cena 110 dinarjev števii- t 42(846) glasno socialistične zveze delovnega ljudstva velenje ovo velenje, 23 oktobra 1936 Letos prvič medobčinska razstava letev inovacij Savinjsko-šaleškega gospodarstva 20. oktobra so v Rdeči dvorani v Titovem Velenju odprli medobčinsko razstavo inovacij, tokrat pod naslovom ŽETEV INOVACIJ ŠALEŠKO-SAVINJSKEGA GOSPODARSTVA. Ta zanimiva razstava bo odprta vse do 30. oktobra, ogledate pa si jo lahko v času od 15. do 18. ure. To je tudi enkratna priložnost za seznanitev z dosežki skupin in posameznikov, ki s svojim delom in znanjem pomagajo k razvoju gospodarstva in napredka naše družbe. Razstavo sta doslej pripravljala odbora za inovativno dejavnost pri Občinskem svetu ZSS Velenje in Občinski raziskovalni skupnosti Velenje. Letos pa so jo prvič obogatile tudi inovacije iz občine Mozirje. V sodelovaju Sa-vinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje in mozirskim sindikalnim svetom je presegla občinske meje. Zato ni nič čudnega, če je letošnja razstava najbolj odzivna do- slej. Na njej sodeluje 11 organizacij združenega dela, dva obrtnika in štirje samostojni inovatorji. Skupno je predstavljenih 45 novosti s področja razvojno-raziskovalnega dela in množične inventivne dejavnosti. Kot vsako leto bodo tudi letos avtorjem najuspešnejših inovacij podelili priznanja in nagrade, razdeljene po skupinah: s področja razvojno-raziskovalne dejavnosti, množične inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela, ustvarjalnosti društev in posameznikov izven združenega dela, ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu in najuspešnejši temeljni organizaciji na področju inventivne dejavnosti. Podelitev priznanj in nagrad inovatorjem občin Velenja in Mozirja bo jutri, v petek, ob 16. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. (dalje na 4. strani) Spominske svečanosti TITOVO VELENJE Bliža se 1 november — dan mrtvih. Na ta dan počastimo spomin vseh, ki so nam bili dragi, še posebej pa spomin padlih za svobodo in žrtev fašističnega nasilja. Ob spomeniških obeležjih NOB in grobovih padlih borcev pripravljajo mladinske in borčevske organizacije komemoracije, in sicer v sodelovanju svojcev padlih borcev. Komemoracije ob osrednjih spomeniških obeležjih v Titovem Velenju bodo v četrtek, 30. oktobra 1986, po naslednjem razporedu: ob 16. uri — pokopališče v Podkraju — program izvajajo učenci Centra srednjih šol; ob 16.30 uri — spomenik talcem na Partizanski cesti v Starem Velenju — program izvajajo učenci OŠ Gustav Šilih; ob 17. uri — pokopališče v Šmartnem pri Titovem Velenju progfam izvajajo učenci OŠ Miha Pintar — Toledo; ob 17.30 uri — Titov Trg v Titovem Velenju — program izvajajo učenci OŠ Anton Aškerc. Pričakujemo, da se bodo komemoracij udeležili predvsem svojci padlih, mladina, soborci, občani; in če bo vsakdo prispeval le en cvet ali svečko, bo to najlepši spomin in zahvala žrtvam za svobodo. Občinski odbor ZZB NOV Velenje ŠOŠTANJ Krajšo spominsko slovesnost bodo pripravili ob dnevu mrtvih tudi člani združenja borcev NOV Šoštanj. Ta bo v petek, 31. oktobra, ob 17. uri pri centralnem spomeniku NOB na Trgu svobode v Šoštanju. Kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili učenci osnovne šole Karla Destovnika Kajuha in člani delavske godbe Zarja iz Šoštanja. Združenje borcev NOV Šoštanj vabi svojce padlih in umrlih, člane sosednjih borčevskih organizacij ter krajane, da se te spominske svečanosti udeleže v čimvečjem številu. MODERNO JE IZ ELKROJA JE Spriejem delegacije iz Belorusije V dneteh od 13. do 18. oktobra so se Slovencem predstavili s svojo kulturo Belelorusi. Tudi v Titovem Velenju smo si lahko ogledali eno njihovo prirediditev in sicer nastop Državnega akademskega zbora. V casum obiska v Titovem Velenju je belorusko delegacijo sprejel tudi predsedninik skupščine občine Velenje Drago Šulek. Skupaj s predstavniki 4ružbet>eno političnih organizacij naše občine je gostom iz Rusije ivil n našo občino, (mz) KS Bevče Posadili 88 dreves Tudi v krajevni skupnosti Bevče so se v nedeljo zbrali krajani pred domom družbenopolitičnih organizacij in uredili lep spominski park, v katerega so posadili 88 dreves. Tako so tudi v tej krajevni skupnosti, tako kot že v nekaterih v Šaleški dolini, počastili spomin na tovariša Tita. Pogled v prihodnost Titovo Velenje Jutri posvet za vodstva KK SZDL Predsedstvo OK SZDL Velenje bo jutri, torej v petek. 24. oktobra, pripravilo posvet za vodstva krajevnih konferenc socialistične zveze delovnih ljudi v občini Velenje. Posvet se bo pričel ob 9. uri v prostorih Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega. Na posvetu bodo udeleženci spregovorili o vlogi in mestu krajevnih konferenc v sedanjih razmerah, o krajevnih skupnosti kot temeljni celici naše družbe in o operativnih nalogah socialistične zveze do konca letošnjega leta. Posvet bo gotovo zanimiv, saj bodo skušali na njem odgovoriti na vsa vprašanja s katerimi se vodstva krajevnih konferenc srečujejo pri svojem delu. Predsedstvo OK SZDL 0 aktualnih nalogah Na ponedeljkovi seji so se člani predsedstva Občinske konference SZDL Velenje najprej seznanili s programom usklajevanja ravni osebnih dohodkov družbenih dejavnosti z osebnimi dohodki gospodarstva v občini. Kot je znano je komite za družbene dejavnosti pripravil program usklajevanja, ker so si izvajalci različno razlagali to usklajevanje. Na seji so poudarili, da je treba dosledno uresničiti sklepe komiteja oziroma Izvršnega sveta v zvezi s tem. V nadailjevanju seje so člani predsedstwa spregovorili o pro-ramu razvoja gostinsko turisti-ne dejavnosti občine Velenje. Znano je„ da smo se v občini odločili in tako tudi v resolucijo zapisali, dia morata gostinstvo in turizem doseči večji delež v §trukturi (družbenega proizvoda. Zal, smo na tem področju v občini doslej storili zelo malo, predlagani nosilci razvoja pa zaradi različnih razlogov tudi niso bili sposobni potisniti voza na tem področju maprej. Sedaj je pripravljen predllog nove organiziranosti gpstinsitva in turizma, ki je bil v najširši j avni obravnavi, v torek f>a so o njtem razpravljali tudi de-egati vseh tfeh zborov občinske skupščine.. Člani predsedstva so se strinjalii, da je gradivo dovolj dobra osmova da bomo tudi v naši dolin i veliko več kot doslej dosegli nai tem področju ter pri tem menilli, da moramo še bolj zavzeto razvijati nove dejavnosti. Na ponedeljkovi seji so obravnavali in sprejelli tudi predlog vsebinskih ter organizacijskih izhodišč za priprave letmh programskih sej organizacij socialistične zveze v občini. Seje naj bi opravili [predvidoma do 5. decembra, predvicdoma 12. pa naj bi bila programska! seja Občinske konference socialistične zveze. Da bi v krajevnih skupnosstih kar najbolje pripravili in izvedli prrogramske seje, jim bodo v pomoč possamezni zadolzeni člani predsedstva i oziroma njenega izvršnega odbora. V torek zasedali zbori velenjske občinske skupščine Turizem in gostinstvo na boljši poti Koncept razvoja gostinsko turistične dejavnosti v občini Velenje je bila ena izmed osrednjih točk dnevnega reda torkovega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine. Temu konceptu, s katerim v občini Velenje pristopamo k prestrukturiranju našega gospodarstva, so namenili delegati največ pozornosti, z obravnavo na občinski skupščini pa odprli široko javno razpravo s katero moramo v občini Velenje prispevati k hitrejšemu in odločnemu razvoju na tem področju. Uvodoma so delegati Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franca Leskošeka Luke predlagali, da gradivo zaradi ne-dodelanosti in nekaterih nejasnosti umaknejo z dnevnega reda, vendar pa je kasnejša bogata razprava pokazala, da je obravnava na seji občinske skupščine in začetek javne razprave o tem konceptu nujno potreben. Iz gradiva je mogoče ugotoviti in to so potrdili tudi delegati, da občinsko gostinstvo in turizem capljata za ostalim razvojem občine Velenje. Z njima dosegamo le okoli 0,6 odstotka družbenega proizvoda, pa čeprav bi lahko postala to perspektivna gospodarska panoga. Takšna njegova vloga je tudi dokaj jasno opredeljena, seveda pa bo potrebno kar najhitreje uskladiti nosilca gostinsko turistične dejavnosti. V predlaganem gradivu je sicer za to opredeljen sozd Gorenje, vendar pa je mogoče iz razprave delegatov REK sklepati, da se za to navdušujejo tudi v tem delovnem okolju. Naše gostinske in turistične zmogljivosti je vsekakor potrebno povezati, bolje izkoristiti, turistično ponudbo pa tudi razširiti in popestriti. To bo mogoče, če bomo organizacije s področja gostinstva in turizma povezali v delovno organizacijo, ki pa naj bi delovala kot organizacija posebnega družbenega pomena znotraj enega sozda. (dalje na 12. strani) nja predstavlja obiskovalcem glavne razvojne tendence in novosti v razvojnem programu. Posebna značilnost tega že 11. hišnega sejma je, da tokrat že drugič prikazuje svojo dejavnost tudi savinjsko-šaleško gospodarstvo, prikazana pa je tudi storitvena dejavnost, še. zlasti gostinsko-turistična ponudba tega območja. Skupaj z Gorenjem razstavlja svoje izdelke tudi njihova nova članica Iskra Delta. Na sejmu je predstavljenih tisoč izdelkov, od tega približno 20 odstotkov novosti. Pričakujejo, da bo prišlo v Titovo Velenje v času sejma približno tritisoč petsto poslovnih partnerjev iz domovine in tujine, da bodo podpisali vse pogodbe za domače tržišče za prihodnje leto in z nekaterimi pomembnejšimi partnerji v tujini. Hišni sejem Gorenja si bodo v soboto in nedeljo, 25. ter 26. oktobra lahko ogledali tudi drugi občani. Tradicionalna vsakoletna predstavitev Gorenja poslovnim sodelavcem in širši javnosti je njihov hišni sejem. Letošnjega so odprli v ponedeljek dopoldne s krajšo priložnostno slovesnostjo, na kateri sta spregovorila predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik in predsednik medobčinske Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice Janez Basle (njuna govora objavljamo na 3. strani). Tudi na letošnjih poslovnih dnevih Gore- 2.stran ★ fiaS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo .velenje * 23. oktober Seminar v Kumrovcu 0 prenovi Zveze komunistov Ocena obstoječega stanja v naši družbi in zlasti v Zvezi komunistov sami, o tem so razpravljali tudi na 10. kongresu ZKS in na 13. kongresu ZKJ, narekuje, da je izhod iz sedanjega stanja in nadaljnji razvoj socialistične demokracije možen le, če bo hkrati z reševanjem teh družbenih vprašanj tekla tudi temeljita prenova Zveze komunistov. To je tudi zaključek 10. kongresa ZKS in sklep 3. seje CK ZKS. Prenova Zveze komunistov na pomeni nič drugega, kot oceno obstoječega stanja, preverjanje lastnih vrst in delovanja, s ciljem, da oblike, metode in vsebino prilagodimo zdajšnjemu času in razmeram. Spremembe, ki jih zahteva zveza komunistov so predvsem teoreti-čno-idejna prenova, metode političnega delovanja, kadrovsko-moralna prenova ter prenova vsebine delovanja. Vse aktivnosti pa morajo zajemati tiste vloge in načine delovanja Zveze komunistov, ki so v skladu s socialističnim samoupravljanjem in družbenimi odnosi. To pomeni, da naj bi se ZK otresla tistega načina delovanja, ki je značilno za komunistično partijo na oblasti, s ciljem drugačnega razvoja socializma. O teh in podobnih vprašanjih prenove Zveze komunistov so se pogovarjali tudi velenjski komunisti na sobotnem seminarju sekretarjev osnovnih organizacij, predsednikov akcijskih konferenc in sekretarjev svetov Zveze komunistov v krajevnih skupno- stih velenjske občine, ki je bil v Kumrovcu. Udeležence seminarja je v prostorih politične šole Josip Broz-Tito najprej pozdravila in spregovorila o pomenu seminarja predsednica občinskega komiteja ZKS Velenje Irena Br-ložnik. Zatem je sekretar komiteja Drago Blagus govoril o druž-beno-ekonomskem stanju v velenjski občini. Prikazal je nekaj konkretnih primerov gospodarjenja v letošnjih devetih mesecih v nekaterih delovnih organizacijah in ob tem poudaril, da je letos rast industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nekoliko nižja. Vzrokov za to je več, je še dejal. Posebej je poudaril, da je sprotno spremljanje uspešnosti in neuspešnosti gospodarjenja v delovnih organizacijah in drugih okoljih več kot nujno, kajti tudi to vodi k prenovi Zveze komunistov. Seminarja v Kumrovcu se je udeležil tudi član predsedstva CK ZKS Emil Štern. Ko je spregovoril o idejnih vidikih prenove Zveze komunistov, je med drugim dejal, da so takšni in podobni seminarji nujni za lažjo in postopno prenovo Zveze komunistov. Na njih se oblikujejo stališča in načini, kako v posameznih okoljih pristopiti h konkretnemu delu. V nadaljevanju razprave je Emil Štern naštel nekaj konkretnih razlogov, ki so pripeljali k temu, da se moramo danes otre-sati stare oblike partijskega dela. Govoril je še o preveliki zaprtosti dela Zveze komunistov, o fo- rumskem delu, samovolji oblasti ter prevelikem papirnatem komuniciranju. Prav prenova ZK, je dodal, pa naj bi bila tista, ki bi te slabosti odpravila, čeprav postopno. Uspešnost prenove pa bo prav gotovo večja, če se bomo komunisti še bolj povezali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in preko njih razširili svojo lastno dejavnost in s tem odprli delovanje Zveze komunistov. Zlasti je pomembno, da k sodelovanju pri prenovi pritegnemo vse člane ZK, saj bo le tako uspešna. Vedeti pa je treba, da je tudi diferenciacija v naših vrstah nujno potrebna. Zlasti je potrebno utrditi medsebojno zaupanje, tovarištvo, in kar je najpomembnejše, politično kulturo med komunisti. Zatem je izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Velenje Drago Seme udeležencem seminarja podrobneje opisal pomen in vsebino programa prenove ZK, ki bo vsem sekretarjem ZK in predsednikom akcijskih konferenc nujen pripomoček pri njihovem nadaljnjem delu. V popoldanskem času so udeleženci nadaljevali z delom po skupinah. Na njih so največ spregovorili o lastnem delu in težavah. Nekatera vprašanja so obravnavali zelo kritično, predlagali pa tudi izhodišča za premagovanje teh težav. Celotna razprava po vseh skupinah je bila tesno povezana v vprašanjem, kako najuspešnjeje izvesti prenovo ZK v osnovnih organizacijah Udeleženci seminarja pred šolo v Kumrovcu. Prenova ZK je bila osnovna tema seminarja. ZK, kaj nam bo ta prinesla in podobno. Pred sklepno skupno sejo je naprej spregovoril izvršni sekretar predsedstva OK ZKS Velenje Janez Zore, ki je vse prisotne seznanil z gibanjem članstva v občinski organizaciji Zveze komunistov ter se dalj časa zadržal pri analizi izstopov iz članstva in pri novo sprejetih članih ZK. Med drugim je poudaril, da je zanimanje za vstop v ZK med mladimi letos večje, kot je bilo lani. Na zaključku seminarja je Drago Seme v imenu vseh, ki so vodili razprave po skupinah, prebral nekatere ugotovitve, predloge in zaključke. Na tej podlagi so izdelali usmeritve za bodoče delovanje Zveze komunistov v občini. Z nekaterimi nalogami je treba pričeti takoj. To so izdelave lastnih akcijskih programov v osnovnih organizacijah, proučevanje kongresnih in drugih gradiv pomembnih za prenovo ZK, --; irajevna -.- MMmBi - _ □ Pospešena stanovanjska izgradnja V krajevni skupnosti Rečica so v zadnjem obdobju iispešno prebrodili težave na področju stanovanjske izgradnje, zasebne in družbene. Manjše naselje je že zraslo v kraju samem, še večje raste v Varpoljah, pripravljajo še načrte za zasebno gradnjo na Podpeci, prav tako zazidalni načrt za obrtno in stanovanjsko cono v Spodnji Rečici, graditi pa so že pričeli tudi stanovanjski blok, ki so ga v tem kraju še najbolj pogre-šali. Kraj z okolico je torej znova zaživel in bo v prihodnje še bolj. Seveda se niso omejili le na področje stanovanjske izgradnje. Tudi v zvezi z njo in vse večjim številom prebivalcev so letos zgradili dva velika zbiralnika za vodo in s tem razrešili problem oskrbe s pitno vodo, ki je bila v sušnih obdobjih že kar kritična. Obnovili so tudi del vodovodnega omrežja, precej kanalizacije, obenem pa so in bodo še naprej obnavljali krajevne ceste. Seveda jim nalog, načrtov in dosežkov ne manjka tudi na ostalih področjih. Posebej bi veljalo tokrat nekaj zapisati o bogati in uspešni druž-beno-politični in društveni dejavnosti. Vse družbeno-politične organizacije dobro delujejo in se pri svojem delu ne srečujejo z večjimi problemi. To se seveda kaže tudi pri delovanju delegatskega sistema, saj dobro in učinkovito dela, temu primerna pa je tudi učinkovitost krajevne samouprave. Zlasti slednja si močno prizadeva, da bi bilo življenje in delo v kraju in krajevni skupnosti v bodoče še lepše. Posebej pestra je društvena dejavnost, ki jo zagotavlja devet društev v tej krajevni skupnosti. Letos so se zlasti izkazali člani športnega društva Mladost, ki so na športnem igrišču zgradili objekt s prostori za svojo dejavnost, pravzaprav pa sta še več vredni teniški igrišči ob njem. Krajani so pri delu veliko pomagali, obenem pa je to popestritev turistične ponudbe, ki je zaradi bližine kampa Menina še kako potrebna in koristna. Zelo aktivni so tudi planinci. Sicer mlado društvo se je izkazalo z urejanjem novih planinskih poti, markiranjem, organizacijo izletov, pohodov in z udeležbo na njih ter podobno. Tri gasilska društva pridno delajo, čeprav je pri njih čutiti rahlo zatišje, kar pa je posledica izrednih naporov in dosežkov v preteklih letih, ko so gasilci urejali svoje domove, gradili nove, pripravljali akcije, s katerimi so si zagotavljali sredstva za gradnje in za nakupe novih avtomobilov in opreme. Krajevna organizacija Rdečega križa ob redni dejavnosti pripravlja prodaje rabljenih oblačil, obutve in opreme, na področju krvodajalstva pa Rečica prednjači pred ostalimi v dolini. V delo krajevne skupnosti se aktivno vključujejo upokojenci, pridni so tudi strelci, vendar zaenkrat še nimajo svojega strelišča, čebelarji so mlado društvo. Že takoj ob ustanovitvi so razvili Izžrebani nagrajenci Izžrebani nagrajenci praznične nagradne križanke 8. oktober, objavljene v tedniku Naš čas, dne 2. oktobra Prvo nagrado v višini 2.000 dinarjev prejme Ida Pejovnik, Cankarjeva 14, 63325 Šoštanj, drugo nagrado v višini 1.500 dinarjev prejme Nataša Hlačun, Prihova 24, 63331 Nazarje, tretjo nagrado v višini 1.000 dinarjev prejme Marija Marin, Tomšičeva 53, 63320 Titovo Velenje, četrto nagrado v višini 1.000 dinarjev prejme Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, 63320 Titovo Velenje, peto nagrado v višini 1.000 dinarjev prejme Slavko Fišer, Rudarjevo 8, 62393 Črna na Koroškem. Čestitamo! svoj prapor, radi pa bi obogatili ponudbo medu in izdelkov iz njega, predvsem za tuje goste v bližnjem kampu. Letos so končno ustanovili še turistično društvo, ker bi radi poživili turistični utrip kraja in celotne krajevne kulturno-prosvetnega društva, ki imajo sicer nekaj težav, vendar so se kadrovsko okrepili in imajo precej načrtov. Načrtujejo ustanovitev še mešanega pevskega zbora, z delom pa bo pričela tudi dramska sekcija. Ko smo že pri V Varpoljah raste novo in lepo stanovanjsko naselje skupnosti. Društvo ima turistično, hortikulturno in organizacijsko sekcijo, ob vseh nalogah pa si predvsem želijo kraju dati lepšo podobo. Delavni so tudi člani tem, ne smemo pozabiti delavske godbe na pihala občine Mozirje, ki ima sedež na Rečici in godbeniki so zares že kar pravi domačini. Slovenščina v javni rabi Z zakonom je določeno (ampak ne glede na to, saj živimo na slovenskem ozemlju), da je pogovorni jezik v javnih ustanovah slovenski. Temu pa ponekod v naši dolini ni tako. Takšen primer je tudi trgovina KK Ptuj — samopostrežna prodajalna na tržnici. Nekaj prodajalk ne obvlada slovenskega jezika, ali drugače — komunicirajo v popačeni slovenščini. Vodja uprave takšno situacijo pojasnjuje s pomanjkanjem trgovskega kadra, čemur naj bi bili vzroki predvsem: slabi osebni dohodki, slabši pogoji dela, neprivlačen delovničas. Ta odgovor bt bil še kar sprejemljiv, toda žal (povsem) ne drži! Po podatkih skupnosti za zaposlovanje Velenje je bilo 20. septembra 1986 na skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 5 kvalificiranih trgovcev (gotovo med njimi tudi takšni, ki dobro obvladajo slovenski jezik) — iskalcev zaposlitve in tudi v zadnjem obdobju ni bilo pomanjkanja delavcev tega poklica. Enako poznamo še dokaj svež primer, ko si je morala izučena trgovka poiskati delo v Gorenju, seveda izven svojega poklica. Ali je za takšno ravnanje nekaterih pristojnih krivo pomanjkanje odnosa do materinega jezika, ali so vzgibi kje druge, je pravzaprav težko določiti. Kaj bi rekel o tem naš znameniti rojak Ivan Cankar, ki se je z vsemi močmi zavzemal za lepo pisno in govorjeno besedo? Tega ne bomo nikoli vedeli... Morda se bo, kot se temu reče, celo v grobu obrnil, verjetno pa mu je ob epidemiji takšnih in podobnih primerov tako in tako že vseeno, zavedajoč se svoje nemoči!? Naslov v uredništvu oceno stanja v vsaki osnovni organizaciji, spodbujanje drugih družbeno-političnih organizacij, da ocenijo uspešnost ali neuspešnost lastnega delovanja ter opredelitev nalog in dela za postopno prenovo ZK. V najkrajšem času, rok je 14 dni, pa morajo osnovne organizacije v delovnih organizacijah materialne proizvodnje iz- Titov Veles voliti po enega delegata v aktiv ZK neposrednih proizvajalcev. Poudarili so še, da prenova ZK ne bo lahka in enostavna, zato bo potrebno veliko strpnostni in vztrajnega dela. Rezultati bodo nedvomno večji, če se bodo te naloge komunisti lotili usposobljeni in pripravljeni. B. Mugerle Uspešna predstavitev velenjskih kulturnikov Konec prejšnjega tedna smo v okviru kulturne izmenjave mest, ki nosijo Titovo ime, gostovali v Titovem Velesu s skupnim programom MPZ Svoboda iz Šoštanja, Amatersko gledališče Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik. Ob prihodu so nas prisrčno sprejeli predstavniki SIS za kulturo Titovega Velesa v petek, 17. oktobra. Še istega dne zvečer je bil na programu koncert MPZ Svoboda, Amatersko gledališče pa se je predstavilo z ugledali-ščeno priliko Ivana Cankarja O ČLOVEŠKEM NAPUHU. V soboto smo Velenjčani obiskali več kulturnih spomenikov in muzejev ter položili cvetje na Kostur-nici, veličastnemu spomeniku NOB. V avli spomenika je MPZ pripravil krajši koncert. Čudovita arhitektura spomenika, ki simbolizira cvet maka, je pričarala nepozabno doživetje ob poslušanju pesmi. Na željo gostitelja je MPZ pripravil tudi koncert za pripadnike JLA. Težko je opisati 'navdušenje. Ko so vojaki iz Slovenije želeli, da zbor zapoje še zanje, so to želeli tudi Bosanci. Tako je zbor pel vsaki narodnosti v njihovem jeziku. Zvečer je predsednik SIS za kulturo Titovega Velesa otvoril razstavo Slovenska pokrajina v grafiki Božidarja Jakca, ki jo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik. Za svečanost tega trenutka je poskrbel zbor z Zdravico. Razstava je dala tej kulturni izmenjavi širši pomen. Lahko rečemo predstavitev Slovenije. Gostitelji so organizirali tudi sprejem pri predsednici skupščine občine Titov Veles. Pogovarjali smo se o zgodovini Titovega Velesa, težavah na področju kulture in gospodarstva. Predsednica je izrazila željo o možnosti sodelovanja na gospodarskem področju. Titov Veles tare problem brezposelnosti, saj je v občini 7000 brezposelnih. Ves čas obiska smo bili deležni izredne gostoljubnosti in odprtosti ljudi, s katerimi so se srečali. Tudi z organizacijo so bili zadovoljni, saj je vse potekalo brez zapletljajev. Veliko smo se pogovarjali, predvsem o možnih oblikah nadaljnje kulturne izmenjave, ki bi zagotavljala še tesnejše stike. S tem gostovanjem se je ponovno potrdilo, da je takšna oblika izredno primerna. To se je pokazalo v discipliniranosti obeh skupin, ki je pripomogla h temu, da so v enem dnevu premagali napor 1200 km dolge poti. Vso pot sta se prepletala in dopolnjevala izkušenost starejših in družabnost mladih. Zato je bila pot prijetna, prijateljem v Titovem Velenju pa smo pokazali, da znamo biti tudi Slovenci odprti in veseli. Potovanje je bilo prijetno tudi zaradi dveh šoferjev, ki sta nam z dobro vožnjo in razumevanjem lajšala težave dolge poti. Na povratku smo se ustavili v Beogradu, kjer smo obiskali hišo cvetja na Dedinju in si ogledali muzej 25. maj. B. V TURISTIČNO DRUŠTVO IN RESTAVRACIJA NAMA vas vabita na 4. turistični ples v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri, v restavracijo Nama Titovo Velenje. Za zabavo bo skrbel ansambel »PRO ARTE« s pevcem »ČOBIJEM« Turistični ples bo popestrili s humorjem, degustacijo pijač, trgatvijo, jazz baletom, srečolovom, žrebanjem vstopnic in drugimi presenečenji. Vljudno vabljeni! • j t • I • t t t • t t • »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 23 oktober * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas ★ stran 3 Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora sozd Gorenje Janez Basle, predsednik medobčinske SŠG zbornice Končni cilj združitev obeh poslovnih sistemov celovitem in dolgoročnejšem sodelovanju z nekaterimi pomembnimi tujimi poslovnimi partnerji, važen razvojni impulz na področju programa računalništva pa je bil storjen z združitvijo delovne organizacije ISKRA DELTA v sestav sozda Gorenje. To je prvi konkretni korak v smeri tesnejšega vsebinskega povezovanja in zaokroževanja razvojno-programskih usmeritev sozda Iskra in sozda Gorenje, kar naj v doglednem času privede tudi do skupnih organizacijskih oblik, katerih končni cilj je združitev obeh poslovnih sistemov. V teku so tudi razgovori z nekaterimi drugimi programsko sorodnimi organizacijami v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, katerih rezultat bo njihovo povezovanje in tudi združevanje v okviru sozda Gorenje. S pomočjo reorganizacij. ki so v teku, gradimo samoupravno, to je avtonomno decentraliziran poslovni sistem, kjer bo vsaka sredina prvenstveno odgovorna za svoj obstoj in za svoj razvoj, vendar bo morala pri tem dosledno spoštovati skupno sprejete cilje in pravila enotnega obnašanja. Poslovni položaj Gorenja je v tem trenutku vse prej kot lahek. Težave so tako znotraj nekaterih delovnih organizacij, članic SOZD. Dokaj nestabilni in negotovi pa so tudi pogoji gospodarjenja, pa najsi gre za gospodarski položaj v svetu ali za pogoje gospodarjenja doma. Zaostrene ekonomske razmere bodo v vse večji meri diferencirale posamezne delovne organizacije med seboj in jih tudi sejekcionirale. Prav zaradi te neizprosne ekonomske logike je morala članica sozda Gorenje Peta r Drapšin oditi v stečaj, nasprotno pa smo pri novoustanovljeni DO Gorenje Bira Bihač veseli njenega poslovnega uspeha. Vendar prisotnost težkih razmer gospodarjenja ne sme omajati volje in pripravljenosti o nadaljnjem razvojnem zamahu. Poziv k široki akciji za premagovanje težav ne sme izzveneli kot znak za preplah temveč kot poziv nam vsem, da s popolno enotnostjo, napori in odrekanji ustvarimo trdne temelje za jutrišnji dan, ki ne bo v ničemer lažji od današnjega, in ki naj navkljub temu prinese boljši osebni in družbeni standard ter zagotovi svetlejšo prihodnost mladi generaciji. Globoko smo prepričani, da lahko Gorenje s svojo močjo, s požrtvovalnostjo svojih delavcev ob negovanju temeljnih vrednot, to je: znanja, delavnosti in medčloveških odnosov, te cilje tudi uresniči. Vsem gostom in poslovnim sodelavcem želim prijetno bivanje v Gorenju in v Titovem Velenju in vas pozivam, da pomagate s svojimi kritičnimi pogledi in sugestijami sooblikovati takšno Gorenje, ki bo v celoti zadovoljevalo najzahtevnejše želje porabnikov. Cenjeni gostje, drage sodelavke in sodelavci. V prijetno dolžnost mi je, da lahko spregovorim nekoliko besed ob otvoritvi enajstega tradicionalnega hišnega sejma sestavljene organizacije Gorenje. Že vrsto let zapored v mesecu oktobru pokažemo poslovnim sodelavcem in širši javnosti svoje razvojne in proizvodne dosežke ter jih tako seznanjamo s tekočimi prizadevanji in načrti za prihodnje. Kot že nekajkrat, se nam je tudi letos pridružilo savinjskošale-ško gospodarstvo s prikazom svoje ustvarjalnosti. Dosežki, ki so razstavljeni na sejmu, so plod trdega dela in hotenj po napredku, tako naših raz-vojnikov in tržnikov, kot tudi slehernega delavca Gorenja. Simbolizirajo prelomni trenutek, v katerem je Gorenje, to je prehod finančne v razvojno sanacijo. Za zadnjo se nismo odločili zaradi nekega izjemno ugodnega položaja, v katerem naj bi se nahajali, pač pa za to, ker je to edina alternativa za naš nadaljnji obstoj in razvoj. Naša trdna odločitev je biti boljši od drugih, biti v vseh pogledih najmanj enakovreden in konkurenčen partner pri vključevanju v naše združeno delo in v mednarodno menjavo. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno marsikaj spremeniti tudi pri nas samih. Mnogi izmed nas žive v prepričanju, da smo postorili prav vse. kar je bilo mogoče, pri tem pa pozabljajo na velika bremena iz preteklosti, ki jih morramo nositi in na našo skupno lodgovornost za popolno in trajno sanacijo Gorenja. Njeno največje» težo še vedno nosi delavec v neposredni proizvodnji. Velike neizkoriščene možnosti obstajajio zlasti v pogledu prilagajanja tržiščem in naše odzivnosti na zahteve tržišč. Pri tem pa ne gre sam o za raziskovanje in zadovoljevanje obstoječih potreb porabnikov, temveč tudi za to, da skozi inovacijski in raziskovalni proces ustvarjamo nove potrebe ali nove načine zadovoljevanja obstoječih potreb. Za to pa niso vselej nujne nove naložbe v objekte, kot se pogosto misli, temveč je zelo veliko mogoče storiti z boljšim planiranjem, sodobnejšo tehnologijo, racionalnejšo organizacijo ter vsesplošno informatizacijo. Predvsem pa s primernimi medčloveškimi odnosi, ki naj sproščajo ustvarjalne potenciale vseh zaposlenih. Mednje lahko štejemo tudi naš odnos do reda, čistoče, kakovosti, delavnosti, točnosti in poslovne so-lidnosti. Prav zato je ena od naših Tehnološki napredek imperativ nadaljnjega obstoja in razvoja Govor Janeza Basleta, predsednika medobčinske Savinjskošale-ške gospodarske zbornice ob otvoritvi 11. hišnega sejma Gorenje Delavci Gorenja, dragi gostje! V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko spregovorim nekaj besed ob otvoritvi 11. hišnega sejma sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Gre za nadaljevanje tradicije Gorenja, ki v tem času prikaže širši javnosti svoje razvojno-pro-gramske dosežke in prizadevanja svojih delavcev, skupaj s poslovnimi partnerji in razvojno raziskovalnimi inštitucijami. Predvsem so ti dosežki odraz zavesti delavcev Gorenja, ki so v minulih letih prešli prvi del poti sanacije, predvsem s trdim delom in odrekanjem ter zavestjo, da opravljeno delo še ne pomeni dolgoročne rešitve za obstoj in razvoj Gorenja, zagotavljanje boljšega jutri za delavce Gorenja in občane Velenja, ampak da je potrebno pogumno stopiti v drugo fazo sanacije tako imenovano razvojno sanacijo Gorenja. Za- vest vseh delavcev Gorenja, da je le znanje, pridnost, poštenost, dobri medsebojni odnosi, trdo delo, opiranje na lastne sile, nujnost tehnološkega napredka, predvsem pa odprtost Gorenja ožji in širši družbenopolitični skupnosti in vključevanje v mednarodno delitev dela, imperativ za nadaljnji obstoj in razvoj Gorenja ter pogoj, da bo tudi druga faza sanacije uspešna. Prav zaradi želje po čim večji odprtosti Gorenja ni slučaj, da se tudi letos v predstavitev programa Gorenja na hišnem sejmu vključuje gospodarstvo občin Mozirja in Velenja preko Savinj-skošaleške gospodarske zbornice. Brez dvoma predstavlja takšna oblika skupnega nastopa pomembno razvojno in poslovno spodbudo, hkrati pa je to važen vir idej za različne oblike tržnega in poslovno tehničnega sodelovanja, katerega cilj je oblikovanje celovitih pobud, ki niso omejene samo na obstoječe integracijske oblike. V tem smislu tudi pozdravljamo napore in prizadevanja Gorenja za integracijo računalniških kapacitet v SR Sloveniji, katerega prvi korak je vključitev Iskre Delte v Gorenje. Letošnja sejemska predstavitev na prepričljiv način izraža nujnost tehnološkega napredka, zato ni naključje, da je Gorenje omogočilo, da si bomo lahko to pot prvič poleg proizvodnih in razvojnih dosežkov, ogledali tudi žetev inovatorjev iz Mozirja in Velenja. Tako tudi to potrjuje, da je naslov letošnjega sejma »Pogled v prihodnost«, realnost. Sam hišni sejem Gorenja je tako v nekem delu tudi sejem gospodarstva s področja naše medobčinske gospodarske zbornice in Titovega Velenja kot mesta samega, saj bodo v tem času mnoge priložnostne kulturne in druge svečanosti, ki naj prispevajo k čim boljšemu počutju poslovnih partnerjev in drugih gostov, ki bodo v tem času obiskali Titovo Velenje in Gorenje. Prav tako pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naše gostin-sko-turistične in trgovske OZD sprejele pobudo za sodelovanje. S predstavitvijo na sejmu, še posebej pa s pestro, kvalitetno in v času sejma posebno ponudbo, želijo pritegniti pozornost obiskovalcev sejma in si tako pridobiti jutrišnjega gosta in kupca. Tovarišice in tovariši, posebej sem počaščen, da odpiram 11. hišni sejem Gorenja, ker vem, koliko truda in odrekanja je v ozadju vaših naporov, da greste v korak s časom. Odpiram ga tudi v prepričanju, da bo ta predstavitev vaših dosežkov, uspešna v poslovnem smislu in zanesljiva osnova za načrtovanje nadaljnje razvojne strategije Gorenja. Vsem poslovnim partnerjem in gostom pa želim prijetno bivanje v Titovem Velenju z željo, da bodo naši pogovori uspešni in plodni. temeljnih vrednot odnos do kupca, do porabnika. Sleherni delavec Gorenja, tudi vratar in čistilka, je na svoj način prodajalec naših izdelkov in storitev, saj na nakup proizvoda vplivajo prav vse sestavine proizvodnega in poslovnega procesa. Vse v Gorenju bo v bodoče podvrženo spremembam in imperativu razvoja, naše stalnice bodo samo naše vrednote, ki temeljijo na delu, človeku, delavcu in človeku porabniku ter znanju. Vendar se bo v prihodnje njihov vrstni red spremenil, in sicer tako, da ne bo na prvem mestu trdo delo, temveč zna- nje. V Gorenju je bilo v zadnjem času storjenih več pomembnih aktivnosti v smeri razvojne sanacije. Sklenjeni so bili ugodni dogovori o rm 4. stran * HSS C©i§ Letos prvič medobčinska razstava S Žetev inovacij Savinjsko-šaleškega gospodarstva (nadaljevanje s 1. strani) V Rudniku lignita Velenje, Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Procesni opremi, Elek-trokovinarski opremi, Elektro-strojni opremi, v Vegradu in Termoelektrarni Šoštanj so v prvih devetih mesecih letos skupaj prijavili 331 predlogov. V Rudniku lignita in Gorenju Gospodinjski aparati se lahko pohvalijo, da je bilo v tem obdobju več prijav kot lani v celem letu. To pa velja tudi za realizirane predloge, saj jih je bilo v vseh prej naštetih organizacijah združenega dela, kar 303. Brez Termoelektrarne Šoštanj, ki ni posredovala podatkov o gospodarski koristi, je ta v devetih mesecih znašala preko 2,1 milijarde dinarjev! To pa je podatek, ki brez komentarja govori v prid inventivnosti in v prid spoznanja, kako nujno je uveljavljanje in spodbujanje inventivne dejavnosti v slehernem okolju. NAGRAJENCI IZ OBČINE VELENJE Prvo nagrado na področju MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI bo prejel Jože Zaluberšek iz Gorenja Gospodinjski aparati za napravo za avtomatsko signiranje posodic hladilnikov. Podeljeni bosta dve drugi nagradi, za Hidravlično vrtalno garnituro bo nagrado prejel avtor Marjan Lampret iz Rudnika lignita Velenje, za Stiskalnico za dolžinsko spajanje lesa, tip DSL — 300/ S pa avtorja Stanislav Pirečnik in Jože Meh iz Ve-grada. Še dve tretji nagradi na področju množične inventivne dejavnosti — Racionalizacija to-čkanja sprednjih sten pralnih strojev avtorjev Alojza Pungar-tnika, Jožeta Skornška in Staneta Konečnika iz Gorenja Gospodinjski aparati in za izboljšan segment konstrukcije tračnega transporterja avtorji Slobodan Petrovič, Jože Šibanc, Viktor Kovač in Jože Rudolf. PODROČJE RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA: 1. nagrada za Imobilizacijo odpadnega emajla v cementu avtorji : Boro Jerabek, Vilma Fece, Va- silje Kandič, Bojan Jus in Adi Hudarin iz skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati — Tehnološkega oddelka površinske zaščite; 2. nagrado bodo za osebni mikroračunalnik DIALOG M prejeli Toni Zebič, Ivan Pepel-njak, Jernej Virant, Ljubo Pipan, Iztok Gabrovec, Boris Krofi, Jože Janežič in Iztok Medved iz Gorenja Procesna oprema; 3. nagrado pa za hladilno-zamrzovalni aparat z enim kompresorjem Anton Lah, Rudi Kronovšek, Martin Ažman, Marjan Penšek, Branko Blagotinšek in Adi Čas. Na področju USTVARJALNOSTI DRUŠTEV IN POSAMEZNIKOV IZVEN OZD bodo 1. nagrado za Avtomatski pa-kirni stroj prejeli avtorji Zvone Zimic, Branko Moličnik in Franc Štraus. Automat za polnjenje tekočin in past, avtorja Danila Toreja iz Strojnega ključavničarstva je zaslužil 1. nagrado na področju USTVARJALNOSTI V SAMOSTOJNEM OSEBNEM DELU. Najuspešnejša temeljna organizacija združenega dela na področju inventivne dejavnosti pa je temeljna organizacija Zamrzo-valno-hladilna tehnika delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, drugo mesto pa pripada Vegradovemu tozdu Gradnje. NAGRAJENCI IZ OBČINE MOZIRJE Na področju MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI bo 1. nagrado prejel Jože Bider, kmet iz Rečice ob Savinji za Raz-metovalnik sena, 2. nagrado pa Jože Hribernik za rešitev na področju elektronike pri numeri-čnem krmiljenju krožne žage UKŽ 130 NC. Na področju RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA bo prejela nagrado raziskovalna skupina Železarne Ravne, tozd Kovinarstvo Ljubno ob Savinji, ki jo sestavljajo: Jože Kumer, Peter Ribič, Tomo Štrumpfel, Tone Pratnekar, Jože Podkrižnik, Marjan Senica in Bogomir Pečovnik za numerično krmiljeno krožno žago UKŽ 130 NC in avtomatsko krožno žago za razrez cevi APC 120. Povejmo še, da bodo nagrade in priznanja inovatorjem v občini Velenje podelili tokrat že enajstič. Razstavo pa si bodo organizirano ogledali tudi učenci drugih letnikov usmerjenega izobraževanja Centra srednjih šol. To ni novost, kot tudi ni to, da bodo zanje spet organizirali predavanje o vlogi in pomenu inventivne dejavnosti. Koliko med njimi bo novih inovatorjev v občini Velenje in Mozirje? M. Krstič-Planinc Od drobnih izboljšav do robota (foto: vos) Titov sklad za štipendijo Med mladimi delavci ni zanimanja? Delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje bodo na četrtkovem zasedanju slišali tudi poročilo o podeljenih štipendijah in razlikah h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev ter iz Titovega sklada za to šolsko leto. V rednem razpisnem roku je prošnjo za dodelitev štipendij vložilo 146 dijakov oziroma študentov. Odbor za planiranje in usklajevanje kadrovske reprodukcije je odobril štipendije 95 kandidatom, 27 pa razliko h kadrovski štipendiji. Drugi so bili odklonjeni zaradi preseganja cenzusa, previsokega dohodka štipendista glede na izračunane življenjske s.roške ali zaradi šolanja v neprednostnem poklicu. Čeprav je bilo v občini Velenje razpisanih tudi 7 štipendij iz Titovega sklada — 2 za redno šolanje in 5 za mlade delavce, je odbor lahko podelil le tiste, namenjene rednemu šolanju. Zakaj je pet štipendij namenjenih mladim delavcem ostalo nepodeljenih? Ne zato, kot bi kdo sklepal, ker nihče od prijavljenih kandidatov ni izpolnjeval pogojev, ampak zato, ker predlogov sploh ni bilo! Zakaj tako, pa je že drugo vprašanje. (mkp) Ob dnevih Gorenja Literarni in filmski večer Med dnevi Gorenja bo v torek, 28. oktobra ob 19.30 v Domu kulture v Titovem Velenju literarni in filmski večer, na katerem bodo sodelovali člani društva slovenskih pisateljev Milan Apih, Ivan Potrč, Marjan Rožanc, Branko Hofman, Tone Kuntner, Herman Vogel in Gregor Strniša. Sodelovali bodo tudi člani kino kluba Gorenje, ki letos slavi 15-letnico delovanja. Vstop prost. Gorenju televizijsko priznanje »Inovatorji leta« Za uspešno uvajanje in spodbujanje inovacij V petek, 10. oktobra je bila v prostorih Skupščine SR Slovenije priložnostna slovesnost ob jugoslovanskem dnevu inovatorjev. Na slovesnosti, na kateri je govoril predsednik Republiškega sveta ZSS Miha Ravnik, so podelili televizijska priznanja »Inovatorji leta« 24 inovatorjem, med njimi tudi sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje za uspešno uvajanje in spodbujanje inovacij. Priznanje »Inovatorji leta« je izročil direktor in glavni urednik televizijskih programov Stane Grah. V obrazložitvi priznanja »Inovatorji leta« piše, da razumejo v Gorenju prestrukturiranje proizvodnje kot opiranje na svoje lastne sile z močnim raziskovalnim in razvojnim delom. Vrsta njihovih rešitev — inovacij je že sestavni del njihovih izdelkov, denimo v novi generaciji bele tehnike. To je za Gorenje nujnost, saj je s prodajo dobrega dela svojih izdelkov usmerjeno na najzahtevnejša tržišča. Ker so postale inovacije sestavni del sanacije, je Televizija Ljubljana uvrstila 18.500 članski kolektiv sestavljene organizacije združenega dela Gorenja med inovatorje leta. Obrtno združenje Velenje Urejujejo si nov dom O drobnem gospodarstvu zadnje čase v občini veliko govorimo. Posebno mesto in pozornost smo mu namenili v planskih dokumentih in re-solucijskih usmeritvah za letos. In kako jih uresničujemo? »Moram reči, da smo v nekaterih prizadevanjih bolj, v drugih zopet manj uspešni,« nam je na vprašanje odgovoril tajnik obrtnega združenja Titovo Velenje Ivo Gorogranc. Od načrtovanih 60 novih obratovalnic se je v letošnjih devetih mesecih odločilo za samostojno dejavnost 48 občanov, lani v celem letu 58, od načrtovanih 12 pa jih 11 že opravlja obrt kot postransko dejavnost. Korak najprej so letos obrtniki in organizacije združenega dela v naši dolini naredili za medsebojno sodelovanje, uspešneje tečejo tudi posli preko temeljne organizacije kooperantov Era in plačila. »Žal, niso tako uspešno kot je odpiranje novih obratovalnic uresničene vse naloge. Že več let ustanavljamo poseben sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Pri združenju smo prvotno mislili bolj na samostojno osebno delo. Naša pobuda pa je kasneje razmišljanja razširila še na področje drobnega gospodarstva v družbenem sektorju. Tako ima sedaj vso stvar v rokah medobčinska gospodarska zbornica.« Kljub prizadevanjem je bilo zelo malo narejenega pri pridobivanju novih površin za obrtno dejavnost. Vseh 48 novih obrtnikov si je uredilo poslovne prostore v svojih stanovanjskih hišah ali v najetih prostorih. O obrtnih conah v občini lahko zaenkrat samo še govorimo. V resoluciji je zapisanih za področje drobnega gospodarstva še precej nalog, ki pa jih poskušajo obrtniki uresničevati po svojih najboljših močeh. Poleg tega potekajo pri združenju še druge aktivnosti. Skozi celo leto je bilo slednjih veliko pri obravnavi sprememb davčne politike. Nove pobude za spremembe v odloku o davkih občanov naše občine naj bi prinesle še večje olajšave pri davčnih obveznostih, veliko pa si obetajo tudi od novih sprememb, ki jih pripravlja Zveza obrtnih združenj Slovenije. Te naj bi še letos obravnavali delegati občinske skupščine in našli rešitve, kako nagraditi obrtnike, ki se ukvarjajo predvsem s storitveno dejav- nostjo. Sedaj so namreč obveznosti porazdeljene med davčne zavezance enako ne glede na vrsto dejavnosti. »Pri združenju smo v tem času pred dokaj zahtevno in odgovorno nalogo, ureditev našega obrtniškega doma. Stavbo, ki smo jo kupili aprila letos v krajevni skupnosti Staro Velenje, smo hoteli predati svojemu namenu konec tega leta. Žal, nam jo je zagodel zakon o prepovedi naložb v neproizvodne dejavnosti. Končno nam je le uspelo pridobiti dovoljenje za nadaljevanje izgradnje. 1. maja prihodnje leto naj bi se preselili iz sedanjih utesnjenih prostorov v nove. Dom bo za razvoj osebnega dela v naši dolini velika pridobitev. Zanj so denar prispevali obrtniki sami.« Poleg obilice drobnega vsakodnevnega dela se pri združenju ubadajo s posebno študijo o av-toprevozniški dejavnosti, skupaj z zvezo obrtnih združenj Slovenije so se lotili novih idej o usmerjenem izobraževanju, kar je ena od zelo pomembnih in zahtevnih vprašanj. Seznam dela in nalog pa dopoljujejo še razne sejemske dejavnosti. V prihodnje se nadejajo pri velenjskem obrtnem združenju večjih uspehov pri pridobivanju novih površin za obrtno dejavnost, več pozornosti pa nameravajo nameniti kadrom. Obrtniki namreč vse bolj ugotavljajo, da za svoje dejavnosti, zlasti storitvene, nimajo učencev. Sicer pa: »dela nam nikoli ne zmanjka«, je končal pogovor tajnik obrtnega združenja Velenje Ivo Gorogranc. V naši občini je bilo do 1. septembra letos okrog 480 obrtnikov, 98 pa takšnih, ki opravljajo obrt kot postransko dejavnost. Največ imamo v dolini avtopre-voznikov, 77, nato obrtnikov kovinarske stroke, pa lesne, gradbene, gostinstvo (42) tekstilne, predelava plastičnih mas, frizerstvo-kozmetika (19), avtomehaniki in vzdrževalci, čevljarstvo in usnjena galanterija (14), najmanj pa urarjev in zlatarjev, in sicer 5. Razveseljivo je tudi to, da je pri obrtnikih trenutno zaposlenih 507 delavcev. Polovica se jih šola doma Po podatkih o zgodnjem vpisu na šole srednjega usmerjenega izobraževanja se je za šolanje v domačem kraju — torej v Titovem Velenju — odločilo 50 odstotkov učencev, v Celju jih nadaljuje šolanje 29 odstotkov, v Slovenj Gradcu 5 odstotkov, 17 odstotkov učencev pa se je odločilo za šolanje drugje — Ljubljani, Postojni, Kamniku, Mariboru. Samo eden je izrazil željo po zaposlitvi. V šolskem letu 1985/86 pa je zaključilo osnovnošolsko obveznost 544 učencev. Varnostni inženirji in tehniki Slovenije Poslej večja usklajenost Sredi prejšnjega tedna je bila v prostorili Tovarne gospodinjske opreme v Titovem Velenju seja izvršnega odbora zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki so se je poleg članov udeležili še strokovni sodelavci s tega področja in gostje. Udeleženci so med drugim spregovorili o aktivnosti društev varnostnih inženirjev in tehnikov ter ob tem ocenili, da večina društev svoje naloge zadovoljivo uresničuje. Precej razgibana je bila razprava o sodelovanju in odnosih med nosilci varstva pri delu v Sloveniji (DVIT, Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, Inštitut za varstvo pri delu Maribor). Ugotovili so namreč, da med njimi ni prave povezave in usklajenega dela. Vsak namreč po svoje organizira delo in izobraževalne oblike, programi pa so neenotni in podobno. Zato so se na sestanku dogovorili za enotne kriterije izobraževanja na tem pomembnem področju. Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov naj bi v prihodnje pregledala programe Od generacije, ki je v istem šolskem letu zaključila šolanje na V. stopnji (srednja šola), se je za nadalnje izobraževanje odločilo 238 fantov in deklet. Med rednimi študenti se jih je največ odločilo za ekonomijo (44), elektroniko (32), strojništvo (29), rudarstvo (12), socialno delo (12), fizioterapijo (10), telesno kulturo (7).. . Pri študentih ob delu pa se jih je največ odločilo za študij prava (22), ekonomije (18), strojništva (8).. . Ob delu bodo študirali 104 kandidati. To so samo nekateri podatki iz poklicnega usmerjanja in štipendiranja zajeti v poročilu o uresničevanju kadrovske reprodukcije v občini Velenje v prvi polovici letošnjega leta. To poročilo bodo kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali delegati na četrtkovem zasedanju skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje. (mkp) in jih po potrebi uskladila. Med sklepe sestanka sodi tudi to, da se bodo člani zveze tudi v bodoče sestajali po večjih delovnih organizacijah in se tako najbolj nazorno seznanili z varstvom pri delu v delovni organizaciji — gostiteljici. Po sestanku so si varnostni inženirji in tehniki ogledali proizvodne prostore Gorenja in ugotovili, da je varstvo pri delu na splošno zadovoljivo, je pa kadrovsko prešibko in neustrezno organizirano. B. M. 23. oktober it titovo velenje KMETIJSTVO nas cas * stran 5 Velenjski izvršni svet o kmetijstvu v Šaleški dolini Vse večja samooskrba velenjskega tržišča Občina Velenje nima ugodnih pogojev za kmetijstvo, saj v ta namen v dolini skorajda ni več površin in smo zato odvisni predvsem od višje ležečih kmetij, kjer so pogoji pridelave hrane mnogo težji in dražji. Pa vendar se lahko pohvalimo s pomembnimi uspehi na tem področju. Čeprav je kmetijskih površin zaradi izkopavanja premoga (predvsem v dolini) vse manj, pridelamo vsako leto več hrane. Problematiki s področja kmetijstva so na zadnji seji namenili osrednjo pozornost tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki tudi sicer redno spremljajo razporejanje sredstev sklada za intervencije v kmetijstvo. Na zadnji seji so poleg tega govorili o dosežkih s področja kmetijske proizvodnje, obravnavali so poročilo o letošnji žetvi ter načrt jesenske setve, ogledali pa so si tudi nekatere uspešne kmetije, pašnik pašne skupnosti na Lomu ter družbeni posestvi ERE TOK kmetijstvo v Ravnah in na Turnu. Optimistični načrt bodo uresničili »Devetmesečni rezultati gospodarjenja so ugodni, zato upravičeno računamo, da bomo načrtovano kmetijsko proizvodnjo v letošnjem letu dosegli,« pravi direktor Temeljne organizacije Kooperantov Kmetijstvo Šoštanj Henrik Jonko. »Manjša odstopanja bodo verjetno pri odkupu živine zaradi neurejenih tržnih razmer ter v poljedeljski in sadjarski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer in prehodnega pojava določenih bolezni. Z boljšo organiziranostjo kmetijske strokovne službe v TOK bi lahko dosegli večje pridelke na enoto. To je naša naloga za prihodnost. Prav tako pa se bodo morale strokovne službe inštitutov in zavodov bolj konkretno in hitreje vključevati v razreševanje tekočih problemov.« Pa poglejmo še, kako v ERI temeljni organizaciji kooperantov Kmetijstvo Šoštanj uresničujejo načrt proizvodnje. V obdobju — do konc:a septembra so prodali 2 milijonai 820 tisoč litrov mleka, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. S tem so izpolnili letni načrt že 78 odstotno. Proizvodnjo mladega pitanega goveda so izpolnili 70 odstotno, prodali pa so ga 323 ton. Zadovoljiv je tudi privez telet, in sicer jih be- ležijo v devetih mesecih 1260, lani v enakem obdobju 1073, letni načrt pa so s tem izpolnili 74 odstotno. Poleg tega so na tržišče prodali še 9,5 ton ostalega govejega mesa, 14 ton prašičjega in 521 ton piščančjega. Pridelali pa so še (po oceni) 34 ton hmelja, okoli 300 ton sadja, 7,5 ton ribeza, 13 ton medu in 179 ton pšenice. Plansko zastavljenih ciljev niso izpolnili pri proizvodnji pšenice in sadja. Na to so vplivale izredno slabe vremenske razmere v času setve pšenice, že itak slabo vraščene posevke pa so zimske razmere še razredčile. Poletna suša pa je slabo vplivala na hmeljske nasade in nasade sadja. Henrik Jonko je poudaril, da je suša vplivala tudi na izpad enega odkosa trave v mesecu juliju, vendar ocenjujejo, da to ne bo vplivalo na živinorejsko proizvodnjo. Predvidevajo, da bodo ta izpad nadomestili delno z dobrimi pridelki silažne koruze in dokupom koruze v zrnju. Krme obroke redno dopolnjujejo tudi s pivskimi tropinami. V temeljni organizaciji TOK Kmetijstvo Šoštanj ocenjujejo tudi, da so cene kmetijskih proizvodov v zadnjem času primernejše — dosegajo pa jih z regresi in premijami sklada za intervencije v kmetijstvo. Kako trošimo sredstva sklada za intervencije? S prvim julijem so povišali premije, regrese in stimulacije za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijsko pospeševalno službo financirajo iz teh sredstev v višini 15» milijonov dinarjev, vete-rinarskoi službo pa v višini 4,5 milijonov dinarjev. V nižinskem območju dobi kmet za vsak liter prodanega mleka 12 din stimulacije, v hribovitem 15 din in višinskem območju 24 din. Mlado pitano govedo stimulirajo na nižinskem območju po 64 din za kilogrami, v hribovitem območju po 109 dinarjev in višinskem območju po 150 dinarjev za vsak kilograrm. Privez stokilogramske-ga teletai regresirajo v višini 25 tisoč dinatrjev, dvestokilogramske-ga pa v višini 43 tisoč dinarjev. Premije | prejemajo kmetje tudi za telice (dieset do trideset tisoč dinarjev). S sredstvi sklada za intervencije v kmetijstvo pa poleg tega sofTinancirajo še osemenjevanje govejih plemenic (po 1500 dinarjev)), zavarovanje živine (2600 dirn), pospešujejo čebelarstvo in prašičerejo, analizirajo vzorce zeemlje, silaže, semen, regresirajo} nabavo mineralnih gnojil, prevcoze mleka iz oddaljenih krajev, aagromelioracije, sofinancirajo paa tudi vzdrževanje skupnih pašnnikov. V prvi/ih devetih mesecih letos smo deldovni ljudje in občani občine Veldenje zbrali iz sredstev, ki jih po stctopnji 0,9 zbiramo iz bruto osebnnih dohodkov v sklad za intervenocije v kmetijstvo, nekaj več kot 245 milijonov dinarjev. Ta sklad pa pridobiva sredstva še iz prispevka za pospeševanje kmetijstva, od vračil kreditov, obresti itd, tako da so skupno razpolagali v omenjenem obdobju z 284 milijoni 859 tisoč dinarji. Od tega so za skupni program (premije za mleko, goveje meso, svinjsko meso, sofinanciranje obrambe pred točo . ..) namenili dobrih 52 milijonov dinarjev. Poleg tega so porabili za stimulacije, premije in regrese za živinorejsko proizvodnjo 93 milijonov dinarjev, za druge pospeševalne akcije pa 31,8 milijona dinarjev. Ravno na tem področju so porabili sredstva le v višini dobrih 56 odstotkov načrtovanih, to pa predvsem zaradi tega, ker številne akcije v tem času uresničujejo in jih bodo poravnali v zadnjem kvartalu tega leta. Tako so konec septembra licencirali plemenja-ke, nabavili konje, regresirali nabavo mineralnih gnojil za jesensko setev pšenice in sofinancirali vzdrževanje skupnih pašnikov. V tem času tečejo pospešene aktivnosti tudi za pospeševanje prašičereje. Močno so presegli načrtovana sredstva regresa za nabavo močnih krmil predvsem zaradi povečane porabe in večje proizvodnje, delno pa zaradi ukrepov ob povečani radioaktivnosti maja letos. S premijami, regresi in stimulaciji seveda v veliki meri pokril vamo velik razkorak med proizvodno in prodajno ceno kmetijskih pridelkov in seveda zagotavljamo višjo proizvodnjo s tem pa večjo lastno oskrbljenost. Pridelovanje pšenice postaja zanimivejše Osnovna naloga kmetijskih proizvajalcev v jesenskem času je seveda spravilo pridelkov, setev pšenice in ostalih ozimin ter osnovna obdelava in priprava zemlje na spomladansko setev. Koruzo za zrnje so imeli posejano na 250 ha, za silažo na 295 ha, plantažno sadje imajo na 19 ha površin kmečkih sadovnjakov pa je v velenjski občini okoli 675 ha. V temeljni organizaciji kooperantov Kmetijstvo Šoštanj ocenjujejo, da je bilo jesensko spravilo pridelkov dobro opravljeno, sicer pa jim je bilo letos naklonjeno tudi vreme. Ocenjujejo, da so pridelali od 45 do 65 centov suhega koruznega zvrnja in okoli 400 centov silažne koruzne mase. Na družbenem sektorju so končali obiranje jabolk, na ekstenzivnih kmečkih sadovnjakih pa je to delo v polnem teku. Nekoliko težav je pri odkupu tega sadja zaradi omejenih zmogljivosti v predelavi. Z ozimnimi žiti bo zasejanih 195 hektarov njiv od tega na 180 hektarih pšenica na ostalih površinah pa druga ozimna žita. Pridelovanje pšenice postaja za naše živinorejsko področje zanimivejše, saj odkupujejo pšenico po ekonomski ceni. Temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj je pripravila tudi že vse potrebno za jesensko setev. Naročili in dobavili so zadostne količine mineralnih gnojil ter izdelali na osnovi priporočil strokovnih institucij sortni izbor, vendar pa žal naročenih količin niso v celoti prejeli. V tem času sklepajo pogodbe s proizvajalci in jim dajejo strokovna navodila, podpisan pa je tudi samoupravni sporazum o družbeno organiziranem pridelovanju krušnih žit. Predvidevajo, da bodo že jese- ni za pomladansko setev pripravili 745 ha njivskih površin, to so vse njivske površine družbenega sektorja in okoli 70 odstotkov zasebnih njiv. Živinoreja je osnovna usmeritev kmetijstva na velenjskem področju Med kmetijskimi proizvajalci Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so po seznanitvi s problematiko, uspehi in načrti kmetijstva občine Velenje obiskali tudi nekatere kmetijske proizvajalce na njihovih kmetijah, ogledali pa so si tudi pašnike pašne skupnosti na Lomu ter posestvi družbenega standarda v Ravnah in na Turnu. »USPEHE DOSEGAMO S POMOČJO SREDSTEV SKLADA ZA INTERVENCIJE« Najprej so se ustavili na kmetiji Ivane in Jožeta Tekavca v Topolšici. Kmetija, ki je na položno bregovitem terenu, na nadmorski višini 400 metrov ima skupaj 12 ha površin, od tega 8 ha kmetijskih površin, ostalo pa je gozd. Postopno so začeli na tej kmetiji proizvodnjo preusmerjati leta 1974. Najprej so se usmerili v kombinirano proizvodnjo — pitanci, mleko, po letu 1976 pa se je kmetija preusmerila v prirejo mleka in vzrejo plemenskih telic za lastno reprodukcijo in delno za plemensko prodajo. V hlevu imajo 32 glav živine. V obdobju od leta 1974 so nakupili plemenske krave, sodobno mehanizacijo za individualno rabo in rabo v strojni skupnosti, zgradili so štiri stolpne silose in povečali gnojišče. Hlev so že trikrat obnovili in povečali, vendar je spet premajhen. V tem obdobju so skupno prejeli 1,2 milijona dinarjev kreditov .za uresničitev omenjenih nalog. Na tej kmetiji porabijo na leto okoli 18 ton mineralnih gnojil, lani so predali okoli 77 tisoč litrov mleka, letos pa že v devetih mesecih 70 tisoč litrov. So člani pašne skupnosti Lom, kjer imajo na paši so sedem plemenskih telic. Kmetija sodi vsekakor med najuspešnejše, pa vendar je postavljena njena nadaljnja usoda na kocko. Leži namreč na ruš-nem področju — pod njo so velike količine premoga, zato njena usoda še ni dorečena. Uspehi, ki jih dosegajo, nikakor niso majhni. Mladi gospodar pravi : »Tega brez sredstev sklada za intervencije v kmetijstvo nikakor ne bi mogli doseči. Odkupne cene bi bile brez stimulacij in regresov prenizke in prav gotovo si ne bi toliko prizadevali za tako veliko proizvodnjo.« Pot je vodila člane izvršnega sveta nato na Lom, kjer so si ogledali pašnik pašne skupnosti, kjer je bilo v času njihovega obiska na paši nekaj manj kot 50 plemenskih telic. Z električnim pastirjem so ogradili površine zapuščenega posestva (zdaj je v družbeni lasti). Na ta pašnik pripeljejo vsako pomlad del svoje črede kmetijski proizvajalci. Tam jih pustijo do pozne jeseni. Seve da pa jih morajo občasno nadzi rati. Največja težava, s katero se tu srečujejo, je pomanjkanje vode. V sušnem obdobju se namreč vodnjak na kmetiji izsuši in takrat morajo vodo črpati iz bližnje »mlake«. Upajo, da bodo pomanjkanja vode odpravili s pomočjo družbenih sredstev. USPEŠNA PRIDELAVA HRANE TUDI NA VIŠINSKEM OBMOČJU S pomočjo sredstev sklada za intervencije v kmetijstvu je mogoče dosegati dobre rezultate tudi na višinskih kmetijah. Takšno kmetijo imata tudi Ida in Maks Jelenko v Topošici. Leži tik pod vrhom Loma, na nadmorski višini 806 metrov, relativna višina posestva pa je 100 metrov, kar seveda pomeni, da so to v glavnem bregovi. Posestvo obsega 66 ha, od tega 26 ha kmetijskih površin, med njimi pa je 6 ha slabih pašnikov. Postopno so začeli proizvodnjo preusmerjati na tej kmetiji leta 1973. Prvotno so se usmerili v živinorejo — kombinirano proizvodnjo mleka in vzrejo pitancev, kasneje v proizvodnjo mleka, ki pa so jo nato zaradi preoddaljenosti opustili in prešli na pitanje. V času od preusmeritve so nakupili kmečko mehanizacijo, zgradili hlev za 50 glav živine, koritast silos, v načrtu pa imajo še izgradnjo jame za gnojevko. Za uresničitev teh nalog so prejeli skupno 1,8 milijona dinarjev kreditov, poleg tega pa so v tem času z lastnimi sredstvi obnovili tudi stanovanjsko hišo. Na tej kmetiji porabijo na leto okoli 10 ton mineralnih gnojil. Lani pa so oddali 16 glav živine skupne teže nekaj več kot 7 ton. Tudi Ida in Maks Lenko poudarjata, da je to mogoče doseči samo s pomočjo sredstev sklada za intervencije v kmetijstvo. Izpostavila pa sta še eno veliko težavo. Na kmetiji nimajo pitne vode in odvisni so od prevozov iz doline. Čeprav je že bila nakazana razrešitev tega problema, do uresničitve te za to kmetijo nad vse pomembne naloge v krajevni skupnosti Topolšica ni prišlo. Člani izvršnega sveta so obljubili, da se bodo vključili z razrešitev tega vprašanja. Z MELIORACIJAMI DO BOLJŠE ZEMLJE Med tistimi kmetijskimi proizvajalci, ki so orali ledino na področju preusmerjanja, je Ivo Arlič iz Škal. Svoje posestvo sta z ženo Marico začela preusmerjati leta 1970, in sicer v proizvodnjo mleka in vzrejo plemenskih telic za lastno reprodukcijo in delno prodajo. »Na začetku je bilo težko,« je pripovedoval članom izvršnega sveta, »saj niti sam nisem bil prepričan v uspeh, bil pa sem deležen tudi zasmehovanj, saj takrat pač ni bilo sprejemljivo, da kmet ne seje žita, da kupuje moko ali kruh ...« Pa vendar na kmetiji Arlič so dosegali vse boljše in boljše uspehe in vse bolj so spoznavali, da je bila odločitev o preusmeritvi, ki so jim jo sveto-vali kmetijski strokovnjaki, pravilna. Danes je to ena najuspešnejših kmetij na našem področju. V hlevu imajo 33 glav živine. Nakupili so potrebno kmetijsko mehanizacijo in modernizirali gospodarsko poslopje, zgradili silos ... Na leto porabijo okoli 10 ton mineralnih gnojil, lani pa so oddali skoraj 90 tisoč litrov mleka. V prvih devetih mesecih letos so ga prodali že okoli 74 tisoč litrov, njihova želja pa je, da bi dosegli številko 100 tisoč (letno). »Sredstva sklada za intervencije v kmetijstvo so med kmeti ustvarila nek tekmovalni duh. Prizadevamo si, da bi pridelali kar največ. Res moramo veliko delati, potrebnega je veliko odrekanja, ni dopustov, prostih dni... Pa vendar, zadovoljni smo ob vse večjih tržnih viških, ob vse večji proizvodnji hrane ...« je povedal Ivo Arlič, ki je upravičeno ponosen, še posebej, ker na kmetiji že gospodari njegov sin, ki bo prav gotovo zagrizen kmet kot oče. Na kmetiji Arlič so veseli izvajanja agromelioracijskih del na precejšnjem kosu njihove zemlje. Doslej breg pod njihovo domačijo ni dajal krme niti za eno kravo, ko bodo dela končana, pa bo krme vsaj za štiri, pet. SKROMNE, A POMEMBNE KMETIJSKE POVRŠINE V DRUŽBENI LASTI Družbeni sektor temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo Šoštanj upravlja sicer le 1,71 odstotka s površinami velenjske občine, pa vendar so tudi te nadvse pomembne. To je skupno 47,5 ha površin, od katerih je polovica intenzivnih sadovnjakov. Drugače pa se tudi na družbenih posestvih ukvarjajo z živinorejo in sicer zagotavljajo okoli četrtino tržnih viškov mesa naše občine. Ta proizvodnja pa je še toliko pomembnejša, saj zagotavljajo z njo meso tudi v kriznih obdobjih. Člani izvršnega sveta so si z zanimanjem ogledali posestvi v Ravnah in na Turnu. Na Turnu so si ogledali tudi razstavo sadja, ki ga pridelujejo v njihovih sadovnjakih. Le bežen obisk pri kmetijskih proizvajalcih je dovolj velik dokaz, kako pozitivno so vplivala sredstva, ki jih delovni ljudje in občani zbiramo v sklad za intervencije v kmetijstvo iz bruto osebnih dohodkov. S pomočjo teh sredstev smo pomembno povečali proizvodnjo hrane in s tem lastno oskrbljenost. MIRA ZAKOŠEK Gornja slika — Predstavnik Ere predstavlja Tekavčevo kmetijo članom izvršnega sveta. Gospodar Jože Tekavc je na sliki v sredini. Srednja slika — Predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek (na sliki v sredini) v pogovoru z Ido in Maksom Jelenkom. Slika spodaj — Na obisku pri Ivu Arliču (tretji z desne). 6. stran ★ H8S C3S titovo veienje * 23. oktober NAŠI KI * Franček Knez in Bojan Šrot se pripravljata na vzpon v Klemenči peči. Franček Knez Frančkov balet v vertikali Konec septembra je bila v Logarski dolini tiskovna konferenca jugoslovanskih športnih novinarjev z znanim alpinistom Frančkom Knezom; Za uvod v srečanje je Franček s prijatelji pripravil varovano pot do Klemenče peči, da so si udeleženci in vsi ljubitelji drznega športa lahko brez težav ogledali Knezovo predstavo v steni. Skupaj z Bojanom Šrotom sta se povzpela po steni in s svojim mojstrstvom navdušila vse pričujoče, s tem pa je Franček opravil tudi svoj 1771 vzpon. Srž srečanja jr vsekakor bila proslavitev njegovega petstotega prostega vzpona. Vse te številke ga uvrščajo v svetovni vrh alpinističnih podvigov. Toda številke so gole in prazne. Ko pa človek vidi s kakšno ljubeznijo in predanostjo Franček govori — a le redko — o svojih občutenjih ste,< ne, ki jo premaguje, postanejo številke nenadoma polne, preže- te z vsakokratnim neponovljivim doživljanjem različnih položajev in zagat, ko se človek bori z naravo in jo premaguje. Franček pove, da je svoj pet-stoti prosti vzpon opravil v steni Križevnika v Savinjskih Alpah in se jim tako oddolžil za v njih začeto alpinistično pot, ki se je nadaljevala plodovito in naglo. Sodeloval je v številnih alpinističnih odpravah, kjer je najprej dosegel cilj z odpravo, nato pa je »zarezal« v steno še kakšno svojo novo smer, bodisi v Himalaji, v Andih ali v Centralnih Alpah — povsod so znane njegove smeri in mnogo gora mu ne predstavlja več posebnih možnosti za premagovanje narave in samega sebe, saj jih že vse predobro pozna. Zato pa toliko bolj želi znova v Patagonijo, kjer je na Fitz Royu in Cerro Torreju že splezal nove smeri, zdaj pa bi se rada z Matjažem Pečovnikom poskušala še z drugimi vrhovi. Pri vseh svojih podvigih pa Franček Knez žalostno ugotavlja, da se ne bo mogel nikoli v celoti predati alpinizmu. Res je, da mu v EMO Celje, kjer dela, pomagajo koliko morejo, res pa je tudi, da se slovenskemu alpinizmu ne piše nič dobrega, saj denarja, ki ga dajo delovne organizacije za tako drag šport, prehitro zmanjka. Preostali del večera so popestrili s svojimi točkami pokrovitelji Frančkove plezalne akcije, kot seje imenovala prireditev ob njegovem jubileju. Skupaj z njim smo proslavili njegovih trinajst let plezalske aktivnosti in v tej dobi opravljenih 630 prvenstve1 nih vzponov. Pri tako bleščeči karieri. pa Franček še vedno odseva svojo neizmerno skromnost in plemenitost. Ostaja tih, tako kot stena, ki jo ljubi. A. Britovšek Bogomir Kopitar iz Pake Pozimi pa rožice ne cveto — Ludvik Kurnik že dvanajsto leto skrbi za zelenice, cvetlične grede in za okolico hotela Paka. Delo ga izredno veseli, zato so tu cvetlice lepo in zgledno urejene. V dneh, brez padavin, ko rože še cvetijo, jih pridno zaliva (na sliki). V naslednjih dneh pa ga čaka rezanje, gnojenje in zaščita vrtnic pred zimo. (b. m.) Franc Novak »Nimam besed zahvale« »Nimam besed, da bi se vsem zahvalil« Pred približno štirimi meseci so ognjeni zublji v zgodnjih jutranjih urah povsem uničili hlev z živino ter stroji in gospodarskimi pripomočki Bogomirja Kopitarja v Paki 61. Škoda je bila zelo velika in za lastnika nepopisno boleča. Toda prizadevni Kopitar kljub tako veliki izgubi ni obupal. Pričel je iskati dovoljenja za gradnjo novega hleva, ostanke pogorelega je kaj hitro odstranil in pripravil teren za nove temelje. Najpomembneje pri vsem tem je, da Bogomir Kopitar v tej hudi nesreči ni ostal sam. Pomagala mu je krajevna skupnost Paka, deležen je bil pomoči občine, največ pa so mu s prostovoljnim delom in Novo gospodarsko poslopje, da se lahko s skupnimi močmi ublaži še tako huda nesreča z lesom pomagali domačini, predvsem bližnji sosedje. Ko smo te dni Kopitarja obiskali, smo se lahko sami prepričali, da je povsem novo gospodarsko poslopje že pod streho. Ob tem nam je Bogomir povedal, da je tisto tragično junijsko noč že sko- raj pozabil. Dodal je še, da se iz vsega srca zahvaljuje vsem tistim, ki so mu v nesreči priskočili na pomoč. Zlasti se zahvaljuje sosedom za vsestransko pomoč, brez katere bi bil danes zagotovo še brez hleva. B. M. Mira Videčnik Janko Kapfer Maruša Golavšek Vzorno dela tudi Zveza rezervnih vojaških starešin, še posebej pa so sogovorniki pohvalili Odbor za SLO in DS, ki se je izkazal lani, ko je krajevno skupnost obiskala generalna inšpekcija narodne armije. Med društvi so postavili v ospredje Društvo prijateljev mladine in krajevno organizacijo Rdečega križa, ki deluje skupaj s krajevno skupnostjo Beoče. TRI ČETRTINE REFERENDUMSKIH NALOG KONČANIH »Čeprav so nekateri ob referendumskem programu naše kra- Dobili smo se prejšnji ponedeljek v restavraciji Merx na Gorici. Naš cilj je bil, da spregovorimo o življenju in delu v krajevni skupnosti Gorica. Vabilu so se odzvali: JANKO KAPFER — sekretar predsedstva krajevne konference, FRANC NOVAK - predsednik sveta krajevne skupnosti, BRANKO AMON — predsednik skupščine krajevne konference in njegov namestnik VLADO VIDEMSEK, MIRA VIDEČNIK —• ravnateljica osnovne šole bratov Mravljakov in MARUŠA GOLAVŠEK - predstavnica Merxa. Kot smo pričakovali, so imeli sogovorniki povedati veliko. BOGASTVO SO LJUDJE ZAVZETI ZA DELO V krajevni skupnosti Gorica živi približno 5400 krajanov. Organizacijsko je zaradi lažjega dela, krajevna skupnost razdeljena na pet sosesk: A, B, C, D in Lipo, novo sosesko individualnih hiš na skrajnem jugu krajevne skupnosti Gorica. Največje bogastvo krajevne skupnosti pa so ljudje, ki dobro in zavzeto delajo. Med družbenopolitičnimi organizacijami je seveda najbolj množična socialistična zveza. Petnajst člansko predsedstvo se kot operativni organ sestaja najpogosteje, vključuje se v celotno krajevno problematiko. Dobro je organizirana tudi zveza komunistov. Vsaka soseska ima svojo osnovno organizacijo. »Številčno je najmanjša osnovna organizacija v soseski D, največja pa v soseski B. Ob koncu lanskega leta smo osnovne organizacije kadrovsko okrepili. Nekaj komunistov je prišlo iz organizacij združenega dela. Svet zveze komunistov, ki povezuje osnovne organizacije, pa se sestaja po potrebi. K temu je treba dodati še podatek, da ima vsak komunist, ki je organizacijsko povezan v osnovne organizacije v krajevni skupnosti v njej tudi vsaj eno funkcijo,« je med drugim, ko je govoril o delu družbenopolitičnih organizacij in društev, povedal Janko Kapfer. Skupaj z borčevsko organizacijo iz Saleka dela dobro tudi Uresničili petnajst nalog V krajevni skupnosti so do danes uresničili petnajst nalog referendumskega programa: spominski park s spomenikom pred gasilskim domom Šalek, uredili prostore KS Gorica, cesto Gorica—Bevče, cesto Selo—Francelak, cesto Viher— Grmič, cesto na Veternik, pločnik Janežič, pot pod gozdom soseske B, pot nad tunelom, pot za povezavo Splitske ulice s Cesto IX (ta investicija še ni povsem končana), avtobusno postajališče ob Celjski cesti (iščejo samo še dovoljenje za koriščenje), pot do gasilskega doma Šalek (investitor je Samoupravna stavbno zemljiška skupnost), povezavo Splitske ulice s cesto Veljka Vlahoviča, cesto in pot do OŠ bratov Mravljakov in pot od šole do soseske Lipa (ta še ni povsem dokončana). Iz referendumskega programa KS Gorica odpade en objekt in to cesta na Vrtače — od Golina do križiča pod Mastnakom, ki je zajet v programu KS Šalek. Čaka pa jih še uresničitev petih projektov: ureditev otroških igrišč, cesta Čas—Friškovec, avtobusno postajališče — obračališče na ulici Veljka Vlahoviča, pločnik in parkirišče pri blokih ob Živkoviču in pokrito avtobusno postajališče pred predorom. krajevna organizacija » Zveze združenj borcev NOV. Mèd mladinci pa je najbolje organiziran aktiv mladincev šole bratov Mravljakov, čeprav se mladi iz krajevne skupnosti po svojih močeh vključujejo v vse akcije in pomagajo po svojih močeh. jevne skupnosti menili, da je preobširen, pa smo takoj po uspelem referendumu poprijeli za delo in po dobrem letu lahko ugotovimo, da je po finančni vrednosti uresničenih že 80 odstotkov načrtovanih nalog, po številu pa petnajst. Prihodnje leto nas čaka še do- končanje petih objektov ini pričan sem, da bomo tudi prij uspeli, je dejal predsednika krajevne skupnosti Franci vak. Ob tem, to je potrebno: dariti, so razrešili tudi vi stvari iz prejšnjih let. Uspelo pa jim je zato, so s li sogovorniki enotni, ker sproti koristili sredstva, ki so bila na razpolago, ker so < sodelovali s samoupravno | munalno in cestno skupnoi kjer so jim bili ti vedno pni vljeni pomagati tako strokof kot finančno. »Le tako smol ko tekoče naloge tudi hitro ■ ničili,«so dejali. »Veliko dela smo opravili^ udarniško. Vse pa bi težko z gli, če ne bi imeli pravega prij pa. Vse naloge, ki so jih spi gradbeni odbori, so bile nari] v celoti,« so dodali. SPOGLEDOVANJE S KA1 SKO TELEVIZIJO Če so v krajevni sku; Gorica že skoraj na koncu ničitve referendumskega pi ma, pa so šele na začetku velike akcije — kabelske tel zije. Konec septembra so si li širši sestanek z namenoi se seznanijo s tehničnimi p nostmi kabelske televizije, d dogovorijo za organizacijski stop k tej nalogi, da se dogo« jo za gradbene odbore po a skah, in da oblikujejo glj gradbeni odbor, ki bo koori ral delo odborov po soseski! Sedaj so tik pred tem, dal do takoj, ko dobijo obljublji sredstva, naročili projekt il tej osnovi tudi izračunali ii cijsko vrednost in cei priključka. Vendar pa pred tem v t vni skupnosti Gorica opozai Le kje drugje naj bi slikali Marijo Ulrih, kot med cvetlicami, ki jih tako skrbno neguje 23. oktober * titovo velenje Marija Ulrih Predstaviti nekoga, ki ga krajani dobro poznajo, ni lahko, saj je lahko tak zapis le še potrditev tistega, kar je že znano. Takšna misel se nam je porodila, ko smo pred časom obiskali Marijo Ulrih v Pesju. Že kar na začetku pogovora nam je dejala, zakaj predstaviti prav njo? Imamo že vzrok zato, smo odgovorili in seveda vztrajali dokler ni privolila v klepet. Bil je sproščen in skromen, kot je bila v svojem življenju skromna in je še Marija Ulrih. Njena življenjska pot ni bila lahkao, zato pa toliko bolj pestra in ustvarjalna. Rodila se je 24. avgusta 1906 v Zrečah pod Pohorjem. Kljub temu, da je oče delal v tamkajšnjem rudniku, so krepko občutili pomanjkanje. Teh hudih časov se Marija še danes živo spominja, Saj je bilo življenje v tistih časih večkrat že na robu obupa. Po prenehanju rudarjenja v Zrečah se je cela družina preselila v Velenje. »Osnovno šolo sem najprej obiskovala v Škalah, kasneje pa še v Velenju. Dolgo časa nisem našla primerne zaposlitve, ker smo pač bili reveži. Končno je tudi zame prišel tisti lepi in svetel trenutek, ko sem se lahko zaposlila v tamkajšnji tovarni sladkorja v Šoštanju. Zatem sem bila gospodinjska pomočnica pri različnih družinah, nazadnje v Mariboru.« Ob tem pripovedovanju se Marijini spomini spet vračajo v njena mlada leta. Pove, da je zelo aktivno sodelovala v kulturno-igralski skupini, neštetokrat so nastopali v Rudarskem domu in v bližnjih vaseh. Redno smo se dobivali iti vadili za igre. To druženje je bilo zame nepopisno lepo, na njem pa smo se pogovarjali tudi o drugih rečeh. Ker nas je bilo v skupini precej, so delovanje skupine prepovedali in nas nenehno nadzorovali. Da z vsem ne bi prenehali, smo hodili na izlete, sicer boj poredko, pa vendar. Tudi tam smo se pogovorili o naših akcijah, ki so bile za takratni čas zelo nevarne in odgovorne. Velikokrat smo se dobili pri Melanškovih v Pesju. To so bili začetki mojega aktivnega dela v NOV.« S tem delom je Marija še bolj zavzeto nadaljevala potem, ko se je poročila z Jo-žetom Ulrihom, domačinom iz Pesja. Po poroki je ostala doma in gospodinjila. Mož Jože je bil po končani rudarski šoli premeščen v Zabukovico. Oba sta se tam povezala s tamkajšnjimi komunisti, mož je bil nekaj časa tudi zaprt. »Vseh nalog, ki sem jih takrat opravljala, se težko spomnim. Vem, da jih je bilo veliko. Bila sem sekretarka AFŽ v Šoštanju in delala pri Šaleško-mislinjskem okrožju. Seveda je bilo največ dela na terenu in to v zelo težkih pogojih. Nikoli ne bom pozabila, kako lepo sem bila sprejeta v komunistično partijo leta 1944 v Radmirju v Gornji Savinjski dolini. Tudi Franc Le-skovšek-Luka je bil tam in nam vsem čestital. Po osvoboditvi sem bila tajnica krajevnega odbora zveze borcev v Pesju. V tem času smo nascas* stran' 7 ^gradili zadružni dom, ki smo ga borci prevzeli v upravljanje. Nazadnje sem delala na matičnem uradu v Šoštanju in se leta 1963 upokojila,« je Marija sklenila svojo pripoved o bogati življenjski poti. Seveda nam je veliko stvari preprosto zamolčala, o tem smo prepričani. V Ulrihovi družini je bil rojen sin Janko, ki živi v Ljubljani. Mariji je pred 28 leti umrl mož. Da ne bi bila sama, je k sebi povabila mamo, ki je dočakala častitljivo starost 92 let. Pri Mariji, ki je še vedno čila in živahna in gre najraje na vrt, ki je pravi cvetlični raj, živi vnuk Boris. Kdaj pa kdaj pogleda v svoje zgarane roke, kot da bi rekla »pešajo mi, pa noge tudi«. »Leta so tu, kaj hočemo,« še doda. »O, tudi časopis redno prebiram, poslušam radio in gledam televizijo, da. zvem kaj se dogaja po svetu. Kljub težkemu življenju sem danes srečna in zadovoljna, prizadenejo me le težave drugih.« Dodajmo še, da si je Marija avgusta letos nadela že osmi križ. Ob njenem visokem jubileju so jo na domu obiskali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Pesja in ji prisrčno čestitali. Tudi mi se pridružujemo iskrenim čestitkam. B. Murgele Bilten Pomena pravočasnega in objektivnega obveščanja oziroma informiranja krajanov se prav dobro zadevajo tudi v tej krajevni skupnosti. Skrb za informiranje je prevzela socialistična zveza, ki občasno izdaja BILTEN. V njem krajane seznanjajo s tekočimi in izrednimi dogodki v krajevni skupnosti. Antonija in Zdravko Zager Njunih 60 skupnih let Prejšnja nedelja je bila za Antonijo in Zdravka Zager iz Topolšice nekoliko drugačna od ostalih nedelj v letu. V njunem skromnem a toplem domu ni bilo veselo in živahno kot le malokdaj, ampak tudi praznično. V krogu svojih najdražjih sta namreč proslavljala lep jugilej — 60-le-tnico poroke. Še tri dni po slavju sta bila vedra, nasmejana, z njunih lic človeku ni bilo težko razbrati zadovoljstva. »Zelo lepo smo proslavljali najino biserno poroko. Ze tako lepo jesensko nedeljo so nama polepšali sinovi, hčere, zeti, snahe, vnuki in pravnuki. Obiskali so naju tudi drugi sorodniki,« je bila zgovorna slavljenka. Življenjska zgodba Antonije in Zdravka je bolj ali manj podobna vsem tistim, ki so občutili vojne strahote na lastni koži. Oče je bil nekaj časa v taborišču, mama je doma morala skrbeti za sedem otrok, gostilno in košček zemlje. Po vojni se je Zdravko zaposlil, družina se je povečala še za pet članov ... »Vse sorte je bilo, slabo in dobro. Živeli smo skromno. Vseskozi sva ubirala srednjo pot med ovirami, ki jih človek mora premagovati v življenju. Če pomisliva takole nazaj, ja, kar šlo je.« Resnično, šlo je tako ali drugače. Veselje, žalost, bolečino, med te pa se je vedno »vrinila« ljubezen. Imela sta se rada, še danes se imata in tega tudi ne skrivata. Le mami Antoniji je nekoliko »nerodno«: »Da se nama ne bodo smejali.« Če ne bi bilo tako, gotovo ne bi »zdržala« toliko let skupaj. »A, sva se v teh letih kaj kregala in tepla, ate?« je ljubeče vprašala Antonija svojo boljšo »polovico«. Njegov nežni pogled in nasmeh na ustih sta nam povedala vse: »Ne vem, če sva se kdaj. Tu in tam je že prišla kakšna huda ura, tada minila je. Človek mora potrpeti eden z drugim. Ni vse zlato, kar se sveti. Z leti na stvari povsem drugače gledava,« sta modrovala. Radi jima verjamemo. Jesen svojega življenja preživljata slavljenca zadovoljna, kolikortoliko zdrava. Kljub težkemu življenju ju tudi veselje in dobra volja še nista zapustila. Da bi se dolgočasila, kje pa. Med našim obiskom sta jima delala družbo snaha, ki jima je prinesla kosilo, in eden od sinov. Poleg tega si Antonija krajša ure z branjem časopisa, romanov, ate se »boji« za oči, pa raje tu in tam kaj zapoje. Od malih nog dalje ima veselje do petja. Pred dobrimi 10 leti je še prepeval v mešanem pevskem zboru Svoboda Šoštanj. Na stara leta, Zdravko šteje 87 pomladi, Antonija je pet let mlajša, si želita — kaj drugega kot zdravja in še naprej tako prijeten in topel dom. Ob praznovanju biserne poroke pa jima tudi mi iskreno čestitamo! Na šoli iščejo vedno nove oblike sodelovanja s starši, pripravljajo družabna srečanja, šolo za starše, kulturne prireditve, rekreacijo za krajane, šola je skratka vedno odprta za vse dejavnosti, ki se odvijajo v krajevni skupnosti, prav tako pa redno vključuje starše v vse oblike Sprašujejo V zvezi s kabelsko televizijo sprašujejo : — čigavo bo lastništvo kabel-, ske televizije? — ker bo to velik projekt in vložena ogromna sredstva — kdo bo s tem objektom upravljal? — kdo bo vzdrževal ta objekt? — kakšna bo cena vzdrževanja? To so vprašanja, ki terjajo odgovore prej, p red no bodo od krajanov pridobivali soglasja, enkrat za izvedbo in drugič odločitve za pristop k tej izvedbi, pravijo v krajevni skupnosti Gorica. vzgojno — izobraževalnega dela. Pohvalijo se lahko, da so vse akcije v krajevni skupnosti tudi njihove. Mimo ne gredo volitve, krajevni praznik, obrambni dan šole, referendum, prav nobena dejavnost skratka, ki se odvija v krajevni skupnosti. Da je šola našla mesto v krajevni skupnosti pa potrjuje tudi podatek, da je na njej kar 25 zunanjih mentorjev. »Ti mentorji prihajajo iz kraja. To so starši, krajani, naši nekdanji učenci,« pravi ravnateljica. Trdno sodelovanje pa je vzpostavljeno tudi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, dru- štvi ter vodstvi samoupravnih organov v krajevni skupnosti. »Obojestranska naloga pa je posebna skrb za programe naših otrok v prostem času. Zavedati se moramo, da lahko samo z bogatenjem teh programov napravimo tudi v prostem času za otroke kaj vzgojnega. Še posebno zato, ker so ti otroci na šoli v dveh izmenah. To pa pomeni, da je potrebno poskrbeti za 400 otrok v dopoldanskem času in za prav toliko v popoldanskem,« je rekla Mira Videčnik. MERX SE TRUDI ZA ČIM BOLJŠO PRESKRBO Merx, njegova prodaja in gostinstvo je s svojo ponudbo edina trgovinska delovna organizacija na tem področju. Čeprav je Maruša Golavšek, predstavnica Merxa, ki se je udeležila pogovora menila, da bi bilo potrebno o željah in potrebah krajanov povprašati potrošnike, jih ob tem pobarati, kako so in s čim še niso zadovoljni, pa je kljub temu dejala: »Trudimo se, da bi bila osnovna preskrba čim boljša, da bi krajani tu dobili vse, kar potrebujejo. Koliko pa nam to uspeva, vedo krajani sami. Nič pa ne bi imeli proti, če bi nas potrošniški sveti na želje in potrebe krajanov opozorili.« Tako je torej v krajevni skupnosti Gorica. Naši sogovorniki pa so ob koncu pogovora povedali še nekaj. Ne želijo si Gorice kot spalnega naselja. Želijo si, da bi bil njihov kraj kar najbolj živahen. Povsod, v okvirjih seveda, ki so sprejemljivi za vse krajane. M. Krstič-Planinc gati izrazili tudi željo, da je treba pogosteje sklicevati predsednike hišnih svetov. Tako bi lahko imeli točne informacije o težavah s katerimi se srečujejo stanovalci, na drugi strani pa bi na ta način tudi bolj približali programe in delo krajevne skupnosti vsem krajanom,« je še dodal predsednik skupščine. PRAV NIČESAR NE GRE MIMO ŠOLE Pet let že krajevna skupnost Gorica in osnovna šola bratov Mravljakov tesno sodelujeta. V šolskem letu 1981/82 je bilo v celodnevno organizacijo pouka te šole vključenih 617 učencev, danes jih je 927. Zaradi takšnega prirastka je onemogočena celodnevna organizacija dela. Zato imajo danes od 1. do 4. razreda v devetnajstih oddelkih dvo-izmenski pouk s samo še nekaj elementi celodnevne šole. Ker pa število učencev tako hitro narašča, tudi tej šoli že prihodnje leto grozi dvoizmenski pouk na predmetni stopnji. »Program življenja in dela opredeljuje šolo kot kulturno, izobraževalno, telesnokulturno, tehničnokulturno in družbenopolitično središče v krajevni skupnosti. Zahtevne naloge torej, tako na strani šole kot na strani krajevne skupnosti, ožjega in širšega prostora,« je dejala Mira Videčnik. Rezultati, ki jih po petih letih sožitja dosegajo so izredno dobri. Njihovo pravo vključenost v širše okolje potrjuje priznanje, ki ga je krajevna skupnost s podelitvijo bronastega znaka osvobodilne fronte izkazala šoli. urstvo ganizirano imajo tudi devo. Vsako sredo se lahko Ini s svojimi vprašanji in nji oglasijo v prostorih kra-I skupnosti. Tam od 17. do hre »dežurajo« člani kraje-, konference SZDL, člani penopolitičnih organizacij Imoupravnih organov. (PŠČINA SPREJEMA N IN POLAGA RAČUNE lupščino krajevne skupnosti ivljajo delegati in delegacije Jupravnih interesnih skup-i, delegati sosesk, delovnih nizacij, družbenopolitičnih hizacij in komisije, ki so le. »Tu bi omenil predvsem nialni svet in na novo usta-en svet skupnosti stanovalki smo ga ustanovili v letoš-[ letu s ciljem, da poživimo I samoupravo. Vendar pa se em še srečujemo s težavami, im jih povzročajo ne dovolj zirane stvari.. Natančno je i opredeliti tuidi vlogo, ki jo svet pri samoupravni organi-osti in odločanju,« je dejal sednik skupščine krajevne nosti Branko Amon. :er pa se skutpščina navad-estaja dvakrait letno — ko ema plan in ]polaga račune koče leto. nekaj: »Da se bomo lahko in občani odločali za ka-televizijo je potrebno, da 1 nekdo predstavi prednosti, s tem dobimo, tako s tehni-kot prograimskega vidika ejema prenosov.« Skupščino čaka še ena zelo pomembna naloga — novi Statut krajevne skupnosti. Osnutek bo, kot obljubljajo, narejen s pomočjo predsedstva SZDL Velenje. »Na zadnji skupščini so dele- Branko Amon 8 stran * HBS C3S KULTURA titovo velenje * 23. oktober Prosvetno društvo Bevče Znova na odrskih deskah O bovških kulturnikih smo pred leti veliko slišali. Neurejeni delavni prostori so, tako kot mnogokje, okrnili njihovo dejavnost. Namesto kulturnega snovanja so člani društva svoja prizadevanja »vlagali« v izgradnjo doma družbenopolitičnih organizacij. Tako so dobili streho nad glavo, proti koncu lanskega leta pa so se ponovno »zganili« »Potreba v kraju je pokazala, da bi bilo dobro, če bi ponovno zaživelo delo prosvetnega društva. Naši krajani si poleg dela želijo tudi razvedrila«, pravi njegov predsednik Vlado Videmšek. Zelje in pričakovanja so bila pred ponovnim »zagonom« .velike. Najprej so ustanovili dramsko skupino, zataknilo pa se je pri »zbiranju« članov za mešani pevski zbor. Toda, vsa prizadevanja le niso bila zaman. Na treh prireditvah v krajevni skupnosti se je krajanom dokaj uspešno predstavil ženski pevski zbor. Poleg priložnostnih proslav in prireditev so bevški kulturniki oziroma 16 članska dramska skupina pripravila enodejanko in z njo navdušila občinstvo. »Začetek je tu, težave bolj ali manj prebrodene. Malo nas je, zato so se naši druščini pridružili tudi nekateri krajani z sosednjih krajevnih skupnosti. Vinske gore in Gorice. Vsi smo zaposleni in popoldneve bolj ali manj »preživljamo« na manjših kosih zemlje. Zamujeno tako poskušamo nadomestiti pozimi. Tu pa trčimo na druge ovire « S sredstvi samoprispevka in seveda udarniškim delom so Bevčani zgradili dom družbenopolitičnih organizacij, v katerem so našli svoje prostore, kot smo že zapisali, tudi gasilci in kulturniki. Slednji so naposled dokončali tudi ogrevano dvorano. Na primerno razsvetljavo in zavese pa bodo morali počakati še nekaj časa. Dokaj obsežen delovni program člani prosvetnega društva Bevče uspešno uresničujejo. Do konca leta načrtujejo krajšo spominsko slovesnost za 1. november, vsa leta doslej so jo pripravljali le učenci osnovne šole bratov Mravljakov, gledališčniki bi radi dali na oder še kakšno enodejanko, obnovili staro, tako da bi lahko gostovali, če jim bo uspelo bodo pripravili kulturni program ob srečanju starejših krajanov, razveselili pa bi radi še otroke ob novem letu. Članice ženskega zbora pridno vadijo in se skrbo pripravljajo za nastope doma ter izven svojega kraja. V prosvetnem društvu dela sedaj okrog 30 članov. Med nalogami, ki so jih ti zapisali v delovni program, je tudi pridobivanje novih kulturnih ustvarjalcev oziroma želijo si, da bi se jim pridružili vsi, ki imajo veselje za tovrstno dejavnost. Glasbeni odbor pri ZKO Velenje Zavidljivi uspehi in množičnost Med dejavnostmi pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje se dokaj visoko uvršča tako po mnc";-čnosti kot tudi po kakovosti odbor za glasbeno dejav- nost. Omenimo naj le Rudarsko godbo, dekliški pevski zbor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, ki sodita celo v evropski vrh glasbene dejavnosti, pa godbo Zarja iz Šoštanja — jako-stni skupini, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in še bi lahko naštevali. Takole je njegovo delo in naloge predstavil njegov predsednik Zdravko Zupančič: »Odbor je devetčlanski. V njem so predstavniki iz vseh zvrsti glasbene dejavnosti v občini, od godbe na pihala, odraslih, mladinskih in pionirskih pevskih zborov do tamburašev in harmonikar-ske skupine. Prednostna naloga odbora naj bi bila skrb za izobraževanje zborovod-jev, kapelnikov, igralcev narodnih instrumentov na raznih seminarjih, organizacija raznih revij oziroma pevskih srečanj in podobno.« In kaj vse so letos člani glasbenega odbora že naredili? Poleg gostovanj zborov na republiških revijah, sodelovanja na drugih prireditvah, je za njimi zelo uspešen tabor pihalnih orkestrov Slovenije ter revija domačih ansamblov na Graški gori. »Pred nami je sedaj veliko dela pri pripravi planov za prihodnje leto. Te morajo najprej izdelati v naših skupinah, nato pa bomo člani odbora, ki se sestajamo po potrebi ali vsaj petkrat na leto, pripravili še skupnega. Seveda si želimo, da bi imeli v občini čimveč kakovostnih glasbenih skupin, pa čeprav te zahtevajo za svojo dejavnost več denarja kot ga imamo na voljo. Zagotovo se iz prav slednjih razlogov ne bomo bistveno oddaljili od začrtanih okvirjev,« je končal pogovor predsednik glasbenega odbora pri zvezi kulturnih organizacij Zdravko Zupančič. Zdravko Zupančič Uspešen nastop na festivalu Od 8. do II. oktobra je bil v Ribnici prvi festival humorja, satire in karikature. Na njem so sodelovali vsi najpomembnejši ustvarjalci te zvrsti kulture iz naše, pa tudi iz drugih republik. S svojimi aforizmi ter karikaturami čistih linij in s kritično ostjo do družbenih in svetovnih dogajanj, tako je namreč ocenil njegovo delo eden od znanih kritikov, je navdušil slednje in občinstvo ludi Peter Jovanovič iz Titovega Velenja. Z malo več sre- če in bolje izbranimi aforizmi bi bil gotovo med letošnjimi nagrajenci. Sam pravi, da je zanj že uspeh to, da so njegov aforizem »delati se neumnega je privilegij pametnih!« izbrali za moto tega festivala. Ena njegova karikatura sedaj dopolnjuje stalno zbirko v Ribnici, eno pa razstavlja v avli doma J LA skupaj z znanimi avtorji tovrstnih risb kot so Rogelj, Novak, Bosnič. -jp- Zapis o kmečkem delavstvu Občinski svet zveze sindikatov Mozirje je pred nedavnim izdal lično knjižico z naslovom »Kmečko delavstvo v Gornji Savinjski dolini med prvo in drugo svetovno vojno«. To je nadaljevanje proučevanja delavskega gibanja v Gornji Savinjski dolini in obenem četrta knjižica o tem, ki jo je napisal Aleksander Vide-čnik. Prvi trije zapisi so bili »Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini«, »Delavska enotnost« in »Lučki gozdni delavci«. Zadnja knjižica o kmečkem delavstvu je plod triletnega dela in raziskovanj avtorja in je to obenem prvi poiskus raziskovanja na tem področju. Kaj podobnega pomeni tudi osnovo za nadaljnje delo na tem zanimivem in pomembnem področju. Knjižico so strokovnjaki ugodno ocenili, veliko zanimanja pa je vzbudila predvsem pri starejših ljudeh, saj se mnogi že oglašajo, da bi jo s svojimi pričevanji dopolnili. To je vsekakor pomembno, saj je treba dokaze in pričevanja o kmečkem delavstvu takoj zapisati, jih ohraniti in tako mlajšim rodovom prikazati težko življenje njihovih prednikov. Za kaj takega je bil že skrajni čas, saj bo s sedanjo generacijo starejših prebivalcev veliko stvari utonilo v pozabo. V sklepnem razmišljanju je zapisano: »V zapisu je veliko pričevanj zato, da bi si bralec lahko bolje predstavil razmere, kakršne so bile v časih med obema vojnama v dolini. Spoznal pa bo tudi odnose, ki so bistveno drugačni od današnjih, vendar pa so zanimivi in dokazujejo zaostalost družbe in predvsem socialne zakonodaje.« Avtor knjižice Aleksander Videčnik pravi o tem takole: »Potrebno je tako opisovanje zaradi socialnih krivic, ki so spremljale trdo življenje kočarjev, dninarjev, hlapcev, dekel, pastirjev in sploh kmečkih poslov. Skoraj neverjetno je danes slišati trditev, da nekdo na stara leta ni imel kje pod streho umre- ti, da so ljudje še v drugi polovici dvajsetega stoletja do kraja izkoriščali soljudi, da so velike skupine ljudi živele v razmerah, ki v današnjih časih sploh niso pojmljive. Država vse do njenega propada leta 1941 ni z zakonom zaščitila kmečkega proletariata. Za nekako pravno osnovo med delodajalci in delojemalci je uveljavljala poselski red, ki ga je prevzela od stare Avstrije, ta pa ga je uzakonila že sredi prejšnjega stoletja. Kmečki delavci niso nikdar imeli svoje stanovske organiazci-je, ki bi se za njihovo boljše življenje borila, nikoli niso bili organizirani, da bi se strnjeno bojevali proti krivicam, ki so jih prenašali že stoletja. V naši dolini so bile razmere za delodajalce tudi v času, ki ga opisujemo, dokaj ugodne, saj je bilo veliko ljudi brez dela, neugodne pa za delavce, ki so morali zato prevzemati delo pod težkimi pogoji; sem spadata predvsem slabo plačilo in dolg delovni dan. K temu je treba dodati še dejstvo, da je vsako delo, razen poslov pri hiši, bilo le sezonsko. Tako delavec že zaradi omejenega števila delovnih dni nikoli ni dovolj zaslužil za dostojno življenje.« Vsekakor je bilo za to področje težko najti vire. Delavska zbornica v nekdanji dravski banovini si je sicer prizadevala, da bi izboljšala položaj kmečkega delavstva, vendar ji to nikakor ni uspelo. Viri so zelo skromni, saj se je stara Jugoslavija statistično lepo izognila kmečkemu delavstvu, tako da povsod najdemo le »kmetije«, kjer so skriti vsi delavci in odnosi, kakršni so bili že stoletja nazaj. Nekaj podatkov je iz arhiva nekdanje delavske zbornice, vse ostalo pa so pričevanja ljudi, kar daje knjižici še poseben mik in neprecenljivo vrednost, vse skupaj pa bodo na tej osnovi zagotovo še dopolnili in še podrobneje osvetlili usodo velikega števila delavcev, brez vsakih pravic. PRIREDITVE # PRIREDITVE Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje SREČANJE Z UMETNIKOMA LJERKO BELAKO-VO IN BOGOMIRJEM VERASOM V petek, 24. oktobra, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik petkov kulturni večer, na katerem se bosta predstavila igralca Ljerka Belak in Bogomir Veras. Oba znana gledališka igralca bosta v neposrednem nastopu predstavila kronološki pregled svojega dela v gledališču in izven njega. Dialogi, odlomki, kabarejski program, delo z otroki ... Obeta se nam zanimiv in razgiban večer. Lutkovna predstava za najmlajše — sapramiška Tudi letos bomo nadaljevali z lutkovnimi predstavami za najmlajše. Tako bo v soboto, 25. oktobra ob 10.00, najmlajše razveselila SAPRAMIŠKA Svetlane Makarovič, ki jo je pripravilo lutkovno gledališče iz Ljubljane. Otroci, dobimo se torej v soboto v mali dvorani doma kulture. Vstopnice 100 din. Abonma — gledališče V sredo, 29. oktobra ob 19.30, bo v domu kulture Titovo Velenje gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z delom Lju-bomira Simoviča: POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIČ. Igra se dogaja nekega razžarjenega poletja v okupiranem Užicu. Je igra o gledališču, o njegovi pomembnosti in potrebnosti v času vojne. Pripoveduje nam o igralcih, o »površnosti« njihovega življenja, njihovega odnosa do sveta. Vseskozi je prisoten kontrast med realnostjo življenja in poetičnostjo oz. ne-realnostjo gledališča. S to predstavo se bo Primorsko gledališče predstavilo na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru. Predstavo je režiral Vinko Möderndorfer. Igrajo: Ivo Barišič, Stane Leban, Bine Matoh, Tone Šolar, Mar-janca Krošl, Mira Lampe-Vujičič, Metka Franko, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič, Berta Ukmar, Breda Urbič, Sandi Krošl, Dragica Ko-kot, Nevenka Sedlar in Janez Starina. Vstopnice 700 din. Z obiska v Devinu Obiskali smo mednarodno šolo Adriatic v Devinu V petek, 11. oktobra, smo z OZN in UNESCO klubom odšli v Devin v mednarodno šolo. To šolo obiskuje 200 učencev iz 55 držav, ki so v svoji domovini končali prvi in drugi letnik naravoslovno matematične oziroma družboslovno jezikovne usmeritve. Vsako leto prideta iz teh držav dva nadarjena učenca, ki uspešno opravita vse sprejemne izpite. To šolo obiskujejo tudi štirje slovenski dijaki, ki so nas zelo prisrčno sprejeli. Najprej smo si ogledali njihovo knjižnico, kjer so nas slovenski študentje seznanili z delom in življenjem v »col-legeu«. Njihovo delo je zelo pestro in z zanimanjem smo prisluhnili razlagi. Najbolj nas je presenetil odnos učitelj — učenec. Učitelj je učencu samo svetovalec in mentor, ki mu skuša razviti svoj način mišljenja. Ta šola ni takšna kot druge srednje šole. Učenci obiskujejo predavanja pet ur dnevno. Preizkusov znanja ne pišejo, ampak na kon- cu šolskega leta, ki traja samo osem mesecev, delajo izpite. Vprašanja in naloge sestavijo v Ženevi, kjer je center vseh »col-legev«. Učenci so razdeljeni v bloke in predmete si izbirajo iz družboslovja in naravoslovja. Vsa predavanja potekajo v angleščini, poleg tega pa obiskujejo tudi ure materinega jezika. Šola je v primerjavi z našimi zelo majhna, vendar je zelo dobro opremljena. V učilnicah imajo najmodernejše naprave in pripomočke, ki jim pomagajo pri pouku. Učilnica lahko sprejme največ petnajst učencev. Vseh šest »collegev« je zgrajenih ob morju, zato imajo dobro razvite vodne dejavnosti, pa tudi sicer se veliko ukvarjajo s športom. Ni dovolj samo inteliganca, ampak je potrebna tudi zvrhana mera pridnosti, potrpežljivosti in medsebojnega razumevanja. Katja Marin, Simona Časi in Bojana Brcar, 8. a OS Anton Aškerc I |k| i i nI o i I m REDNI KINO VELENJE Četrtek, 23. 10. ob 18. in 20. uri EROTSKI TIP - italijanski, erotiki. Petek, 24. 10. ob 18. in 20. uri NI ČASA ZA SMRT — ameriški, avanturistični, V gì. vi.: John Philip Law Petek, 24. 10. ob 10. uri Sobota in nedelja, 25., 26. 10: ob 18. in 20. uri VOLČJA DRUŽINA — britanski, grozljivka. V gl. vi.: Angela Lansbury Ponedeljek, 27. 10 ob 18. in 20. uri MOŽ ŽEMLJE — domači. V gl. vi.: Abdurrahman Shala Ponedeljek, 27. 10. ob 10. uri Torek, 28. 10. ob 18. in 20. uri E. T. — VESOLJČEK — ameriški, znanstveno-fantastični. Sreda, 29. 10. in četrtek, 30. 10. ob 18. in 20. uri V KREMPLJIH VOHUNA - hongkonški, akcijski. V gl. vi.: John Liu KINO DOM KULTURE Četrtek, 23. 10 ob 20. uri NI ČASA ZA SMRT — ameriški, avanturistični. Ponedeljek, 27. 10 ob 18. uri E. T. — VESOLJČEK — ameriški, znanstveno-fantastični. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 25. 10 ob 18. uri ČASTNI KONZUL - ameriški, triler. V gl. vi.: Richard Gere Nedelja, 26. 10. ob 17.30 in 19.30 uri NI ČASA ZA SMRT — ameriški, avanturistični. Ponedeljek, 27. 10. ob 19.30 uri VOLČJA DRUŽINA - britanski, grozljivka. Sreda, 29. 10. ob 19.30 uri E. T. — VESOLJČEK — ameriški, znanstveno-fantastični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. 10. ob 19. uri E. T. — VESOLJČEK — ameriški, znanstveno-fantastični. Torek, 28. 10. ob 19. uri VOLČJA DRUŽINA - britanski, grozljivka. KINO BRASLOVČE Nedelja, 26. 10. ob 18. uri ČASTNI KONZUL - ameriški, triler. Sreda, 29. 10. ob 19. uri VOLČJA DRUŽINA - britanski, grozljivka. OB TEDNU OTROŠKEGA FILMA IN OB TEDNU OTROKA — so v kinu Velenje pripravili razstavo otroških risbic na temo obeh filmov, ki so jih gledali otroci: POLETJE V ŠKOLJKI in risanko O VOLKU IN ZAJCU. V avli Rednega kina so štirinajst dni svoje domiselne izdelke razstavljali otroci treh osnovnih šol: Biba Röck Šoštanj, Veljko Vlahovič in Gustav Šilih Velenje. Razstava risbic o filmskih junakih bo ravno tako kot Teden otroškega filma postala tradicionalna. Torej otroci in vsi, ki imate radi otroško domišljijo, nasvidenje drugo leto! 23. oktober * titovo velenje ¥eierp:Spfit 21:21 V petem kolu so bile igralke Velenja gostiteljice v Slovenj Gradcu, saj je Rdeča dvorana v Titovem Velenju zasedena zaradi hišnega sejma Gorenja. Osvojile so le točko, le malo pa je manjkalo, da bi bile ob obe. To ne bi bilo nezasluženo. saj so zaigrale zelo slabo in skoraj nerazumljivo je, da je možno zapraviti toliko priložnosti, kot so jih tokrat velenjska dekleta proti Splitčankam. Po prvih 30. minutah so bile za gol boljše (13:12) toda takoj v nadaljevanju so gostje izenačile in vseskozi uhajale igralkam Velenja za gol ali dva. Dva zadetka so celo dosegle, ko so imeli dve igralki manj na igrišču in nekaj minut pred koncem povedle v rezultatom 17:20. Takrat pa so domača dekleta pokazala, da lahko igrajo zbrano, če le hočejo. Ujele so Splitčanke in si tako priigrale že izgubljeno točko. Za izredno srčno igro je potrebno pohvaliti Go-ljičevo, ki je lahko za zgled vsem mladim igralkam, v drugem polčasu pa je bita dobra tudi vratarka Petkova. Zadetke za Velenje so dosegle: Kričej 6, Kotnik 4, Golič in Misaljevič po 3, Felle 2, Plaskan in Zidar po enega. V naslednjem kolu se bodo Velenjčanke v gosteh sestale z Akademcem. Ponikve :Šoštanj 18:30 Rokometaši Šoštanja so tokrat gostovali v Ponikvah in visoko zmagali s 30:18, čeprav se je prvi polčas končal neodločeno z 11:11. V 34. minuti je bil izključen Medved, do takrat najboljši gostujoči igralec. Šoštanjčani pa so v nasprotju z vsemi pričako- vanju brez njega zaigrali še veliko boljše in so zasluženo visoko zmagali. Še strelci: Žolger 7, Medved 6, Plaskan, Štrigelj in Lesjak po 4, Čater 3 in Ramšak 2. V prihodnjem kolu se bodo Šoštanjčani doma pomerili z In-lesom, neposrednim tekmecem za vrh lestvice. Rudar : Ingrad Kladivar 4:0 V osmem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi so igralci Rudarja končno le razveselili blizu 300 gledalcev, ki so se kljub deževnemu vremenu zbrali na tribunah njihovega igrišča. Razveselili so jih z izdatno zmago, saj so goste iz Celja premagali kar s 4:0. V dosedanjih sedmih kolih so le trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo, v nedeljo pa kar štirikrat, kar morda le napoveduje, da bodo v prihodnje nasprotnikovi vratarji bolj v skrbeh kot so bili doslej. Začeli so zelo podjetno, saj je že v prvi minuti Brdžanovičeva žoga zadela okvir vrat celjskega vratarja, v sedmi minuti pa je po prvem kotu Čelič dosegel lep zadetek z glavo. V dvanajsti minut je eden od gostujočih igralcev v svojem kazenskem prostoru z roko zaustavil žogo, ptujski sodnik Fridaverje upravičeno pokazal na belo točko, prosti strel ie natančno izvedel Čelič in se že drugič vpisal med strelce. V 18. minuti so imeli gostje izredno priložnost za zadetek, saj se je močno streljana žoga od daleč od rok domačega vratarja Cvetkoviča odbila od prečke nazaj v polje, pritekel je spet celjski igralec, silovito streljal, vendar je bil Cvetko-vič vnovič uspešen. V 37. minuti je Ja-lušič z glavo postavil rezultat prvega polčasa. V drugem delu so igralci Rudarja gotovo zadovoljni zaradi visokega vodstva zaigrali slabše, gostje napadalneje in gledalci so tudi v tem delu videli nekaj izrazitih priložnosti za zadetek na obeh straneh. Ko so nekateri že odhajali domov, je mladi Sa-lija, ki je zamenjal Novaka z odbran-ljivim strelom dosegel četrti zadetek za svoje moštvo. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostovali pri mariborskem Železničarju, ki ima po osmih kolih prav tako 6 točk. Vozila :Elkroj 1:2 Nogometaši Elkroja so na gostovanju pri Vozilih v Novi Gorici osvojili izredno pomembni točki in se z njimi učvrstili v sredini prvenstvene razpredelnice, gostiteljem pa po tem porazu ostane kaj malu upanja na obstanek v ligi. Domači nogometaši so tekmo pričeli zelo podjetno, svoje premoči pa niso uspeli vnovčiti zaradi izredne- ga vratarja Elkroja Matavža. Gostje so to izkoristili in so že do odmora povedli z 2:0. Nogometašem Vozil je do konca srečanja rezultat uspelo le zmanjšati, strelca za goste pa sta bila Ermenc in Tratnik. V prihodnjem kolu bo v Mozirju znova zanimivo, saj se bodo domači nogometaši pomerili z doslej še neporaženim in drugouvrš-čenim Koprom. Mozirrjani so dosegli drugo zaporedno zmago. Nadvse požrtvovalno i so igrali tudi v prejšnjem kolu proti Rudarju (TV) (vos) Občinske lige in tečaji Zvezaa telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo sredi novembra pričela z občinsko rekreacijsko ligo za moškke in ženske ekipe v odbojki in v namiziznem tenisu. Ligi v malem nogometu u in v košarki se bosta pričeli v Rdeči c dvorani takoj po novem letu, kmalu [ pa se bo pričela tudi vadba za starejše e občanke in matere z otroci. Pričelel se je tudi desetdnevni plaval- Keggljači se vneeto pripravljajo Soštaitanjski kegljači so sredi priprav na novcvo tekmovalno sezono. Prvo pri-jateljskcko srečanje so odigrali proti drugolipligaški ekipi žalskega Hmezada. Gostje e so prišli v Šoštanj nenapovedano in in so domačine presenetili med treningogom. Na srečanju so nato zmagali gos;ostje s 5.274:4.997. Dva dni pozneje so so nrišli v Šoštani kesliači Ljub- Igralci Šoštanja so nepričakovani visoko zmagali v Ponikvah. V soboto bodo gostitelji v športni dvorani v Slovenj Gradcu, ker je Rdeča dvorana v Titovem Velenju zasedena. Tekmo bodo začeli ob 18. uri. (vos) Nov uspeh Suhadolnika Na sklepni prireditvi akcije jesenskih krosov za pokale »Dela« v Kranju so nastopili tudi mladi velenjski atleti. Zares lep uspeh je dosegel Gregor Suhadolnik, ki je zmagal med mlajšimi mladinci, pri starejših pionirkah A je bila Mrazova druga, pri starejših pionirjih B pa so bili velenjski atleti tretji v skupni razvrstitvi. Rally Titovo Velenje 86 Zanimive dirke in odlična organizacija Z rallyjem »Titovo Velenje 86« so tekmovalci sklenili letošnje državno in republiško prvenstvo. To je bil še dodaten izziv za naše najboljše voznike, saj prvaki v večini kategorij niso ,bili znani do velenjskega rallya, obenem pa je takšna udeležba spodbudila veliko zanimanja med ljubitelji av-to-moto športa v Šaleški solini, saj se jih je ob progah zbralo okrog 15.000. Pomembno je tudi, da so se prireditelji, člani AMTK Titovo Velenje s sodelavci zares izkazali. Proge so bile odlično izbrane, prav tako dobro so poskrbeli za varnost tekmovalcev in gledalcev, pa tudi sicer je prireditev odlično uspela. Za svoje napore, trud in uspešnost so bili prireditelji deležni laskavih pohval z vseh stani. Med velenjskimi posadkami sta bila Krištof—Krištof v tekmovanju za republiško prvenstvo 22. v skupni uvrstitvi in 10. v svojem razredu, posadka Kragelj—Deželak pa je bila 24. v skupni uvrstitvi in 12. v svojem razredu. ni tečaj za vse malčke, ki so vkijučeni v malo šolo, v program plavanja pa sc lahko vključijo tudi vsi ostali malčki, ki niso v dnevnem varstvu. Za 10-dnevni plavalni tečaj je treba plačati 1.800 dinarjev, vse informacije pa lahko dobite na sedežu ZTKO občine Velenje. Povedati velja, da pripravljajo tudi plavalne tečaje za ostale obča- nega, lo je nov klub, igralci nimajo pravih tekmovalnih izkušenj, zato razlika 500 kegljev za domačine ne preseneča. Na kegljišču Golovec v Celju je bilo tekmovanje za jugoslovanski pokal na katerem je nastopilo 13 ekip. Šoštanjčani so bili lani drugi, letos pa so s pomlajeno ekipo osvojili peto mesto. Lepi uspehi invalidov športnikov Pred nedavnim je bilo v Osijeku državno prvenstvo invalidov v streljanju z malokalibrskim orožjem. Obenem je bil to zaključek tekmovanj na zvezni ravni za prehodni pokal Grge Jankesa, prvega pobudnika invalidskega vrhunskega in rekreativnega športa pri nas. Doslej so se za pokal borili le strelci, letos pa so že vključili tudi druge športe. Dragoceni pokal bo leto dni krasil vitrine zveze društev invalidov Slovenije. K velikemu uspehu slovenskega invalidskega športa sta svoj delež prispevala tudi velenjska strelca Franjo Zučko in Peter Jo-vanovič, ki sta v svojih kategorijah zasedla tretji mesti. Za Jovanoviča je to že sedma medalja z državnih prvenstev. Konec septembra je bilo v Novi Gorici sklepno republiško prvenstvo invalidov rekreativcev v streljanju. Velenjska ekipa tokrat ni ponovila lanske zmage. Za ekipo Slovenskih Konjic je osvojila drugo mesto z enakim številom krogov. Za ekipo Velenja so nastopili Henrik Boia. Franjo Zučko, Dragutin Šafarič in Peter Jo-vanovič. Turnir »Kadinjača« v Titovem Uži-cu je eden najmočnejših turnirjev v streljanju z zračno puško za invalide v Jugoslaviji. Na njem je letos sodelovalo 22 ekip iz vse države. Velenjčani so bili doslej že trikrat prvi in imajo tako en pokal že v svojih vitrinah. Letos niso imeli dovolj športne sreče in so morali priznati premoč domačinom in Beograjčanom, seveda pa je tudi tretje mesto, ki so ga osvojili Henrik Boia, Dragutin Šafarič in Peter Jovanovič, lep uspeh. Presenečenje letošnjega državnega prvenstva je posadka Podobnik -Hočevar Romani Zrnec in Špeli Kožar ni uspelo, da bi nežnejšemu spolu priborile prvi naslov državnih prvakov v rallvju Ljubno : Mislinja 3:2 Odbojkarice Ljubnega so pred 150 gledalci v telovadnici v Lučah po dveh urah izredno razburljivega srečanja premagale gostje iz Mislinje s 3:2 (12, 10, - 13, - 14, 5). Domačinke so pričele zelo dobro in povedle z 2:0, gostjam pa je uspelo izenačiti. V odločilnem nizu so se Ljubenke le zbrale in ob bučni podpori gledalcev zanesljivo zmagale. V naslednjem kolu bodo igralke Ljubnega gostovale v Šoštanju pri Topolšici-Kajuhu. Jadralni šport Na nedavnem občnem zboru jadralnega kluba Velenje so sprejeli srednjeročni program razvoja in dela kluba do leta 1990 in klub organizacijsko utrdili. Da je klub v resnih težavah, je potrdila že udeležba na občnem zboru. Po dobrih začetkih delovanja kluba in lepih dosežkih na tekmovalnem področju in pri množičnosti, so s porušenjem skladišča za jadralne deske in opremo ostali brez osnovnih pogojev za delo in nadaljnji razvoj. Precej članov je odšlo in ostali so res najbolj vztrajni. Ob oblikovanju planov razvoja telesne kulture in rekreacije za naslednje srednjeročno obdobje je v programu razvoja športne in turistične ponudbe svoje mesto dobilo tudi jezero, ki je obenem opredeljena tudi v programu gostinsko-turistične ponudbe v občini Velenje. Zato so delegati občinske telesno-kulturne skupnosti pomladi zahtevali, da se ugotovijo vzroki za zastoj dejavnosti kluba, obenem pa se naj pripravi oprijemljiv program, katerega uresničitev bo zagotovila športno in rekreacijsko ponudbo ob velenjskem jezeru. To je seveda narekovalo tudi novo organiziranost kluba. To bo odslej Klub vodnih športov Velenje s sekcijami za čolnarjenje, jadranje in jadranje na deski. Prva naloga je ponovno uveljavitev čolnarjenja na jezeru, druga pa zagotovitev množičnosti v obeh ostalih sekcijah. Pogoj za vse to pa je seveda skladišča za čolne, deske in opremo, s prostori za redno dejavnost kluba vred. Velenjskemu čolnarjenju in jadranju se torej le obetajo lepši časi. Svoboda: Šmartno 1:2 Tudi nogometaši Šmartnega igrajo vse bolje in so z nedeljsko zmago prispevali svoj delež k trojnemu zmago-siavju ekip z našega področja. V gosteh so premagali Svobodo z 2:1 (1:1). S tem so se na prvenstveni razpredelnici povzpeli na drugo mesto, za vodilnim Steklarjem pa zaostajajo za točko. V nedeljo bodo doma igrali s Proletarcem, seveda pa si obetajo ves izkupiček. Oboji poraženi V 2. kolu tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah sta obe ekipi To-polšice gostovali in izgubili. Fantje so klonili v Slovenski Bistrici proti domačemu Granitu z 0:3 (—1, —10, - 4), dekleta pa v Ljubljani proti Črnučam z 2:3 (12, -9, -0, 11, -14). Igralke Topolšice-Kajuha so se dobro upirale izredno živahnim gostiteljicam. V odločilnem petem nizu sta bili ekipi zelo izenačeni, le z nekoliko več športne sreče pa so zmagale gostitelji- V soboto bosta obe ekipi igrali doma. Ob 16. uri se bodo igralke Topol-šice-Kajuha v Šoštanju pomerile z ekipo Ljubnega, ob 18. uri pa se bo v Topolšici pričelo srečanje med domačo ekipo in Kamnikom. D. Menih Rudar: Elektra 86:89 Košarkarji Elektre so na srečanju v Trbovljah ves čas vodili, bili boljši nasprotniki in so zasluženo zmagali. Prvi polčas so gostje dobili z 51:43, v nadaljevanju povedli že z 62:52, nato pa močno popustili in domačini so celo povedli s 63:62. Šoštanjčani so se nato le zbrali, zaigrali mirno, pametno in učinkovito. Domačini so ob koncu srečanja z ostro igro na vsak način želeli dobiti tekmo, pri čemer sta jim v veliki meri pomagala tudi sodnika, vendar so gostje ohranili mirno kri in učinkovito kaznovali vsako napako domačinov. Pri zmagovalcih sta bila najboljša Breznik in Mlin-šek, ki je zadel pet trojk. Pohvale pa si zaslužijo tudi vsi ostali igralci. Nastopili so: Sevšek, Mrzel 2, Lipnik 8, Pečovnik, Leskovšek, Dumbuya 13, Mlinšek 27, Cajner 5, Breznik 21, Ro-tovnik 7, Brešar in Pašič 6. V naslednjem kolu bodo košarkarji Elektre igrali že jutri, v petek, ko se bodo doma pomerili z ekipo Polzele, srečanje pa se bo pričelo ob 18. uri. Kadeti visoko zmagali Pričel se je tudi drugi krog tekmovanja v slovenski košarkarski ligi za kadete. Šoštanjski upi so v prvih dveh kolih visoko zmagali in tako potrdili svojo kakovost in obetavnost. Najprej so na domačem igrišču premagali vrstnike Mengša kar s 136:67 (70:30). Na tem srečanju so koše dosegli: Pin-ter 6, Mrzel 34, Gojevic 26, Ocvirk 8, Purnat 7, Vovk 48, Goleš 2 in Bogataj 5. V drugem kolu so bili uspešni v Trbovljah kjer so premagali domačega Rudarja s 100:58 (47:34). Strelci so bili: Pinter 13, Mrzel 25, Gojevič 15, Purnat 4, Bogataj 9 in Vovk 34. Sklenjeno regijsko prvenstvo Z zaanjimi tekmovanji so pionirji smučarski skakalci v kategorijah B in C sklenili regijsko prvenstvo. Na tekmovanju pionirjev C v Titovem Velenju sta si prvo mesto razdelila Satler in Kadli-ček. pionirji B pa so tekmovali v Pesju. Drugi in tretji sta bila /Caligaro in Zupane, osmi in deveti pa Iršič in Lipičnik. V skupni.uvrstitvi sta pri pionirjih C Kadliček in Satler osvojila drugo in tretje mesto, enajsti pa je Ograjenšek. Pri pionirjih B je četrti Kaligaro, peti Zupane. osmi Iršič in deseti Lipičnik. Tekmovanje za pionirje je bilo tudi na Ljubnem ob Savinji. Pri pionirjih C je bil Satler tretji in Kadliček četrti, pri pionirjih B pa sta bila med Velenjčani najboljša Zupane in Kaligaro s četrtim in sedmim mestom. 10. Stran ★ HSS Ljubitelji mačk Dobimo se v Celju OBJAVE. RAZPISI titovo velenje * 23. oktober Ste že slišali za fetinologijo? Najbrž nikoli, sploh če niste ljubitelji domačih živali in poznavalci grškega jezika. Za rešitev uganke je namreč treba vedeti, da je fenilo grška beseda za muco, mačko, skratka za tisto domačo žival, ki ji le redko »oporekajo« domovinsko pravico v naših urbanih naseljih. Pred približno pol leta so ljubitelji tovrstnih priljubljenih štirinožcev ustanovili v Ljubljani feniloštco društvo, in sicer z namenom, da bi tako spodbudili vzrejo pasemskih mačk, torej mačk z rodovnikom. Prav tako so se člani društva odločili, da bodo nudili zavetišče vsem mačkam, ki so jih lastniki zapustili in jim seveda poskušali poiskati nove gospodarje. Zgledi vlečejo in sredi junija letos so ljubitelji mačk ustanovili podruž- nico tega društva v Celju. Na razstavi igrač, ki jo bodo odprli 25. oktobra ob 9. uri v hali Golovec v Celju, si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi razstavo mačk. Pripravili pa jo bodo seveda člani celjske podružnice feni-loškega društva Slovenije. MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLUŠNO PRIZADETIH TITOVO VELENJE Vse, ki se pri svojem delu ali kako drugače srečujete s slušno prizadetimi in imate težave v komuniciranju z njimi, vabimo, da se udeležite TEČAJA GESTOVNEGA GOVORA. Pričeli ga bomo 6. novembra na sedežu organizacije, Cesta bratov Mravlja-kov 1. Podrobne informacije lahko dobite v naši pisarni ali po telefonu 858-179 vsak ponedeljek od 7. do 10. ure, sredo od 15. do 18. in petek od 10. do 14. ure. NADA STROPNIK KOMISIJSKA PRODAJALNA Veljka Vlahoviča 61 Titovo Velenje Cenjene stranke obveščamo, da bo od 27. oktobra dalje na Gorici v Titovem Velenju odprta nova »KOMISIJSKA PRODAJALNA«, vsak dan od 13. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V komisijsko prodajalno sprejema: Žensko konfekcijo, tehnične aparate, športno opremo... Za obisk se priporoča »KOMISIJSKA PRODAJALNA« Nade Stropnik, Veljka Vlahoviča 61, Titovo Velenje! Marsikakšen štirinožni prijatelj se v spremstvu lastnika sprehaja po velenjskih ulicah — takšen pa je vendarle redkost. Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ŠT. del. VIZ OŠ GUSTAV ŠILIH PU—telesne vzgoje učitelj telesne vzgoje X dč 8 130.000 1 DO MODNI SALON konfekcijski tehnik tehnolog X nč 8 120.000 1 GORENJE INTERNA BANKA ekonomski tehnik referent plačilnih instrumentov 1 nč 8 87.839 1 TEMELJNO SODIŠČE PE VELENJE administrativni tehnik daktilograf (tudi pripravnik) X nč 8 80.000 1 DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ daktilograf (tudi pripravnik) X dč 8 80.000 1 prodajalec prodaja živilskega blaga 1-2 nč 8 83.000 2 IZLETNIK TOZD POTNIŠKI PROM prodajalec blagajniška dela v MP 1 nč 8 102.960 1 VIZ OŠ MIHA PINTAR-TOLEDO snažilka čiščenje v centralni šoli X dč 8 75.000 1 čiščenje v šoli škale X nč 8 75.000 1 DO POTROŠNIK ŠOŠTANJ snažilka čiščenje delovnih prostorov X nč 8 57.000 1 MERX PEKARNA delavec brez poklica predelava kruha X dč 8 80.000 1 vt*k opravljeni izbiri. PO NAROČILU IZDELUJEM IKEBANE ZA GROBOVE, po želji jih dostavim tudi na dom. Telefon 857-682. TAKOJ ZAPOSLIM DELAVCA BREZ POKLICA, z vozniškim izpitom. Oglasite se na telefon 858-388, vsak dan od 18. ure dalje. PRODAM GRADBENO BARAKO 2,70 x 2,40 m obita z opažem. Informacije po telefonu 856-583. UGODNO PRODAM ŠTIRI GUME za mini Morisa. Telefon 881-296. PRODAM MOSTOVNO SPALNICO »LARA«, staro 2 leti. Telefon 855-098. UGODNO PRODAM KAVČ IN TRI FOTELJE. Cena po dogovoru. Kok, Kardeljev trg 3, Titovo Velenje. PRODAM R-12, v račun vzamem tudi hlodovino. Telefon 882-885 NUDIM HONORARNO ZAPOSLITEV V DOPOLDANSKEM ČASU STRUGARJU. Telefon 857-459. PRODAM ČRNO-BEL TV GORENJE. Informacije po telefonu 853-124. PRODAM OSEBNI AVTO R-4, letnik 1981, 42.000 km in kupim pianino. Telefon 857-851. MOTOR AVTOMATIC TIP KLSG s smernimi kazalci in litimi platišči, star 15 mesecev prodam. Prodam tudi dvovrstne orgle »Tiger« duo dobro ohranjene z 12 različnimi ritmi. Telefon 854-526. ŽENSKA, KI BI BILA PRIPRAVLJENA OBČASNO PAZITI 4 LETNEGA OTROKA, lahko dobi brezplačno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Zahir Alihodžič, Veljka Vlahoviča 61, stanovanje 24 Gorica, Titovo Velenje. PRODAM MOTORNO KOLO TOMOS 14 M (5), malo rabljeno, registrirano. Ogled Graškogorska 38, Titovo Velenje, telefon 855-093. ICEMO INŠTRUKTORJA ZA POMOČ PRI DELU učencu 7 razreda. Telefon 881-143, Šoštanj, popoldan. PRODAM ŠTEDILNIK GORENJE, 4 plin, 2 elektrika za 3 SM. Beve, Tomšičeva 13, Titovo Velenje. GIBANJE PREBIVALSTVA. GIBANJE Matični urad Velenje Poroke : Franc Mori, roj. 1961,"strojni ključavničar iz Gavc in Dijana Verdev, roj. 1966, ekonomski tehnik iz Gavc, Jože Jelen, roj. 1963, avtomehanik iz Šmartnega ob Paki in Darja Albreht, roj. 1965, kemijski laborant iz Titovega Velenja, Marijan Jakopič, roj. 1962, strugar iz Titovega Velenja in Bojana Sevčnikar, roj. 1964, prodajalka iz Podkraja pri Velenju, Branko Pritržnik, roj. 1960, orodjar iz Graške gore in Mihaela Gril, roj. 1965, prodajalka iz Ložnice, Miroslav Marko-vič, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in Ruža Cumurdžič, roj. 1961, delavka iz Titovega Velenja, Miran Vrečar, roj. 1964, orodjar iz Titovega Velenja in Darja Medved; roj. 1964, uslužbenka iz Titovega Velenja, Vili Kolenc, roj. 1964, študent iz Kavč in Andreja Stramec, roj. 1964, študentka iz Laz, Darko Osterc, roj. 1964, rudarski tehnik iz Šoštanja in Andreja Kolenc, roj. 1966, študentka jz Titovega Velenja. Smrti: Andrej Lesnjak, upokojenec iz Velikega vrha 29, roj. 1911, Miroslav Goričnik, upokojenec iz Velikega vrha 31, roj. 1898, Ferdo Malin, upokojenec iz Titovega Velenja, Šaleška 16, roj. 1926. Matični urad Šoštanj: Smrti : Anton Govedič, upokojenec iz Kr-tinice 20, roj. 1925, Martin Lah, upokojenec iz Titovega Velenja, Zidan-škova 8, roj. 1938, Oto Percoglio, upokojenec iz Šoštanja, Koroška 3, roj. 1918. Obvestilo Za učence CSŠ V sodelovanju z ZŠAM Velenje bo tudi letos Center srednji šol Velenje organiziral za učence centra TEČAJ CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV za opravljanje vozniškega izpita. Tečaj bo trikrat na teden v popoldanskem času v CSŠ Titovo Velenje. Tečaj bo za učence CSŠ BREZPLAČEN! Prijavite se lahko pri tov. Ireni Pilih na Centru srednjih šol (rumena šol. stavba) soba št. 24, ali na telefon: 853-181 Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 25. in 26. oktobra 1986 - dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje; Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite! V SPOMIN 24. oktobra 1986 bo minilo dve leti bolečin in žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama in babica Pavla Čas 1 V naših srcih je ostala globoka rana. Vsak dan se te spominjamo in v mislih kličemo, toda tebe ni. 1 Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu. ■ Spomin na tebe bo vedno lep! VSI NJENI Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 24. do 31. oktobra 1986 -Milan Matko, dipl. vet., Topolšica štev. 15, telefon 891-166. KOLEKTIV TOZD GOZDARSTVO »JELKA« ŠOŠTANJ je na zboru delavcev 30. 7. 1986 sklenil, da odproda na javni dražbi, ki bo v soboto, 8. 11. 1986 ob 8. uri v prostorih gozdarstva v Šoštanju na Trgu svobode 12, naslednja osnovna sredstva: 10 kom motornih žag Jon-sereds 3 kom motornih žag Husy-arna in t kom kombi TAM 60 a 5 v voznem stanju, letnik 1978. Pred pričetkom licitacije je potrebno plačati 10% varščine na izklicno ceno. Motorne žage in kombi si je možno ogledati eno uro pred pričetkom licitacije v prostorih gozdarstva. PRODAM MOTO-KULTIVATOR GORENJE, Univerzal in frezo, snežno frezo ter prikolico. Telefon 831-443 popoldan. UGODNO PRODAM PODENJ ZA DIANO, levi in desni. Telefon 855-285." PRODAM GUME TRAJAL 145/12, letne in semperit 175/70 x 11 malo rabljene in kupim gradbeno barako. Informacije po telefonu zvečer 858-370. LJUBITELJU ŽIVALI PODARIM MORSKE PRAŠIČKE. Telefon 6. do 14. ure 856-391. V ŽALCU PRODAM ENODRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO, z večjim vrtom. Informacije po telefonu 063-712-154, od 8. do 20. ure. DEKLE 1ŠCE SOBO S SOUPORABO KOPALNICE. Telefon 854-201. POCENI PRODAM PEC ZA CENTRALNO KURJAVO. Telefon 857-143. MOTOR MZ - 250 TS/1 PRODAM, modre barve, izredno ohranjen, 15.500 prevoženih km, registriran do septembra 1987, cena 31 SM. Mijo Kolarič, Graškogorska 25, Titavo Velenje. PRODAM COMMODORE VC-20, nov kasetnik in programe. Telefon 888-219, zvečer. RADIO VELENJE Oddajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. ure dalje in v nedeljo od 11. do 12.30 ter od 14.45 naprej. Poiščite nas na UKV območju, frekvencah 88,9 ali 97,2 MHz. EKO EKO Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje na podlagi sklepov DS TOZD DO EKO objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: zap. št. naziv 1. stroj za razmnoževanje delovne dokumentacije »banda« 2. knjižni stroj ascota 3. električna rezilnica Hdgid tip 300 4. električna ràzilnica ridgid tip 300 5. električna rezilnica ridgid tip 300 izklicna cena 200.000 din 5.000 din 845.200 din 752.800 din 010.750 din Licitacija bo v četrtek, 30. oktobra 1986, ob 11. uri v prostorih DO EKO Titovo Velenje, Štrbenkova 10 (ob železniški postaji). Ogled je mogoč uro pred pričetkom licitacije. V tem času se bo vplačevala varščina v višini 10 procentov od izklicne cene. Druge informacije so interesentom na voljo po telefonu 063 855-151/261. Licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe (le te s pooblastilom in predložitvijo naročilnice). Prometni davek plača dražitelj. Licitacija bo po sistemu »vide-no-kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOK GOZDARSTVO ŠOŠTANJ Na podlagi sklepa Delavskega sveta TOK Gozdarstvo Šoštanj razpisujemo JAVNO LICITACIJO za odprodajo neregistriranega osebnega avtomobila Z-750 leto izdelave 1980. Javna licitacija bo v četrtek 30. 10. 1986 ob 9. uri v prostorih TOK Gozdarstvo Šoštanj. Izklicna cena je 80.000 dinarjev. Ogled je možen od 7. ure dalje pred upravno stavbo TOK So-štarij Trg svobode 12 na dan licitacije. Interesenti za licitacijo morajo vložiti 10% vrednosti avtomobila pred licitacijo. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Velenje RAZPISUJE dela in naloge 1. POKLICNEGA GASILCA, ki bo opravljal dela in naloge v gasilskem domu gasilskega društva Titovo Velenje. POGOJI: — kandidat mora imeti poklicno šolo kovinarske ali elektro stroke — kandidat mora imeti izpit gasilca, opravljenega v kateremkoli gasilskem društvu — kandidat mora imeti vozniški izpit B in C kategorije — kandidat mora imeti odslužen vojaški rok — kandidat mora opraviti v roku dveh let šolo za poklicne gasilce Osebni dohodek po dogovoru in po določilih pravilnika, ki veljajo v poklicnih gasilskih enotah. Stanovanja ni na razpolago. Dela in opravila poklicnega gasilca bodo potekala v izmenah. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: SIS za varstvo pred požarom občine Velenje, Zarova 2, Titovo Velenje. Partizanska Creta Obletnica prve frontalne bitke V soboto dopoldne so se na partizanski Čreti zbrali številni borci, pionirji in domačini in s priložnostno slovesnostjo obeležili 45-letnico prve frontalne bitke, ki jo je z okupatorjem izbojeval 1. Štajerski bataljon, med gosti pa so bili tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in Janko Se-kirnik-Simon. Pripadniki enot teritorialne obrambe občine Žalec so ponazorili potek te zgodovinske bitke, ki jo je za vse prisotne sproti opisoval njen udeleženec in prvoborec Ludvik Zupanc-Ivo in obenem živo obujal spomine na te pomembne dogodke. Zbranim je spregovoril sekretar občinske konference zveze socialistične mladine Žalec Janko Kos, v pestrem kulturnem sporedu pa so se predstavili libojski godbeniki ter učenci osnovnih šol iz Braslovč in Mozirja- Bitko so ponazorili pripadniki enot teritorialne obrambe občine Žalec S proslavo so na primeren način obeležili ta pomembni dogodek, saj je bitka na Čreti, ki so jo partizanski borci izbojevali proti petkrat močnejšemu sovražniku v srcu okupirane in podjarmljene Evrope, imela takrat izredno velik pomen in odmev, ki je segel do samega Berlina. Ob zaključku slovesnosti so v vrste teritorialne obrambe sprejeli mladince prosto- Bitko je opisal njen udeleženec in prvoborec Ludvik Zu-panc-Ivo V torek zasedali zbori velenjske občinske skupščine Delegati zbora združenega dela so o konceptu razvoja gostinstva in turizma precej razpravljali. Opozorili so na nekatere nedodelanosti, predvsem pa poudarili, da je treba kar najhitreje izdelati tudi elaborat o družbeno ekonomski upravičenosti takšne organiziranosti te dejavnosti v občini Velenje. Opozorili so tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba vnesti v gradivo. Komisijo za družbeno ekonomske odnose pri skupščini občine Velenje so zadolžili, da pripravi predlog stališč in sklepov, usklaje-valec vseh nadaljnjih aktivnosti v času javne razprave pa je izvršni svet, ki mora kar najhitreje uskladiti tudi nosilca gostinsko turistične dejavnosti. Čeprav je bilo na zasedanju družbenopolitičnega zbora veliko razprav prav pri vseh točkah dnevnega reda, pa gre tudi tukaj za izdvojiti eno — tisto, ki je tekla o razvoju gostinsko-tu-ristične dejavnosti v občini Velenje. Bistvo razprave: pomembna je vsebina, saj je lahko oblika organizacija in nosilec samo izpeljanka iz nje. In tako so predložen osnutek sprejeli tudi delegati družbenopolitičnega zbora z dodatnimi predlogi in dopolnitvami. V mislih so imeli dejstvo, da tako organizirana kot je danes, ta dejavnost ne daje možnosti za delno prestrukturiranje gospodarstva občine Velenje v smeri razvoja terciarnih dejavnosti (začetek izvajanja srednjeročnega plana). Ob tem je treba še natančno določiti, katero zvrst turizma bomo gojili — vseh se ne da. Ali bo to poslovni, tranzitni, zdraviliški, izletniški ... In se opredeliti, kaj želimo — mesto kot spalno ali turistično naselje. Če želimo slednje, potem bo treba misliti na marsikaj — na podaljšanje obratovalnega časa trgovin in gostišč, na živahnejšo ponudbo kulturnih, telesnokulturnih in drugih prireditev ... Menili so tudi, da bi morale biti razprave končane do priprave besedila resolucije za naslednje leto. Nosilec razprav in nadaljnjih aktivnosti pa bo izvršni svet in komisija v okviru tega- TURIZEM IN GOSTINSTVO NA BOLJŠI POTI Tako kot delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora so tudi delegati zbora krajevnih skupnosti podprli prizadevanja izvršnega sveta in posebne komisije v konceptu razvoja gostinstva in turizma v naši dolini. Vse zapisano je treba čimprej spraviti v vsakdanje življenje. Vendar so menili, da je treba opredeliti kaj je kmečki turizem, hkrati s tem pa poskrbeti za varstvo okolja, čistejše vode, zrak, kulturno dediščino,. .. Nosilec, ta mora izdelati elaborat, mora oskrbeti za celovito gostinsko in turistično ponudbo ter biti za vse te sivari tudi odgovoren. Kazalo pa bi turistično dejavnost še bolj tržno usmeriti in se povezati s sorodnimi oziroma podobnimi delovnimi organizacijami izven občinskih meja. Delegati zbora združenega dela so namenili poleg razvoja gostinsko turistične dejavnosti v občini Velenje veliko pozornosti tudi poročilu o uresničevanju socialne politike in socialno varstvenih pravic. Strinjali so se, da morajo na tem področju prevzeti večjo vlogo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Podprli so predlog, da organiziramo na našem območju samostojno enoto pokojninsko invaliskega zavarovanja in skrajšamo postopek uveljavitve pokojnine. Delovna organizacija Vegrad, ki je v pripravljenem gradivu posebej izpostavljena, ker prejema največ njihovih delavcev družbeno denarne pomoči in to v najvišjem poprečnem znesku pa je delegate seznanila, da so že sprejeli nekatere ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju. MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIC POPRAVEK Pod naslovom »Težje poškodovan kolesar« je bila v prejšnji številki Našega časa narobe opisana prometna nesreča, ki se je pripetila 9. oktobra okoli 6. ure na Partizanski cesti v Titovem Velenju. Kolesar Anton Berzelak je trčil v ustavljeni avtomobil Štefana Cva-ra in ne obratno. Kolesar se je pri trčenju hudo telesno poškodoval. Štefanu Cvaru se za neljubo napako opravičujemo. VEČ VLOMOV V AVTOMOBILE V noči na 14. oktober je bilo v velenjski občini več vlomov v osebne avtomobile. Tako je neznanec vlomil v osebni avtomobil parkiran v Šmartnem ob Paki. Po vsej verjetnosti ga je skušal odpeljati, vendar mu to ni uspelo. Podobno se je zgodilo tudi z osebnim avtomobilom parkiranim v Podgori. Tudi tega avtomobila neznancu ni uspelo odpeljati, seveda pa je z vlamljanjem povzročil škodo. Prav tako v noči na 14. oktober, je neznani storilec z neko tekočino, verjetno kislino, polil osebni avtomobil parkiran na Tomšičevi cesti v Titovem Velenju. Poškodoval je lak na avto-. mobilu in seveda naredil s tem precejšnjo materialno škodo. Vlom v osebni avtomobil so velenjski miličniki zabeležili tudi v noči na 18. oktober. Neznanec je iz osebnega avta Ivana S., parkiranega na Jenkovi cesti v Titovem Velenju, odnesel avtora-dio. UKRADEL KOLO Z MOTORJEM Izpred Zdravilišča v Topolšici je neznani storilec 16. oktobra ponoči ukradel kolo z motorjem, ki verjetno ni bilo zaklenjeno. UKRADEL BETONSKO ŽELEZO. V noči na 17. oktober je neznani storilec odpeljal 800 kg betonskega železa zloženega pred hišo Ivanke B. v Lazah. IZGINILA BRUSILKA Z objekta novogradnje Karla Š. na Ljubljanski cesti v Titovem Velenju je v noči na 17. oktober izginila električna brusilka Iskra — rdeče barve. NE ZAUPAJTE NEZNANKI V Šoštanju se je pojavila neznanka, ki z različnimi pretvezami, predvsem od starejših žensk, izvablja denar, za katerega oblju- Na dnevnem redu so imeli še osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Velenje za leto 1986. Dokončno bodo ta dokument obravnavali in potrjevali na decembrski skupščini, takrat pa bodo dobili delegati tudi odgovore na nekatera zastavljena vprašanja. Delegati zbora združenega dela se niso strinjali s tem, da so dobili poročilo o izvajanju odloka o proračunu občine Velenje na mizo, zato so obravnavo tega preložili na naslednjo sejo. Poleg tega so delegati zbora združenega dela potrdili predlog odloka o zazidalnem načrtu Velenje vzhod, predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV, osnutek odloka o pokopališkem redu na območju občine Velenje in osnutek odloka o podsta-novanjskih razmerjih na območju občine Velenje. Ravno ob zadnjih dveh točkah so se spraševali, če to zares sodi na dnevni red tega zbora, ali morda ne bi bilo dovolj, če bi o teh vprašanjih govorili delegati zbora krajevnih skupnosti. Zadovoljni so bili delegati s poročilom o izvajanju ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Veplas, kjer imajo sicer težav še vedno veliko, pa vendar se prvi uspehi ukrepa že vidijo. Med 13 točkami dnevnega reda so se delegati zbora krajevnih skupnosti najdlje zadržali pri poročilu o izvajanju odloka o proračunu občine Velenje v devetih mesecih letos ter pri osnutku odloka o spremembi odloka o proračunu občine za letos. Poleg slabo pripravljenega gradiva so delegati opozorili na neusklajene prihodke in odhodke. Močno zbodlo jih je, da je povečanje občinskega proračuna naravnano na inflacijska gibanja, ne pa na ustvarjen dohodek, kakor bi moralo biti. Menili so, da bi morali proračunsko porabo uskladiti na stvarne možnosti. Povsem razumejo predlagatelja sprememb tega odloka, in da ga v to smer vodijo gibanja, ki povzročajo inflacijo, ta spet drugo .. . Kakorkoli že, nekje je treba za- Med udeleženci slovesnosti so bili tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in Janko Sekirnik. voljce iz občine Žalec, zatem pa je bilo seveda na vrsti to-variško srečanje borcev, mladine in domačinov, ki jim je lepa jesenska Creta nudila čudovito zavetje. četi, pa zakaj ne bi pri tem. Razlagalec jih je ob koncu razprave »potolažil«, da vsaka skromnost na področju skupne porabe več škodi kot koristi. To naj bi namreč pokazala dosedanja praksa. Poleg tega so delegati zbora združenega dela potrdili predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Velenje — vzhod, predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV, pri obravnavi osnutka odloka o pokopališkem redu na območju občine Velenje pa so obljubili, da bodo vsak v svojem okolju poskrbeli za temeljito obravnavo tega dokumenta. Osnutek odloka o podstanovanjskih razmerjih, ki je nastal prav na njihovo pobudo, pa je bil deležen vsega priznanja. Delegatski odgovori: • Včasih je na vprašanje težko odgovoriti tudi z enega na drugo zasedanje, ne samo od 1. do zadnje točke dnevnega reda. Družbenopolitični zbor je recimo želel izvedeti, koliko upravičencev iz občine Velenje prejema izjemne pokojnine. A pot do odgovora je precej dolga. Na SPIZ v Titovem Velenju tega podatka ni bilo mogoče dobiti, na republiški Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja prav tako ne. Od tu je prišel samo predlog, naj ga poiščejo na republiškem izvršnem svetu. Ker delegati niso zahtevali imen, ampak število, se čudijo, da odgovora ni, kajti to ne more in ne sme biti skrivnostni podatek. Zato odgovor prihodnjič. • Več sreče so imeli z odgovorom na vprašanje o diskoteki Fleck v Titovem Velenju. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja je poslal izčrpen odgovor o pridobivanju vseh potrebnih soglasij. Vendar so imeli delegati spet načelo pripombo — in predlog, ne načelen. Glede na to, da je bil podhod zgrajen s sredstev iz samoprispevka, in da je bilo šele potem ugotovljeno, da zaklonišče pod tako pomembno prometnico ni primerno, je treba drugič misliti tudi na to. Predlagali so, naj se ustrezen delež od najemnine sedaj vrača v združena sredstva samoprispevka. blja, da ga bo vrnila. Nekateri so ji že »nasedli«, zato miličniki opozarjajo pred neznanko, nadvse dobrodošla pa bo tudi vsakršna informacija o njej. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Tudi prejšnji teden so morali posredovati velenjski miličniki pri številnih prepirih in kršitvah javnega reda in miru. — 13. oktobra okoli 21. . ure sta se pred bifejem Tinka na Prešernovi cesti v Titovem Velenju stepla Stane K. in Zvonko K. Šele miličniki so ju pomirili, seveda pa ju čaka zagovor še pri sodniku za prekrške. Malo po polnoči iste noči so morali miličniki posredovati na Partizanski cesti v Titovem Velenju, kjer je bil nemir pred gostiščem Rajh. Pred tem je v omenjenem lokalu Safet M. z nožem grozil občanu, ki pa mu je uspelo nož izbiti iz Safeto-vih rok. Safet M. je moral z miličniki. Pridržali so ga do iztreznitve, seveda pa tudi njega čaka pot k sodniku za prekrške. — Na bencinskem servisu na Šaleški cesti v Titovem Velenju je 16. oktobra Rudi S. fizično napadel občana, ki ga je opozoril, da »velja vrsta tudi zanj«. — 16. oktobra malo pred polnočjo je skušal na vsak način priti v zaklenjen lokal Reich vinjeni Milan L. Razbijal je po vratih in metal lončnice po tleh. Posredovati so morali miličniki. 17. okto- bra pa so morali miličniki posredovati pri pretepu pri pekarni na Ljubljanski cesti v Titovem Velenju. Tam je Zijad D. fizično napadel Mehmeda B. — Nekaj po polnoči 18. oktobra so v stanovanju na Stantetovi cesti v Titovem Velenju razgrajali Franc H., Jože U., Roman Š. in Antonija Š. Motili so sosede pri nočnem miru, zato so jih na to opozorili miličniki. — V zasebnem stanovanju v Gaberkah je Muhamed H. 19. oktobra okoli 19. ure fizično napadel Bajra Š. in ga lažje telesno poškodoval. V hotelu Paka v Titovem Velenju je 19. oktobra okoli 22.30 vinjen Dragan M. v družbi prijateljev razgrajal in razbil ogledalo. Posredovali so miličniki, ob intervenciji pa so se v postopek vmešali Draganovi prijatelji in znanci ter skušali miličnikom preprečiti izvršitev uradnega dejanja. Zoper vse kršitelje bo Postaja milice ustrezno ukrepala. ŽELEZNIŠKA NEZGODA 18. oktobra je Ivanka Sovič, 59, iz Florjana v Metlečah prečkala železnico. Preko nje je peljala kolo, na katerem je imela naložena živila. Ko je že zapeljala čez železnico, ji je s kolesa padel zavoj moke. Med tem ko ga je pobirala, je pripeljal tovorni vlak, ki jo je zadel. Pri trčenju je dobila hude telesne poškodbe. Zveza organizacij za tehnično kulturo Ali bo čez leto resnično bolje? Pred dnevi je bila v prostorih ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki tretja seja izvršnega odbora zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na njej so udeleženci osrednjo pozornost namenili razvoju oziroma delovanju tehnične kulture v naši občini. Čeprav je minilo že leto dni od takrat, ko so temu vprašanju namenili precej pozornosti na raznih ravneh, nazadnje so jo »obdelali« še delegati vseh treh zborov občinske skupščine, tudi tokrat nismo slišali spodbudnih besed. Kljub vrsti predlogov, usmeritev in pobud dlje od obljub v občini na tem področju nismo prišli. Še vedno se namreč tovrstna društva ali okrog 1600 članov zveze organizcij za tehnično kulturo občine Velenje ubada s precejšnjimi finančnimi in nič manjšimi prostorskimi težavami. Ti dve oviri sta glavni razlog za vse bolj okrnjeno dejavnost in zmanjševanje možnosti vključevanja mladih. Tehnična kultura je ena od vej raziskovalne dejavnosti, za tistega, ki se z njo ukvarja pomeni izobraževanje, rekreacijo in delo. Gledanje nanjo, na njene težave pa je v naši občini tako ozko. Prav iz te zvrsti so »zrastli« že mnogi strokovnjaki. Gotovo bi jih lahko še več, če bi bilo za to dejavnost v občini več razumevanja. »Ne moremo razumeti,« so na seji dejali predstavniki občinske zveze organizacij za tehnično kulturo, »da imajo nekateri v občini tako mačehovski odnos do tako koristne dejavnosti kot je tehnična kultura. Nikogar niso zganili uspehi na regijskih, republiških, zveznih in celo mednarodnih tekmovanjih. O njih se resda nismo na široko razpisali, pa vendarle. Podmladek imamo, ne vemo pa kako bi ga >zaposlili<. Tudi naše želje niso neuresničljive, vendar smo ob tako slabo vrednotenem delu v tej dejavnosti nemočni. Pokonci nas drži le še entuziazem, volja in upanje, da bo kdaj vendarle bolje.« Morda bo, saj so na tej seji nekateri predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine' obljubili, da bodo o tehnični kulturi ponovno spregovorili na vseh ravneh, njene težave pa poslušali sistemsko rešili z vključitvijo v program raziskovalne skupnosti. Seveda pa se je hkrati s tem treba tudi organizacijsko in kadrovsko okrepiti znotraj zveze organizacij za teh nično kulturo občine Velenje ter temeljito izdelati program. Udeleženci tretje seje izvršnega odbora zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije so se razšli z nekoliko vedrejšimi obrazi in seveda spet z vrsto obljub, za katere so prepričani, da jih bodo čez leto dni, ko naj bi znova sedli skupaj, že spravili v življenje. Cilj je jasen in vsem skupen — stvari na področju tehnične kulture je vendarle treba premakniti najprej in ji dati mesto, ki bi ga v naši družbi morala imeti. Nam pa se ob vsem tem postavlja nekaj vprašanj: ali res moramo o eni in isti stvari tolikokrat spregovoriti, sprejeti kopico usmeritev, sklepov in stališč, da je storjen korak naprej. Ob tem gotovo ni treba posebej omenjati izgube dragocenega časa, če že drugega ne. Zal, je tako, da je od besed do dejanj zelo, zelo daleč, in da še največkrat ostanemo pri prvih, češ: tehnična kultura, kaj pa je tebe treba bilo. radio velenje Lest v i c a Ponedeljek, 24. oktobra, na Radiu Velenje •naslov izvajalec 1. I WANNA WAKE UP WITH YOU Boris Gardiner : LASER LIGHT GERONIMO'S CADILLAC COMING HOME SCHOOL RAP HEARTBREAK HOTEL CATCH THE FOX Xg Latin Lover Modern Talking Falco N + M, The lady Rappers C. C. Catch Den Harrow Naš predlog za vstop na lestvico: . TWO OF HEARTS Stacey Q HI! HI! HI! Sandra . RAGE HARD Frankie Goes to Holly- wood ®M Moj predlog. oj naslov...