, čine Ljubljanske. V času od 22. • do 28. junija se je rodilo 25 otrok, mrtvo rojena sta bila dva, umrlo
■	je 18 oseb, med njimi 9 tujcev. U-
■	mrli sO za škrlaticol in za jetiko
-	4 osebe, med njimi 3 tujci, Za škr-, latico je obolel 1 tujec.
V' 'v-. ' : --s--'. ■ ■' , ' . '■ • •: ' ' ---o---
Sekcija dršutva "Deustch" os-[ tereichischer Alpen veein" v Ce-. lju razpuščena. Vlada je razpus-
.V:-.-ii:V''.-' ■'-'-iV!^;'.^'(v/Vife'	--j!.
ROJAKI - POZOR!
Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom
EMIL KISS BANKE PO KABLU.
Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Ko-roško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju
potom	•
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU.
I K. 100	________________________$4M"|
I K. 500 ____________________________$20.00 I
I K. 1000 ____________________________________________$40.00 1
I K. 10.000 ___________________________________$375.00 |
I PREKO 20.000 K. IZVANRERNI POPUST. J
VSE DENARNE POŠILJATVE SO ZAJAMČENE!
Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope.
Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno
BREZPLAČNO.
Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera oskrbuje že nad 20 let denarne pošiljatve v vaš6 staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je:
EMIL KISS, Bankir,
133 SECOlfo AVE., Cor. 8th St., NEW YORK, N. Y. Vstanovljeno 1898. -- Posluje pod državnim nadzorstvom......
tila sekcijo društva "Deutseli — Celju. Preteklo nedeljo "od vlade imenovani nadzornik je prevzel v svoje roke vse premoženje tega 100 kron vojnega posojila, okrog 2000 kron gotovine in iz zaklada za zgradbo planinskih koč, ki znaša 14.00 kron.
-o-----
V nemško Avstrijo se je izselil bivši ravnatelj celjske meščanske šole Proschek, ki je svoje dni igral veliko vlogo med celjskimi nemškutarji. Mož očeVidno ne zna razloševati med svojo in tujo lastnino, zato je vzel seboj dva pisalna stroja, in več pohištva, kar je vse last meščanske šole. Nadejamo se, da se bo preskrbelo za to, da bo Pjischek vrnil ukradene stvari.
——o--
Glavna tobačna trafika v Celju
je bila podeljenna vo'jnemu invalidu Alojziju Finžgarju, ki o je prevzel 1. t. m.
—-o——--
Pod državno nadzorstvo je postavila vlada lekarno, drogerijo in posestvo Karla Wolfa v Mariboru, Gosposki ulici. Za nadzornika je imenovan mag. Ramor.
. . ----—o—---—
LJUB1JANSKE NOVICE, lj Vidov dan Ljubljani Glavno mesto Slovenije je počasti spomin na Vidov dan X, 1389 27 junije, zvečer ob 7. pred Mestnim domom (oziroma v dvorani v slušaju dežja). Govori g. vseu-šil. prof. dr. Fr. Ilesšič; pojo združena pevska društva pod vodstvom gosp ravnatelja M. Huba-da. Prosvetna društva se ozirajo na licu mesta okoli tričetrt na 7., da zavzamejo prostore ob desni in levi strani dvorane. . Ostali prostor je določen občinstvu! — Jutri, v soboto, se vrši v stolnici ob 10. dopoldne služba božja, v pravoslavni cerkvi pa istotako dopoldne. Zvečer ob 8. je v dramskem gledališču najprej spominski govor g. pisatelja — župnika Pr. S. Finžgarja, nato se igra F. Ks. Meškova drama "Na* smrt obsojeni?" — V nedeljo popoldne se priredi v opernem gledališču
izkljušno srbskim vojakom brez; plačna predstava. V "soboto iiJ nedeljo se vrši obenem "cvetlič-validom ter se bodo prodajale j ni dan" na korist vojakom in-cvetke in spominski znaki.
-1 o—-- " '
NEMŠKI vidov dan.
(Paralele). , Čudno naklupje! 28. junija je j
bila pokopana samostoinost Srbov, prišli, so v turško sužnjost; | 28 junija s počil j, kakor bo zgo- : d'ovina dokazala po Nemcih izzvani sarajevski streli, ki naj bi bili signal za ugonobi'tev Čugo-.slavonov, posebno njili že samostojnega plemena, Srbov, a so jim prinesli posredno ravno čez pet let svobodo in združitev; in 28. junija so podpisali Nemci pogodbo, ki jih spravlja v pobode« položaj kakor kosovska bitka pred 530 leti istega dne, Srbe. Ta dan je pokopal gospodarsko in narodno samostojnost Srbov; ta dan izročo s podpisom mirovne pogodbe Nemce na milost, in nemilost Antanti, kakor nekdaj z izgubljeno kosovsko bitko Srbe Turšiji. Odslej bodo z Cugoslov-ani vred imeli tudi Nemci svoj Vidov dan; praznovali bodo 28. junija kot dan spomina na za- : igrano svobodo (igro so začeli isti dan ravno pred petimi leti)" in kot opomin na delo za prihodnjost, za osvobojenje. A kalcor se je majhni srbski narod kljub suznjosti povzpel 1c novi svobodi, Sstoletni narodni in gospodarski bo tudi Nemcem prej ali slej zasijal dan svobode, — ako bodo opustili svoje stare zavojevalne načrte.
Thrift is Power
BUYWS,S.
•I!mitm .l'ifelp;-^ i'.' V -\i p® S 'M S^ffi
JAREM REVŠČINE
Po F. W. Dahlman poslovenil Rev. M. T. Golob.
(Dfel je).
i« Med listinami pokojnice so na- <
šli pismo, katerega je bilQ na-I tanjko razvidno, da je bila Miss J Ellen Sullivan, rodom iz Irske, V 1
I	ICalkuti gotovega dne poročena 1
II	z Lordom P. po cerkvenem obre-i du v soglasju s svetno postavo.
j To je bilo toraj dokazano, ni pa M?; bilo nikakega potrdila o rojstvu ■j* Karoline. Ker so bili stariši v za-1 devi vere skrajno malomarni in 1 i najbrž otrdka' niti niso dali cer-kveno krstiti, tudi ni bilo nika-i kega krstnega lista. To je bilo prav neprijetno odkritje, ki nam . je otežkočilo dokazati, da je Ka-rolina hči one .žene, dasiravno ; f' smo to vsi gotovo vedeli, j Okoli tega se je sukal naš po- !
govor, ko' je' "debela Mary" ne-( nadoma napovedala nekega duhovnika, ki je takoj za njo vstopil. Bil je ravni tisti duhovnik, s ' katerim sem se bil seznanil ob postelji opeklega Sullivana. • Prišel je po svoji dušnopastir-ski dolžnosti, poizvedet, kako je i z njegovimi farani. Z njegovim prihodom je prišlonovo življen-, je v našo družbo. Sullivan, ki se je od onega časa zvesto držal svojega duhovnika, ga je v imenu družbe pozdravil in sprejel in v teku razgovora nam je duhovnik i§- kmalu pregnal vse dvome zastran H[ listine, ki je niso mogli najti. I" Pokojna gospa P. mi je pove-| dala, da je imela enega otroka v | Kalkuti, ki je bil pozneje odpel-I; jan od njenega ubeglega moža. Is-I; ti dan, ko je s pomočjo zdravnika svojega otroka zopet našla, mi I je to pismeno sporočila. To pismo p hranim in sem pripravljen, ako 1 je potreba, ga izročiti oblasti kot očividen dokaz. Bazun tega sem j|:. zvedel od Gilberta, da je bil v Kul lir 'kuti z ženo wm -istega imena v jp. zaupnem razmerju, ki mu je to->'•• žila o . izgubi otroka, od katerega je pa vedno še upala, da je še pri življenju, ni pa vedela, kje da živi. Tedaj ne samo doktor, temveč tudi jaz lahko dokažem, da je Karolina hči pokojnice, vrhte-ga je pa tudi pričevanje njenega | strica pred sodnijo veljavno. | "Prav gotovo," je izjavil Sullivan, "jaz sem Karolinin stric | in bom pred sodnijo s prisego polj trdil,' da ni moja sestra dan pred svojo smrtjo povedala, da I je zopet našla Jsvojo zgubljeno hčer. 2iva duša sicer tega ni ču-k la. toda ker lahko dokažem da sem brat pokojnice, bode oblast I gotovo veliko dala na moje pričevanje. "
"S tem pa še ni dokazano, da I Karolina pohaja iz zakona žene [ iz Kulkute z Lordom P. in ravno I, za to se gre pri zapuščini na Irskem, '' sem pripomnil jaz.
"To je res," je odvrnil duhovnik, '' ali ravno v tem oziru lah-| ko j*az podam izjavo pred oblast-| jo, ki izključuje vsak dvom in pre pripan sem, da se mi bo tudi na
Irskem verovalo. Poznal sem na-
■
P mreč tudi v dvoboju padlega Lorda P. in mai-sikaj vem o njegovi osebi, o čemur vendar ne moram zaekrat govorit."
S tem je bila stvar za enkrat o-pravljena. Oblasti v St. Johnu niso delale posebnih tešav, pri-poznale so Karolino kot hčer in s tem tudi njeno opravičenost do dedščine.
Moja naloga je zdaj bila še e-dino s svetom in dejanjem pomagati do dedščine na Irskem. Pri-ti v tej zadevi do zaželjenega uspeha pa ni bilo tako lahko.
Na Irskem je mnogo uglednih oseb ugovarjalo proti pravicam Karoline~ kot dedinje, da bi se mogla sama polastiti bogate zapuščine. Trebalo je uvesti razne pozvedovanja v Kulkuti, pisati mnogo pisem in vsakdo mi bode pritegnil, da ni prijetna stvar, biti
takorekoč noč in dan na lovu za kako osebo, da bi nam mogla
ilati: ppvoljnih poročil.
Vendar sem se z veseljem podvrgel temu trudu, kajti vsak dan sem bolj spoznal, da sta mlada zaročenca tega vredna, in da sta ona edino opravičena do dedš-šine.
O 'Shanghuessyjevo pismo, katero mi je pisal z visokega morja je bilo predloženo. Med tem se mga ■ 'tidi obvestil ' o nagli s-mrti njemu poznane dvojice in o položaju, v katerem se (zdaj Karolina nahaja, ter ga prosil, poiz-vedeti, kar le mogoče v Kulkuti. Mojo željo mi je spolnil in zaed-no s poročilom o srečnem prihodu v Kalkuto sem sprejel prepis poročnega lista in naslednje poročilo o žfeni iz Kulkute.
"Z velikim začudenjem sem zvedel iz vašega pisma, da je bila ona žena, ki je storila toliko krivico na mojih otrokih sestra Su-llivanova. Kar sem mogel o njej z-vedeti, je živela sicer ničvredno življenje, vendar morilka hi bila, kar naj bo njeni hčeri in bratu nekoliko v tolažbo. Nasprotno pa je imel Gilbert, razen onega umora, o katerem nam je pripovedovala Marija, še mnogo drugih lo-. povščin na svoji umazani vesti. On je 'bil v Kulkuti dalje šasa ugledna oseba, ko so pa prišli njegovi zločini na dan, je moral kar črez noč izginiti. Dosegla je toraj tudi njega pravična kazen. Od krito povedano : čutil sem vsaj nekoliko zadoščenja, ko sem iz vašega pisma zvedel o strašni s-mrt.i obeh, moja otroka pa sta bila naravnost Vesela tega poročila. Vendar se he morem na njeni hčeri in njenemu bratu maščevati za meni in otrokoma storjeno krivico, zato vam sporočam, da sem: se tudi natanjko poučil o poroki one žene z Lordom. P. in da se mi je celo posrečilo, najti duhovnika, ki je omenjeni par poročil. Drage Volje mi je tudi dal prepis poročnih podatkov, kakor Vam jih zaeno s tem pismom pošiljam. Zvedel sem nadalje od duhovnika, da je iz tega zakona bila rojena deklica, katero je Lord P. vzel seboj, ko je svojo ženo ostavil.. Ker je pa v ; vaši • navzočnosti Karolino E-verett imenovala svojo hčer, mislim da je to zadosten vzrok, njo spoštovati in priznati kot postavno opravičeno dedinjo."
Zdaj je bilo dokazov dovolj. Nabava vsega tega je sicer Vzela mnogo časa in truda, ali naposled smo vendar prišli do zaželjenega vspeha — oblasti na Irskem so bile preprišane, da je Karolina istinsko hči umrlega Lorda P. in so odločile v njej prilog.
Ze poprej sta zaročenca vse pri pravila za svoj poročni dan. Nekaj dnij potem se je poroka in nje proslava slovesno vršila na njunem domu.Milogo gostov je bilo povabljenih in lepo število najuglednejših meščanov je ta dan inladi par počastilo s svojo navzočnostjo. Nekdaj tako zapuščena in uboga Karolina ni samo postala skozi bogato dedščino ugledna dama, temveč je bila opravičena tudi do plemenitega imena svojega očeta, katero pa je rada zamenila za ime svojega moža: Kakor Feniks je izšla zopet pomlajena iz svojih težav in ravno duhovnik, kateri je Gilbert in njeno mater na poslednjo uro pripravil, je blagoslovil noyega zakonskega para sveto zavezo.
:sullivan svoji nečakinji ni samo z besedami častital na njen poročni dan, temveč ji je dal tudi bogat dar, katerega je Karolina ravno tako bogato nagradila. Njen dar je bilo 1 onih pet tisoč funtov šterlingov, katere sem za njo v banki naložil. Ta d»r je. izročila s toliko sošutnostjo ljubezni vostjo, da se njen stric ni mogel ustavljati in je moral sprejeti.
Sullivanu so zdaj premoženjske'razmere dopuščale, zopet obnoviti trgovske zveze svojega 0-četa na Irskem in tako zopet spra viti na noge cvetočo obrt svojega očeta. Skoro se je odpravil s svojo družino nazaj na "zeleni 0-tok" kamor ga je vedno vleklo srce. Robert se ni mogel odločiti, da bi šel z njima, vendar se je tudi njemu v St. John-u zamerilo in se je .preselil s svojo tova-rišico v Združene države. Lahko mu je bilo najti dobrega kupca za dobičkonosno gostilno svoje pokojne tašče, nakar se je prese-selil in tudi "dobela Mary" je s-premljevala mlado dvojico.
Robert je ostal svoji ženi vsik-dar veren mož in Karolina njemu ljubezniva žena. Ljubezen, ona moč ki premaga vse ovire in težave je kakor solnce obsevala njuno srečno zakonsko življenje.
Konec.
PAVEL ZGAGA.
Nu tk zde j sm pa tlalela. Vaj-ste gaspud redahtjer sm slišu de oni mislija ane nove cajtenge za-čet.Biu sm doul na Kačjevskem vajste tu je tam kjer pravje de buo ta nova repablika, kjer bou muj sused Rejbenčan ze prezode-nta izvolen pa m je an muoj perja tu ta na vi ca povajdu. Vajste jest najsm taku neumen kukr vn vidm. I nu kaj se majnte. Misl-te da je tu kar tku, pa naj ne! Ze tu sm mislu de b oni mene vzel v službo v vaše lcanclija. Vajste jest veliku vajm. I kaj sa majnte. Kdur je tulku-okul hodu kulkr sm jest vajste ta veliku skusi, veliku vidi pa še Več zvaj. Taku Vi-djo sm si jest mislu bi jest lahku veliku lajpga povajdu vašm 11a-račnikam če b mi dovolili de be tudi jest smu kej napisat v jih cajtnge. Kaj se majnte! Vejste človk ne smaj samu ze sjebe vej-dit tulku jest vajm. Nej še drugi kaj lajpga.slišja.
Vajste pa še ena rajč. je k me je prgnaia da sem 'tlalela k jim pršo de b se v jh služba udinju. Vajste jest mam brata Petra. Fajn fant de nkul tajga! Deviet fara ga ne premure. K je biu na štelengi m je ofeir pavajdu de takih fantov deviet dežiel ne premure. Vajste in ta muj brat Peter je biu hudu kunstn inu brih-tn inu bečter fant. Pa ne vajm kaj mu je un dan v glava, pa^lu. Biu je brez službe in je štaparu po Novm jorki in je pršu tudi do Kortland štrita. Tam sa pa glih sa-kserju ata pa cejst prši pa saga vidli in a spoznal, pa sa mu djali, vjš kaj Peter teb je ime Zgaga lajpu ime imaš in zatu te jest hudu lajkam, vajš kaj ti bum jest povajdu, kar tla pr mien ostani imam straxmj dost otrob k mor-jo bt ,vse poviezane ti s pa kuns-tna glavca boč pa kot ze nalaš ze miane. Vajš Peter, naši Krajnei men vse zaupaja, zetu sm s pa mislu de b jm v mojih cajtengah
vsak dan malu tejh otrob-predlu-žu. Vajste kaku se m feržmaga de nkul tajga inu muj brat Petine vajm al ga je kdu panau al mu je kdu zavdav se je pa pa-lakumnu in vajste kaj je sturu? Udijnu se je s Salkserjumu ate-tam inu se ukordou v služba de jm zdej otrube veže. Ta rejveš, nu kaku še m smili. Vajste biu sm pr njem rajvež je hudu skumrov. Inu kaj sa majnte! Otrobi so otrobi. Pa sni mu djav, Petr jemnas-ta kaj s pa mislu de s naše lajpy. imie strašnu umazu. Sej. vidiš de se cev svajt s tebe norca dajla. Vajš ti Pavle je djav ti se pa kar za se pikimraj men pa kar gmah dej. De sm jest, tuo služba uziu uržah je glih to imie. Vajš Saksar-ju ata so djali Vajš Petr midva kar skupaj paševa. Jest zgago dejlam teb je pa zgaga imie. Jest sm jim pa djav, prov majo gaspud. Zdej pa taku lajpu skupaj furava de naj je en cir pogledat.
Vajste gaspud redahter inaku sem je sturlu, k sm tu šlišu, Rejveš kaj set je rajs zmajšalu? Sveti Kurešček ti pomagaj inu sveta Agata. Pustu sm ga pr g-mahi in sm pršu k jm gaspud redahter de b me oni sprejeli.v služba de b jest tu poprav kair muj brat Petr otrob restrese. Rajvež je ves neumen in ne vaj kaj dajla. K b jest prov lajpu njemi pi-sou vsaki tajden jest pa sm kar te mandge da b ga še speobrnu. Jest vajin de Petr naj hudobn in naj žleht Samu letie otrobo inu Šaksarju ata.
Vidte tu je muja xaaudga de sm; pršu sm inu bom kar tlalela pr jih ostou inu bom Petra spreobra-ču.
Zatu pa mač oblajč gaspud ra-dalitor ze duones.
Vaš Pavle.
RDKCE KOPRIVE.
Sakserjevemu Petru Zgagatu se silno čudno zdi, da so tudi slovenski ni grl 11a svetM. Siromak tega do sedaj' niti vijdel ni. — Revež ueveunl. Ke Aitio .slovenski nigre imamo ameriški Slovenci med seboj, še divjake in ueolika-ce imamo! Pa še koliko jih je! Na primer Peter ' Zgaga je; takoj e-den.
i?'"'' * * ,* ,1!
Naši rdečkarji trdijo, da se je človek razvil iz živali. - Aha, zdaj pa že vemo od kod je to, da imajo nekateri naših Chicaških boljše-vikov to pasjo lastnost, da tako radi vohajo za človekom. To lastnost so gotovo podedovali po svojem pra- -pra- -pra - pra-pra - pra dedu Mr. Kužeku — No, potem jiih; pa ne smemo zameriti. ! ... v:* ■ * *
Naši protiverski listi so dobili zadnje mesece veliko pptulie in korajže od katoliške strani. Ta potuha rodi že lepe sadove. Samo zadnji teden od 2. do 9. septembra so razni listi napadli nič manj kot devet slovenskih duhovnikov. Mi bi odgovorili na vse te
ODSLOVI SMETI IN PRAH.
Električni stroj za čistenje vam bo pomagal, da za vedno odslovite iz svoje hiše prah in smeti.
Z električnim čistenjem se odstrani prah in s-meti, katere se ne morejo doseči z metlo in smeti-šnieo. Izleče ves notranji prah iz preprog, tape-ciranega pohištva, blazin, modrocev itd.
Z električnem strojem za čistenje se lahko drži hiša brezmadežno čista vsaki dan v letu.
V vseh električnih prodajalnah so izloženi stroji za čistenje.
The Illuminating Co.
Illuminating Bldg., Public Square
Li:......'i!.,i I..... (A. a!......J. ' ....... '...1*1', '.'].'L .!.»!,.....
napade. Pa, ker so nam prepovedali biti advokatje, moramo pa molčati! Sakserjevega tatata tudi ne smemo "napasti" da bi jih zavrnili na "njih grdi napad na Father Omana' in njegove zavedne ktoliške farane, ker ta tata so pred nekaj leti dali za neko cerkev dvi tisoš, katere so že najmanj 4" tisočkrat očitali. Zato pa imajo pravico vsakega napasti, napadati vero, gorje pa kat. listu, ki bi se jim upal reči, da to ni prav. — Vendar pa vsem čč. gg. napaden-cem samo toliko v tolažbo lahko rečemo, da, kadar po noči psički začno lajati po vaši, je znamenje, da jih je strah. — Le pustimo jih.
* * * \ Katoliški bolj še viki — je prav čedno ime, No pa če ni čedno, je pa pravilno. Boljševik je namreč človek, ki ne ve, da ima prav, pa hoče z grdo, z nožem, z bombo, revolverjem doseči, da se mu mora dati prav. Takih boljševikov je v vsaki župniji med Slovenci nekaj. To so možje, ki so katoliški, če so med katoličani, in če jim "kšef" nese. Ko so pa med proti-verci,' so pa. zopet bolj protiverski kot najhujči zagarizenci. So v katoliških društvih in tudi v katol. Jednotah. Da celo v glavnih odborih so! In jejmenasta tako pobožni so, tako skrivnostno sladko ginjeno : znajo govoriti, da si delegatje ginjenja kar solze brišejo, še bolj kakor kuharica, kadar hren "riba". To pa samo da so izvoljeni za kake "nadzornike" ali za kake druge urade, da potem zastonj kak dolarček dobe v žep in pa da je malo reklame za "biznis". — Ej znati je treba," je rekel Ravnik, ko so ga obesili. * * *
Sakerjev ata imajo silno radi Petra Zgagata, Pač najbrže pod tem imenom sami sebe mislijo, saj •so so že dosti "zgage" naredili po Ameriki. — Pač vsakemu ime, katero mu gre! ' \ 1 * * *
Sakserjev Peter Zgaga silno rad iščeJOst-bnostt pri'svojih nasprotnikih. Niti enega odgovora ne zna dati drugače, kakor če je skrajno :oseben. Kaj, ko bise pojavil kak drug Zgaga, morda ZgagoV brat, ki bi imel enako grdo last-no.st in bi začel z osebnosti ate j a samega in potem dalje in dalje povseh ;.nadstrspjih ' :atejevega "kšefta". Hm, to bi bile "lušt-ne storjice' M Se do raznih'''divor-cijev" bi prišli. Skrivnosti Bera-čice bi ne bile nič proti zanimivostim in pikantnostim teh stor-ie! — Morda se bode pa le našel še Pavel Zgaga. Počakajmo! Počasi vse "na okol pride," so re-kli stri Kranjci. "
gtffis&h* društvo
^^^^ SV. VIDA
ina redno mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI DVORANI.—
Predsednik: A. Grdina, G127 St. Glair Ave., tajnik, Joseph Russ, C619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus,*G129 St. Clair Ave., X. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, (M29 St. Glair Ave., N. 15. » Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 45. leta. — Postmrtnina je $250.00, $500.00, in $1000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite ; tudi svoje otroke v otroški oddelek. ;. Novo vpisani član moraprinesti zdravniško spričevalo'. I. tajniku14 . dni pred sejo,;nakar se isto po?lje radovnemu zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihdonji , seji o prejetju._,
-Društvo Sv. Cirila in MeodaT~ '■■■" št. 18 SDZ. » '
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati.—-Rojaki! Ne odlašajte in takoj prosto-pite k hašemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike.—Predsednik: Jos. Zakrajšek, 6215 St^ Glaii Ave.; podpredsednik: Josip Salamon tajnik: John Vidervol, H53 E. 61. St. blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 61 s St. Vprašajte lahko tudi nadzornike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Vik , tor Kompare. — Redar: John Peter lin, zastavonoša:. Alojizij Somralj društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš kar. Društvo zboruje vsako drugi nedeljo v mesecu of 2. uri v šolsls dvorani.	- *
VABILO NA SEJO.
Cenjeno članstvo podružnice Woodrow Wilson štev. 7 S. N. Z. vljudno prosim, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleži Tedne mesečne seje v četrtek dne 18. septembra ob 8. uri zvečer v klubovi dvorani 1823 W. 22nd Street.
f Z narodnim pozdravom
Ivan Kušar, tajnik.
ZA STARI KRAJ.
PARNIKI. — V tari kraj se mo re potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpluje po eden ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako na pr. odplujejo parniki: Ro-chambeau 6. sept., Chicago 10. sept.. Savoie 13. sept., France 15. ept., itd. Za njimi pridejo La Tou-aine, La Lorraine, Espagne in Ni-■ agra. Za vsaki parnik imam še nekoliko kart na prodaj. Kdor želi potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe.
1 ' '	,.'... I. . r j, v ' »' ' ' ' ''
POŠILJANJE DENARJA.' — Kot z bondom zajamčen zastopnik x8 miljon-dolarske družbe American Express Oo. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ce- ■ ni in sicer:
100 kran za________$ 3.00
200 kron" za _________$ 5.00
50<v kron ■/:> ...... $ .14.00
1000 kron za ________ $ 27.00
10.000 kron za _____ $2(j!).00
*	t! ' fc
50 Lir za ... $ 6.2s 100 Lir za ... . $ 12.00 5oo Lir za .... $ 58.00 iooo Lir za ... $115.00 Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order ali pa po Bank Draftu. __
POTNI LISTI. — Onim ki no-
v .	. .	. .
cejo sami imeti sitnosti, preskrbim potni list.	*
LEO ZAKRAJŠEK
I Š
70 - 9th Ave. New York, N. Y.
Adv.
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D,
Pittsburgh, Pa.,
naznanja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo po $1.00 na dan. D.S.D. izplačuje zraven smrtnine, tudi za poškodnino in raznovrstne operacije. Za nadaljna pojasnila se obrnite na sledeči odbor: Josip Pavlakovich, predsednik, 54 Low Road; John Golobic, podpred-sednik, 5621." Carnegie Ave.; George Weselich, 1. tajnik, 5222 Keystone Street; Josip L. Bahorich, 2. tajnik, 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, blagajnik, 5124 Butler- St. — Mesečne seje se vrže vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojaki Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri bo mogoče prepozno.
mSm^^KmS^^^mmMBm ■ . ■■■ . ■...■- ■„ .': . ■■■■■ ■: ■■:■■■•,: ■■;
Društvo Sv. Družine št. 11 D. S. D.
Pittsburgh, Pa.,
nananja vsem rojakom in rojakinjam med 16. in 50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prost. Bolniške podpore izplačuje društvo.po $1 na don.- S. D. izplačuje zraven smrtnine, tudi zapoškodnino in raznovrstne operacije. Za nadajna po-pasnila se obrnite na sledeči, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik 5621 Carnegie Ave.: George Weselich, i. tajnik, 5222 Keystone street Josip L. Bahorich, II. tajnik, 5131 Dresden Way; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Biitler Street. Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo 1 mesecu ob 9. uri zjurtraj v K. S. Do mu. —- Rojaki Rojakinja! pristopi ši danes kajti jutri bo mogoče prepoz po. -	1 '
Slii^
..................■liliji..................
Dobro zdravilo 2». žene. > >
To je kar se lahko reče eno od naj-boljih znanih pnprav, ki se jih morejo poslužiti trpeče lene iti dekleta kot sredstvo za hitro in trajno od-pomoč v svojih izkušnjah nerodnosti, ki se tičejo svojega spola. Ime tega zdravila je
Several
Regulator
(Severov Regulator) in prostor kjer ga dobite je v vseh lekarnah. Seveda morate zahtevati s pravega in odkloniti vse ponaredbe, kajti le na ta način ste lahko sigurni, da dose-žete najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.25 in 6c davka.
»i- — ,	4* m&wmm
,» ' - ■ ■ iiii 1 Drušvo Sv. Frančiška Seru*. K. S.
1 K. Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's Plaee, New York, N. Y. Sprejema člane o ti 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, §500.00 in $1000.00 m bolniško : podporo. Zavedni rojaki, pristopile k , temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilneših v New Yorku.
MICKA IN ANČKA.
' ANČKA:
"Pri Gottliolni jaz kupujem, Odkar 011 trgovino ima, Nikdar to ne obžalujem. Ke/ pošteno vago ima."
MICKA:
"Dobro, hočem poslušati. Storiti to, kar Ti veliš. l'i 1. Gottlrebu kupaviiti.f Ker tam tako ceno dobiš."
IVAN GOTTLIEB 1821 W. 22nd Street, Chicago, Lil.
Telephone: Can nI 3073
•......v..... >vai......
Ni umen ho jiriptn-di— bodite pripravljeni.
Pain-Expelier
pomaga tnkoj pvl «puh-
tu»4. 'T
Pwft« »a znak SIDRO. Po vseh lulc»"iiili po35r in 05c «H pa pliitB ua
:hter & co.
uway. New York
C. O. F. RED. KAT. BORSTNARJEV.
Slovenski oddelek Dvor Baraga spre-jema praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje -a lahko vpišejo pri vsakem članu in priselji, ki re vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti dajg drage eolje odbor in vsak član društva. ;
Nadborštnar Fr. Perme, 1132 Norwood rd., pod borštnar L. Pečjak, 1809 F. 40. ,91.; finančni tajnik Low • renc Zupančič, 1372 E. 47. St.; zapisnikar John Perme, 1132 Norwood rd„ blagajnik Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave.; bolniški nazronlk Frank Permo, 1164 East 61. St. — Trustisti: Jakob "VVahčič, Ant. Skulj, John Skulj.	J § I
'.-ytJ--- >
SLOV. KAT,
mmmmm$mm
PEVSKO DRUŠTVO
liS*^®
LIRA"
? Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Preds. John Zulieli,
-	1261 Norwood Rd., Podpreds. in po ; vovodja Math. Holmar, 1109 Nor-8 wood Ed.; tajnik, John Strle, 671]
-	Edna Ave.; Blagajnik, Frank Malja-sič, 6515 Edna Ave.; Kolektorja: An-
v ton Hlabše str. in Mary Petrovčič.
-	Pevske vajo so vsaki torek čotriek m e sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. -Vida. Seje vsaki prvi četrtek v
mesecu.
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
Spisal: H. SIENKIEWICH jp Poslovenil: POPRAVEK! t
4M	*SP ^^SS*	f«7	^S7	^U	vs
(Dalje.)
Ceh priskoči k njej in, pokleknivši ne jedno koleno, jej poljubi obleko, toda ona se dela, kakor bi ga niti ne videla. Cuvši odgovor starega viteza, je odvrnila glavo od ognja strani v senco in še le ' čez nekaj časa se je spomnila, da je treba pozdraviti gosta ter rekla:
<;Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
"Na veke vekov!" odvrne Matija.
Se le sedaj zagleda klečečega Ceha, skloni se k njemu ter mu Teče.:	z'
"Veselim se te, Hlava, iž dna svoje due, toda povej, čemu si zapustil svojega gospodarja?"
"Ker me je poslal semkaj, milostljiva gospodična!"
"Kaj ti je zapovedal?"
"Zapovedal mi je, naj grem v Bogdanec."
"V.Bogdanec? In kaj še več?"'
"Poslal me je po svet________s s poklonom in pozdravom."
"Samo v Bogdanec --------nu, prav! Ali kje je on?"
"Odšel je med Križarje — v Marburg."
Na Jagjenkinem licu se znovič pojavi — nemir.
"Ali mu ni drago življenje? Po kaj?"
"Da poišče, milostljiva gospodična, to, česar nikdar ne najde."
"Zares da ne najde 1" omeni Matija, "kakor žreblja ne zabiješ brez kladiva, tako ne opraviš ničesar proti božji volji."
'1 Kaj pravite ?'' vpraša Jagjenka.
A Matija jej na vprašanje odgovori takisto z vprašanjem:
"Ali je govoril Zbišek s teboj o Jurandovi? Cul sem, da je govoril?"
■ Jagjenka mu ni takoj odgovorila. Se le čez nekaj časa, pot-lačivši vzdihljaj, je dejala:
"Seveda je govoril. Cemu ne bi govoril?"
"To je prav — sedaj ti to dokaj lože povem!" jej odvrne stare t vitez.	:	i v t^-
Nato ji jame pripovedovati vse, kar je slišal od Ceha, čude se sam, da mu je to pripovedovanje bilo sem ter tje neugodno in mučno. Matija je bil zares zvit človek in dokaj mar mu je bilo za to, da ne bi razžalil Jagjenke. Radi tega si je močno prizadeval dokazati, v kar je končno že sam verjel, da Zbišek pravzaprav nikdar ni bil Danuškin mož in da je ona. zanj že izginila na veke.
Ceh mu je pritrjeval vsaki hip, bodisi že kimaje z glavo ali ponavljaje: "Tako, za Boga istina je!" ali: "Tako je in nič drugače!" — Deklica ga je poslušala s pobesenimi očmi, ne povprašaje ga ničesar, toda tako tiho, da je ta njen molk vznemiril Maiijea.
/'Nu, in laij rešeš ti?" je vpraša, dovršivši svoje pripovedovanje.
Toda ona ne odgovori ničesar, le d v;- solzi se ji jsalesketaia pod pobesenimi trepalnicami ter se je strkljata po licu.
P!	Ccz iigkaj časa pristopi k' Matijcu, poljubi mu roko ter reče: .
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
"Na veke vekov," odvrne starec."Cemu se ti toliko mudi domu ? Ostani prinas."
Toda ona lii hotela ostati, izgovarjale se, da še doma ni pripravila večerje., Matija, dasi je vedel, da biva v Zgorelicah stra plem-kinja Setjeliova, katera je ni mogla nadomestovati, je ni zadrževal preveč ker je vedel, da žalost ne kaže rada ljudem svojih solz in da človek je kakor riba, katera se skrije v najglobje mesto, da čuti v sebi ostrino ostve.	\vs
Toraj jo je samo pobožal po glavi in jo pospremil s Cehom na dvorišče. Ceh je pripeljal konja iz hleva, ga zasedel ter odjezdil'za Jagjenko.
Matija se j6 vrnil, globoko vzdihnil, pokimal z glavo in zamam-ljal: "Ta Zbišek je zares bedast. Kar vonjava je ostal pe tej deklici v sobi."
In starec se je jako razžalostil. Pomislil je, kako bi moglo biti veselo, kaka bi bila tu radost in tolažba, ko bi se bil Zbišek takoj po svoji vrnitvi oženil Jagjenko. Ali kaj pa sedaj? Ko se ga kdo spomni, njej takoj privro solze iz očij, mladenič pa se klati po svetu okrag ter mamerava ondi nekje butati z gla$o ob marburško obzidje, dokler si je ne razbije, toda v hiši je prazno, samo orožje se še lesketa na steni. Ni gospodinje, ni napredka, ni koristi niti od Spihova, niti od Bogdanca, ker ne bo imel ju komu zapustiti.
In jeza se jame kuhati v Matijevih prsih.
"Počakaj, trdoglavec!" reče glasno; "ne pojdem za teboj, in počenjaj ondi, kar hočeš."
Toda v tem. istem trenutku se ga polasti silovito koprnenje po Zbišku.
"Ne pojdem," pomisli "toda čemu naj tudi sedim doma? Za rane božje!____Da bi ga v svojem življenju več ne videl, to ni mogoče! On je ondi zopet razčesml jednega psa in zaplenil krasen plen— Drugemu lasje osive'poprej nego si pridobi vitežki pas,
njega pa že knez sam opasal :----in sicer po vsej pravici. Nahaja
se sicer dokaj hrabrih mlafleiiičev med plemstvom, toda težko je še kateri njemu enak med njimi."
In razžalostivši se popolnoma, jame ogledovati ščite, meče in sekire, kx so že začrnele od dima, kakor bi premišljeval, kaj hoče vzeti s seboj in kaj pustiti; potem pa gre iz sobe, največ radi tega, ker v njej ni mogel ostati, nekoliko pa tudi radi tega, da je dal namazati vozove in da je zapovedal dati konjem dvojnoteri obrok.
Na dvorišču na katerem se je že mračilo, se je spomnil Jagjenke katera je" tu pred trenutkom zasedla konja, in nakrat'se ga pola-ste nove skrbi.
"Oditi, to je lahka reči," de sam sebi, "toda kdo bo tu čuval deklico pred Ctanom in Volkom? Dal Bog, da bi treščilo v oba!"
Med tem je Jagjenka z malim Jankotom jezdila skozi gozd v Zgorelice, Ceh je molče jezdil zanjima, in srce mu je bilo pre-napilnfmo od bolečine in tuge. Zdelo se mu je takisto, da se vsak hip stegnejo po njej iz goščave grabežljive roke Volka-in Ctana, in pri pomisleku na to se je zbudila v njem želja pa boju. želja je bila tako močna, da ga je mikalo, pograbiti sekiro ali' meč ter sekati drevje ob cesti. Čutil je, da bi mu odleglo, ako bi se zopet dobre razmajal. Bil bi rad pognal svojega konja v skok, toda ona spredaj sta jezdila tako pošasi, da sta konja kojnaj prestavljala noge, ne spregovorivši ni besedice med seboj. Ko je videl mali Janko, dasi
«81v' < *	'V1 "< t*s ' 1 v* 't	^ 1 ' • ()^ '	.	» 4
jako zgovoren, da sestra ne mara govoriti, je končno tudi umolknil.
Toda ko so bili že blizu Zgorelic, je prevladala Cehova' žolost njegov srd
na Ctana in Volka, pa govori v duhu: Ne bilo bi mi žal niti moje kri,, samo da te potolažim, toda kaj naj sedaj nesrečnež storim? kaj naj ti rečem? Moram ti reči k večjemu to, da mi je on naročil naj se ti poklonim. Bog daj, da bi te to vsaj malo potolažilo.
Po temrazgovoru s samim seboj, požene konja k Jagjenki.
'' Milostljiva gospodična!______"
"Ti jezdiš za nama?" ga vpraša deklica kakor ^ebudivši se iz sna. "Ali mi hočeš kaj povedati?"
"Pozabil sem, kar mi je naročil moj gospodar, da naj vam sporočim. Pred odhodom iz -Spihova me je poklical k sebi ter mi dejal: "Pokloni se gospodični iz Zgorelic, kajti nje v sreči ali nesreči nikdar ne pozabim, a to za vse ono," prav*, "kar je storila za me in za strica: naj njej Bog poplača ter jo ohrani pri zdravju."
"Bog povrni tudi njemu za dobro besedo," odvrne Jagjenka. Na to doda s taW čudnim glasom, da se je Cehu skoro popolnoma stajalo srce: s
"In tudi tebi Hlava!"
Razgovor se je za trenutek pretrgal. Mladenič je bil vesel, da jej je to povedal,in rekel je sam sebi: "Ona si niti ne misli, da jej nisem
povedal resnice----Nato pa jame še znovič iskati v svoji domišlji-
vi glavi, kaj bi jej še rekel ter spregovori čez nekaj časa:
"Gospodična!____"
"Kaj hočeš?"
"Hotel sem samo povedati, kar sem že staremu gospodu v Bog-dancu dejal, da je Jurandova že propadla ust. veko >n da jo on nikdar ne najde,-'ako bi mu pomagal pri tem celo sam veliki mojster."
"To je njegova fiena," odvrne Jagjenkii
A Ceh odkima z glavo.
"Kakšna žena je to?____"
Jagjenka mu ne odgovori ničesar, toda doma po večerji, ko so Janko in mlajši bratje šli spat, zapove, naj prineso vrč medice in, obrnivši se k Cehu, ga vpraša:
"Nemara bi tudi ti rajše šel spat? Rada bi ie nekoliko govorila s teboj."
(Dalje prihodnjič.)
PAŽNJA
Jugoslovenskim trg-ovcima u Americi
"Prva Amerikanska Jugoslovanska Eksport- Import Korporaci-ja" u Chikagu traži PET STOTINA trgovaca sa manufakturnom robom Srba, Hrvata i Slovenaca, koji bi hteli da budu povjerinici ovoga združenja za Ameriku. Posao bi njihov bijo, da svaki u svome mjestu pakuje sanduke ( bakse) sa robom, kop.! če naš narod kupovati i slati u domovino. Umoljavaju se is i, da sa olmah pismeno ja-ve na niže navedenu odresu.
Povjerenici koji i prime 'zastopstvo za nos« išdmzenje, dobci sva upustva u pogledu otpremanja tih saduka kV ipovjereničke is-prave.	. -S^Ati^teMKi, ' '
Ovim se pruža i dana prilika u prvom redu našem trgovcu da prodaje svojo robo našem narodo, a o mjestu u kom nema na-šeg trgovca, ove vrste, dačo se to pravo najpovjerljivijim trgovcu, koji nije Srbin, Hrvat ili Slovenac.
First American Jugoslav Import Export Corporation
29 South LaSalle Street	CHICAGO, ILLINOIS
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. *
Naznanjam cerij. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima' 1 največjo nogo, naj se zglasi pri nas.. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK
6107 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO:
DR. LOŠKA DOLINA
;boruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob sni uri pop'oldan v John Grdina dvo-ani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašovec, 5609 St.- Clair ave. podpred eednik Matija Truden, 1152 E. 61. St., I. tajnik. Louis Prijatelj, 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr, Mulec, 1180 E. 60. St.;'blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Bolniški podpora znaša na teden $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v naš* društvo. Posebno se vabijo Ložani k obilnemu pristop«.
društvo Martin SlomSek št. 16 S.D.Z.
sprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora Je $5.00, J7.00, $14.00. Posmrtnina $150, $300, •500, $iooo, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža e, da postane član S. D. Z. Pristopite t našemu društvu, dokler ste še zdrav n mlad. Za nadaljna pojasnila se o-Jrnite na sledeče uradnike: Damijan romažin, 109s E- 64. St. predsednik, Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd. jlagajnik. Društvo zboruje vsako drts-go nedeljo v mesecu ob pol dveh <i novi šoli sv. Vida.
Društveni idravitik: dr. Selišlcac.
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes
Vedno "ajbolše in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tudi "Liberty
Bonde"
> Telefon: Mairt 1441.	Telefon: Catiiral 8821-VI \
Mihael S. Čerezin
I	HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK
[ PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, 1
I	na četrtem nadstropju.
1 Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square < [	CLEVELAND, OHIO.	]
i	Molitveniki z velikimi črkami za
I	slabovidne in vse druge knjige
l	iz bukvarne Ave Maria
j	se dobe pri ###
j	ANTONU STRNIŠA
j	6305 Glass Ave. Cleveland, O.
DR. S. HOLLANDER,
M DENTIST 3& 1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave.
NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah . popoldne in ob nedeljah.
NAZNANILO
fliuiiiuiiiimuiiiiiiiM Eno posestvo na vogalu za več trgovin, posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: Eno posestvo na vogalu za dve trgovini. Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence s 12 sobami. Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem.
. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami. Dve posestvi, residence z & sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje.
Imamo tudi zelo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah.	•
ST. CLAIR REALTY CO.
6313 ST. CLAIR AVE.
ZATO!
Zato ker je zdravje preveč dragoceno da bi se postavljalo v nevarnost z dvojnimi poizkusi, zato ker želite zdravila ki odstrani v-zrok bolezni, bodete kupili samo %Trinarjevo grenko vino v vseh slučajih želodčni bolezni. To z-dravijo uživa najboljši ugled že rideset let, učinkuje brez bolečin, je jako blažilno in izčisti notranje organe tako popolno, da odstrani vse škodljive snovi ki se zberejo skupaj. Trinerjevo z-'dravilno grenko vino se dobi po V$eh lekarnah. Nepozabife dobiti tudi Trinerjev, Liniment; da ga imate pri rokah za slučaj izpah-nsenja alidr.--, oteklin, utrujene mišice ali noge itd.'-l"o zdravilo da hitro in zanesljivo polajšavo. Joseph Triner, Company, 1333 — 43 So Ashland Ave., Chicago, 111.
(Adv.)
NAROČNIKOM "SLOGE" V CLEVELAND, OHIO.
Kdor želi naročiti aliplačati list ali' dobiti zaostale številke, naj se obrne do zastopnika:
Mr. F. Suhadolnik, 6107 St. Glair Ave., Cleveland, Ohio.
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste.
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot naj-aoljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, iveža in dobra zdravila. Z- v&o 'krbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika, pred« »s za zdravila, pridi vselej k nata n- boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža.
"OBRSSOVATT
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St. Clair and E. 55th St. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR.
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro 0-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale «694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. SOLLINWOOD — PODRUŽNICA • 15513 WATERLOO RD.
j. j. peshell
Box 15	Ely, Minn,
ima v zalogi moHtvenike z malim in velikiaj tiskom.
ZASTS;?NIK Frank Gaspari Ansel Road Cleveland, O., ieu; sledeče knjige: Molitvenik z malimi in debelimi črkami. Abecednike in Katekizme vezane in nevezane. Istotako lahko dobite pri '
Frank Suhadolnik-u I 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O.