GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI 1,1ST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXV. L J UBLJANA 1967 IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE Uieciil TNG. MIRAN BKINAR UREDNIŠKI ODBOR, Ing. MILAN CIGLAR, ing. CVETKO (^UK, ing. VLADO JENKO, ing. MILAN KUDER, irig. FRANJO JURTIAR, prof. ing. IVAN KLEMENClC, (ng. FRANJO KORDIS, prof. dr. DUSAN MLINSEK, MARTIN POTOČNIK, ing, ANTON PRELESNIK Natisnilo CT -DELO", Blasnikova tiskarna v I.jubljani 634 o 231.30 : 114 BS POMLAJEVANJE NA POHORSKIH POSEKAH IN KO\KUPENČNE RAZMERE V KORENINSKEM PROSTORU Ing, Sonja Horvat-Marolt (Ljubljana) Studijo sem izdelala mi pobud-o prof, dr D. MlinSka, ki mi je daJ tudi osnovne smernice in mi :pri delu 'pcmnagal. Prispevek je del tematske naloge »i-Vrbe kot predkultura«, Menüa sem, da je polrebno, preden bomo lotili pi'O'Ucei'anja ornenjene teme, raziskati koreninski prostor, tj. razmerje med koreninsnii trav in aemenlc, vlogo kona^Ln starega itd. Ea7.iskc,\'.a,nja se nanašajo na pohorske zatravljene posf'k; nad Mi.^lilijsko dolino (GG Slovenj Gradec). Za takšria T/prašanja se že dülj časa zanimajo goadarji, ki skrbijo za gozdo^'e na Pohorju, zlasti pa tisti iz Slovenj Gradca in Celjci. Terenska dela in del laboratorijskih m^j-itf^v so finans-irala gozdna gospod^ii-stva prek Zdj-uženja go^dnogospodaa's-kih organizacij ter GG Sloveinj Gradec, in se jim za pomoč zahvaljujem. V laboratoriju in pri niaiitvah, mi je pomagal laborant B'izjak, Zahvaljujem se vsem tövan'Sern, ki so mi ■omogočili delo in mi pri njem Uvod Goziäna tla so korernnski pi'o,^^«!-, kjtr s? določena drea'esna vrsta ražlicno obnaša, pač v odvisnosti od genetske oanoi^e, rastišča itd. korenine oidpade SO^'/n skupne produkcije lesa. (Assmami). Ponifrribni sg» t'JkoloSki in biološlti prnbL nin spremljevalne flore. Dosedanja raziskovanja so se večidel nanašala na morfologijo korenin, ne poznamo pa še dovolj fiziološkega, poteka rasti, vpliva goadn^gajitvenih ukrepov na razvoj korenin itd. Venda,r pa omogočajo tudi preprostejša razisilcovanja sklepe, upoa-abiie za gojenje gozdov (Köstler, 10), Za razvoj korenin v tleh so pomembrii zlasti tile čirutelji: 1, Mehanične ovire v tleh; kamenine, zbita tla itd Na Iiištitutu za gojenje gozdov v Ziirichu ugotovili s serijo poskusov, da korenine smrekovih aeme-nic ne morejo predreti v glinasto vmesno plast talnega profila, medtem ko jo korenine semenic listavcev z lahkoto vso prerastejo (Leibundgut, 12). 2. Voda; stanje vnde m prehrane. Cim vec je v tleh vode, tem 'slabše je razvilo koreninje. 3 Kemični viJli^d: pomajijkanje kisika, vloga kalcija, vpliv minei-alrw? hrane na rairt koi-enin iitd. Razvoj korenin je zelu odvisen od talnih razmer; Čim ugodneiše so. tem bogateje se razvrije koreninje. Zalo v spremenjenih tazmerah tudi drevo s sicer plitkimi koreninami lahko požene globoke korenine (Koatler, Krauss, Vater, Kreudenej-, Gros^kopI, 4) Smreka razvije v monokulturah vedno plštve korenine, največ jih je v hujnozni plasti, v mešanem gozdu pa je že 50 tankih korenin v horizontu B, Ker je merjenje korenin do najtanjših naporno, zamudno in dolgotrajno opravilo, se ga večina raziskovalcev izogiba. Zato navadno proučujejo druga razmerja, kot so: delež korenin po talnih horizontih (Kö.stler). težinaka razmerja (Fiedler, 3), opis koreninskega stanja gozdnih rastlin itd. Gospodarjenje s sečnjo na golo nad Misltnjsko dolino je že staro, saj razni strokovnjaki potrjujejo domnevo, da so sedanje smrekove monokulture na tem delu Pohorja že tretja ali celo četrta generacija te drevesne \'Tste, Pohorske glažute, plavži in zagaj'ski obrati so poleg vpliva '-nemške šole^- z močnim propagiranjem smrekovih čistih nasadov pospeševali njihov razvoj. Posledice dolgotrajnega fratarjenja in pospeševanja smrekovih monokultur se kažejo zlasti s hudim poslabšanjem talnih in mikroklimatskih rnzmer, z zakisanjem tat, z zelo občutnim znižanjem prirastka, s pojavom rdeče gnilobe, z oslabljeno odpornostjo smrekovih sestojev proti snegolomom in vetrolcroorn, poslabšale so se fizikalne in kemične lastnosti tal, razbohotil se je plevel. V slabo sklenjenih čistih sjnrekovih nasadih pa je še posebno opevalo naravno pomlajevanje. Eden od vzrokov, ki sO' v neposredni zvezi s slabim pomlajevanjem, je prav gotovo l, Pi-oga leži na razmei-oma suhem, strmem pobočju Poho-rja. Tla soi kameni ta., sulia in zakisana, Hranilnoet .le v=i'iaba, vpliv erozije hujši. Značilnosti tal so naslednje: Horizont A(in—A^ iTve'1-i 2—3 cm in ga griadi slabo' razkrojena organska snov (suhe i^Uce, ostanki trav). Horizont A( meri 22 cm in vsebuje ilovnato rjavo plast, zelo prekoreni-nj-eno in 'pnemešano s kamenjem, Z globino se količina zdrobljenega kamenja veča.. Globlje sJedi matična podlaga, Nairavni pomladek sinreke najdemo povsod, v notranjosti sestoja je slabo vitalen, ob robu sestoja pa je nekodiko krepke j šL Pojavlja se, posamič, v skupinah in v äopih. Sestoj je .nekoliko presvetljen. Tla so v notranjosti zastila 0,7, pi'oti robu se!&t,oja pa 0,6—0,7, Zislo zatravljena poseika je bila pred leta pogoz-ciena s krepkimi smrekovimi, in maces no Viani sadikami. Povprečno 2 m visoko mladje prerašča, v strnjeno goščo, Pic^a je bila izbrana po nafielu naključja. Wa izibi-anem pasu smo izkoipaJi talne bloke. Razdalja m'cd vzorci znaša 3—3,S m. Vzorce smo izrezali tam, kjer je rasel naravni pomladiek. Vzoi'ci št, 1, 2, 3 in 4, so iz niotiraanjost,! sestoja. v2orca 5 in 6 k .njfgov^^ga. noTranjega roba, vzorca 7 in 8 z zun.anjcg^i rcuba, vzorca 9 nan 3Ü pa s poseke (glej skico 1!). notranjosti sestoja na pox?-ko zarpleveljenos.! zelo narašča. (0,6—1,0). Vzorce, obrezane na enako veilikost, sem v ipripravljenih inodeiih izpiT.aJa z nanieanom, da bi dobila om bolj izpran koreninskj pletež ti-av in scmsnic. NafLaJjnje izpiranj« in namakainif j& .potekalo v laboratoriju. Iz izpra.nih vzorcev sem izrezala valje s premerom 10 cm; kormijie semenic so' bile namreč v večini iprimeiov rasraščene na takeni .preseku. Le dva od desetih izrezov ata bila. vecj^T k.e-r so bile korenine seinenic bolj razrasle. Izpii^anje vsakega izj-eza je trajalo 15 dni. (V nadaljnjem besedilu Izrezs imenujem »►vzorce'^). Pri izpiranju z zalivalno cevjo in v izpiraini kadi je bil iz.pran tudi del kai-eninskih laskov. Ugotovila sem jih takOj da &em jih pri enem od vzorcev za 9 zajporednih izpiranj prestregla in izmerila. Odstotek izpianih koreninskih laskov sem prištela vsem vzorcem. I M 777' h I ■ "Jqui Skica 1. Shema izbrane proge z vzorci Istočasno z izpiranjem sem iz vzorcev previdno izločila semenios s celotnim pi-i,padajoam koreninj&m. To opravilo je bito zelo težavno. Pod vplivom mehanskega obdelovanja so .se vzorci stanjšali od prvotnih If! do 28 cm na 1 do 4 cm Nekaj splošnih morfoloških značilnosti travne ruše s smrekovim poniladkom na pohorskih posekah Pritalare rastline so za gozdarja izred.no važne, sa.j nisio Je nakazo\falke rastišča, ampak tudi močno vpiivajo na frazkj-oj stelje, kot ►-plevel-^ pa so lahko tudi zelo nadležne. V obravnavanih vzorcih so bile' prisotne sledeče rastline: Vzorec Št. 3 ß 10 Deshampsia flexuosa L.usula al bi da Lusula pilosa Lusiila Silva tiea Caiex brizoides Vzorec ät, 1(1 Hypericum maciilatum Aiiiga rept^ins Oxalis acel,ose]la Hieracium silvatLcum Veronica oilicinalis EuvhtncliUiin striatum Pci^amič pa so bile udeltžane še: Polytiichura attenuatiui'i, Cardiunine ü'ifolLa, Centaurea sp., Hi-eracium ap., Viola 9p Znacilnusti nekaterili riajpogostnejsili trav Deshampsi/i flexuoaa (vijoigasla masnica) &e pojavlja po vsem obvavna\''a-lieni pobočju in je prisotna v vseh vzorcih To ji^ 30—70 cm visoka trava, ki raste v gnezdih. Ima precejšnjo furtpUtudo pojavljanja. V alpsikih ppedeldh jo nahajamo 'na jp o gost ne je v loJTtiatijah Nardus. Ta trava označuje suha, pusta, humozn.;i in ze-lo kis]^, s hrajiivi in Ca TOvna tlo. Na apnenih tteh je ni najti. Prav taiko se ^cii, da na tleh, ki so bogatejša s hrainivi. ne igra poiri'E^mbnejSs vlogi?, ker je tam navadno ni (Rubn&i-, 15). Pogosto opravlja [unkdjo predelovalca surovih h um osnih tal in popravlja sprsteninske razmere. Kadar so razmere njsugodne, pa stuna tvori surovi humus [Blanckmeiste-r, Burschel, 2). Tiava Desham.pisa fk-xuosa gi-indi zelo gost podtahii koreninski splet, ki je najbolj razvit do globing 10 cm, ses lavi jen pa je iz tankih koreninic brez odganjkov (Rubn&r, 15). Njene globoke korenine zelo sušijo tlü. zato je po Ramannu eiia najhujših škodljivk naaadov. Luzula albida — nemorosa (belkasta bekica) je na oibravnavprLem območju in s.plöh na Pohorju precej razšu~jena trgava. Pojavlja se zlasti na posekah, ob G'b gozdnih robo\Th, na s-ifežih, baJgo Icislih, nekoliko humoznih tleh (minerabie soli niso neogibne). Tik pod talno' površino, gradi gosto prepleteno in stisnj^eno koreninsko gmoto, ki jo močno pi-eiašcajo koi'i^ninski od.ganjki. Iz odganjko^^ ki so lahko zetO' dolgi, rastejo dolge, tanke korenine, lu imajo čnio s.redico. Lu^ida pilo.sa (dJakasta. bekica) je precej polastila na Pohorju in gi-adi travno lušo, Luzula silvatica — maxima, (velilca bekica, H-egi, 6) je precej lazširjei-La trava. Tvori nadzemne in podzeTrun,e poganjke. Pojavlja se na svežih, z apnencem revnih, nekoJlko zakLsanlh tJeh, v gozdovih iglavcev in listavcev, ki so begati humusa (gore, Predalpe), najdemo jo rua svežih goi^kih in alp&kih tra,v-nikihj celo nad: gozdjno mejo. V našem iprimierii je biüa povsod na poseki, toda v nobenem vzorcu iz sestoja Carex brizoides (migalični ša^S) je na obravnavanem pobočju razširjen mestoma in povsod (Hegi, 6). Pravijo mu tudi «moirsita trava«, ker rabi kot nadomestek za polnjenje žimjiic in blazin. Ta, 25 d-o 50 cm vLsoka trava, Id v toplih in viaiinih poletjih zraste tudi rruetcr visoko in se vec, pi*edstavlja za gozda.rje plev,el, ki se ga upravičeno bojämco; zelo težko ga je namreč iztrebiti, Ce je n,a raapolago dovolj svetlobe, jo izpodrine vijugasta masni ca. Migalični MS se izredno hitro razmnožuje z grebemcami, zlasti na posekah. Steljo ra^^ kraja hitro in ne giadi surovega ham-tailno zalogo«) iz apodnjih tal-nih plasti je na ta način zelo omejeno, ker drobne koreninice le redko sežejo globlje: — sekundami Ca (sekundarne snovi humoznega sloja in zgornje plasti nastajajo iz razpadajoče stelje in so lahko organske in anorganske narave) iie zadošča prehrano drevja, in za nevtralizacijo humusa. Takemu načinu pi'ehaane torej sledi nezadovoljivo kroženje snovi. Zaradi nezado^stne ži/vatoke in baikterijske predelave tal nastane plast zapisanega hiimusa^ ki se vedinoi bolj debeli, prehrana dj-evja peša, s tem pa tudi prii'aatek- Ti-agika rastišču neprimernih sestojev, kot so smrekovi čisti uaiSadö na Pohorju, je zlasti v lern, da sestoj zaman preusmerja korenine navzgor v huniuzni sloj, saj kljub temu Lam najde manj, kot potrebuje. Analiza koreninskih pletežev Dolžine koiienin pi"i travah in semenicah sem merila ločeno po kategorijah (0—0,3, 0,3—0,6, 0,6—1,0, 1—2, 2—3. .. . mm) od 0,1 mm navzgor, in sioer posebej za smrekov pomladek in poeebej za trave. Zaradi gostega spleta ni bilo mogoče izmeriti koreinin looeno za različne travne vrste. Ker je izviirna tabela preobSirriia, navajam v preglednici le aumarne podatke: Meritve so büe izvršene na eriiaikih vzorcih s po^Tšino 78,B cm^. Dolžijia korenioi Povi-šina koi-eniin Vzorec trave seme nice traive aernörfice m m m- 1. 45,4 0,34 0,09 ü,0002 2 168,8 0,53 0,00 0,0004 3 147,3 0,62 0,07 0,0008 4 498,4 2,32 0,26 0,0028 5 858,0 2,11 0,40 0,005 7 6 330,8 1,57 0,17 0,0014 7 451,3 3,35 0,21 0.0034 8 1108,6 2,30 0,50 Ü.Q040 9 708,1 2,Ü7 0,39 0,0043 10 1154,9 a,2t) 0,58 0,0143 Iz razpredelnice in iz diiagi'ama 2 je zelo očitna nesorazmernost med dolžinami (površinami) koi^enin b-a.v in semenic. Razmerje med dolžinami kc^-renin semenic in travnih korenin je naslednje: Vzorec Razmerje I: 1 130 2 290 3 2ib 4 215 3 40S 6 210 190 440 9 380 LO 140 Torej imajo trave od 130- do 440-krtit daljše korenine kot sememce To razmerje je odvisno iiiazen od drugili vpUvov tudi od mikro' rastičnih razmer. zlasti od prisotnosti korenin staj-ega drevja v tleh, razpoložljive s\'etlobe, ekspo-zicije, nagiba itd. Opravljene mei-itve nairt onujgočajo naslednje sklepe: — imajo TLajkrajše karerune v vzorcih iz notrajijega roba sestoja, kjei- i« v tleh gost pletež Icorei-dn starejšega da-evj^i. Tam so semenice izred]io Sibk-e Ko vse ItrivenČaste končno prodio plast StU-oveg^ humusa, se tik pod njo zalwrenimjo. f \ . ® Slika 1—4. Semenicc iz naravnega pomladita, 1, Smrečica iz 2. vzorca (notranjost sesloja); 2, smrečica iz 6, vzorca (rob sestoja); 3, smrečica iz B. vzM.-ca; 4, jelova senienica iz 3. vzorca (z razvito glavno korenino) — TSf£i gozdnem robu S(? količina travnih korenin močno poveča. Delež koifnin starega drevja je manjši. Nekoliko veČ svetlobe ugodno \fpliva na razvoj travnih 1^0lrenin. Tudi s^menice so nekoliko krefpkejšs ter višje, " Wa -posfiki Js- delcä travnih korenin največji, Tain je le ša maki odcepov korenin .starega dfevja. Trave se na tem rasti.^cu, ki ni zasenčeno, optimalno razvijajo. Tam so tudi semenke krcpkejše Njihove kor-enine se v huniozni plasti fe kar dobro oskrbujejo z vodo (lirano) in zrakom. Toda v sušnih obdobjih forabi pretežni del vlage tl«h ti-.ava masnica (Deshampsia flexuosa). — Debelins lio.renin aemenic se večajo od notranjega ro.ba sestoja (najtanjše) k poseki, kjer so najdebelejse. To n3ra.äü!nie koreninskih debelin (približno enako starih semenic) je naslednje: Vzorec št. 1 ima 0,5 mm debele korenine Vzorec št. 2 ima do 1,5 mm debele korenine Notranji rob sesto.ia Vzorer St. 7 ima c]o 2,5 mm debele korenine Vzorec št. a—9 ima do 3,5 mm debele korenine Vzorec ži. 10 ima do C,^ mm debele kovc-ninc Zunanji rob sestoja Razlika med. premeri znaša ßmm. Torej razvijejo semenice na zunanjem Lobri sestoja krepkejse koreninske splete kot v sestoju. S pomočjo meritev iii opazovanj smo torej dognali, da so sememce na i^unanjeni robii sestoja krep-kej.^e kot notranjosti gozda. — Kiid.ar je bilo v izrezu več semenie, so bile slabšs r?izvite. Tiste, ki so vafJ-le poSiOnič, so imele krepk&je ^a^^'itle■ korenine, kot semenice v skupinah. Na razvoj m s.tabiljncsL Je-tch poleg drugih čimteliev deluje tudi medsebojnL \'pliv. Izredno gost splet traivnih korenin, izražen z ogromno dolžino in površino, ugotovljeno za pripadajoče izreke, predstavlja me^:] diugim tudi hudo mehanično Slika 5 MLgaličjil šas se naglo širi z grebenicaini (po Kreudenerju, 11) hA > r ^ ^hi) i OVITO prediranju seme^iic v TravTie korenine ijoix?kaio verlikalntsm isdiiem pvofUu v vseh smereh, so med seboj prepleVene, prepletajo pa tudi kamenje, koreninske odcepe stajrega drevja, preperiele delce .pa tudi korenine semerLie, ■omejejie r\3. huinozni sloj, kjer jim ostali pairtnerji okolja odtegujejo hrano in vodo. Nekatere lastnosti trav, ti tudi vplivajo na uspeh pomlajevanja a) Močno raaraščena, zgoščena plast travne ruše, ki sega do ma.tične podlage, pomeni za sem-enioe mehajiično oviro. Trave na poseki sO' glavni porabnik hrane in vode v vsem. talnem profiin, v ^esloju pa to vlogo opravljajo slasti korenine staaiega drevja. b) Nekatere vrste trav se razmnožujejo vegetativno, z grebenicami, npr. ki se na ta naci'ii lahko rasaraste po vsem -pobočju (slika 5). c) Masnica {Deshampsia Elexuosa) razvije gost Sop korexiin. Izredno tanke koreninice iprodro globoko ter ipTOpletajo, vežej.o in razkrajajo vse, kar dosežejo. Razen tega ima ta trava še to lastnost, da Lahko zadi-zuje in porabi zase zelo veliko vlage. (MüUei^ 14). Najnovejše transfpiT-acijsko ekološke rasiskave ,pii masnici na. seveiTto nemškem ^pleLstocenu so pokazale, da lahko omenjena trsva v Euinih letih na peščeni zemlji pri nizki tailni vodi ,por,a.bi zase skoraj vso vlago do globine m in tako odvzema zlasti na posekah ali na pomlajenih povi'sinah taljio vlago drugim rastiščnim partnerjem. Poleg tega sem ugotovila, da lahko la trava vsrka ia-ifdno veliko vode. Razmočeno, težko in izpisano travno irušo masnice sem močno stisnila (ošela) Odteklo je veliko vode; ostala je lahka gmota tratvrah koiren.tn, Le-ta je ob .=;tiku z vodo kot goba. vsrkala izredno veliko vode. t) Korenine trav so iiaredno elastične. Is izpranega., razmočenega kofrenin-sitega pleteža sem potegnila dalj&o korminjco. [Ko sem jo močno raztegnila, se ni pretrgala, 2 obtežit:vijo travnih koreninic sem ugc/tovila, da so izredno piroznie, prenesejo precejšnjo obtežitev ter se nato zopet skrčijo. Ta lastnost omogoča travnim koreninam vsestranskiO ra2ira.ščainjie in ovijanje. d) Koreninski laski trav razkrajajo vse dele tainega profila: kamenje, lesne ostanke, atorže, odmrle konr'eninice trav itd,; načenjajo tudi matično podlago, Cim drobnejše je kamnje, tem več koreninic ga prepleta. Tudi korenine raznih gozdnih zelišč so veMko močnejše, kot to kaže zunanji videz i-astlin, in sode-hijejopri predelavi hrane (sliki 8 in 9). e) Pogled skoei mikj-osikop na koireninske laske trav nam pokaže, kako na gosto so trave obdane z mikroskopsko drobnim prahom 'kamenine. To dejstv'o dokazuje, da korenine trav aktivno ra^zkiajajo trdne dielce v zemlji. Koreninice semenic niso taiko na gosto obdane z idrobnimi kameninskimi delci. Povzetek V starejših, delno presvetljenih pohorskih smrekovih sestojih na posekah na.ravno ponüagevanje smireke izredno počasi napreduje, dasi je naravni po-niJadek povsod prisoten: v sestoju, na posekah, ob poteh. Po ruieemcmitvi mlade semenice sicer zažive, toda le s težavo razvijejo korenine tik pod površino, po nekaj letih pa odmi-o, le tu in tam se obdräijo tudi dalje. Zatkaj je naravno pomlajevanje tako počasno? Na neuspeh vpliva gotovo več činiteljev. Hotela sem opozorili predvsem na koreninsko konkurenco trav ,ki so povsod na Pohorju izredno vitalne ler ogrožajo naravni pomladek, Slika B. Koreninje smre-Ifövih semenic je utesnjeno od Icoveninskega pleteža trave Carex briz-oides Opazovanja m meritve so .pokazalie, da se semerucx; že pri kalitvi, ko> morajo predjieti iplast surov^a humusa, borijo s težavami v pJasti stu'ovega humusa (večki-ait ^-avit korenimka vrat). Na gozdnih robo\ah Pohorja imajo koremne starega da^evj.a izredno kofiku-1'enČno moč, na posekah pa se močneje uveljavlja koinkurenca trav. Meritve so pokazale, da so travne korenine za 133- do 345-kTait daljše od koi-enin semenic. Največ travnih korenin je na posekah. To veliko nesorazmerje priča o moči in konikiurenčni sposobnosti korenin ti'aviie ruše Korenine staj-ega di-evia — najmočnejši konJijuren.t semendcam v sestoju — prepletajo celoten taJni profil; izdatno ga [prepletajo tudi ob gozdnem nt>bu, imajo pa Se to lastnost, da odganjki stranskih korenin starega drevja rsistejo proti talni powsiai. Zato či^pa staro drevje vso hrano iz talnega profila, kjsr naj bi se razvijal inaoravrii pomladfk, Na izredno konkurenčno m.oč, ki jo uveljavljajo korenine trav, vplivajo Ludi nekatere njihovo izredne lastnosti, ki jih korenine semenic nimajo: vegetativno razmnoževanje (s koreninskimi poganjki rili grebenicarni), gosto, šopasto in globoko razi.'itO' koreninje, koreninski odcepi v vseh globinah, iz.redfna ela-stačnost nekaterih trav {poskusi z obteSitvijo), sposobnost trav, da razkrajajo vse 5novi v talnem profilu, ter lastnost nekaterih trav, da črpajo in zadržujejo zeio v-eliko vode. Zaradi navedenih lastnosti imajo trave izredjio psredorho moČ, njihova koi-enine p« uspešno, mehanično in kemično uveljavljajo in zato izi'edno intenzivno preraščajo in se vraščajo v tlo, v lesne ostanke, v surovi humus pn tudi v Itamenje in maiticno podiago. Ce dedovanjiu travnih korenin dodamo še vpliv stranskih Icorenin starega sestoja 0'b Lipoštevanj-u dejstva, da gre že za / • ^ i ® Slika 7 De) äzprane ruäe s smrekßvo semenico. Slika 8. a) Korenina j-azicraja kamen; b) koreninski laski črpajo hrano iz lesenega ostanita; c) koreninski laski rastejo skozi odmrle korenine trav itd, — Slika 9, Zajčja deteljica (Oxalis aceto-sella), na vides neznatna rastlinica, ki ima krepko, močno razvejano koreninje ti-etjo ali oelo četrto genm-aci.jo umstmh anirekmdh nasad rJ■^^ potem p-:im?nijf> ti elementi hudo oriro xa uspeh nai-avnega poniJaje^'Snja na Pohorju. Problem naj-avnega pomlajevanja na Po-horju nas navaja na nas.U^nje gozdnogojitvene p«mislel^e; KoinJcui-enčne mzjiiero v kor-oninskem prostoru so l^ko v sestoju kot na poseki za naravni pomJadek neugodne, V sestoju uveljavljajo najhujšo ktmkurenco korenin:} starega di'&vja (sTTLfeka, jelka), ki slabijo tudi aklivnost pr&raščanj^i travne ruš s, Kliub za'tJosIni svetlobi so semen ice Šibke, trava ni aklsnjena. Srednja dolžina korenin semen i c i?. sest0]a pO' vzorcu znaša 0,5 m Srednja, dolžina korenin ti-av po vzorcu znaža 120,0 m V starih sestojih torej ru upanja na u^peh naravnega porrUajevanja. Proti robu sestoja se A'erlno bolj uveljavlja konkui^enca travne ruše; stranskih korenin .star-ega drevja je \fedno manj. Travma i-uša je tu bujnsjša in sklenjena, Smrekove semeni ce sO' nekoliko krepkeje, vilaJnejše in vi? j s t&v imajo korenin. Srednja dolžina korenin trav po vzorcu znaša 2,10 m Srednja dolžina korenin semaOiic pr,' vzc.-cu snns-a 530,00 m Z upadanjem kolif^ne korenin stai^ga drevja se je poveciüa koreninska gmota seme ni C in trav. Na poseki odpade konkurenca koreninskih odcepov siairsga drevja. Uveljavlja so vsa moč korenin travne ruše. Iz dejstvji. da so tudi ssmenice na-yavTi?ga ponilartka n?t poselci. krepkejSe; sklepamo, da trave kljub svojemu op L i jn al ne mu razv^oju ns konkurirajo tako motno Itot korenine starega dievja v sestoju in na gozdnem robu. Slednja dolžina korenin senienic po vzorcu znaša 4,30 m Srednja dolžina korenin trav po vzorcu znaša 1030,00 m Do' neke mere sO' koi^enine ti'av koristne za naravni pomladek, saj razkiajajo surovi humus, kamenje ter razjne ostanite v tleh, zadržujejo vlago itd. Ker pa po di^ugi strani travne korenine preraščajo ves talni proßl m je razmerje med dolžinami korenin trav in semeni c izredno neugodno se semen ice rajwijajo le do določene višine in globine, V prehudi konkurenci pozneje propadejo. Za 1'azvoj £emen,ic je torej kljub op.timalnemu razvoju trav na j ugodne jSa poseka. Potrebno je odgovoriti n.g vprašaji je, ka,ko naj neustrezno irazmc-i-j« v koreninskem prostoru in nad zemljo uravnamo, da se bo naravni pomtadek iispešnO' razvijal? Potrebno bo v obravnavanih pohorskih razmerah nekoliko zavreti oi&vaja,ln(.> nioč ti-avišča s piedkuUi.ti-ami usii^znih drevesnih \i-sL, icot so \''j-ba, treipetlika, breza, da bodo vmesni členi za ublažitev konkuj"ence ni'ed travo in semenitami. LITERATUR.-V 1, Earner. J., Das Wurzel system dei Pdanze als Kfiteriuru .^ur di^ physiologische Flach- und Ti^fgründigkeit eines Standortes, 2. Dwtichel, K., PaiiJ, K. T?i.; Die Bewurzelung einiger forstliclier Badenpflanzen. Allg. Forst, u Jasdzig., 1958,'■1. 5. 3, Fiedler, H. J., Hunffer, W,, Zaui, R,: Urtersucliungen über die Bodend'urch-wufzelung del' Fichte, Archiv für Fori.wpsen, 1963/11. 4, Crüssfcopj', W,; Bestimmung clei- eharakcenstischen Feinwurzel-Intensitäten in ungünstigen Waldbodetiprofileii und ihre ökologische Auswei'lung, MiU. d. Bundes-snsUilt f. Foist und Holnvirtschan, Reitaeck, 1950/11, 5, Hauadorfer, H. D.: Die Duvchwurzelung unter Kiefer auJ jwei Eiandürten des Clioriner Sanders, Archiv für Forstwesen. löST/lI, L2. 6, Hegi; tllustiierte Flora von Mittel-Europa, 1,, II, 7, Kern, K. G., Moll, IV., Brnun, H. J.: Wurieluntersucliungen in Rein- und Mischbeständen des Hochsthwarzwaidas, AUg Fors; 'J Jagdzeitung, 1961/10. 8 Kosch. A.: Was blüht denn da?. Sluttgäut, 1935 9. Küscier, J. N.; Untersuchungen Kur Wur7.elbitd1.1ng,. Allg, Forstztseh., München, 1D&2/:2R. lü. Kontier, J, iV,-' WaJdbauUche Beobachtungen sin Wuraelstocken sturmgewoylener Nadelbaume, Sonderdruck aus Foi-sUv, Cbt., 1956/3, 4. 11. KTe^iedener. A.: Atlas slandortkennzeichnender Pflanzen. Berlin, 12. Leihundgiit. H,, Kre-utzer, K.: Untersuchungen über die Wurzelkoiikurrenz, T/Iittmlungen, 1958/3, 34, 13. Leibun.cißnf, H., Dafis. Sp. Rtchaid, F.: Untersuchungen ütier das VVurzel-■Wflchstum verschiedener Eaumarlen. SZF. Zürich. 1963/11. M. Müder, H.; Trar^spiralionsokalogische Untersuchungen an Deschampsia ile-xuosa (X,.), TRIN, 15, Riibuer, fC.; Die Pf!an?,engeographischen Grundlagen des Waldbaues, Berlin. i960 DIE NATÜRLICHE VERJÜNGUNG DER FICHTE Airp DPN KAHLFL^iCHE;-"« DES POHOKJEGKBIETES UND DIE KONKLiRREZVCRHSLTNISSE IM WURZELRATJME (Zusammenfassung) Die oaluiliche Verjüngung in älteren, teilweise durchforel^ten Fi-Beständeti und auf den Kahlflächen des Pohorje schi eitet nur langsann voran, obwohl dieselbe überall besieht; im Bestände, aut dt'n Kahlflächen, entlang der Wege, Die Sämlinge, die sich nach der Ansamung dicht unter der Oberfläche in der Rohhumusfichicht anwurzeln, starben nach einigen Jahren ab. Zum Studium des Misserfolges bei d&r natürlichen Verjüngung auf Pohosr-je haben wir aus dem au,?gewählten Streifen /1120 m Meereshöhe), der vom Inneren des Be.standes in die Kahlfläche verläult, 10 Blocks (M X 30 cm bis ^ur Tiefe des Muttergesteiiis) mit natürlicher Vej-jüngung ausgeschnitten Wo liegt der Grund des Misserfolges der natürlichen Verjüngung? In der Studie untersuchte man vor allem die Wurzelkonkurrenz zwischen den Gräsern (Deshampsia Ilexuosa, Lusula albida, L. pilosa, L. silvatica, Carex brizoides usw.), die überall auf Pohorje sehr vital sind und den Fi-Sandingen der natürlichen Verjüngung, Die KonkuiTenzverhältnisse im Bodenraum sind für die natürliche Verjüngung ungünstig sowohl im BesLande aJs auch auf der Kahlfläche. Im BeStande 1st am stärksten diic Konkurrenz der Wurzeln des Altbestandes (Fl, Ta), die auch auf die geringere Aktivität des Wurzeldurchwachsens der Gräser wirkt Trotz genügenden Lichtes sind die Sämlinge schwach, die Gräser wachsen nicht geschlossen, Mittlere Wurzellänge der Sämlinge beträgt pro Probe 0,5 m Mii:tlere Ww/.ellänge der Gräser beträgt pro Probe 120,0 m Dem Bestaridesrande z\i macht sich immer meKi- die Konkurenz seilens der Gräser geltend. Die Gräser sind stärker und äesehlossen, und auch die Fi-säiTLlinee sind stärker. MiLlere Wurzellänge def Sämlinge pro Pi-obe 2,1 m Mittlere Wurzellänge der Gräser pro Probe 530,D m MIL Vernng«-iin§ dei- Wurzelmenge deä Ali bes Landes macht sich immer mehr die Wurzelmasse der Sämlinge und der Gräser geltend. Auf Kahlflächen entfälU die Wur^etkonkuri-enz der Seiten wurzeln der alten Bäume. Hier kommt die v^olle Kraft der Gräsei-wurzeln zur Geltung. Da auch die Sämlinge der natürlichen "Verjüngung auf de-n Kahlflächen am stärksten sind, bedeutet dies, rtass die Gräser, ti'oUdem, dass sie sich in optimaler Entwidmung beVinden, keine so stai'ke KonkUiTenz voi-stellen als die Wurzeln der allen Bäume im Bostandcsin-neren und am Waidesrande. Auf der Kahlfläche betj-ägt; die nriittlere Wurzellänge der Sämlinge pro Probe 4,30 m die mittlere WurzeUänße dei' Gräser pro Probe 1020,Oü m Die Kahlfläche ist dt^ninach für das Wach.slum der Sämlinge der günstigste Ort, trotz der optimalen Entwicklung der Gräser. Die Wurzeln der Gräser sind bis zu einem gewissen Grade sogai- nützlich für die natürliche Verjüngung, da sie Rohhumusschicht, Gestein sowie vei'schiedene Restbestände im Boden verarbeiten, die Feuchtigkeit zurückhalten usw. Da aber andererseits die Gräserwurzeln das ganze Bodenprafi) durchwachsen, und das Verhältnis zwischen den Längen der Gräser- und Sämlingswurzeln ausserordcntiich ungünstig ist, so entwickeln sich die Sämlinge nur bis zu einer gewissen Hühe und Tiefe, Id zu Starker Konicuirenz v&rkommcn sie dann später, Es drängt sich die Aufgabe auf, das ungünstige Verhältnis im Bodenraum und über dem Bode)i zu gunst.en dei- natürlichen Verjüngung zu regeln. Die Vorkulturen mit entsprechenden Pionierbautnarten (Heide, Espe. Birke) werden jenes Zwischenglied vorstellen, das die Eroberungskraft der Gräser züglen und bessere Bedingungen für das Gelingen def natürlichen Verjüngung schaffen wird. G34.D,453 : 143,71(5 SE HIŠNI KOZLIČEK {HYLOTRUPES BAJÜLUS) - EDEN NAJNEVARNEJŠIH ŠKODLJIVCEV VGRAJENEGA LESA Ing Ljerka K e f v i n a (Ljubljana) Uvod IDŠn.i kozliöek je najbolj pogositiEti škodljivec zraoio suhega lesa. Hrtmi se jakjjučno le z lesom. Skoda, ki jo pri tem po\'ari>ča, je zelo v^eOilca. Rassia'jen je po vsej Evropi; odtod so ga prejieslj v ssvern o Afriko m Severno in Južno Ameriko, Podrobno ga je ojpisal Vite (1). Hišni kozliček je tudi pri nas zelo lazSiirjen. Živojinovic in Vasic (4, 5) poročata,, da sta ga naSa tudi na 1700 m nadmorske višine in da je po vojni popolnoma wiitsLl nek,o vas v bližini Hcrcegnovega. Razsiii"]eno&t hišnega kozliclta pripisi)jemo sposoibnositi, da lahko živi v različnih kiimatsikih in v iziredno skromnih življ-en.jsitih razmeirah. Optimalna, tem.peraitara zanj je 28" C in 70—90% vlage v lesu. Vasic (2) navaja, da hišni kozliček iahko živi še tudi pri 7% vlagi v le&u. Obravnavani škodljivec napada neobdelaji in Oibdelan les, vgi'a.jen gi-adbeni les, 2la£.ti pa strešne konsitrakctje in pohiStvo. Pogosto ga najd.emo tudi v skladiščih, lesenih mostovih in elektiis drogovih. V la.boj-atoiiiju inštituta za tehnologijo lesa Biotehniške fakultete v Ljubljani gojimo več sto hcink t^a škodljivca in opazujemo njegov razvoj in delovanje. Ra^v'ojni ciild'us hižnega kozlička so sestoji is Štirih stadijev; iz jajčeca. üCinke, bube in hrošča, kot to kaže slika. 1. V poistnih mesecih izleti samica iz lesa in z 1—2 cm dolgo legalico odloži 100 dO' 200 ali Se več jajčec v razjpoks ks-i. Po 10 d.o. 14 dneh se iz jiijc-ec izležejo do 2 mm velike bele ličink«', ki Lakoj eavntajo v les S tem se začne škodljiivn delovanje tega insekta. Ličinka živi v lesu 3—5 let in ae za časa svoje rasti hrani z lesam Vasič (2) navaja, da ostane- kozliček v .^faidiju ličinke Jahko t.udd do 37 let, če živi v ianedniO' suhem okolju Odi'asia ličinka je barve človeške kože, metu 1—2 era in tehta 200 do 300 mg. Pri hranjenju vrta v lesu rove in tako pi-evi-ta in uniči ruitrarijost lie^ea, zunaaaja sitiC.rLa pa os.tane nepoškodovana in je po navadi tenika kot papir, skozi njene razpoke pa izpada črvojedina ki je edini mak, da je le; naipajden, Ce je takšen les vgrajen, je vi'deti na z,un.ai zdrav, pod tsenko steno pa je popolno3Tia uničen. Ta pojav ze-lo otezkoča od kri-vaa-ije obra.vna.vanega škodljivca. Sliki 3 ij-t 3 prikaiiujeta kos borove beljave, kamor je pred pol leta samica vložila jajčeca. Les se zdi ma zunaj nepoškodovan (slika 2), veindar pa je v notranjosti ves izžrt. Slika nazorno kaže, Itakšno Škodo naa'edijo že majhne ličinke v omenjenem kra.tltem času. Odrasla ličinJca j^e Še bolj požrešna, zajto povzroči še vačjo škodo. Ko še odrasla ličirjca zabUibi, pi'oidiG a- stadij mirovanja, v katerem se ne hrani in ne po\'2roča škode, Ta razvojna stopnja traja približalo 14 dni, Bu:ba ima v začetku bar\'o člove&ke kože kot lianka; nato pa potemni, dobi nogE', oči i D ktila in se ra7,vi]e v temn^a hrošča — eamico ali samca. Ko hrošoak dozoin, preidijie zunaivjo tenko abeno ju zletu na .prosto. Te od,prtine so prvi zunanji znak, da je les napaden. Po obliki in velikosti teh odprtinic lahko določim O', za katerega Škodljivca gie. Večkrat pa hrošči sploh ne i zletijo iz lesa in Ee v lesu oplodijo. V tem primenj. je odkritje napada in i.dentifikacija škod- Slika 1, SUri razvojni štadiji hišnega kozlička, jajčeca, lifiinka, buba in hroščr Nad spcdnjimi robovi so predočene njihove naravne dolžine Ijivca nemogoča. Ko samica odloži jajčeca, pogine m začne se nov razvo'.vii ciklus. Seifei-t (3) i-^vaja posebno agresivnost hišnega ko.zlička v borovi beljavi, vendar v literaturi nismo mogli najti podatkov o tem., It^kSno škcdo ipovzroča lesu da.-ugih drevesnih vrst, Z&to smo skušali dogmti, katere damače wste napada in v koliJcšni meri, Za pois'ku&e smo upot-abili les iz belja.A'e rdsčega bora. iz njegove črnjave, iz zelenega. bOira, smreke, jeJk-e, macesna, bukve, gra-dna. Črnega tcipola, dcfmačega kostanja in velike'ga jesena. i rž s I i k Fl 2, Na kosu borove bel.jave, v katerega je pred pol leta ko/ličkova snmica vložila jajčeca, nt opnäti notn^-nih sprememb Slika 3. N&lranje požkndbe v borovi beljavi so ü mesecev pomrn, ko je kw,-Učkava samica odiožila jajčeca, že zelo liucle Eksperimentalno delo Pripravili sm-a lesene kocke cd omenjenih drevesnih vrst v dimeazijah 2 X 4 X 6cm. Klimatizirali simo jih 3 tedne pri 28" C in 70—90% zra.fini vlagi. Odrasle ličinke hišnega Jcozlička &mo vložili v 78 kock (v B kock vsake drevesne vrste iglavcev in v S kock v^akf: vrste Ustav), V lesene kocke smo s Pres-t-lerjevim svedrom izvrtali lulinje in v vsako kocko vložili poi eno ličinko. Kocke lesa in ličinke smo pre] stehtali. Ve.^ čas po&kiisa, ki je trajal 6 mesecev, smo lesene kodce z ličinJtanii h-ranilt pri 28"^ C in 70—90% aračni vlagn. Prehod ličink iz ene poskusne kocke v dmgo smo onemogočil) s tem, da 6.mo vsakd kocko z ličinko ipoata.viLi v posebno Čašo. Slike 6—11 prikaiznjejo iposledice zrija kozličkovih ličink v lesu iglavcev po fi-mesečnem poskusu, slike 12—15 pa v L&su listavcev. Po končanem posku-su smo ličinJte vzeli iz kock, očistili od čr\'.ojedine in jih stehtali. Lesene kocke smo po dolžini na drobno razsekali, jih kvantitativno izpraskali in ločili prebavljen les (črvojedinoi) od neprebavljenega (zdr.avega) lesa. Vsakö kocko smo obdelali .posebej in s tehtanjem ugotovili kolicdno prebav-IjeTiega lesa in pr«oeitaljega zdravega lesa. na prvi pogled smO' ugotovili^ da je bü les različnih dreves različno prizadet. Snirokovina je na videz najbolj tfpeJa, za njo ipa borova beljava. lesene kocke listevoev so bile koanig nažrte^ saj so vse ličinke v lesu listavcev pogimle. Kot vidimo, je agresivnost hišmega ko-dička v lesu različnih dj-evesnih vi-st vazlična. Ocenjevali smo jo po izguibah na teži lesa ipo 6-meseČnem žrtju Uank. Rezultaitj meritev pri ijgüavcih razvid.nj iz razpr-edelnic. Slika 4. Kocke iz borove beljave pre- Slika 5. Kocke iz 4. slike eno leto den jili 5e napade! kozliček po nacadu hipnega kozlička I. Izgube na lesu v ig-lavcili v gramih Vrsta lesa Pon o vi te v 1 2 3 4 5 6 7 8 v X Bov. beljava 8,51 7,96 7,20 l.H 1.52 11,09 10,11 6,65 S4,t8 6,77 Bol', črnjava U,02 4,30 4,7? 4,24 3,20 6.51 6,29 0.07 38,80 4,35 Zeleni bor 2,69 2,95 2,77 3,40 4,07 2,30 0,50 4.G5 24,33 3,04 Smreka 12,77 10,U3 12,38 9,62 3,43 11,90 4,38 6,06 70,57 8,82 Jeilta 9,07 2,69 1,00 0,34 4,59 5,40 8,74 0,13 38.B6 4,8G Macesen 2,43 2,45 2,39 1,41 4.51 2,52 1,B0 3,40 20,71 2,59 II. Analiza vanance Vir variance SP V KO S- ^i'lo,«? ^1(0.01) Vrsta lesa 5 218,3417 43,67 5,83^ 2,44 3,49 Nftpaica 42 314,3521 7,49 Skupaj 47 532,6938 Z analizo vaaiance je bila izvrednotena eks-perimentalna napaka, na os;novi katere so tretiraine ugotovljene- razlike (razpi-edislnica III). Iz tabsiLe 111 je ra2-A'idno, da so bile največje izgube pri smrekovini. Te izgube so bistveno večje od izgub pri borovi črnjavi, zelenem boru, jelki in macesnu, niso pa bistveno III. Testiranje rnalik (Muiti range test) Vrsta lesa X X-3,04 X-4,85 X-4,06 X-6,77 Smreka a,e2 6,23 (^,09) 5,78 (3,91) 3,97 (3,60) 3,90 (3,33) 3,05 (277) Bor. beljava 6,77 4,18 (3,91) 3,73 (3,66} 1,92 (3,33) 1,91 (2,77) Jelka 4,86 2,27 (3,06) l,fi2(3,33) 0,01 (2,77) Bor. črnjava 4,85 2,2S (3,33) 1,81 (2,77) Zeleni bor 3,04 0,45 (2,77) Macesen 2,59 Slike 6—11, Les iglavcev po fi-me5ečnejTi žvtju kozličkove lič-inke. Vzorec 7; beljava rdečega boia; vzorec 12; črnjava rdečegj bocs; vzorec 26: les zelenega bora; vzorec 31; srnrekovinaj vzorec 41; jelovma; vzorec 55; macasnovina večje od izgub pri borovi beljavi. To pomS'tti, da rn-ed smrekovino in borovo beljavo ni signifikantniih ratzlik, ampak sta obe vrsti lesa enako podvraetii napadu hišnega koalička. Borova beljava je bistv^ino bolj podvržena po^kciÄam kot b&rO'va čmjava. f;eleni brar in iTiaces^in. Zanimivo je pa, d.a ni velikih razlik med borovo beljavo in jalovino, Tor^j je tudi ji?lovina podvržena napadu hišnega kozlička, čeprav v in.a.njsi meri. Sliko 12—15 Les listavcev po 6-mesečnein žrtju ličinke hišnega kozlička. Vzorec 65; bulcovina; vzorec 04: tcpolovina; vzorcc Ü3; les domaČega kostanja; vzorec 104: jesenovina IV, Izgube na. lesu listavcev v gramih Vrsta lesa Ponovitev 1 2 3 4 5 6 V X Bukev 1,91 1,73 2,01 1,67 2,20 2,14 11,66 1,94 Hrast 1,41 1,41 1,64 1,64 1,78 1,62 9,50 1,58 Topol 1,24 0,93 o,ao 1,93 2,10 0,65 7,65 1,28 Kostanj 1,84 1,20 2,29 1,26 1,27 1,18 9,04 1,51 Jesen 1,75 1,86 1,S6 1,34 1,71 1,70 10,02 1,67 8,15 7,13 8,40 7,84 9,015 7,29 47,87 v. Analiza variance Viv vat-iance SP VK.O S- F, F' (O,K) Vrsta lesa i 1,42 (1,355 2,36 2,76 Napaka 25 3,3G 0,1352 Skupaj 29 4,80 HezultiUi iTLsritev pri listavcih sO'razvidnj iz labele IV in V. Med različnimi ■vn st.ami lesa listavcev ni s-ignifikantinih razlik. Vsi listavd so bili l-e minimalno prizadeti. Tudi pod.atki o količim črvojedine nam potrjujejo, da sta smrekovina in bö'i'civa belj.ava najbolj ogrožesii, saj jt? v 6 m'eiyecih 8 liclink piustilo ok 50 g 6 vojie(3in.s v smreko-vtm, v borovi beljavi pa 3T g, v lesu diugih drevesnili vrist je biLo- manj Ča-vojedine. Tako so na pnmer v lesu listavcev ličinke zapustile samo ck. 2 g črvcjeditie. S tehtanjem ličink pred in poiposltusu smo vigotovi-Ü. kako vpliva drevesna A'rsia na razvoj obravnavanega škodljj^rca,. V amreko^dni in v bo.rovi beljavi so od 3 ličink izgubile na tteži sainiO' 2, di^uge pa so vse pridobile n.a teži, nekatere tudi za več kot lüOn\g. Toi ipomeni, da so pridobile ok. 50% svoje p'r\'otne reže. Za. razliko od tega na. jo v borovi Srn javi izgubilo na iefi 6 liänk, ena je pridobila na t e^ i, ena pa je poginila, V majcesnovini je bil razvoj 1 i Cink prav tako oviraiH, saj sta od 6 ličink samo dve ipridobili, druge pa eO' izgubi,le na teži. V lesu listavcev eo v poskuani dobi poginile v.se ličinke. Iz rezulta.tcv poskusa lahko skleipamo. da je poškodbam od hišnega kozlička z^lo podvi'sena n« le borova beljava, temveč tudi smrekovijia, ki jo pri ngs v gradbeništvu na veliko uporabljamo. Pri našem 6-mesecnem p(iskii£u je ena .■iama. ličinka ipovzi-očila. v smrekovini izgubo za 39,14% (18,77 cm.^) les.a. Torej bi v 4-letnein razvoju uračila 134,10 cm^ son'skovega lesa. Ze 7 liänik ipri svojem razvoju uniči 1000 cm'' lesa. Poškodbe na lesu, ki jih hišni kozliček povzroči, niso enakonremo porairfelj.ene po vsej leseni konstn-ukciji, pač pa so konoenlri-ra.ne na določenih m.estih, kjer zelo zmAnjša,jo' trdna?t lesa. Iz oibravnaA'anegA poskusa js r.azvidno, s kalc,oi hudo uničevalno silo se uvelj.avlja že ena sama. ličinka hišnega kozlička, ker vemo, da ae ta škodljivec zelo hitio množi in da se zai-adi njegovih poškodb lahkO' xvuäijo lesene kojn-stxu'kcije, se nam vsiljuje sklep, da je zaščita lesa proti hišnemu kozličku neogibna. Sklep Agresivnost hišnega koaliička. (Hylotrupes bajulus) n.a različne drevesne vrste je raz)ičn,a. Poškoduje le les iglavcw, medtem ko m.u les listavcev ni podvržen, saj v njeori ličinke hitro poginejo. NajboJj ogrožena sta smrekovina in beljava rdečega bora. Nekoliko manj pa je podvržna poškodbam jelo^rina^ Les iz ČL-njave rdečega bora, zelenega bora in macesna pa znatno manj tipi zaradi obravnavanega škodljivca, Glsde na. ^'.eliko škodo, ki jo povrroiča hišni kozliček v lesu iglavcev, /posebno v s m rek o vem in v lesu boaove b sij a ve, ki jo ipri nas na veliko Uiporabljamio v gradbeništvu, rezultati opozaria.jo na poimembnost za.ščite lesa proti obra\Tna-\'a.rieTOu Škodljivcu, LITEEATURA 1. Vite, J.: Die holz^ei-störende Inselrten Mitteleuropas, Güttingen, L952. 2. Vasic, K,; Zboi-nik referata seiiiinara »-Zaätila di-veta U gradjevfinarstvu-s Beograd. 1965, 3- Seifert, K.: Holzforsetiung, 18, 1S62/5, 4, Zivojirwvic, S., Vasic, K,- Dn^arslu glasnik, Beograd, 1962. 5. Zivojinovič, S., Vasic, K,: Agrohemija. Beogi-ad, 1S3ÖO/5, DER HAtISBOCK (HXLOTRLPES BAJULUS). EINER VON DEN GKFSHBLICHSTEN SCHÄDLINGEN DES EINGEBAUTES HOLZES (Zusammenfassung) Der Haiisbück (Hylotiupes bajultjs) ist auch im unseren Lande sehr verbleitet. Er vernichtete z. ß. in der Nachkiiegszeit ein wieder aufgebautes Dorf an der Adi'ia-tischen Küste. Unsere Versuche haben die Frage behandelt, welche bei uns verbreiteten Holz-riiten vom Hausboclt arigofallen werden und welchejri Masse ihr Holz von seinen Larven vernichtet wii-d. Wir haben folgende Holzarten untersucht; Das Kiefernsplint- und kernholz (Pinus silvestris), das Holz dev Weymoutlis-kiefer (Pinus strobtis) dev Fichte (Picea excelsa), der Taruie (Abies alba) der Lärche (Laiix eui-opaea), der Buche (Fagus silvatica), der Eiche (Quercus sessiliflora), der Pappel (Populus nigra), der Kastanie (Castanea saiiva) und der Esche (Fraxinus excelsior). Die FressiEkeit dos Hausbocks war bei verschiedenen Hob^-ten nicht gleich. Wir haben, die Prcssigkeiüntenailät nach der Angaben der Holzmassen vertu ste geschätzt. Der HüUsbock fällt nur das Nadelholz an. Am meisten ist der Holz der Fichte wie auch Kiefernsplintholz angelallen, Etwas wenigei' ist das Tannenholz angefallen. Im Laubholz gehen die Larven seht' schnell zugrunde. Bezüglich des grossen Schadens, welchen die Hausbocldm-ven dem JNTadelholz, insbesondere clem Fichtenholz imd Kiefernsplintholz zufügen, welches bei uns im gi-osseti Masse im Bau gebraucht wii'd, zeigen die Resultate die "Wichtigkeit des Hülzschulzes gegen diesen Schädling an. 6;i4 0.243 9 ; 636.3 INTENZIVNO GOJENJE GOZDOV IN NAČRTOVANJE KOMDNlKAajSKEGA OŽILJA V SREDNJEGORSKIH FREDEMH Ing. Hubert D o 1 i in š e k (Ravne na Koroškem)* Sodobno gojenje st? razvija z velikimi in hitirimi koraki. Znanost na področju gojenja gozdov, Lj primarne gozdne proizvodnje, dosega vedno nove uspehe. Te moderne dos^ezk-e zjianoö-ti bomo lahko 5 p^ridom upoj-abiU in prenesli prfdtso, öe sie bo'do ludi diruge panoge gozdarstva ra.2vij.£ile 2 «nakim tem.poin. &cle skladen r.aavoj vaeh dejiafvnosti nam lahko zagotovi hitXiejiSi napi'edek gT>-spi^darjenja s gozdovi, Zatpi-t(>st gozri.nih območij je med na.jhujšimi o^virami pri uvajanju sodobnega gospodarjenja v gozdove. V zadnjih nekaj latih smo zgradili le glavme prometne žile, kj odpirajio večja, doslej zaiprta območja Čaka rtas S'S obširna naloga načrto-vajija in gr^adnje ožilja produktivnih pirometnic. Tako da Sie bomo positapom.a — cdvn&no od dinamlk^e razvoja gozdnega gospodarstva — približali njihovi optimalni gostota in jo dosegli. 2 iKra-zom "prometaiica-" zajieniamo vse zgradbe i-n nap'rave, ki jih i-zkoriščamo za promet v gozdu, kot so npr,; ceste, žičnice, Sčm žerjavi, vitli, (ročni in motorni) in druge. Za. čim koristnejšo uporTaboi razpoložljivih iprirpomočkov za gradjijo pi^o--metnic se moramo opreti na idejne načrte za njihovo gradnjo, izdeiane ob upoštev.anju sodobtiili goKdnogoj.iitvesnih načel, obsegajoče kompleks-no vse goadn-e pa-edeie. Celotnega načrtovanega omrežja pa ne bo mogoče zgraditi naenkrat, zato moramo Že pri idejnem načrtovanju predvideti pricritctno zaporedje. Tako bomo lahko vsako novo gradnjo simotmo' vključili v celotni sistem prom^etnie. Vsaka na novO' zgrajena steza in vlaka mou-a imeti svojo vlogo irudi v končno zgrajeni komunikacijski irtreži. Kjer «is moiwno naenkj-at vložiti velikih zrteskov za gradnjo kam.ionske oeste, bomo morda z^gradili najprej sitezo, nato pa vlako in jo pozneje razširili in izboljšali na gosdno karriionsito cesto. Pri idejnem načrtovanju projnetnic se mešamo ottesti mi^lnoi&ti, d,a so le-te .potre^bne le za čim cenejši in lažji transport lesia. Vse .prooietr.e naprave (gozdne 'prom.etnicie) obravnavamo v luči gojenja gozdov, tj. s stalisča gospo-darjienja z gozd.om, ki mu mofrajo biti prilagojesrve i'n z njim sinhronizirane. Os,nova pri inacitovanju sO' goz^dnogospodair:^ cilji, ki jih idoločt pti'oiz\'a]alec — gojitelj, in jih moramo da^.eči na najbolj ekonnrniösn način, tako da bo gozdna proizvodnja na dolčenem rasiiscu laciowaina in v nwjah rentabilnosti. Temeljni ctlj sodobnega gospodarjenja z gozdovi je trajno količinsko in kakovostno čini boljša proizvodnja les.ne — upoštevajoč hlii^ati va.rovalno in rekreativno vlogo gozda. Za dc^egO' taJcšnoga, cilja, mioramo' izkoriščati vse proizvodne sile, ki so' nam v gozdu na razpolago. To pa bomo dosegli, 5e bomo dovolj dinamični in puilagodljivi razmeram. Pri tem ne smemoi prezaeti splošnih potreb in tiežienj (sedamjih in bodočih) ter stanji«, gozdov in gozdjuega gospodarstva. Pri uvieljai\fija!nju uki-epov za dosego izbranima cilja predstavlja razsežnost gozdinih zemljišč nemalo oviro. Ce zdimo gospo-dariti racionalno, moramo ta činitelj obvladai,i s si&t^emom (ožiljem) iproiduktivnih prometnic, ki se morajo * Povzetek iz diplomske naloge. skJad.no vključiti v celo tno go&podarj E nj e z gozdovi. Pi'av t,alt o kot vm; d ruge dejavno;sti v goEdu moi-ajo biti tudi vsi pi-eniiki in gibain]a. Jiačrtno opravljeni. V«6 [pioinat v gnzdu, tj. gibanja ljudi in ti-^irsport materiala (I^a, sadik, strojev, orodja itd.) načrtujemo kompleksno, takn da — trajno omogočimo gozdnim delavcem iti strkovnemu osebju čim lažji dostop na delovni prostor in po končanem delj vrnitev v dolino, — kot goöiteJji negujemo sed<5nje sestoje, jih ohranimo iii izboljšujemo, smartno oblikujemo nastajajoče sestoje in pospešujemo' njihovo kakovost; — omogočimo gojenje sestojev na najplodnejših rastiščih: o^b jairkih, v jamah in na konkavnih delih pob'[>čij, iprck katerih s-s j.^ doslej spravljal ves posekan les in so- bila pretežno neprodiuktivna; — moT-emo opravljati spravilo in transpoi-t lesa na določenem terenu e.ko-nomično m ipravocaisno tei* pii-i cem ohraniti kakovost Lesa; — ohraninw in povečamo va-rnvalno vlogo go«dov z cipuščanjem primitivnega spravila in — pospešujemo rekreativno' vlogo gozda (z lažjim ciostapom v^ go?d). Koimpleksno načrtovanje piroduktivnih prometnic, in njihova postopna gradnja dajeta neposredne gospodarske koristi, ker je ekonomjk^i celotne gozdne proizvodnje v V'P'liki ms-ii odvisna o-d smoLmegfa transport^L. Nanizal boni poglavitna načela, ki jih m-ai^amo up^oštevati pn .načrtovanju prometnic. Na izbranem objektu »Koza:rnica-' bo-m predočil poizkuS' načrtovanja ko'muni'ka'üijskega ožilja, ki je ipotrebno aa racionalno delo na oib.jektu in ki zagiotovlja piri čim manjsem vlaganju den^irja trajno, povečanje dorlOSo■\^ Na koncu boTn obraTOaval še vprašanje spravila lesa, ki se mora pili a godi ti sodobnemu gojenju gozdo^'. Načela za uvajantje sodobnih prometnic Osnovna, misel, ki nas vodi pri go^poda.i-jenju 7. gozdovi, je čim bolje i^k'O^ riščanj-e 'ploidnosti in rastno&iti. To teraelirio na'čelo nas mora usmerjati tudi pii projektii'anjij prometnic, ki naj omogočijo čini lažji in čim cenejši tiransport v gozdu, in sicer tako, da kar najbolj zadostimo temu poglavitnemu cilju. Pri transportu v gozdu igra, pcimembno vlogo 'mehanizanja Razpoložljive mehanizirane rtaiprave v gozdaJ'stvu, ki bodo v bdoče iivajane v gozd, se bodo morale nenelmo prilaga.jati sodoibnim gojitvero'm potrebam. Rartiščne' 'pestrosti in s tem vsestj-an&k'? možnosti nagih gozdo\' bomo bolje izkoristUi šde s takšm prilaga j an. jeni meb-anizadje, iki nam bo popolnoma služila šele pri optinuilni goitf>ti &mot.rno načrtovanih m i^gtajenih piometnic. Opisal bom O'^kaj načel, ki jih moramo upošte-vati pri načrtovanju prometnic, Eden temeljev sodoibne gozdne proizvo'dnje je stalen,kvalificiran in vsesplošno razgledan gozdni delavec. Takega delavca lahkcv vzgajamo in trrajno zadržimo pri delu v gozdu Id tedaj, če bo imel enak življenjski standaird kot industrijski de'lavec. Indnjsti'i.jski delavec, 'ki S'tan'Uje v urejenih naseljih, ima solidno materialno podlago' za svoj kulturni razvoj, Prav tako kot skrbimo, da raste kultuirna raven industrijskega d'Glavca (vzporedno s krepitvijo m^iberia.lne bazs), moramo iposjpeševati tudi ktillurni napredek gozdnega delavca. To bomo dosegli ä krepitvijoi njegove matena.lne osnove. Zato je potd"ebn'0 zagotoviti vedno ^'ec sti-edstev za izboljšanje standarda gozdnega delavca, ki je vztrajno in veliko prispeval k izgradnji naše de-.žele in mu je djriižba lazmaroma le malo vracala. veljave tedaj» kadar imamo opraviti z dovolj gostim cestnim omrežje-m. S pomočjo ■mehanizirainih lahkih spravil ni h na:prav zajamemo rta ces^o .sJtoraj dvakrat več mase kot ipii dosedanjem naiinu spravila, kajti les pri.vlar!imo navzgod* do ceste z etiaJto šijiafcega pasu kot je spi^.avihij pas nad cesto. Bistvo rLači~tovanja m-omet.n.ic in uvajanja lahkih spi-avilnih naprav v njihovem maksimailnem iprilagajanjiu gojitvenim potrebam. Za sodobno gozdno gospodarjenje je potrebno odpi'ü-viti eksitenzivno ročno spravilo. Pri intenzivnem gojenju i.n irito-riščanju gozdov moraimo postOipfflTia odpra-viti ekstenzivno in nei'acio-nalno ročno S;pravilo pa&ekansga lesa, zlasti na večjih raedaljah. Zlasti trije ra^dogi nas silijo, da se odločimo za to načelo: — Velike so šltode, ki nastajajo na stoječejn drevju 5n zjnanjšujejo kakovostni prirastek ter cesto zahtevajo predčasno obnovo in tako onemogočajo po^lno izkoriščanje rastnosti Aes.tojev. Najplodnejša rastišča ostanejo dolgo neiproduktivna. — Velikie so kaikovostTve izgube na lesni gmoti, .proizvedeni v gozdu, ki nastaj.ajo pri. ročnem sipraviiu po strmih kamnitih ipobočjlh in drčah. Tam ,ae (najiprej razbije jo najvrednejši hlodi, iki so najobčutljivejši in navadno naj težji, — Pri spuščanju težkih hlodov po stii-mih pobočjih s-e tla ranijo. Te zajede na pobocj'Lh so Še possbno nevarne na plitvih tleh Iz teh nedolžnih brazdic ae poznejiD razvijejo globoki erozijski jarki, ki spod kopu jejo pobočja in so glaiTii vir prodišč, Ročnoi .'ipi-avilo bo ^ .potrebnO', vendar le na kratice j'azdalie, nek.aj metrov, 5li k\'eejieaTLU nsJcaj 10 metrov, za zbiranje |X)^iameznih, pO' sestoj.u raztresenih liloidov, ki jih nato z Žičnim zerjtii'om odpeljemo 'iz gozda do kamiionske ceste. S It a 7n i o n o m, ki je o p e m 1 j e n z nakladalno n a p a v o, se Čira bolj približujemo sečišču. Produktivne gozdne promeLnice načrtujemo lako^ da z nj.imi čim bolj približamo sestojem in s tom sečiščem. Jzogibljemo t^ vmes.nim prevlalcam in večkr^itnijn prekladanjem, ki znatno podražujejo trans-pQi)"t Lesa. zaprte kotline in jame, ki jih ne bomO' zaj^^li s kam,ionsko cesto, bomo v ipi"vi Ca.zi odipu'ali s Ici-ajžimi traktorskimi vlakami, Te bomo načrtovali tako, da jih bomo kasneje z dodatnimi investicijami dog^i-adali v piiključke glavnih kamionskih cest. Pri rastočih poltrsbah po lesiu bomo' morali intienzivirati gozdno pi-oizvod.njo tudi v teh zaprBh, idoslej čosto zanemarjenih p'nadelih, Prftmelnice bodo k temu veliko piripoimogle, Z lahkimi spravilnimi naipravami privlačimo ali .'^puSčamo les od ki'aja izdelave do kaanionske ceste. Trase lahkih spravilnih naiprav boido stalne in vnaprej znane linije, tako da bomo že sečnjo prilagodili poznejšemu spiavilu. Te linije &e bodo priključile .na oeisto na. malih med^iebojnih razdaljah, zatO' se bo na cesti na eoem kraju nabralo le Jn^^lo lesa, za Itaterega se ne bo splača.lo postavljati tiailtladialne rampe ali tU'ejati večjih skladišč. Na strmih pobočjih bi bilo to še posebej težavno. Ročno naklada.nje, tj, teža.vno dviganje ob cesti raztresenega lesa, pa bi prevoz lesa občutno podr^ižiloln otežkočajo'. Na.š cilj je čim ekonomičneijši pnevoz lesa, zato bomo les nakladali z nakladalno naipra.vo neposredno na kamione in ga bomo od.peljali neposredno k porab ni k^u. Z uporabo mehaniziranih naprav pri spravilu in nakladanju dvignemo, tudi maksTmain.o višino brežine, pri kateni je uesta še produktivna, S tem pa je projtektiranje bolj sproščeno, neproduktivni odseki ceste pa krajši, Načrtna gradnja optimalno goštih kamionskih cest Z omejenimi sredstvi, ki so na razpolago vsako leto za gradnjo gozdnih cest, skušamo zgraditi čim več kilometrov cest, Čeprav se pri tem. njihova kakovost poslabša. Ob upoštevanju načeia kakovostnega zoževanja produktivnih prometnic (4) bomo v najkrajšem ča'su lodprli največ zaprtih gozdnih predelov. Kakovost ceste naj bo takšna, da bo prevoz lesa mogoč vsaj v suhem vfemenu in pozimi, ko cestišče zamrzne. Pri zadostni gostoti gozdnih cest te ne bodo obremenjene prek vsega lesa s težkimi tovori lesa. Vašno pa je, da je cesta vse leto sposobna za lažji promet. Kamionske ceste bomo projektirali in gradili tako, da razdiralna sila vode ne bo ogrožala še nedograjenega objekta. Pri t,em bomo dosledno morali skrbeti za pravilno in nenehno odvajanje vode. Upoštevati moramo, da so samo suha cestna telesa (zlasti nedograjena) sposobna za promet. PoznejCj po določeni dobi intenzivnega gospodarjenja, ko pričakujemo večje letne donose in s tem večje obremenitve cest, jih bomo utrdili in usposobili za težji promet prek vsega leta, Lflhekj hiter in cenen transport m.ateriala eo snovanje in nego sestojev, delofnih utrojev, orodja, goriva in maziva ter ekepeditii'nost servisne službe Prevoz sadik v oddaljene predele mora bitr hiter in cenen, da s^gotovimo kakovostne sadike na kraju pogozdovanja in ne podražujemo že tako dragih gojitvenih opravil. Pri delu na obsežnih gozdnih območjih in pri pomanjkanju mehanizacije ]> cesto neogibno hitro premeščanje delovnih strojev z enega delovnega prostora na drugi. Take premike lahko u.^peSno in ceneno izpeljemo po dovolj gosti cestni mreži, Redna in pravočasna oskrba delovnih skupin z orodjem, rezervnimi deli, gorivom in mazivom ter drugim materialom je prav tako mogoča le po dovolj gosti in smotrno zgrajeni cestni mreži. Ob vedno infcenziv-nej.ši mehanizaciji, ki jo uvajamo v proizvodnjo, bo potrebno organizirati servisno službo, ki bo lahko hitro in poceni zagotovila neprekinjeno obratovanje strojev in bo s tem odpravila zastoje pri gozdnem delu. Delovnemu človeku moramo omogočiti čim Lažji doitop f cro2doi,>c Pri načrtovanju gozdnih cest je potrebno upoštevati tudi vedno bolj razw-j a joči se turizem. Delovnim ljudem iz industrijskih središč in večjih mest moramo omogočiti lahek dostop v gozdove, kjer si nabirajo novih moči za naporno in utrujajoče delo, Ce bomo pri projektiranju gozdnih cest upoštevali turizem, bomo morali ceste smiselno medsebojno povezovati, tako da bo mogoč prehod iz enega gozdnega predela v drugi. Naša skupna naloga jie pod^trbeti, da obiskovalci gozdov ne bodo delali gospodarske škode (požari, loinljienje mladja ipd.). Smotrno bi bilo, 6e bi gosd.arji vnaprej določili in uredili prostore za c.ajnpinge ob gozdnih cestah, jih trajno oskrbovali s kurivom in opremili z napisi, ki bi opozarjali tudi na znamenitosti prizadetih predelov. Pozimi bomo morali skrbeti^ da bodo gozdne ceste prevozne, in to ne Ic za transport lesa, temveč tudi 7jt lažji dostop do planin.skih sm.uciäc. Morda bi bilo koristno, da bi gozdarji ski-beli tudi za ureditev nekaterih smučišč in s tem piispevaili svoj delež k poudarjamju rekreativno vlofje naših gozdov ter posredno tudi k hitrejšem-U razvoju turizma. PRIMER IDEJNEGA NAČRTOVANJA PROMETNIC IN SPRAVILA V KOZARNICI Sedanje stanje i. Sestoji in njihova gojitvena problematika Gozdovi na območju obrata Ravne na Koroškem se vegetacijsko razlikujejo prav ta.kn kot relielno. Severni del poraščajo goiidovi, katerih pretežni del pripada zdrLizbi bo-rovlh gozdov n-a silikatni podlagi (Pineto-Vaccinietum), Ob jarlcih in svežih jamah najdemo združbo javora in jesena, (Acere-to-Fvaxinietu"m). Južni del goi:dnega obrala, tj. severna pobočja Plešivca pripadajo vegetacijski združbi j?lke in bukve (Abieto-Fagettiim); v gorskem tpredelu najdemo va-rianto Abieto-Fagetum piceetosum. kjer sta smreka, zlasti pa macesen zelo vitalna. Suhe grebene in rebi'i na dolomitu porašča združba Pineto-Ericetum. Sveži jarki in vleknine z globokimi pLodnimi tlemi pa pripadai-o združbi Acereto-Fraxi-netum (11)_ Gozdovi južnega dela so pretežno družbena lastnina, med njimi pa odločno prevladujejo enodobni seistoji, ki so ohranjeni s poprečno lesno zalogo ok 300 mVha, V njih bomo povečali delež debelejših razredov na račun tanjsih. V Kozamici {objekt, izbran za. načrtovanje prometnic) prevladujejo bukovi gozdovi z manjšim deležem iglavcev {smreka, macesen, jelka), ki so v skupinah. Bukev je na teh rastiščih (Abieto-Fagetum) doma in je zelo vitalna ter agresivna. V preteklosti so gospodarili v Koz^arnici sestojinsko na velikib povr.<>inah. Med vojno in po' njej eo bile v s-estoj-e 7,arezane JtuTisej doilge nekaj sto meti'o v (odd, 2 b, C, d). Ti sestoji kljub vztrajnemu 20-letnemu pogo-zdovaniu še sedaj niso popolnoma obnovljeni. Velik deleg srednje starih in starejSih sestojev, ki so nujno potrebni redčenja, nas sili k reže van ju problemov v zvezi s transportom. Pogoj za uspesno izvedbo negovalnih ulcrepov je uporaba sodobnih produktivnih pmmetnic, brez katerih si le težko zamišljamo intenzivno gozdno gospodarstvo. Sleherni del go-zda bo tako dostopnejši, prodaja drobnih sortimentov in sečnih odpadkov bo rentabilna, na novo pridobljena 'sredstva pa bodo osnova za intenzivnejšo' nego. 2. Razvojne tendence rastišč irt sestojev Rastlinske združbe na območju obrata Ravne lahko delimo v 2 veliki skupini. Prvo območje poraSča bukov gozd reda Fagetalia oziroma razred Querceto-Fagetea, drugo pa smrekov gozd reda Vaccinio-Piceelalia oziroma razred smrekovih gozdov Vaccinio-Piceetea {11), Ti dve opredelitvi rastišč pa nam nakazujeta tudi njihovo razvojno smer, po kateri poteka prirodni razvoj iid najmanj r.fc.vH.ih, picmii-Sikih, do idimaksnih rastJijiskih .dimžb, Priroidni razvoj sestojev je pogojen z rastiščem in je od njega odvisen. Človeški posegi lahko ta prirodni razvoj usmerijo v gcispodarsko zaželeno ali pa nezaželeno smer, Od tHga razvoja je odvisna plodnost rastišč, ki je lahko boljša, enaka ali pa slabSa od prirodne Domnevamo, da je bila prirodna plodnost mstišč v preteklosti boljša od sedanje, ki je poslabšana zaradi degradacijskih procesov, nastalih po togih obilicah gos-podjairjenjii . Pri rodna, piodnust bukovih gozdinv je prav dobra in odlična, plodnost prej omenjenih smrekovih gozdov pa je dobra in prav dobra ter le na ekstremnih krajih slaba. Podrobneje bomo ob^avna^'ali rastn.cst sestojev in ip)o>dnost rastišč v Kožar-nid, Plodnost je tam zelo dobra, vendar Jo. sestoji s svojo rastnostjo ne izkoriščajo popohiotiia. Na osnovi podaLkov urejanja gozdov iz 1958, leta navajamo kratek tabelarni pregled rastnosti sestojev iti plodnosti rastišč v Kozarnici. Odd. Zalciga / ha Hastoost Plodnost in' m^ TTt-' J 520 S,2 odlična 10—15 2 308 3,8 odlična 10—15 3 487 4,1 prav doh, 8—12 4 197 3,1 dobra 5—8 5 1G7 4,0 dcbra 5—8 Iz tabele ugotavljamo naslednja dejstva: — Na zelo dobrih rastiščih v KozarnicL je rastnost obstoječih sestojev pre-m;da in ni zadovoljiva. — Najmočneje Je upadla rastnosL v 2. odd. To je dokaz iieucinkoviius'.i sestojnega gospodarjenja. Seiinje v kulisah., ki sn jih pred leti tu izvajali, so vzrok za negtitivne razvojne težnje gozdoir. s katerimi je sestojno gospodarilo. — Najmočneje je upadla rastnost na najboljših rasliščih (ojd, 1, 2 in 3). manj na slabših (odd, 4, 5), Razlika med rastnostjo in pri rodno plodnostjo je večja pri prvi skupini oddelkov (odd, 1, 2, 3) kot pri drugi. Iz tef^a sledj naslednja ugotowtev: — Škode, povzročene s togim Sab] ort ski m gospodarjenjem, so večje (po masi in vrednosti) na boljših rastiščih in manj občutna na slabših, Prirodna plodnost rastišč v Kozam i ci se giblje po oceni v mejah od 10 do 15 m' letnega prirastka, (Na osnovi raziskovanja prirastka to ugotovil dr, Du- Mlinšek v svoji doktoi'ski disertaciji,) Oratno Je, da so razlike med rastnostjo in prirodno plodnostjo zelo velike že po količini, še večje pa po vrednosLi. Vzrok za lo moramo iskati v dosedanjem naoinu gospodarjenja, ki je slonelo na principih sestojnega ,gospodarjenja. pri čemer so bile premalo upoštevane biološke zakonitosti privodnega gospodarskega gozda. Drevesne vrste smo -pospeševali na neprikladrdh rastiščih, premalo pozornosti pa smo posvečali negi sestojev, izbiri drevesnih vrst in prilagajanju rastiščnim zahtev^am. ,?. Sfcnje prometnic irn dosed.njije spravilo Do leta 1958 ni bilo na območju obrata .Ravne nobenih gozdnih kamion ski h cest, Prevo'/ lesa s tovornimi avtomobili je potekal po javnih cestah, ki peljejo skozi gozdove ali blizu njih Ves sev-ernl pr-edel Urši je gore (tudi Kozam i ca), ki obsega 1700 ha gozdov, ni imel kamionske ceste. Transport je potekal po redkih in slabih mehkih vlakah, ki pa so bile cesto bolj podobne er-ozrijskim jarkom kot izvoznim potem. Tudi severni del obrata, kjer so pretežno kmečki gozdovi, ni imel kamionskih gozdnih cest, vendar pa je znatno bolj kot južni prepleten s kmečkimi kolovozi. Sele po letu 1958 smo začeli odpirati za,prta gozdna območja z gradnjo glavnih kamionskih cest. Grafikon št 1 predočuje obseg gradenj gozdnih cest glede na porabljeni denar v zadnjih nekaj letih. Podatki dokazujejo, da so se gozdarji zavedali nujnosti iKlpiranja zaprtih gozdnih predelov. I2 grafikona ugotavljamo na.^lednje: Zfi gradnjo cest porabljeni aneski nenehno in hitro naraščajo (razen v letu 1960) v 'skladu s finančno zmogljivostjo obrata in zaradi velikih potreb po cestah. Nekoüko strma rast grafikona je nast.ala zaradi stalnega naraščanja cen gradbenih sioritev. Zmanjšana vlaganja v ceste leta 1960 so posledica i-eorganizacije gozdarstva, pri čemer le bil denar večkrat negospodarno por-ablien v druge namene, G r a L i k o n 1 Struälu za gradnjo fesi gozdnega obrala Ravne v obdobju 1956 dfi 1963 (v milijonih) 6? 1963 Za intenzivno gospodarjenje z gozdovi je potrebna razvita mi'eza gozdnih oefit, projektiranih in zgrajenih po sodobnih načehh, Pn tem pa ne smemo pozabiti na vključevanje drugih modemih prometmh naprav. Z večjo finančno zmogljivostjo obrata pri povečanih etatih in ?. boljšim ovrednotenjem posekane mase bomo kos tudi tej nalogi, Pii tem nam bosta pomagali t\j{3i cenejša strojna iij.radnja in \rzicirževanje cest, Sedaj imamo oa območju obrala poprečno 4.9 m kamionskih cest na ha ov.iroma 6 m kamionskih cest in triiktorskih vLaJc na ha, Ce^ uipoSteva.mo še javne kamionske ceste in traktorske vlake, kjer se pretežno vozi les, znese to skupaj S,5m'ha. Ta vrednost pa je globoko pod optimalno gostoto cestnega omrežja, ki je v mejah od 20 do 30 m/ha. Spravilo lesa 17. sestojev se je moralo prilagoditi takšni gostoti in kakovotsti produktivnih ipi-ome^tnic. Približno 90% spra^iJa smo opravili vočno. Les smo vlačili po sestojih, jamah in hudourniških jarkih več kot 1000 m daleč (izjemoma tudi prek 2000 m). Na tej dolžini smo premagovali ^dšinske razlike veČ 100 m, zato je razumljivo', da so bile škode, ki so nastale na sestojih in na lesu, zelo velike, Se pred 5 leti smo tako izvlačili fe in ga 90% odvažali z živinsko vprego, le 10K s kamioni. To razmerje se sedaj iz leta v leto hitro spreminja v prid kam I on ski ni prevozom. Pri spravilu pa razvoj ne napreduje tako hitro, kot bi želeli. Se vedno opravimo ročno nad 50% spravila na daljše razdalje, okoli 20% s traktorji, manj kot, 20% pa 7. žičnicami in 10?o s kionji, Od traktorjev uporabljamo holesnike fergusDn in lahke g-osenifcarje fiat, ki so zelo uporabni, kei- ijn3.ji> že dodatni vitel zä. pnvJačonje bremena do 70 m. Zadnja l&ta uporabljamo pri spravilu še iiični žerjav tipa Kostenapfel, Ta produktivna prometnica sodi med težke spra-vilne narave, je uporabna na razdaljah do 1500 m. njeno mcmtu-anje pa je rentabilno Sele tedaj, kadar gre za velike koncentracije lesa, Z eno spravilno linijo moramo zajeti okoli 900 m' mase (12). Zadnji dve leti smo pri spravil\j uporabljati še srednje tezkj žični žerjav tipa -zetor« in lahko, za kratke razdalje izredno ekonomično spravilno napravo "-isachsen-t (norveško), ki za spravila do 300 m med vsemi obstoječimi napravami najbolj ustreza sodobnim gozdnogospodarskim zahtevam. Spravilo s kon;ii je se rentabilno in v veČini primerov cenejše (zlasti na krajše razdalje) kot spravilo z mehaniziranimi napravami (2). Ce pa upožtevamo dejstvo, da dnine (vrednost) za konjsko vprego nenehno in hitro naraščajo, bo sedanja prednost dela s konji kaj hitro izginila, predndsti mehaniziranega spravila z lahkimi žičnimi žerjavi, T.ntli in traktorji pa bodo še bO'li očitne. Pri mebaniranem spra\'ilu poteka {pri dobro organizirani .servisni službi) izkoriščanje €-kspeditivno, brez zastojev, 'ki 'po^^očajo hude škoids na sicer kakovostnem lesu, ker ne pride pravočasno do predelovalnih obratov. Prednost mehaniziranega spravila pred ročnim pa postane najbolj očitna, če analiziramo škode, ki se jim z najprej omenjenim načinom skoraj popolnoma izognemo. 4.. Poškodbe stojecacjn drevja, nastale pri ekstenzivnem gospodarjenju a) Škode na deblih zaradi neustreznega spravila Zanimalo nas je, kolikšne .'io poškodbe na stoječenr drevju, zato smo analizirali del sestoja v Kozamici v odd. 2 a. Gre za mršan sestoj jelke (0,6) in bukve (0,4) enomerne zgradbe, normalno sklenjen, star 100 let s 470 m''/ha lesne zaloge. Debla so ravna in stegnjena. Analizirali smo kakovost vsega 'stoječega drevja in poškodbe, nastale zai'adi udarcev pri spravilu. Ploskev smo izbrali na pobočju z naldonom 35-55%, približno lOOm od transportne meje. Poškodbe so tam srednje stopnje, ter jih po našem mnenju lahko primerjamo s poškodbami v drugih sestojih Kozarnice. Na terenu 2brani podatki so bili analizirani m so pj-ikay.ani v grafikonih, Gratikon št. 2 predočuje poškodovsne dele debel, ločeno po drevesnih vrstah in iiakovo^tnih razredih. Pri jelki odpade 14% čiste gmote prvega hloda ali 5% vse čiste mase drevesa. Vzrok so poškodbe, nastale pri spi-avilu Velik je delež dobre hlodovine, in sicer 93% kakovosti K in žagovcev I. in 11. razreda; le 7% lesne gmote odpade na hlode III. razreda Največji delež poškodovanega lesa pripada prvorazredni hlodovini. Veliko odpadka je nastalo zaradi poškodb pri spravilu Pri bukvi pripada največji del lesne gmote furnirski hlodo\ani, in sicer 46%, lu,ščecem 22%, hlodom kakovosti K 19% in le žagovcem 1, razreda, rrajveč odpadka je zaj-adi poškodib pri furnirski hlodovini, rLajroiiJij pa pri blodili 1. razreda. Bukev je. bolj poškodovana kot jelka, &aj odpade 25% gmote pi'vih hlodov ali 1% vse čiste mase. Zanimalo nas je, kako visoko segajo pciškodbe spravila, zato smo ugotovili deleže po višinah poškodb, po drevesnih vrstah in po kakovo&tnih razredih ter iz podatkov sestavili pregled, prikazan v grafikonu st, 3. Iz njega ugotavljamo, da je pri jelki le Yi nepoškodovanih dreves. Največ poškodb na jelkah je 0,5 do 1 m visoko; le malo jih je 1,5 m visoko, Vse buJciVe imajo oid spravila ptiskcidoi-ana döbLa. Ta ugotovitev nam pove, da je buikcv .iKredno občutljiva za udarce (tairko lubje). Rane na bukovih dieblih se skoraj niikoU ne zarastejo Eiii zacelijo, temveč se vedno bolj Širijo (deblo gnije). Bukova debla so :poškodovanimi zalo \'iS0ik0. N"a analizirani ploskvi je bilo 21% dreves poškodovanih niže- od 0,5 m dn 57% dreves do 1 m visoko. Skoraj % dreves (22%) je poškodovanih 1,5 m visoko. Na vsej pl<]Bkvi niMno našli di'eves. 'ki bi bila poškodovana od. apr^i^dla nad 1,5 m. V s-estoju je mninj kot K (24%) osebkov nepoškodovanih, ^'sem dxugim deblom je kakovost poslabšana zaradi poškodb pri ročnem spravilu. KÜ - JelttE 3uiev sa es ^o - pr--- V. / / II III G rat ikon 2. Volumen poškodovaiiega delri debla (odpadek, drval v razmerju du volumna prvega iiloda (4 m) in celega drevEsa, Bela povr.šina pomeni volumen celega drevesa, poievüu črtkana volumen prvega hloda, navpično Oitkana pa volumen odpadka Ugotovili smo hude poškodb? na sesto.iu, ki j.e ostal po šefinji. To zmanjšuje-vrednost ,priza.dietega dr^evja, razen tega pa zmanjšuje irredno&tni pivirastek. Naplavili ^mo kakovostno analizo prvih hlodo-v, k j so najvrednejši del debla. Rezultati so. pü iikazani ločenoi po drevesnili vi^tah v gralikoiiu st. 4, lijer je ?ajeta samo čista lesna gmota. Pri bukowh hlodih gre >i mase v odipadek nam as to v zelo vreden tehnični les. Ijes, ki odpade pii tehniični uporabi, bomo lahko še ižkoristili za kiu-javo. Odpadek, nastal zaradi poškodb na hlodih je pi-i j-eilii nekohico manjši, vendar je popolnoma neuporabsn. Grafikona za jelko' in bukev nam kažeta, da pripada obem vrstam zelo vdik dele.5 zelo vredne hlodovine. Škode, ki nastanejo pri spiavilu, SO' v tako dobrem sesitoju veliiko občutnejSe, ker je padec kakovosti ozii-oma kvahtetmi skok tu največji. b) Sodt n,a deblih zakadi ekste-imvn-^a goje-nja V -enem prejšnjih poglavij smo opisali pomanjkanje prometnic v gozdovih Gozdnega obrata Ravne, Gozd je zato dajal veliko nianjši dohodek kot bi ga lahko, če bi le-s prišeJ im trg n^oškodovan. Posledice se kažejo med drugim tudi na prejšnjem načinu gospchd.an-jenja in nianj intenzivnem gojenju gozdov. Drobnejši sortimenti, ki napadejo pri negovalnih delih v gošči in drogovnjaku in ki bi lahlco deloma ali popolnoiTia kiiii stroške nege iii obnove, pogosto ostanejo v g07xju in .segnijejo, je spravilo predolgo in ipiiedr.ago'. Zaraidi naštetih čijiiteljev ne poSiSgamo v se&toje z negovalnimi ukrepi p.ravocasno, naj-večkrait šele tedaj, ko je že \'eliko zamujenega. Pmiiajevanje različnih drevesnih vrst je v raznih deJih gosda stihijsko. Uravnavanje deiežev drevesnih vi'st. injihove Kmesi, je v mladju hvlažsno delo in pri intenzivni negi razmeroma ipoceni. Kasneje, v gošči in drogo\'njakLi pa je reguliranje zmesi veliko težje' in di-ažj-e, večkrat pa s^ploh ni veČ izvedljivo. Jelka Bukav impa J K L II III p' z: K i GraEikoti 3, Relativni delež glede na višino poškodbe na deblih Bela povržina pamenL V/- poškodb do višine 1,5 tn, poäevno črtkana % poškodb do višitie 1,0 m, navpično črtkana % poškodb do viSine 0,5 m, križno črlkana površina pa pomeni '/t nepoškodovanih dfhel Jelka Bulcev Grafikon Relativno razmerje kakovosti prvih hlodov in odpadka Križno črtana površina piomeni odpadek, F je furnirska kakovost, L je kakovost aa luščence. K je kakovost "KUšnih osebkov, je naš gospodairsld cilj, ki ga moramo doseči po jasno vnaprej začitani poti. Tako bodo v najkrajšem možnem času sestoji s svojo rasLnostjo popolnoma izkoiiščali plodnost r^istišč Do\'olj gyito in smotino načrtovano komunikacijsko oHlie pa nam je ejio od ntijno potrebnih si-edst^ev za dosego tega cilja. Načrt prometnic in spravila L Gozdne kamions/ce ceste V poglavjLi »Stanje prometnic-'v smo ugotovili, da je bila Kozarnica še pred nekaj leti popoJnomia zaprt g-oadni predel. Sedaj je že bolje, saj im^mo na njenem dnu kamio-nsko cesto, ki je rešila vpra-Šanje odvažajija lesa s Kozamice, spravila pa ni bistveno pocenila. Ob Upoš.tevanju navedenih načel, rastiščnih ra7jn€T tor stanja s-sst-oiev in nujnosti gojitvenega ukrepanja tmo izdelali idejni riaCrt prometnic, tj. gradnje o/.iJja gozdnih kamionskih cest in načrt spravila lesa doi tieh cest, ■ Idejni načrt za cestno mirežo. sjn-o izdelali tako, da smo najiprcj proučili H-rensks in ssstojinske razmere, gojitvene potrebe t:er že obstoječo mrcSo esst in vlak. Na osnovi ugotovtte-v smo s-s- odločili za varianto, ki jo bomo tii obiav-navali. Vse gi-adnje bomoi fcraeiiriili in izvedli načrtno, tako da jih bo mogočs pozneje vključiti v celotno ožilje promet.mc, Gradnja vlak in po-ti, ki jifi kasneje ni mogoče -vfldjuati v cestno ožilje, ne bi smela biti dopustna, v imen-zivnem gospodarjenju z gozdovi. Načrtovano ožilje prometnic smo razdeliJi na tii (j'bjekle, ki jih bomo na kratkO' opisali. Objekt št. 1 je cesta, ki se bO' cdoepUa od obstoječs gosdaie cEste, ki pelje v Kozairrtico, ok, 800 m pred njenim koncem, Cesta bo zajela del 5,, 4,, 3, in 16, oddelka Lei" 2, iai 54. odd. Prvi odsek, d.oJg 1440 m, bo imel naklon 9% drugi odsek, do]g 685 m, 2% in Imetji, dolg 800 m, 3% naklona. Po .prioritenem redju gradnje bo ta objekt pi-td na vrsti, Iter smO' gojitven.a jedra osnovali v srednjem, delu 2. odd., kjer je rastnost ssslojev najslabša. Da bi ipii obnovi teh sestojiiih delov lahko smotrno oblikovali rLast,aj,ajoiče sestoje in ohranili oziroma postopno izboljšali kakovost gojitvenih jeder, moramo najprej zgraditi oipisano cesto, ki razen tega povezuje iudi nadstropno prometnico ši 2 z dolino. Objekt st, 2 je nadaljevanje gozdne kamionske cjste, ki bO' v prihod,njih Lelib zgrajena do Poštarskega doma. Od tu se vzpejija najprej s 7,5% na dolžini 1 km, nato 8% na dolžini 302S5 m in na koncu 2% na razdalji 1 km. S lo' cesto bomoi zajeJi pobočj.a, Ravrijalcovega vrha, 1 Oidd., del '1., 3., 4,, in 7, odd, tei" S2 phključili že zgrajeni cesti pri drvarski koči pod Ci'nim -vi-hom. Od tam se cesta spusča mimo Ošvena, Savinta in Smučarske koče v Ravne Opi.^ana vaiL'ia,nta je pomem,bn.a za,radi pocenit^ve spravila v srednjem in zgornjem delu Kozaii'nice, omogočila bo tudj izkoriščanje nekaterih delov varovalnih se.stojev. poleg tega pa. pomeni prehodnico 17, Mežiške v Mislinjsko dolino. Cesta bi bila potiiebn-T že sedaj, vendar jo borno gradili šele za prej opisano, tako da bo imela ustrezno poveJavo z doilino. Objekt St. 3 je oesta. ki se odcepi v 1. oddeOku od obji&kta, št. 2 in se s 5% naklonom dvigne do sedJa pod Ravnjalcovim vrhom., od tam pa se pi-iključi ži zgiajenrü kamiondd cesti Pleši v ec—Verneica—Kal—Blatni ca, S ceste bomo zajeli les iz dela 1. odd. in hd kmečkih gozdov pod. Ravjjiakovirn vrhom; ipovezovala pa bo tuidi gozdove ^ovenjgraÄkiega in ravenskega obrata. Gradnja ne bo draga, ker pobočja niso strma ti iti skalnata. Ker jje ta cestna za gospodarjenje v gozdovih Ko^amioe manjžega pomiena, ia boartio' gradili nazadnje, šele potem, ko bodo vae predvidene ceste v Kozairnici zgraj-ene do primerne kakovosti. Za opisane variante smo se odloČili, ker smo d-elno. vezani z obstoječimi cestami okoli Kozam ioe, znotraj kozami s ke liotline pa smo se izogibali večjim vzponom. Gre namreč TiH. izrazito erozijsko območje. Vse ceste bomo gradili v .skladu z razvojem načina gi-adenj in s postopnim uvajanjem mehanizacije v vse isize. Prizadevali si bomo, da s strojno gradnjo rim bolj pocenimo delo in s t^m omogočimo^ gradinjo vec novih cest. Posebno pozornost bomo iposvetili vzidi-ževanju cest (zlasti odvajanju vodej. To sjiio doslej opravljali le ročno in zatO' zelo drago. Tudi tM bomo morali preiti iia strojno vzdrževanje, da bomo lahko ohranili .drage' in za gozd'no gospodar jen.je neogibno potrebn.e gozdne oaste. 2. Spravilo V 2. odd. KozaiiTiice smo izbrali dva objekta, kjei' bomo prikazali us-esni-eenje vnaprej naörtova,nega. spravila; na enem spravilo lesa, napadlega pri robnem Širjenju pomJaditvsn.ih jipder, na drugem pa spjavilo po redčenju, Spravikii načrt se opir.a. na projektirano mrežo prom.etn>c. Načrtovano spravilo bo izvedljivo šeJe po dograditvi objekta št. 1. Na goj.i1;venih jedrih bodo pri sednji napadle tele količine lesa, Na 1 jedru bomo posekali 70 m-', na drugem 86 m"* in na tretjem 52 m"; skupno torej 216 m-_ Na obj^ekLu st. 4 bomo posekali .pri redčenju 49m"/ha. L a g e a d a Žitna vrv nosilka Goji tvono j sdro Žični vrvi vlačilki Skica t. Shema delovajija lahkega žičnega žerjava z vitlom na 2 bobna {oddelek 2) Od razpoli>žl,ii.vih spravilni}! ruaipj.a,v E>niio izbJ'aü Jahki žični zßrj^iv, ki ima samohodni vitel na dva bobna. DelQ-vanii& te spravilne naprave je pxikasano na sle i d št. 1 Za sidranje nodJne vrvi zadostuje drevo. (na. obeh &idiiščih), ki rastje na, projektirani trasi. Okoli tega di'evesa navijemo in priti-ditno nmllka ]3revcp zažčiitiimo pred poškodbami (odrgninami) tako, da ga tanij kj^r pritrdimo nosüko, ovijenio s stai-imi avtomobilskimi plašči in pri večjih napetio&tih obdamo še z dcščicami. Ce je teren konliawn, zado-sča, če nosilko ipritrdimo na obeh sidrih. Na. konveksnem svetu montiramo v liniji na stoječe drevje še preproste nosilne čevlje. Po no&iliki teče prarejen idrijski voziček z dvema vlačilltama, ki s? brez zaoKtavljaica ustavi na poljubnem kraju, po.bore boeme in ga odpejje do razkladaine poetaje ob cesti. Z žičnim zearjavom pobiramo breimiena v pa.su, širokem 4t) .m na vsako stran. Pri dolžini 250 m zajanuemio 2 ha. Ce je intenzivnost redčenja 25m^/ha (50 m'' na dva hektara), je montin^anje žičnega žerjava že ekononifiiko .utemeljeno (5), D L B S a n d 6 Gojitysofi jetiro FrojtiJctiräDA kaSh Qntj^ft 1 Vi^T^-/" V übfltojadft Jisaiaueicfi c^jata TfEsb iiiue^o žerjava. KqZ^ ÜDDiCfi Skica 2. Načrt spravila v odd. 2 z vrisanimi trasami lahkega žičnega žerjava Pri pnesoji ekonomičnosti žičnega, žerjava je odločUen čas, potreben za montiranje in demontiran je. Stroški za to delo tem bolj bremerujo vsak m" splavljenega lesa, čim manjša, je oelotria. količina, ki jo poberemo z eno traso žičnega žerjava (2), Opisano preprosto montiranje in demontiranje nosilke je hitTo in ipo. Švicarskih vijrih vsak m® spravljenega lesa bremeni z ^A dc ^ delavčeve ure (2). Predvidene td-ase za monLašo žičnega žerjava po izbranih objektih so piikaaajie iia sJdci št, 2. V obeh (primeinh nafii-tovaruega spravila bcrmo les spuščali ipo žitni vrvi nav^ol. Na&n dela m .postopek .pi-i obratovanju za privlačenje lesa po vn.'i navzgof do kiiirrvionske oeste je ^do podben prej opisanemu. Razliiiuje se k z nakotiko Tiižjim dneviiinn učinkom. Za primei- sem med tii-ugimi mogoümi načini izbral api-a^iilO' t, lahkim žič-iiim žerjavom., ker ni-enim, da ta na.praiva kljub ifiekoliko večjim spra^rilnin-i stroskom zelo uslT^za sodobnim gojitvenim piTtrebam. Za utemeljitev takšnega staliSfa si oglejmo rue kaj pomembnih prednosti spravila z žičnimi žerjavi pred dnAgjmi ivičini; — Posekan les dvignemo v zrak in ga po a-aku odpeljemo iz gozda.. To je 5ilasti pomembno pri skupinsko' postopnem gospodai'jenj.u, kjer gospodarimo s posameznimi drevesi ozii'oma drevesnimi .skupinami. Te skupine laliko pus-timo dolgo med mlad jem. ker pji spravilu po xraku ne nastanejo poškodbe na novo nastajajočem i^estoju. — Les ohrani taksno kakovost, ki jO' ima pri svoji izdelavi. Poškodbam in »'deld.asiranju"' tj. OTOianjSanju vrednosti zaradi ročnega sfpraiila se izognemo. -- Preprečimo ranitve plitvih tal v hudourniških območjih — IjEs lahko privlačimo po pobočju na^gor do ceste. Ce primerjamo; stiošlt^e /a privlačenje lesa z žičnim žerjavom navzgor s stroški ročnega spravila navzdol (v ugodnih razmerah za ročno spra.vilo), ugotovimo, da je prvo 2,11-krat dražje od ročnega spravila (2). Menim paj da bodo koristi, ki nastanejo s tem, da lahko sproš&no gojimo sestoje, povečamo njihovo rastnoat vsaj do plodnosti rastišč z istočasriih povečanjem vrednosti prirastka in proizvedene mase, večje, kot je pomanjkljivost siaradi omenjenega dražjega spravila Pri k;Äiilacijah bomo mor,ali poleg teh elementov uposte^'ati še neokrnj.fno vrednost sedsinjih sestojev ter ohranitev in povečanje vaaxjvalne in rekreativne idoge gozdov. Vse našteto pa bo bisti^eno spremenilo lazmerje stroškov v korist sodobnega -spr.avilia z lahkimi mehaniziranimi napravami. Z upor a,bo sedanjih izdelkov in upoštevajoč proizvodnjo novih, boljših spravilnih naiprav se jim bomo diiiarnično piilagajaii in izboljševali načine spravila Ce bo üeba uvesti novo apiavilno naipravo, ki bo ekonoim.ična in bo zadoslila potrelaam sodobnega gospodarjenja in gojenja gozdov, ne bomo okle-viili Ekonomska utemeljilev Pi i ekonomski analizi rentabilnosti graidnje g02xtne cesTe moramo upoštevati naslednje činitelje: stroäke gi.adnje, stroške vzdrževan,ja ter prihranek pri proizvodnji, sečnji, transportu lesa in boljšem ovrednotenju proizviidcne Irsn.^ gmote (v din'm')- S pomočjo ekonomskega računa za projektirano m^režo cest v Kozarnici, izpeljanega po veüja.vnih metodah, smo prišli do naislednjih rezultatov; Dolžina pa'ojektiranih kamJonslrih oest je 8,38 km; predvideni stroški gradnje za 1 km so 7,f)00.000 S din; skuipni sti-oški gradnje iznašajo 58,660.000 S din; letni etat je 1675 m^; piiha'ariek na 1 m" (3) j.e 2000 S din; skupni (pai.hi-anek pa znaša 3,350.000 S din. Pri računanju amortizacijske dobe jjmo uporabili obrazce in taibele iz priročnika. Iz 4. tabele v priiočniltu sem za £ = 17,5 in za 2% obrestno mero ugotovil amortizacijsko dobo 22 let. Nakazovalec rentabilnosti je doba, v kateri bo ce.sta aniortizif-ana in naj ne bo daljša od 30 let za proj^ticane ceste v gozdoArih družbene lastnin«'. f = — = „ .......= 17,5 K = r 3,;)5a.ooo o, Op - l.üpl' v računu gostobe cest za Kozaa?njco smo uporabjli naslednje podatke: površina 354,4 ha, obstoječa ce«lta 940 m, projektirane ces-te 8340 m in skupna dolžina eest 9280 m. Gostoto oest smo izračunali po obrazcu C = 10.000 ■ d/p = — 26,2 m/ha., povprečno razdaljo cest pa e = 10,000 : c = 280 m Vse gojitveno načrtovanje in uv£Ljanje ^^urpinsko postopnega go&podai'jenja moira sloneti na süüdni in dovolj g05ti oestni mr-eži. Zato menimo, da projektirana gostota 26,2 m/ha ni pretiranau Načrtovane oeste so poloziene po pobočjih tako, da bo' omogočeno sodobno spravilo 2 lahkimi m€haniz;iTanimi napra\'ami, V izjoinnUi primerih lahko to idoižino 'podaljšamo za več kot enkrat. S spuščanjem in privlaoenjem le&a do ceste s pomočjo lahkega žerjava, ki -najbolje obrattije do 250 m in pri e - 380 m, zajamismo slehsiTLi del. sestoja. Tudi g tega stališča je predvidena gostota cest ekonomsko upravičena. Pri računanju amortizacijske dobe- nisem upošteval dejstva, da se pri inten-zivnein gospodarjenju cesta precej amon-tizira že s ipocenitvijo in i-adonalizacijo gojitvenih del ter s transportom dn^obnih sortiimentov, ki hi di"ugače segnilt v gozdu. Ce upoštevamo vse navedene ekonomske činitelje, je izv-^edba projekta ekonomsko in gospodarsko utemeljena. SKLEP Vpliv smotrno zgrajene mreže pvometrtic in sodobnega spravila na intenzivno gojenje in povečanje varovalne ter rekreativne vloge gozdov je zlasti v naslednjem: 1. V go2;dovth z r.azvito cestna mn^ezo- pripeljemo gozdnega delavca in strokovnjaka neposredno in hitro na delovni prostor. Gojitvena dela poslane,)o zato cenejša in so bodje opravljena. Kolikšne izgube, nastale zaradi hoje na delo v Kozam,ico', n^im kažejo ipodatiki v taheh. 2. Rastnost sestojev bomo povečali od sedanjih 5 m^/ha na predi'idenih 10—15 m'/ha. Prometnice nam bodo omogočile papolnoma izkoristiti najplod- Poklic Štev. Oseb. doh. na zaposlenega Izgubljene ure Izgube v din ljudi čislo na mesec ( kosmato na uro na dan 1 na mesec na mesec na letD Gozdni delavec G 6(J-0ÜQ SBG 12.0 240 140-640 1.SB7.67Ü Revir ni gozdai- 1 80.000 775 2,5 SO 38-T50 465.000 Skupaj 7 14,5 290 179-390 2,152,670 nejše dele rastišč na koiikavnih -delih .pobočij in «b jarkih, Z nego posajnezTiega drevja irt di'evesnih skupin boino doseg]i pj'edvidcni prirastek. 3. V Kozai^nici fio najboljši pogoji za vzgojo kvalitetnega macesna. Rastiščni pogoiji dopui^čajo na 1 ha do 100 maces-novih dreves, t^ilto bi büo v 2. oddelku na po^tršini 45J ha ok. 4500 kapiialriih mao&snov-. Do srelas-ti bi ta drevesa dala 10,000 m' lesa, od tega ok. 5000m^ najvrednejše furnlj^ke WodiO\^ne. Pri tem bi dosegli (po sedenjih cenah 48-000 din/jn^ za furnir) (ioančni uänek ok. 240,000.000 din, in sicer najpasneje v 150 letih, tj, 1,600,000 din poprečno letno ali 35.000 din'ha dodatnega dohodka na leto, Ce želimo doseči take us.pehe, sta potrebm načrtno snovanje in nega s^stoj-ev, to ipa je mogože le pri opti.malno razviti rmeži prometnic, V Kozamici &o rastišča v spodnjem in iired,njem delu pobočij najboljša, sestoji pa so tam najbolj izsekani. Pri r^Eviti mreži iprometnic tomo sestoje Lahko obnavljali od spodaj navzgor, brez bojazni, da bi les pri .cpra'V'ilu poskO'-doval nastajajoči sestoj. 5, Pri upora.bi modemih ,promet"nic laže sami oblj.kujemo transpor-tne meje in le-te niso tako zelo odvisne od i-eliefa. Lahko bolj aprošoenoi aastavljamo nova pomladitvena žairišča. 6, Sele 7. razvito mrežo prometnic lahko pri iKkariä^anj.u obvai-ujemc. vrednost sestoja, ki ostajie po: s«čnji; posekan iles pa obrsini kakovost, ki jo ima na kraju proizvodnje, 7, V mlajših gozdovih lahkoi ovrednotimo- drobno lesno gmoto, ki napade pn negovaJnih ukiepih in je do&edaj zaradi oddaljenih prometnic ostajala neizkoriščena, 8, Analize poškodb se&toj.ev, ki so nastale pri. ročnem spravilu, kažejo, da so p-i-i bukvi (25% aste mase) občutnejše', odpadiek pa večji kot pri jelki (13% či.ste mase). 9, Zaradi prepoiznih negovalnih ukrepov (čiščenja, prvo redčenje) so v sestojih nastale- nepopravljive deformacije krošenj in debel. Gknetsko odlična bukev v Kozamici je pc^osto tako skazena, da na njej sedaj pi-iraščajo dn^a names.to. furnirja. 10- Globoki erozijski jarki v Kozarnici so nastali zaradi ročnih spravil velikih količin poseikanega lesa na. velike razdalje. Na težjih terenih (hude strmine, dolomatna podlaga, nerazvita tla) v odiročnih predelih posegamo, s sečnjo v sestoje po večjih časovnih presledkih. FVi enkratnem posegu napadejo večje količine lesa, ki pri ročnem s.pra\nlu .nevarno rani pobočja. Z optimalno gostoto raciomidno zgitajenih in uporabljenih prometnic ne ra.nja.vam.Q. tal, ker les iz gozda odnesemo po zraku, S tem preprečimo erOEivno delovanje vode, dn.ižbi prihranimo velike izdatke za sanacijo eix>zi}&kih pojavov in ne zgubljamo prt>di.iktivnih gozdnih tal. 11. Delovni človek se ozira za xdra^im gozdom, že na pirvi pogled ipolnim življenjske sile, išče okolje, ki še ni ranjeno in na-s.ilno sipr.emenjeno ter izum.etni-čeno, kot so öesto gosdovi v bližini mduE.trijskih središč. Ce hočemo del-ovnemii človeku približati nara'fni gozd in povečati njegovo rekreativno vlogo, moiramo gozdove napravili dostopne s smotrno zgrajeno cestno mrežo, Pi-ivlačnost naših krajev je pokrajina, ki je z gozdom obrasla, poleti zelena, pozimi pa smučisča v planin.skih predelih, ki so dostopna le tedaj, če imamo zgrajene ceste. Äelrii smo prikazati potrebo po povezovanju sodobnih gczdnogoj.itvenili načel s principi, po katerih v naših gozdcjvih načrtujemo in gradimo komunika-cij.sko ožilje optimalne gostote. Takšna usklaidite\' pa je predpogoj za intenzivno sodobno gojenje oziroma gospodarjenje z gozdovi, VIRI J. Baodasarjanz, B.r Fpt Auslurung von Wajderschliessungen, Sweiz Ztsthr. £. Forstw„ 1961. 2 Cernagoj, B.j Mehanizacija in gozdne tesVe, Institut" za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljaria, 1962, 3. G G Slovenj Gradec: Plan sedemletnega perspektivnega razvoja gozdarstva 19134—197Ü, Slovenj Gradec. 1963. 4. Klemenčič, I.: Gospodarno polaganje gozdnih prometnic, Bioteliniška fakulteta, Ljubljana 19Ö2, 5 Kordiš, F.: Motom! vitel in njegova ekonomična uporaba. Gozdarski vest-nik, 1957. 0. Leibundgul, H.. Die Waldei-schliessung als "Voraussetzung ftir den Waldbau, Schweizörische Zeit.schritt für Forstwesen, Zürich, 1961. 7. jMikuika, S.; Versuch zur lahlcnmassigen Erlassv.ng der Qualität von Wald-btL-itänden, Mitt. d. Schweiz. Anst, f. d. fovstl. Versudisw., Zürich, 1955, 8. MÜnsek, D.: Gojenje gozdov — predavanja, Biotehni.slta faJiulteta, Ljubljana, 1963. 0. Mlinšek, D.r Razvoj nekaterih gozdnogospodarskih dejavnosti V odnosu na sodobno gojenje go?-dov. Refrt nicht vermindert werden. Dies ist möglich durch die Kombination leichter Transpollgeräte mit den Waldwegen, durch Beseitigung des langen Holziückcns und durch die Annäherung von Kraftfahrzeugeji möglichst an den Bestand 3. Planmäsaigei' Ausbau sämüicher Waldwege, wobei nicht nur der HolztransporL sondern auch die Waldpflege unri Venüngung sowie der Maschineneinsatz, KrafLsloff-transport und der Wartungdiens-t der Maschinen beiücksihtigt wefden müssen. Damit werden der Zutiitt aum Wald und der Heimweg liir den Ariaeiter erleichteri. Sämtliche Arbeilen werden rationeller, billiger und besser aiiseefü'ni'L Durch den Hol?±i'ansport auf solchen Wegen wird das ErtragavermÖgen gesteigert. Der Waldbau wird auch viel beweglicher sein. Die schwachen Holüsortimente werden keine Bejast\jtig für die Forstvei-waJtung darstellen. Der Schaden am stehenden Vor-raL welcher gegenwärtig sehr gross isl,, wird vermindert und auch die Bodenwunden, die besonder? in steileren Lagen aut Dolomit vorkommen, lönncn nicht mehr ge)ährlich weiden, SchUe&slich ist der Wald da um genossen zu werden und ein dichtes Waldwegenetz lockt an und erniögUchl; vielen Arbeitenden in diesem Walde Erholung zu suchen. 634.0.014:706(497.123) FINANČNA PROBLEMATIKA BIOLOŠKIH VLAGANJ V GOZDOVE NA OBMOČJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO Ing Jo2e Petrič (Novo mesto) Gozdno gospodarstvo Novo mesto upravlj^a iii go&podari z gozdovi n,a območju šrij-ih dDlenjskih obcLn: Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. V sJtlopu podjetja deluje poleg obrata za gozdai-sko načrtovanje in gradbenega obrata še 7 gozdnih obratov, ki gospodarijo z gozdovi na površinah 3L)00 do 18 000 ha. Skupna povr.^na gozdov znaša 74.566 ha; od tega odpade 24,450ali 33%' na družbene goKdove iin 50.100 ha iili ?>!% na zasebne gozdove. Za vse gozdove je OTačilna nizka lesna zaloga in nvajhen delež iglavcev v njeni gtn.ik-tmi Tako znaša povprečna lesna zaloga v diiižbenih gozdovUt IH.l nn-^/ha (81 m ■ iglavcev in llQm" listavcev), v zasebnih gozdovih pa l(3f)m''7ha (23 m- i^Jlavcev in J)3 m' listavcev). Poleg izf&dno ma.jhriie zaloge je zlasti za za&ebni iSHktor gozdov značilna drobna lastniška sesrta.va. Vseh gozdnih lastnikov je .prek 17.500, kar pomeni, da na enega posesl'nika odpade manj kot 3 ha gozdov. Posledica tak^; dj-obniP gozdne posesti je majhna blagovrui proiz^'od.nja, ki poleg tega äe iz leta v leto upada (od vse sečnje okrog 100.000 m^ je bilo v letu 1965 odkupljeno le 55.000 m' lesnih jsortimentov, kini pa je pri bist\reno nejsprenwnjenem obsegu sečnje znašal ta d.elež do konca leta ,po ocem fcomaj 50.000 m^), in neanačrtno gospodarjenje v preteklosti. Malemu dolenjskemu kmetu služi njegova gozdna parcela, kot dopolnilo za njegovo kmeßko gospodaa-stvo. V njej intenzivno steljari, pridobiva djrva i.n tehnični les za popravilo in \'zdTŽe\'a,n,je gospodai'skt^a poslopja. Posledice vsega fcega so degradii'ani sestoji, kjer po veein.i prevladuje gaber Štoro-vec in drugi manj vredni listavci. Zato je Ltidi razumljivo, da je na vsem našem območju morda le 5 zasebnih kmetov — lasrt?nik.ov gujsdov, kateaih Letni etat znaša prek 100 m'^ in še to v glavnem bstavcev. Velika večina kmetov ima le po nekaj m' etata, to pa zadostuje komaj za kritje potreb lastnega gospodarstva. Da bi postala podoba slabega stanja dolenjskih gozdov še ja-sjiejša, je U^eba amemti le obs-ežtie powsiitie belokranjskih steljnikov, vaških gmajn, koc&var-skih košen.ic in drugih podobnih zemljišč^ ki so poipokioma gola ali pa delno zaraščena 2 grmovnimi vTstaaTii Najbolj karakteristični &o beloki'anjski steJj-niki, ki služijo ta-mkajšnjemu prebivalstvu 2golj za. pridobivanje stelje (pra-prf>t) in v manjši meri ludi za drva (breza). Za vsa ta zemljišča, ki jih je našem območju prek 12.000 ha, je značilno, d,a so na njih dobri prirodni pogoji za rast gozdnega, drevja in da je proizvodna zmogljivost teh tal praiklJčno skoraj popolnoma neizkoriščena. Z zagotovitvijo radostnih finančnih sredstev bi bilo v dogledne.m času mogoče s premeno teh zeml;išč izkcrisüiti proiz\'0'dn0 zmogljivost tal, povečati hektarski donos in zagotovili dodaten vir lesa iglavcev, ki ga lesni m paipimi industriji zelo primanjkuje. Glede na tako stanje naših gozdov in df.g^radiirsnih zemljišč, prim'einih za rast gozdnega drevja, si je kolekti.v Gozdnega gospodarstva Novo mesto postavil kot osnovno nalogo s povečanimi biološkimi vlaganji izboljšati obstoječe gozdove in s premeno degi-adiranih zemljišč i'a2Ši.riti snrovins.ko bazo. Ta n^iloga., kateie se je lotil kolefctiv, je aelo težka, ka.jti pri tem ne zadoščajo samo dobra volja, strokovni kadri in sadüjii matenal, ampak je potreben tudi predvsem denai'. katerega pa na našem območju prid0bim;0 manj, kot znašajo poti'ebe po vlaganju. Ce k temu dodamo še dolgoročnost bioloških investicij, ki so za kolektiv veliko manj" privlačne, in velike potrebe po drugih investicijah (tehnična opremljenost, gradnja cest .ui drugih transportnih naprav), je popolnoma razumljivo, da take potrebe po biološkem vlaganju presegajo finančne možnosti podjetja in narekujejo' potrebo, da širša družbena skupnost prevzame del ski-bi za rešitev nakazane pTO-blematike predvsem glede finansiranja premene degradiranih zemljišč. Za premeno degradiranih zemljišč, ki bi v g lahmem z osnovanjem ijit.enziv-nili nasadov iglavcev zajela vsa potenoi-aina (dobra) rastišča, im.amo že' izdidane regionalne načrte. Tako je Institut za gozdno in lesno gospodarstvo SRS v 1. 196S izdelal naat za pi"omeno belokranjskih steljntkov na območju občin Metlika in Črnomelj. V tem načjtu je zajemih 500Ü ha la'kih zemljišč. Podoben naort za premeno so izdek^li domači strokovnjaki tudi za obinočje občine Novo mesto Le-ta obiega 4SÜ0 ha, PotrebnO' je izdela,ti le se načrt- /-a občino Trebnje, kjer je po grobih pordatkih več kot 3500 ha zemljišč, potrebnih premene, Ce bi Mno zajeli s premeno (z.aradi intenzivnega steljarjenja pride v poštev v glavnem direktna premeji.a in le v manjši miei'i indii'ek.tna) 500 ha, bi potrebovali 24 let, da bi obvladali samo te površine. JaÄ-no pi\ je, da zaradi velikega obsega negovalnih del v obstoječih gozdoxih in zaradi že omenjenih potreb za druge investicije podjetje satno nikakor ne more prenesti tolikšnega finančnega bremena. Medtem ko- j« finančna plat najbolj boleča točka, v tej problematiki in so od nje odvisni vsi na,dailjnji napori kolektiva za uresničitev postavljenega cilja pa so gl-ede tehnične i wed be in stiokovnosti pri osvajanju novih zemljišč ostvar-jeni vsi ,pogojt. Med nje sodi v pi-vi ■v'rsti proizvodnja dobrega saditvi^ega blaga. Za potrebe rednega pogozdovamja in za premeno ima podjetje or gani z i-ranoi modemoi, precej mehanizirano proizvodnjo saidilc na površini 28 ha. V glavnem so to večje drevesnice (5 ha in vet), kjer je mogoča uporaba strojev in strojnih priključkov xa obdelavo, ki omogočajo cenejšo in boljšo prcizvodnjo. Pri -upoštevanju gojitvene oblike, ki v večini piimerov znaša 2/2 let, dajejo te djrevesnice poiv,pr,ečno letno 1.8 do 2,C milijona dobrih presajenk, kar bi v glavnem zadostovalo za obe vrsti pogozdovanj, Od leta 1961 je bilo osnovanih že nad 1300 ha intenzivni}i nas.ado-v iglavcevj tako, da ima podietje tudi v tem pogledu prec-t'] praktičnih i'sku-Šenj Lako s kovanjem, kakor tudi % vzdrževanjem teh nasadov (okopavanje i>n dognojevanje sadik, startno gnojenje itd ). Pri snovanju teh nasadov, kataih večina je na zasebnih zemljiščih, je treba omeniti reševanje laistninsikega vpra--šanja, ki je man^sikdaj povzax>čilo precej preglavic (37. člen bivšega zakona o gor.dovih, darilne pogodbe, sakupne pogodibe in še vrsla d.i-ugih ob-lik). Kljub začetnim težavam amo si .pO' pjrvih uspehu h z nasadi pndobili naklonjenost (veliki piirastki zaradi dognojevanja iljd.) dolenjskega in belokranjskega kmeta in ga prepričali, da bo lahko njegova, doslej zelo slabo izkoriščena i^emlja dajala precejšnje donose: Ta okolnosl je prišla w post?bno do' izi-aza z nOivinn. zakonom o gozdovih, ki predvidieva enotno gospodarjenje z go^;dovi ne glede na lastnino. Kolikšni so napori kolektiva za povečanje proiirvodnth zmogljivositi gozdov, priča .nekaj podatkov o go^dnogojitvenih delih v letih 1964, 1965 in 1966, ki so prediOČeni v raziparedelnid. Vrsls dela Sektor Reali^acha v letih [ha) Skupaj lastnine 1964 lyfcS 1966 SLP 62 112 130 294 1 Osnovno (klasitno) Za.«. 47 63 HS 22fi pogozdovanje Skupai 109 175 233 522 SLP 31 51 I!7 1G9 2. InLen2ivni nasadi Zas 12Ö 1Ö3 23Q 513 Skupaj 157 2H 3Iß 6G7 SLP 93 1B3 207 463 Pogoadovanje sltupaj Zai. ?73 226 347 746 Skupaj 266 3S9 554 1209 SLP 256 777 594 1737 4, Obžetev nRsadov Zas. 614 373 572 1559 Skupaj 97Ü 1150 1166 3286 SLP 5Ö5 726 461 1752 5. Čiščenje nasadov Zas S23 535 500 1653 Skupaj nae 12ÖI ti61 3410 SLP 2H7 21£! 252 758 C. Redčenje se^tnjev Zas. 135 m 163 409 Skupaj 422 330 415 11(57 SLP 77 352 2S1 710 7. Okopavanje dogno- Zas 225 45 135 405 jevanje nasadov Skupaj 302 3R7 416 1115 Ta kra.tka triletma bilanca nekaterih najvažnejših gozdnogojitverah del kaže. da kljub ■doseženim na, novo pogoadenim zemljiščem nismo zanemaiili gojitvenih del v osno\.'riih gozdovih. Glede osnovnega pogozdovanja in sno-vanja intenziv- nih naaatiov pa j.e iz pregleda raz\4dno, da ta vrata del iz leta v leto ra&te jn je letos s 554 ha dosegla, svojevrstien rekord, kar pa še vedno ni dovoli, če bL hoteli v že omenjen-sm času obvladati vse površine. Za vsa gozdjiiogojitvena opravila v obeh lastniniskih se-ktorjih so bili t!-eh Jetih poraibljem naslednji zneski (upošte-fane s,o lafci-.itne oene v s-lai-ih dinarjih brez stooskov za urejanje gozK^ov): 1964 167,770-000 S din ali povprečno po lia 2352 S din 1965 208,213.000 S din ali povprečno po ha 3588 S din l9tiö 373,169.000 S din aH povprečno po ha 5009 S din Skupaj 809,158.000 Sdir ah povprečno po ha v 3 letih 10.849 Sdin Tj. grobi nakazovale! pričajo, da so bila vsa gojitvena dela obremenjena z isredno njzko režijo z namenom., da bi se z razpcJožiji^-im zneskoiin Uhko čim več naredilo. Da je temu res tako, pričajo npr, letošnje prodajne cenu, ki zna.žajo ha oSinovnega pogozdovanja 350 000 S din, za čiščenje 39.000 S din, sa redčenja 38.000 S din itd, 51a, snovanje intenzivnih .nasadov s^mo leta 1964 dobili 25,277.000 Sdin, leta 1065 pa 44,309.000 S din Itreditov. To nam je omogočilo, da, smo lahko pogOE>diU liiko obsežna zemljišča. Ta denaar je biil iz republiških virov, Tuidi Ka. leto 1966 smo bili ti'dno prspiičani, da bomo -dobili nekaj ki-»ditov iz združenih e,redstev, o katerih je bilo že toliko govora in obljub. Računajoč na te obljube, se je dek+vaki svet podjetja oidločil uresničiti letni .plan gojitv.enili del za leto 1966, Z največjimi napori js bil plan iapolnjen, poi-abljeno je bilo zelo veliko denarja, obljubljemh kreditov pa še n,i od nikoder, čeprav je leto ž? minilo. To bo imelo v bodoče zielo neugodne posledice, ki se bodo Itazale v občutnem zmanjšanju goadiniogojit.venlh del, predvsem glede obnove gozdov in snovanj.a intenzi\''nih nasa-diov. V kako težki aituaciji se je ob koncu lanskega leta znašlo poijjetje, naj ilus.trira saiTio tale primer. Povprečna biološka amortizacija v dj-užbenLh gozdovih xnasa 3400 din/m\ kar v letu 1966 predstavlja 276 milij, Sdin, povprečna-dosežena bio.loska amortizAcijA v zasebnem sektoirju pa masa 2340 S din'rrr''. Ce bi v letu 1966 re^lizi-raU planirani odkup v višini 59,600 m-' lednih sortuTienloVj bi zbrali ota-og 157 nrihj, S diin, medtem ko maša realizacija gozdngojitvenih del v zasebnem sek-torjii okrog 221 milij, S din Toiiej i&s že pri tem pokaize razlika 64 milij Sdin, ki pö bo Miradi mianjšega odkuypa (okroig 50,000 m'*) še občutno večjia. 2e iz tega primera je jasno ra^idno, kako primanjkuje dmarja, Ce -pa po drugi strani upoštevamo še dej&Wo, da imamo na našem obinočju zelo redko oestno omirežje, da soio glede mehanizadjie med najslabšimi goedn.imi gospodarstvi v Sloveniji in da j.e oedotnoi .področje gozdov Bele krajine (za&ebni sektor) še neurejeno, potem je še bolj jaSino, v ^kako težko situa,d.jo je podjetje zašlo-. Edina rešitev iz tak.ega položaja bi bila dodelitev že [ako dolgo obljubljenih kreditov za biološke investicije. Kolikor kreditov ne bomo dobili, bomo morali, fcot že rečeno, obseg gozdnogojitvenih del občutno zmanjšati, Zara-di nepoki-ibh stroškov za dela, opravljona v Letu 1966, bo pati^bno 1-e-te pokriti iz sredstev biološke amortizacijej ki bo ustvairjena v prihodnjem letu, to pa pomeni, da bo Sn^eba -plan za lelo 1967 prikrojiti lastnim si-edstvom, pri fcem pa .poisikati tudi pravilno sorazmiE-rje med biološkimi in drugimi vlaganji. Tako bi ob laatnih sredstvih, upoštevajoč potrebo kritja str-oškov gojitvenih del, izvršenih v letu 1966, ill potrebo po večjih sredstvih za nakup mehaTiizacije in za .gr-adnjo- cest, Jahko pogazdüi samo olorog 180 ha (kJa^ično pogozdovanje), če pa bi doibiH ustrezne kredite, bi bil plan obnov-e gozdov in sna\'anja intenzivnih lahko na ravni realizacije v letu 1966. Tako je torej v grobih obi-n^ih stanjie Gozdnega gospod ar sti.'a NovO' mesto glede biološldli ■v'laoanj za preprosto in za razširjeno reprodukcijo v gozdovih Dolenj&ke, Samo 0'b dodatnih sar-edstvih, ki bi jih podjetja dobilo v obliki kreditov, bi lahJ-:o nadaljevali s tradicijo lobsežnih bioloških vlagftinj. V nasprotnem primeru PA bomo morali naj'^editi \-elilc kor^ak nazaj, kai- bi brc^z dvoma neugodno vplivalo na gozdarstvo Dolenjske, UMRL JE PROFESOR DR, SVETISl.AV ŽIVOJINOVIC V začetku decembra nas je presenetila nspi-ij.etna veit, prispela, Beograda, da SS' je na slu?-beinem potovanju dne 3, 12. 1966 v bližini Svcto7.ai-eva z AV'tcumobilom smrtno, poinesrečil redni profesor Gozdarske fakultete Beogradu in pi'edstoj'nik katedre za. var5t"vo gozdov dr. Svetislav Zivojinovic. Pokojni profesor se je rodil 7, avgTista 1907 v Centi (Banat). Gimnazijo in študij na kmetijsko-gozdarski fakulteti je končal v Beogradu, 2e msd st.iidijem gozdarstva je kazal posebno zanim,ajije' za biološke vede. pa ga je z.ato tedanji profesor dr Gradojevič, kot d&monstratovja pritegnil k delu na katedri za varstvo goz.dov, S tem prvim tesnejšim stikom s problematiko gozdne entomo-faAme je bila začrtna življenjska smer bodočega strokovnjaka, ki je ni več zapustil. Po opravljeni diplomi in parletni specializaciji js bi) leta 1935 izbran za asistenta pri om.enj^eni katedjii. Fod vodstvom profesorja je is- na tem pft-em delovnem mestu zatel 'razvij.ati plodno pedagoško in znanstveiio-razi skoval no deja.vnost ter je lel.a 1940 z znast\'eno fcemo .■Entom^:Joška monografija univerzitetnega posestva Majdanpek« tudi doktoriral Vojna leta, ko je delo na fakulteti zamrlo, je preživel v r/iznih krajih Srbije jn v nemškem ujetništvu. Ta čas je izkoristil za strokovno izpopolnjevan.!e. Po vrnitvi jz ujetništva je nadaljeval s pedagoškim delom in je bil eden med prvimi uCit^'lji, ki je organiziral študij in delo na fakulteti, med vojno požgani in uničeni. Kot docent in istočasni predf^tojnik gozdar&kega oddelka tea šef katedre' za \'a'rstvo gozdov je veliko prispeval ik ustanovitvi samostojne gozdarske fakultet? in bil tiidi njen pn'i dek.an. Poleg crganjMcijskega dela na fakulteti se je z vso, njemu laslno vnemo posveti) obnovi entonioloških zbirk in jih je relativno hitro spopolnil do zavidne višine. Med dolgoletnim uspešnim delovanjem na fakulteti si je za zavod kakor tudi za. goy.darsko operative I'zgojil številne sodela'vce sirom po Jugoslaviji. Poleg rednih psredavanj je' svoje bogato znanje m dogna.nja s področja uporabe gozdne entomologije posred.ov.al na številnih predavanjih in seminarjih gozdarskim praktikom, s katerimi je — s svojimi nekdanjinu učenci — najtesneje sodeloval in jim pomagal -pri reševanju varstvene problematike. Izredna agilnoet in vsestranost pokojnega profesorja je razi-idna tudi iz njegove publicistične dejavnosti, Wapisal je štiri obsežne učbenike in priročriike ter prek 150 stroko.vnoOTanstvenih razprav s po'droifija gozdne .entomo!gi,je in varstva gozdov. Za toiTstno «'bsežno ui plodno delo je bil pokojni profesoi' Zivojinovič odbkovan z Redojn dda z rd^čo zastavo je bil le-ta 1963 tudi kot prvi gozclHirski strokovnjak im-enovan za dopisnega ČlarLa Srbske akademijs znano&ti in umetnosti. S prei-ano in ti agično snrirtjo prnf. Zivojinoviča ni huda in težkO' nadoknad-Ijiva izguba prizadela le beograjske gozdarske fakullete, temi'f?Č tudi nai gozdaiaki oddelek ter števlhie njegove prijatelje in znance v Sloveniji. Pokojni profesor je^ zve Liki m zanimanjem spremljal raz\'pj tukajšnjega gozdajskega oddelka. posebno pa še inštituta za \raa-stvo gozdov, s katerim je tesno sodeloval je nesiebimo pomagali 7. nasveti in s svojimi bogatimi izku.OTjami. Pri rese-v^injiJ gozdno varstvene problematike je samoiniciativno sodelc^'al tudi s ste-\'ilniniJ posamezniki in gozdnogospodarskimi organizacij.ami Slovenij^s. Zaradi klenega znataja in v-edroga humorja ga bomo vsa, Ifi smo ga poznali in z njimi sodelovali, ohramli v prijetnem in častnem spominu, S svojim delom na področju jugoslovanske gozdne enlamologije pa si je postavil najlepši in ncij trajnejši spomenik. Spoštovanemu znanstveniku, "velikemu učitelju in dobremu prijatslju — naša zahvala in večna slava! g g sodobna vpraš.4nja o VI.AGANJU DELA V GOZDARSTVA Naše gozdarstvo je postavljeno pred vedno noi'e naloge. V izvozu in v clomači pcii'abi zavzemajo les in lesni pmizvodi tako pomemben položaj, da ga prl planiranju gospodaj'jenja in pri ustvai-janju narodnega dogodka ne moremo preareti. G oz d on so lisfi, ki morajo (Jajati Gosdarji, Id z gozdovi gospodarijo, pa so pogo.sto v dilemi, kako zadovoljiti vse poti-ebc, AlL naši gozdovi lahko dajo toliko, kolikor od njih pričakujemo? Ali lahJto proizvodnjo' povečamo, ne da bi to šlo na račim že lako pičlih lesnih zalog? Koliko časa bo gozdai-stvo še rentabilno ob sedanjem stanju svetovnega go.suodarstva in ob vedno tesnejši vldjučitvi našega gospodarstva v sve-lijvno delitev dela? Koliko se lahko sprijaznimo tudi z žrtvami, da nam ne bo čez nekoj desetletij žal in ne bomo mogli storjenega popraviti? Gozda sedaj ne smemo gledati več samo z gospodarske plati. Ob naglem napredku indusfrijc njegov gospodarski pomen počasi toda neprestano upada. Gozd je postal poglavitni oblikovalec naa'ave. k m,i za sprostitev in -/a oddih delovnili ljudi, V bodoče ijodo ie naloge vedno bolj pomembne in čas Je, da na to že sedaj mislimo Goc.d proizvaja materialne in nematerialne dobrine. 2a vsaJro proiz\'odrijo po je potrebno vlngaU d^lo Ce hočemo, da bo gozd uspešno izpolnjeval vse naloge, je pouebjio tudi vani vlagati delo, in to ne samo delo za izlioriščanje njegovih boga.stev, ampak predvsem delo za njegovo oblikovanje Zanimivo je primerjati, kako je z gozdarsti'om v Induslrijsko razvitih deželah. Prej ali sl&j bomo tudi mi v podobnem položaju in poirebno' je že sedaj misliti na ukrepe, da bomo kos vsem težavam, V Zvezni republiki Noničiji so se v sedanjem položaju gozdarstva izoblikovala tale stališča (!}: 1. Konjunkturnt razvoj gospodai-stva povečuje obratovalne stroške gozdnih obratov. Hkrati ostajajo cene lesa zaradi uvoza nlzlie. Posebno poceni je les za kurjavo, ki mu pripada velik' delež Tako gozdarstvo ZH Nemčije v povprečju Itomaj še krije izdatke, ki nasUija-jo z gaspodai-jerijem in upravljanjem. Obrati z velikn listavcev so pasivni. 2. Gf>zdai-stvo mora intenzivirati proizvodnjo skladno 2 znanstvenimi dognanji aadrijih desetletij. Gre za povečanje intenzivnosti gojenja. Pri tem naj se — odvisno od donosnih možnosti rastišča — določa tudi količina vloženega dela io inteiiaivnosl dela Zemljišča, ki niso donosna, naj izlofijo v druge namsne, kot so: obliJ;ovanje iiaiave, varovanje, lov, rekreacija. Revirji in obrati morajo biti prilagojeni novim poijojem dela, , 3, Racionalizacija mova biti prilagodljiva vsem nastajajočim razmeram, tako pri mehanj2iranem delu kot tudi pri poenostavijanju v upravi, 4 Ce od gozdnega obrata zahtevamo uspešno gospodarjenje, mwamo dali vodji obrata popolno svobodo pri odločanju o tem, kako in 5 čim se bo gospodarilo, 5, Vse škode, ki nastanejo iz vzrokov, s katerimi gozdarji nimajo opravka, je potrebno izvzeti in s.tro,^ke poseb^^j upoStevati, 6. Bolj kot doslej si moramo prizadevati, da üi upravljanje čimbolj poenostavili. Razporeditev strokovnih moči mora biti prilagojena stopnji produktivnosti. 7 Oblastni organi in javnost naj poskušajo spo7jiati. da gozdarsiva ne moremo üc(?njevati zgolj po številkah o tem, koliko dortasa, pač pa tudi po socialnih, za vso družbo koristnih funkcijah, Iii jili gozd opravlja in .se s številkami ne dajo izraziti. 8. Problem gozdarstva v Nemčiji ni v vprašanju rentabilnosti, GoždJiatost je namreč 23% ali 0.1-t ha na prebivalca, gozdnih tal je 6,7^6.Ü00 ha (semenovcev je S.O^i.OOO ha, srednjih gozdov 95.000 ha, panjevcev pa 239.000 ha). Deleži drevesnih vrs: 90: hrast 8%, listavcev 23%, bora in macesna 27% smreke in drugih iglavcev 43%, Podobne razmere so v vsej Evropi z izjemo vhodnoevropskih dežel Glavni usmerjevalec in vzrok zato je razvoj industrije, ki je odkrila in izdelala takšen sistem vlaganja kapitala in dela. ki ga moramo neogibno uporat>iii tudi v vsoh drugih panogah. V gcispodaJ"Stvu so nastale velike spremembe: industrijska pmizvcidn.ja, me-hanisacija in avtomatizacija so spremenile odnos do vrednosti vloženega dela. Dražitev delovne sile je povzi-očila vedno večjo uporabo strojev in uvedbo avtomatizacije. Poenostavljeno povedano, gre napredek v industriji v dve smeri: k povečanju proizvodnje in k specializaciji. Vsaka razpolaga s podrobno izdelanim sisteniom vlaganja In porabe dela. To in pa spletni napredek indusirije silita k znanstveno, tehničnemu razvoju, ki prinaša vedno nova odkritja in Izboljšave za vse izdelke v vseh panogah. Gozdna proizvodnja je bioli:>žkega značaja in je /L^to omejena. PoviSin, poraslih z gozdom, ne moremo poljubno povečati Nasprotno, do sedaj so se le zmanjševale. Proizvodnja je omejena s produkcijsldmi možnostmi rastišča in s prirastno zmogljivostjo drevesnih vrst v zvezi s klimatskimi in ekološkimi razmerami. Ce v primerjavi z mdustrijo zahtevaino povečanje Ln pocenitev proizvodov^ to ni moi^oče Industrija je za tak primei- odkrila drugo možnost za napredek; specializacijo in kakovost. Tudi gozdarstvo sedaj odkriva enako rešitev. Spoznava pomen prir&dnega gozda z rastišču ustrezajočimi drevesnimi vr.stami. Na kalcovost pa ga opozarjajo cenc, lu jih dosegajo nn trgu najboljši sortimentj. Jasno Je^, da nam za nadaljnji raz\-oj ostane le pot in L e n -ziviranja dela za čim večje mogoče gojenje Icalcovo.sti povsod tam, kjer je to dosegljivo. Intenzivirali delo pomeni vlagati delo in sredstva v tisto fazo proizvodnje, ki zagotavlja uspešno doseganje pravkai' navedenega cilja, to pa je v prvi vrsti gojenje in 7. njim povezana tehnična opravila za odpiranje naših gozdov. Dejavnost v gozdarstvu se sedaj uve!ja\lja v dveh poglavitnih ,smereh: Tehnična dejavnost v gozdu in bi-ološka dejavnost v gcizdu Tehnična dejavnost ja pogojena z razvojem tehnike in z vdoTOm mehanizacije v gozd. Mehanizirano delo lahko dosega velike učinke pri vzgoji sadik, snovanju nasadov, varstvu irs negi s pomočjo strojev, posebno pa pri sečnji in spmvilu. Pri tem je delovna sila racionalno izrabljena Z malo v^ioSenega rlela lahko obvladamo' velike površine. To pa nas ne sme zapeljati, kajti taJtsno delo je zelo sab ioniziran o in se le taJJto prilagaja razmeram. Tudi kakovost dela je navadno precej slaba Za takSno delo .ie potrebna odlična organizacija Biološka dejavnost sloni na rio\'lh izsledkih gojitvene znanosti. Delo ne zaliteva Stfoja in izredne storilnosti, pač pa umsko uveljavljanje. Vlaganje dela, ki je miselne narave, je vsebovano v pravilnih odločitvah pri oblikovanju in izkoriščanju sestojev, snovanju in oblikovanju pomlajevanja, izbiri drevesnih vrst, negi mladja in gožče. negativni in pozitivni 'ibin v drogüvnjaku in izbirnem redčenju Osnova za delo je poznavanje fitosociologije, rastiščne in seslojne ekologije iri zlasti skrbno opazovanje narave in njenega reagiranja na storjene ukj-epe. Delo ne izsiljuje od narave več, kot ta lahko da, pač pa ji skuša pomagati, da nam bo dajala čim več kar najboljšega in da bo najustrezneje služila vsej človeški družbi. To zaiiteva od gozdarjev strokovnost in skrbne ter natančne odločitve. Sedanje stari je gozdarstva mora upoštevati obe obliki dela in mora najti med njima ustrezno razmerje. Tudi sredstva nioramo prilagoditi temu razmerju. Ne sme se zgoditi, da bi bil ves trud gojitelja z.aman, ker obrat nima žičnega natega (Greifzug), ki bi omogočal skrbno podiranje in taJto preprečil škodo, kj brez takega tehničnega pripomočka neogibno nasUne. Takih primerov imamo v Sloveniji precej. Pogosto stroj v gozdu ni tako izkoriščen., kot je v industriji. Meja ekonomičnosti je veliko bitireje dosežena. Tudi delovni tempo ne u&treza vsem zahtevftm industrijske proizvodnje, kajti gozd ima svoje proizvodne zakone enakomernost In trajnost Po dragi ftrani pa je rudi nespametno vlagati sredst\fa v biološko dejavnost tam, kjer se ne more.io uveljaviti ali pa je vlagajije zaradi stanja zemljišč nesmiselno, - Industrija tudi vedno bolj vpliva ria delovno silo, ki se povsod draži Zalo je vedno teže dobili gozdne delavce V gozdarstvu je delo zelo dinamično in naporno. Zato potrebujemo k v a I i 1: i c i r a n e delavce, ki znajo pri deJu uporabljati tudi svojo glavo. Tako jim bo zagotovljen tudi primei*en zaslužek. Dclavec mora biti zanesljiv tako pri seinji in spravilu kot Indi pri negi. Znat) mora uporabljati sekiro, sekač, motoiko ali vitel. Lep primer skrbi vzgojo delavcev sta Nemčija in Švica, čeprav je tudi tam veliko sezonskih delavcev. Učna doba za novince traja tri leta in je obvezna Obsega tudi razne tečaje in praktične seminarje. Po tej dobi si z izpitom pridobi delavec kvalifikacijo in zasluži pri akord nem delu čistih 1000 do 1500 DM, tj 3000—4000 N din Za boljie razumevanje navajam podatke iz Letnega poročila ininistrstva za gozdarstvo zvezne dežele Hessen v ZR Nemčiji, Ob tAkem zaslužku je bila poprečna cena lesa 80 DM/m^ aLi 260 N djri. Imel sem priložnost govoriti z nekaterimi delavci o njihovem delu. Niti ne pomišljajo, da bi se zaposlili v industriji, iieprav tudi ona dobro plačuje Spoznali so prednost zdravega dela v naravi, ki s-icer utruja, toda ne ubija, zahteva sicer telesno moč, hkrati pa tudi inteligenco. Ti delavci so zeio izurjeni in odlično obvladajo delovno tehniko. Pri nas se tudi vedno bolj poudarja izobraže\'anje gozdnih delavcev^ in to dejavnost lahko brez pridržkov uvrstimo v -vlaganje dela v gozdarstvu-, ker je po pomenu ena od prvih naše stroke. Industrijski razvoj vpliva tudi na gospodarski položaj gozda. Marx je pred sto leti zapisal v Kapitalu; "Značilno je, da so obresti, ki jih daje naloženi kapital, enake, kot je prirastek lesne mase, ki ni odvisen od naložbe kapitala v evropskih gozdovih, tj, Denar, vložen v gozd, je bil takrat dobro naložen in je dajal obilno in zanesljivo rento. Sedaj daje kapital, naložen v gozd, 1,0'/r obresti, in to šele v določeni döbl (5) Stroški za snovanje sestojev, nego, varstvo in pri poznejšem izkOirisčanju so zelo presegli relativno razmerje, ki je veljalo pred sto leti. Poalcdice so takoj o:5ilne. Zasebni kapital se v kapi (a Usti čn i h deželah nič več ne zanima za naložbe v gazel Druge panoge dajejo \'ečje obresti in veliko hitreje. Tudi z našimi goscinimi posestniki je ravno laJto. Nihče razen družbe ne vlaga več v gozd. Mogoče je kje kakšna častna i?.jema, toda v&rjetno bolj iz tradicije kot na podlagi računa. Gospodarski pomen gozda je seveda ostal. Tako dolgo je človeštvo' gradilo svoj razvoj na gozdovih, da ne more naenkrat ali v krajšem razdobju pogrešati gnzdnih pridelkov. Kljub velikemu napredku teliniJie še ne movemo živeli brez lesa, tcprav se nam gospodarnost njegovega pridobivanja vedno bolj izmil^a iz rok. Težko je ri-čL t^ako bo v bodoče potekal razvoj. Razne panoge, ki so prej delale z lesom, sedaj prehajajo na tJruge surovine. Tak razvoj bo nezadržno napredoval, ker so se načela o človeških potrebali in 0 porabi temeljito spvtimenila. Ljudje rabijo danes veliko več in trajanje uporabnosti predmetov se je zmanjšalo. Sedaj ima skupnost interes za gozd, in gozdna gospodarstva so t.isla, ki naj za (o skrbijo. Če govorimo o rekreacijski vlogi goüda. je to dandanes že gospodafsto, in če pravimo, da je gozd regulator vodnega režima, je to že čisto gospodai"sko vprašanje. Brez vloženega dela pa so tudi na tem področju napori zaman, ali pa Ishko zgrešijo «voj namen. Kot sem že omenil, velja v gozdarstvu zakonitost, da količine na,?ih pridelkov ne moremo povečati prelt bioloäkih moižnosti. Toda veliko lahko storimo za kaKovost pridelkov, in sicer z vlaganjem strokovnega dela, z nego. Nega gozda od mladja, gošče in drogovnjaka do selektivnega redčenja in delO' po načeljh, ki jih je zasnoval pro/. Schärfelin, so zagotovila za uspeh, S talum delom bomo hkrati tudi povečali proizvodnjo, kei" le z nego je zagotovljena največja izraba prirastnth možnosti ravličnih drevesnih vrst in produkcijskih zmogljivosti rastišča. V tem je tudi zagotovilo, da bo proizvodnja drv, ki dandanes tare vse evropske gozdove, kar najbolj upadla Prav Inka pa bo gozd uspeSno izpolnjeval svojo vlogo kot prostor za relo'eacijo in kot oblikovalec narave. Sedanji položaj na eiTopskeni lesnem trgu, ki je hkrati tudi svel.ovno merilo, je lak, da je povpraševanje za dobro kakovostjo zelo živahno, in je takšno blago tudi zelo dobro plačano V ZR Nemčiji dosega hrastovina iz Spessarta čudovite cene 2500 DM/m^, tj. 750Ü N din, pri tem pa so Že zabeležili rekordne cene WOO DM/m^, Tudi druge drevesne vrste želo dobro plačajo. Debelejša čista smreko-vina dosega ceno od 300 do 500 DM, rj. 3000 do IGflO N din. hrast, star 130 let pa v Svici 350—470 SF sa 1 m'', tj. 1000—1500 N din. Za javor in jesen s premerom 25 do 30 cm plačajo 110 SF, tj, ,100 N din/m''. Marsikateri gozdar in lud,i gospodarstvenik se bo zamislil in bo priznal načelu skrbne nege vso veljavo, ko bo preudaril be.sede, ki jih je izrekel prof. dr. H, Leibutidgut; »Mi Švicarji nimamo surovin, kot so premog, nafta in rude. Kar imamo, sta vodns sila in gozd. Ce drufti omalovažujejo Jiaäa prizadevanja v gnzdu prozivajati čim boljšo kakovost, je to toliko bolje za nas. Po kalTOvostaih lesnih sortimenüh bo vedno po\'praševanje in bodo dobro plačevani; če bomo z njimi razpolagali samO' mi, bo to za nas čisti dobiček,® Čas je torej, da v nažih gozdovih prenehamo pridelovati drva. Lesna industrija bo takšne spremembe prav gotovo vesela, ker z boljšimi surovinami lahko poveča izkoristek in izboljša kakovost svojili izdelkov lev se tako lahko še uspe.šneje vključi v rnednai'odno delitev dela Korist pa bodo imeli tudi gozdovi in gozdarji in s tem vsa družba. Vlaganje dela, jn to zlasti strokovnega dela, v gozd mora biti dobro preudai'jeno. Delati po občutku, pomeni delati napake. Pri načjlnem delu pa je vsaka odločitev izpostavljena kritiki, torej morajo biti ukrepi natančni in premišljeni Ne sme nam biti zal truda. Nosilec vrednosti je kakovost sorlimentov, le-ta pa je posledica vloženega dela. Inženir mora določiti cilj sestoju; ustvariti si mora podobo bodočnosti; vedeti mor;i, kaj hoče in kako bo to dosegel. Svoje odločitve mora vedno strokovno uLemeljitS. To je pivo hi najponie-mbricjše v gozd vlweno delo, Govidarji vedno tožijo, cJa ne vidijo uspeha svojega dela; toda to ni res, Celo pii negi latiko opasimo uspeh iji spremljamo razvoj Seveda je lo le del razvo.ia sestoja, vet pa nam narava ne omogota. Gozd se je v lisoSleljih piilagodil naravi, mi pa se po žalostnih izkušnjah ne upamo slediti njegovemu zgledu. Brez vlaganja dela in organizacije dela dandanes ni več napredka; tudi v gojdarslvu ne, Sa.mo v rokah marljivih ljudi Je gozd zaklad. v ijrezvestnih pa se zQamild spren^enijo v suho listje in v suha stebla. Slovstvo 1 Gospodarsko povozilo rninJstrstva za gozdarstvo zvezne dežele He;sen za leto 19ti3 2. Leibunägut, H.t Über waldbauliche Planung, SZfF, lÖ-JT; Die Baumai ten^^'ahi als bio-logisdies und virlschafliclies Problem, S7JF, 1956 3. Marx, K.: Kapital i. Rupf, H., Rauchenberger, K.: Waldwn-tschaft, BVL Verlag, München, 1958 5. Wobst, A.: Die Geslehungskoslen in der FoL'stwirtsehalt. Fmstarhiv, I960 Ing. Janez Grilc S POSVETOVAN'J.A O GOZDNIH CESTAH La.ni oktobra, so se naši poklicani sti~okovnjaki zbrali na pomembnem sestanku, na prvem republiškem posvetovanju o programiraniu, gradnji in vzdrževanju gozdnih cest na Bledu. Iz vseh naših gozdnogospodarskih organzacij .je sodelovalo ok. 70 udeležencev. Na podlagi clvcdnevnega dela je nato komisija za ga^.dno gradbeništvo pi-l Poslovnem sdružonju gozdnogospodarskih organizacij ^zdelala zaključke in stališča, ki naj sluzjo- za vodilo in smernice vsem strokovnim službam pri gozdnogospodarskih organizacijah, ki se ukvarjajo z gozdnimi gradnjami. Pri oblik o vanju zaključkov in staližč se Je komisija opirala na gradivo, ki je bilo izdelano za posvetovanje, zlasti pa na številne konstruktivne misli in prispevke v diskusiji na posvetovanju ter oh priliki fe^renskega ogleda gradnje in vzdi-ževanja gozdnih cest na Pokljuki. Na začetku Je komisija pou^larila naslednje načelne misli, ki so bile naglašene ob zaključku posvetovanja, namreč: Gozdno gradbeništvo Je doseglo lepe uspehe v razvoju mehanizirane gradnje in gaspodamosti gradbenih del, čeprav kljub takemu napredku ni pri vseh gozdnih gospodarstvih dovolj razumevanja za gradbeno dejavnost. Čutiti je pomanjkanje medsebojnega sodelovanja in izmenjave izkušenj med gradbenimi obrati gozdnih gospodarstev, zato je nastala potreba po stalnem organu, Ici bi spremljal razvoj gozdnega gradbeništva in pripravljal posvetovnja s tega področja Potrebi po stalni komisiji pri ztlruzenju, ki bo spremljala razvoj gozdnega gradberLiŠtva, je sedaj že zadoščeno, ker .je HO združenja tako komisijo ž? imenoval in je na svojem prvem sestanku že sprejela v svoj delovni program m-esničitev teh stallfic ter zaključkov. Navajamo glavna misli in priporočila z omenjenega posvetovanja ] Izdelavi generalnega plana gozdnih cest v Sloveniji je t.reba posvetiti vso pozorncist, da bi bila ta naloga v čim krajSem času opra^djena. Zato naj dajo gozdna gospodarstva tej nalogi prioriteto poleg neposrednih del v okviru gi^adnje gozdnih cest. Vodstvo in inštruktažo pa naj šc v naprej opravlja Inštitut za göidno in lesno gospodarstva Slovenije, ki naj bo tudi inleiator za uspeärio izvedbo te naloge pri gozdnih gospodarstvih. V okviru lega je treba kot pripravo za izdelavo generalnega plana izdelati tudj kataster gozdnih cest, ki bo hkrati služil gozdnim ^gospodai-stvom ali gozdnim obra.lom kot pripomoček pvi planiranju vzdrževanja gozdnih cest 2, Optimalna go^tcLa gozdnih cest v Sloveniji šc ni ugotovljena, ker je odvisna od številnih falcto-rjeVj ki se spreminjajo in vplivajo nanjo. Temu vprašanju naj se v bližnji prihodnosti posveti več pozornasti, in to v okviru izdelave genei'alnega plana go?dnih cesi SloveJiije Pri progi-amiranju i» projektiranju gozdnih prometnic .je neogibno potrebno upošt.evati razvoj mehanizacije pri spravilu lesa, Na posvetovanju je bilo tudi sprjeto stališče, naj se pri obravnavanju gostote prometnic tiporablja enota m/ha, 3. Glede širše kategorizacije gozdnih cest naj se v bodoče uporabljata izraza: '■utrjene gozdne ceste- za obje-kte z utrjenim cestiščem, posnetimi brežinajni, urejenim odvajanjem vode s cestišča, itd. ter '-neutrjene goidne ceste« za objekte z neutrjenim cestiščem oziroma za ceste, ki so v "Smernicah za gradnjo gozdnih cest"« imenovane "traktorske ceste-« 4, Vprašanje dokumentacije za izdelavo gradbenih projektov zasluži posebno obravnavo, zlasti Se pri grBdnji tieutrjeEiih gozdnrh cest, kjer vsaka občina zshteva di'ugacno dokumentacijo. 2aradi tega naj komisija za gradnje pri združenju to vprašanje razčisti s pristojno službo v republiškem sekretariatu za gospodarstvo, ki naj da pristojnim gradbenim organom pri občinskih situpščinah ustrezna napotila. 5. Gradnja zgornjega ustroja pri gozdnih cestah Se ni dovolj proučena glede uporabe sodobnih gradbenih strojev in sinhronizacije teh strojev z obsegom deJ pri gozdnih gospodarstvih v okviru popolnega in ekonomičnega izkoriščanja Posvetovanje je jasno nakazalo, da brez mehanizirane gradnje zgornjega ustroja gozdnih cest ne gre več naprej kakor tudi ne brez mehaniziranega tekočega vzdrževanja. V določenih primerih, kjer so za to pogoji, bo treba preiti na stabilizacijo zgornjega ustroja. Ker GG Slovenj Gradec in deloma tudi GG Maribor že delata na tej problematiid (stabilizacija zgornjega ustroja), bi predvidoma lela 101)7 združenje priredilo us-trezno posvetovanje v Slovenj Gradcu. Hkrati pa je potrebno, da tudi ostala gozdna gospodarstva vnaprej proučujejo in šičejo najekonomičnejše reSilve za mehanizirano gradnjo zgornjega ustroja in mehanizirano vzdrževanje gozdnih cest, R. Kljub temu, da je gozdno gradbeništvo doseglo že precejšen napredek pri mehanizirani gradnji gozdnih cest, še vedno zaostaja pri uporabi določenih novitet, ki jih v tujim že marsikje uporabljajo in so se uveljavile kot koristne. Pri. tem gre za izdelavo tipiziianih montažnih v točnih jaškov, nadalje za tipižLiane montažne elemente za prepuste in mostove, za tipizirane žične mreže za izdelavo žičnih kašt, ipd. Vse te novostJ je potrebno preštudirati, preizkusiti in z rezultati seznaniti gozdna gospodarstva. Iniciativo za izvedbo le naloge naj prevzame komisija pri združenju. 7. Na splošno prevladuje mnenje, kar potrjuje tudi praksa, da so gradnje pri gozdnih gospndarstvih zelo razdrobljene na preveliko gradbišč, kar otezkoča smotrno organizacijo dela, nadzora in angažiranja finančnih sredstev. Zaradi tega naj bi gozdna gospodarstva čim bolj skoncentrirala gradnje na manj objektoVj pa čeprav bodo morali nekateri gozdni obrati za določen čas odstopiti svoja sredstva v korist drugih, potrebnejäih gradenj pri drugih obratih, 8. V naporih in stremljenjih za znižanje gradbenih stroškov pri gradnji gozdnih cest, je zelo pomembna tudi etapna gradn.ja, Iti naj jo GG čim bolj uporabljajo, kjer je to mogoče. Gre za uvajanje LaJte tehnologije dela, ki upošteva »'•prezimitev'" kot najboljši način utrditve spodnjega ustroja, s čimer prihranimo na stroških gradnje zgornjega ustroja in kasneje tudi pri vzdrževanju cest, 9. Pri gradnjah gozdnih cest nastajajo občutne poškodbe na bližnjem gozdnem drevju in se sloipnjujejo z vedr.o večjo uporabo mehanizacije in z novejšo tehnologijoj ki je s lem v zvezi (uporaba buldožerjev, minii-atije ivd,). Temu se je mogoče občutno izogniti prejivsem s pravilno tehniko miniranja in odrivEv materiala Ler do določene ekonomične meje tudi pri zavarovanju brežin. 10 Ugotoi'ljenti je büo, da G G nimajo zanesljive evidence o tekočem vzdi-zevanju ijozdnih cest. Za kalkulacijo o strojnem vzdrževanju pa je taka evidenca neogibno potrebna. V ta namen naj bi GG v bodoče uvedla točno evidenco o obsegu del in o stroških vzdrževanja- 11, Komisija pri združenju mora čimprej odgovoriti na vprašanje nakupa grejderjev iz STT v Trbovljah. Gre zlasti za njihovo komplet i ran je s potrebnimi priključki, ki jih tovarna še ne izdeluje, Ver ?.a ustrezno nabavno ceno. Obstaja mnenje, da je grejder iz STT, izpopolnjen z ustreznimi priključki, zelO' primeren za gradnjo sdgornjega ustroja in za vzdrževanje naSih gozdnih cest. 12, Izredno protilematično je izobraževanje gradbenih delavcev v gozdarstvu. Vsako gozdno gospodarstvo si pomaga na svoj način, ker ni enotnega organiziranega in sistematičnega izobraževanja Zaradi tega naj ^diuženje opozori GSC v Postojni na ta problem, le-ta pa naj med drugim poskrbi tudi la izobraževanje gradbenih delavcev s posebnimi tečaji in podobno Združenje naj poskrbi tudi ?.a organizacijo posebnih minerskih tečajev s poudarkom na miniranju pri gozdnih gradnjali ob sodelovanju sti'okovnjakov Iz podjetja »^Kamnik-" 13, Izrazoslovje pri gozdnih gradnjah še tudi ni dovolj obdelano. Zato naj bi fakulteta ter InStitut razčistila nekatere sporne izraze tako, da bi jih 2ajel tudi novi slovar gozdarskega iziazja, ki bo predvidoma kmalu pripiavljen za tisk. 14 Zaradi medsebojne primerjave gradbenih stroškov je nujno potrebno izdelati predlog za poeiiotoeno' upoštevanje osnovnih stroškov, potrebno jih je spravifj na enotni sktipni imenovalec. Tak predlog naj i?.dela komisija pri združenju. 15. Glede organizacijske shctne gradbenih obratov pri GG je bila predložena kot najugodnejša naslednja varianta: Projektiva in operatsva naj sodelujeta v gradbenem obratu, nadzorni organ pa naj bo ločen in vezan na upi-avo. Se idealnejša bi bila varianta. pO' kateri bi bila tudi opevaLiva ločena od projektive, nadzor pa ravno tako vezan na upravoi in s tem ločen od prvih dveh. 16. Da bi gradbena operatlva pri GG laže spremljala svetovno .strokovno literaturo in novosti oziroma izsledke s tega področja^ naj inštitut od časa do Saša obvešča in opozarja gozdna gospodaj-&tva s kralJiimi izvlečki o novih objavah v strokovni literaturi. j j IZ PRAKSE IZ DEJAVNOSTI ZDRUŽENJA GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Središčno vprašanje, ki mu je bilo tudi zadnje ča.i^e posvečeno največ pozornosti. je bilo brez dvoina: neusklajenost iTied prcrizvodnjo in porabo le.sa. Skupnost gozdnogospodarskih organizacij si je vkljub oviram — ki niso vse objektivne narave, ampak v nekaterih primerih Še vedno i.zvi)'ajo iz pomanjkanja razumevanja za pomcmbnast tega ključnega problema nagega goadnega In lesnega gospodarstva — s podvojeno vnemo prizadevala uresničiti vsestransko pripravljeno akcijo za ux'cljavitev paslovno- tehničnega sodelovanja med gozdarstvom in lesno industi'ijo. Poslovno združenje je .«prejelo dopolnilne &lvlepe in izdalo še neposrcdnejsa priporočila, da bi čim bolj pcspesilo in zanesljivejše zagotovilo vltljufiitev äe preostalih gospodarskih organizacij, ki SÖ doslej s svojimi odldonüiiimi stališči zavirale akcijo, od iiatere 3i vsi veliko obe a m o. Spričo dejstva, da se je tudi celulozna industrija zelo približala znanemu skup-rieinu stališču, ki bo omogočilo učinkovito razširitev gozdnosurovinskega zaledja, je pričakovati, da se bodo končno Še ti.ste redke izjeme, ki so doslej =tale ob strani, vendarle vključile v složno reševanje skupiiiii nalog in se bodo odrekle svojim lokalno odmerjenim pomislekom v korist, splošnih družbetijih interesov. Skladno z napredovanjem te akcije je poslo'i'no združenje posvetilo potrebno pozornost čim ustreznejši izdelavi terneljne pogodbe o poslovno-teh ničnem sodelovanju. Raien teya so gozdnogospodarske organizacije že sklenile vplačati svoje prispevke za razširitev gozd nosu lo vinskega zaledja liidi za leto 196G v usl,reznih zneskih in po postopku, določenem od ekonornsko-firiančne komisije pri združenju. Izdelan je bil t.udi osnutek »Poslovnika o delu konai.sije za strokovno presojo o razdelitvi in uporabi združenih sredstev za iiörnene dopolnilne proizvodnje lesa- Podem, ko bodo nnn.i gospodaj-ske organizacije dale svoje morebitne pripombe, ga bo čim prej dokončno potrdil upravni odbor združenja. Vpr.alanje raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu je bilo slej ko prej na tcrisču obravnav in ukropanj v.seh članov združenja in njegovega biroja. Ra^poslario ßradivn pod' naslovom "Problemalika raziskovalne dejavmosti v gozdarstvu-* je bilo podla.ga za razprave ustrezno Itomislje In upravnega odbora, ki je temu vprašanju na svoji 18. seji ponovno dal poseben poudarek. Inštitut in takulteta sta ob skupnem prizade-v^anju uresničila organizacijske pogoje za zagotoi'ilo enntirnosti raziskovalne dejavnosti, ki bo odslej enotno vodena v okviru inštituta. Da=;edanji fakultetni inštituti v bodoče ne bodo več prevzemali raziskovalnih nalog in ne bodo vet nastopali na\'zven v svojt^m imenu, Instil-uS: je po priporočilih poslovnega združenja že is^vršll .spiemambe glede tastih delovTiih miJst, ki so se sedanji situaciji izkazala za nepotrebna in so neugodno vplivala na strukturo stroškov za raziskoi'alno deto. Inštitut je ob .sodelovanju z gozdnimi gospodarstvi izdelal predlo.? raziskovalnega programa za leto 19Ö7 in ga je predložil združenju, ki ga je na svoji seji 18. novembra potrdilo. Takrat je inštitut izročil vsem udeležencem tudi pregled svoje lO-lct.ne dejavnosti. Člani upravnega odbora so ponovno izrazili svoje stališče o pomembni vlogi inštituta in o potrebi nadaljnjega razvijanja in l;repicve njegove dejnv"nosl,i. Sklenjeno je bilo, da se program raziskovalnega dela v gozdL's(;vi.i zs leto i967 načelno sprejme, hkrati pa se odobri tudi okvirni znesek za financiranje v višini 1 milijona N din, s tem da bo 50teh sredstev' iapiačano iz si^lada za raziskovalno dejavncist pri zdruzenju, in siter ra dolgoročne rsiiiskovalne naloge, drugo polovico zneska pa si bo inštitut zagotovil z neposrednimi dogovori z gozdnogospodarskimi organizacijam'. Na podlagi tako urejenih osnovnih vprašanj je združenje ugotovilo, da ni več osnove za pomisleke, ki so ga dosle.i odvračali od souslanoviteljstva, in se je odločilo .sprejeti aase pi-avice in dolžnosti ustanovitelja inštituta. Tudi proizvodnemu programu za leto 1967 je bila posvečena primerna skrb Potem, ko bodo zbrani vsi predlogi, izdelani po podobni metodologiji kot za leto lOBe. bodo določena ustrezna merila in priporočila za tovrstno dejavnost v tekočem lelu. Z anketo o gozdncni drevesničarslvu so bili zbrani podatki o zmogljivosti naših drevesnic in o obsegu dosedanje dovršene proizvodnje. Poznavanje situ.^Cije na tem področju je namreč pogoj za ustrezno ukrepanje za zagotovitev načrtovane povečane dejavTtn.sti za razširitev gozdnosurovinske osnove, Glede na to, da so v jeseni 1066. leta naši iglavci bogato obrodili. ,ie bLio zdiu-ženja 2 dvema okrDŽnic;ama opozoril na polvebo čim smoli nejäega ukrepanja, da bi sc možnosti za pridobivanje in za čim uspesnejlo uporabo s&mensk(;ga blaga ustrazno izkoristile. Pravilnik o izdelavi gozdnogospodai-sldh načrtov ]e bil izdelan in redigiran •[ei- je bil predložen republiškemu sekrel-arju za gijspodarstvo. Ožja komisija pa še obravnava pripadajoSe tabele. Na področju izkonsčanja go/jdov je bi) v pristojni komisiji in nato s praktičnimi preizkušnjami na terenu iadelar; predlog .TUS ^a hlode. Tudi vpraSanjem mehanizacije gozdne protiz^'odnje in transporta lesa je bila posvečena ustrezna pokornost. Izdelana dopolnila in spremembe predloga zakona o žičnicaJi so bila uspešno uveljavljena na sekretariatu za gospodarstvo. Tehnična dokumentacija in standardizacija opreme gozdnih žičnic pa je bila uvrščena v program inštitutske dejavnosti. Obravnavana je bila tudi potreba po ankeii o sLanju mehanizacije v gozdarstvu in po izvedbi seinina.rja za proučevanje raznih faz pri transportu lesa. Izdelan je bil tudi predlog za izbiro najusLrernejših vrst kamionov, primernih za gozdars-tvo. Na podlagi podrobne analize prednosti in slabili sti-ani uporabe motork v zasebnem lastništvu je bilo tudi lo vprašanje deležno skrbne obravnave. Za delo na področju gozdnega gradbeništva je bila v združenju se^stavljena posebna T-članska strokovna komiiiija, ki je pripravila gi'adivo za posvetovanje na Rledu in se je nato lotila Liresničevanja sklepov in smernic, sprejetih na lein posvetovanju. Organizacija in ekonomika gozdne proizvodnje je bila obravnavana zlasti v z\fezi z instrumenti, ki zadevajo goipcdaijen.ie / 2asebmmi gozdovi in v s hranilno- l^"editno službo gozdnih gospodarstev. ,A.n0HzirBne so bile sodobne metodo za obračunavanje proizvodnje v zvezi s prehodom vi-ednotetija :faJog po proizvodnih stroških. Obveljalo je stališče, du je za organizacijo ekonomsko-finanfne in računo^■octske službe na razpolago dovolj lastnih strokovnjakov pri članih združenja in da ?;ato zunanji sodciavci niso potrebni, še zlasti, ker takšni i'jc poznajo dovolj speciticnosti s področja gospodarjenja z gozdovi. Za določitev akobiacije globalne devizne kvote so bili zbrani od vstii članov potrebni podatki. Pri tem je taLlo ugotovljeno, da so bile V nekaterih primerih zaradi povečanega izvoza žs prekoračene pogodbene obveznosti, ne da bi bile sklenjene dodatne pogodbe z Jugobard\0, Pravice za nakup deviznih sredslev v nekaterih prunerih ali sploh niäo bile uveljavljene, ker niso bile 'z Jugobanko sklenjene pogodbe oziroma sporazumi, ali pa so bile Is slabo izkoriščene Vzrok za to je bila deloma zapletena admmislvaclja v Jugobanki, deloma neažurno pošlovan,te izvoznih podjetij, ali pa je la po,iav pripisati podcenjevanju možnosti oziroma nezadostnemu poznavanju tovrstniii predpisov. Zavedajoč ,se pomembne vloge, ki jo igrata su-oUovni in poljudni tisii na sedanji stopnji naäega razvoja gospodarjenja z gozdovi, je bilo sltlenjeno, na i fie v bodoče poi'.lvi liskovna de.javTiost V ta. naijien je bi) pi-i združenju osnovan tudi sklad tisk, ki je namenjen pospeševanju strokovne publicistike. ^ NAŠE DREVESNICARSTVO V LETU 1906 Elazvojni progi'am gozdarstva predvideva povečano gozdnoobnovitveno vrSina hu St. 1 I 3 1 1-3 1-2 1 2-J 1 G G Brežice 36,00 6 U5 140 50 293 18 62 29 101 100 235 G G Celje 4,50 3 350 310 714 790 11 99 — 6 33 — GGKo(;ev,ie B,5Ü 2 SUO 500 030 BRO — — — 4 20 — GG Kranj 5,46 7 1000 550 708 — — — 20 1Ö — GG Ljubljana 5,32 5 — 70 67 220 — 60 — — 2a — GG Maribor 21,10 6 — — 10 728 — 80 — — 35 — GG Nazarje 6,15 6 22S 270 562 729 — 9 — B4 1 — G G Novo mesto 39,77 16 IIBO (370 1007 997 168 2 652 25 21 592 GG Postojna 11,00 1 150 lao 900 30 30 GG Slov. Grad. 14,ao 1 908 1100 1G02 1100 52 32 1 263 288 101 GG Tolmin 42,43 9 — 5000 190 1236 — — — — 98 — KIK Murska Sobota 10,75 7 _ _ 30 33 _ _ 15 __ ZPMK Sežana 8,93 a — — 52 104 90ß — 370 — 17 263 KK Had g ona 1,50 1 — 25 — — 150 — — — — — KK Ljutomeii' 2.85 1 — — — — lae 30 25 — — 80 KK Maribor 1,20 1 — 30 — 4 — 2 — — 11 — Semesadike Mengeä 56,0 3 eooo 12G2 1505 1966 2'535 2S4 240 270 136 2665 Skupno 255,42 83 12.7B8 10.227 COOl 9920 42Ö5 660 1317 773 BOl 3936 delovanje sadik predstavlja Icritifen problem v celotni altciji snovanja plEtntai. in intenzivnih nasadov, Goždno drevesni ča rs tvo se je v zadnjih letih pri večini gozd no go spod a rs Iti h organizacij bistv^eno napredovalo. .^ai!rf.ni razvoj je očiten zlasti po tem, da se postopno opuščajo majhne lokalne drevesnice z razdiobljerio proizvodnjo in snujejo velilve drevesnice industrijskega, tipa, lu obr&tujejo po modernejših tehnolaških principih tci- z večjim proizvodnim potencialom. Za obdobje zadnjih 3 let je bi! ugotovljen l azvo.S drevesniCarske zmogljivosti, Itot Je predočsn v razpredelnici na str. 58, Število gozdnih drevesnic se je torej zmanjšalo od 199 v letu 1963 na 83 v letu 196(5, po\Tšine pa so se hkrati povečale od 129,30 ha na 265,42 ha. Za moderne drevesničarslte obrate industrijskega lipa veljajo razen podjetja Semesadike v Mengšu zlasti še naslednje di'evesnlce: Vrbina in Rimš (KGP Bre-Kice), Lokve-Gradac in Poljane (GG Novo mesto), Pi'eänik (GG Celje), Matenja vas (GG Postojna), Brexje^Bukovica (Zavnd za pogozdovanje in melioracijo krasa v Seiani), Markovci in LovTenc na Pohorju (GG Maribtir), Muta-Radlje, (GG Slovenj Gradec), Mahovnilc {KGP Kočevje), Ižakovci (K!K »PoiTiurka v Murski Soboti). Rad-mjrje (GG Nazarje) in Breginj (SGG Tolniin). Ijret) jesensko oddajo 1366 (v tisočih) 7elcnl J-j Duglj^itjj 3-+ Cip-reso- vec Jifäa £ff>a 1 Ja-vür ji- sen O-fe(i Rob. Topol Skupaj 36 202 95 — 13 — — _ _ e — 15 — — 21 34 — — — — 55 40 37 — n 25 — — — — __ — ________ — ___ 5__ — 16 14 — 15 — — 14 — — — —19 2 — — — — — — — _ ________ 16 58 i_____ — — 392 — — — 1 — 4ti 24 29 — — 5 6 5 56Lia — — — 5 — — — — ig — _ — — _ 145 — _ _ _ _ 230 — — ;i2 — 5 53 — If) — 14 106 153 — — — 14— — — — ___ 3 3 3 — 3 — 4 — _ — __ 41 3 _ 32—18 — — — — — — — ______ai7 — 3 4{! — 3 8 4 — 750 63 190 180 — — — 30 — 21 1.740 2,340 3,027 2.30Ö 483 91L 2Ü55 5.757 1,390 5.735 6,576 5ÖT 2,088 273 398 ino 5— — — — — — — 20,32B 9T1 1113 31 e las 47 15 5 317 61 154 273 13 63 55 27 94 59 68 5G.54Ü Celoten pridelek v vseh gozdnih drevesnicah na območju SR Sloveni,ie je leta 1966 znašal ok. 50 milijonov sadik ko-t je podrobne razvidno iz preglednice, K dovršeni proizvodnji je šteti le tiste sadike, ki glede na kaliovost in starost ustrezajo j.a pogozdovanje v prirodnili goadovlh kakor tudi za plantaže in intenzivne nasade. Pri tem ,ie potrebno poudariti, da so za plantaže in intenzivne nasade karakt^eri-htični kratka obhodnja in pričakovani velila donosi lesa, Zato njihovo snovanje lahko uporabimo le prai' dobro iaditveno blago, vzgojena v presajaiiščih. Sadike morajo biti ki-epko razvite, z bujnim lasastim koreninjem (kore-ničtce), košato in globoko nasaj£?no krošnjo, s širokimi vejicami, koreninskim vratoni; debelim najmanj 15 mm, in visoke 60 dgo 100 cm (po predlogu standarda za sadike iglavcev, namenjene ^ia intenzivne nasade). Za pridelovanje topolovih mladic ob.stajajo specializirane' drevesnice v Vrbini pri Bražicah in v Tžakovcih v Prekmurju, ki dobavljajo selekcionirano blago izbranih klonov. Manjše količine topolovih sadik pridelujejo še v drevesnici Kleče (GG Ljubljana) in v di-evesnici Vaganel pvi Kopru fZPMK Sežana). Leta 1966 je bilo pridelano 2/3 dovršene pi'oirvcdnje sadik, predvidene s perspektivnim programom. Na iglavce odpade 97 na Hstai'ce pa le 3 %. Število drevesnic Površina ha Indeks Podjetje Leto: 19S3 19(36 I9G3 läG6 19G6 19G3 Gozdnogospodarske nrganizactje 1Q2 SÜ 106,80 20fl,32 197 Semesadike Mengeš 7 3 22,50 56,10 249 s Ii u p a j 1 199 83 129,30 265,42 205 Po stanju s i 10,19G6, ki ga je ugotovila anketa Poslovnega združenja gozdno-cjCKSpodafskili organizacij, je znašal obseg uovi'lerte proizvodnje slt'upno 21,370.000 sadik. Udeležba vazličniti drevesnih vvst je vazA'idna v pregleclriici; Smrel^a Bor rdeči Bor črni Macesen 3or zeleni 3—S-letna 2—3-letni 2—3-leLni 2—3-letni 3—5-letni Zelena duglazija 3-letna alt starejša 17,921.000 žadilv G60.000 sadik 3e,000 sadik 801.000 sadik 1,143.000 sadik 47,000 sadik Skupaj iglavcev 2O,G0fl,nn0 sadik Črna jeläa Hrast rdedi -Javor Jesen Oreli domači Tapol 3-ieLna 2-leLni 2-lei.ni 3-letni 3-5-1 etni 307,000 sadik 17 000 sadik 78.000 sadik 136 000 sadik la OOO saa äe nista bila odprta in v obdobju 1949—1950, ko je bilo v enem od teh kompleksov že zgrajeno cestno omrežje. V obeh primerih imamo o,praviti z gorskimi gozdovi, ki ležijo 1050—13ÖOm nad morjem, na strmem svetu in imajo podobne sestojne In rastiščne razmere Avtor se zelo poglablja v področje gozdarsite ekonomike, v vprašanja cen, obresti, stroškov itd. Rentabilnost je definiral kot v procentih kapitala izrazen letni dobiček. Cesta po desetih letih uporabe äe ni bila rentabilna, rentabilnost po 100 letih uporabe pa je biLa izražena s 3,5%. Pri tem rafhinu avtov ni upoštevaj samo ti'anspona lesa, ainpak' vse različne korisli, ki jih ima celotna gozdarska dejavnost. otJ cesle. Rezultatov pa seveda ne smerno poiiploševat.i. Gastota cest v ie odprtih gozdovih ubčine Sigi iswil je znašala 36 m na ha, Kljub vazmeroma gosti cestni mreži in gOL-skemu terenu so si postavili za cilj gosloio 43 m na ha, iter cesta ne fabi samo transportu lesa, ampak go.spodarjenju z gozdovi. V Švici že od leta 1902 dajejo subvencije zs gradnjo gozdnih cest, Zaltonodajalci so se zavedali, da je potrebno gozdove negovati, ie hnčeino okrepiti in ohraniti njihovo varovalno vlogo, in da ravno .gozdne ceste omtigčajo intenzivno nego. Seveda irnajo gosdni posestnjki od cesle tudi neposredne g os p oda rs Ice koristi. Za gradnjo gozdnih cest pa naj ne bo odločilen samo dcibiček in rentabilnost, kajti glavni cilj gospodarjenja v gorskih gozdovih mora biti okrqpite\' njihove varovalna vloge. Od iega ima kofist ne samo lastnik gozda, ampak ludi äiräa skupnost. Zupančič PREDPISI ZAKON O UDELEŽBI FEDERACIJE PRI KREDITIRANJU GRADITVE OSNOVNIH GOZDNIH KOMUNIKACIJ (Ui-adiii list SFRJ, št. 28 od 13. 7. 1966) 1. člen K inve,sticijam v osnovne gozdne komunikacije. Id budo i;grajene v dobi od leta 1067 do lOStI iz sredstev delovnih organizacij in s krediti, da bi se hitreje odpirali go^-dovi za izkoriščanje m povečala sečrvja za večji izvoz, prispeva federacija iz stodstev za gospodarske investicije do 2U?# njihove predračunske vrednosti. 2. člen Sredstva, ki jib prispeva Iederac!,la h kreditiranju graditve osnovnih gozdnih Itornunikacij po 1, členu tega zakona, sinejo dosegali največ 147,5 milijonov dinarjev. 3. člen Ta zakon 7:ačne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu Sl^RJ-". ODREDBA O OBMOČJIH, KI SO OKUŽENA S KAK ANTENSKIMI BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI (Uradni list SFRJ sV, 14 od fi. IV, 196G) (Navajamo določila, ki se nanašajo na bolezni gozdnega drevja Op, uredništva) 1 Območja, ki so navedena v tej odredbi, se razglašajo za okužena z naslednjirni rastlinskimi boleznimi in škodljivci: 6) Cionartiuni ribi cola Fischer (ribazova rja) na ozemlju Sticialistične vepubilke Slovenije območja obtin; Brežice (kraji Artiče, Bojsno, Globoko. Siomlje in Pečice}, Krško, Iraško, Mozirje, Senijur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Velenje, 2alec, Domžale (kraji Dob, Domžale, Krtina, Mengeš, Moiavče, Ködornlje, Rova in 2ičeK Kamnik, Lilija (kraja Gabrovka in LiLija), Ljubljana-Beži-gi-at! (kraj Dol pii Ljubljani), L.iubljana-Siška, Ljubljana-Viü-Rudoik (kraji Osredek. Pciduiik in Vič), Skofja Loka (kraji Brode, Bukovita, Dolenja vas, Log, Pišval, Selca, Se vi je in Trebi ja). Trebnje (kraj Mokronog), Lenart (kra.ii Gočova, Lokavec in Sp. Porčič), Ljutomer, Mahbor-Cenler (kraji Ceri5ak', Pesnica in SenliljJ. Maiibor-Tabor (kraji Pekre, Radvanje. Razvanje in Smlednik), Maribor-Tez no, Ptuj (kraj Podlehnik), Radlje ob Drai'i, Slovenj Gradec (kraja Brda in Smiklavž) in Slovenska Bistrica (kraj Oplotnica); na ozemlju Socialistične republike Srbije območje občine v okra.iu Smerlerevo, Smecleievo (kraj Smedevevo) 7) Eiitlothia parasitica Murr, (kostanjev rak): na ozemlju Socialistične republike Bosne in Hercegovine območja občin v okra-jili: Banja Luka: Bosanska Gradiška, Piijedor (kraj Ljubija) in Sanski Most; Bihač; Bosanska Krupa, "Velika Kladuša in Cezin; Mostar, Jablanica, Konjic in Prozor, na ozemlju Socialistične republike Slovenije območja otičin: Sevnica (kraj Topo-lovec), Žalec (kraj Ponikva pri Žalcu), Ajdovščina, Idrija, Izo^.a, Idrijska Bistrica, Kotier, Nova Gorica, Piran. Postojna Sežana, Tolmin (kraji Bača pri Modreju, Ciginj, Drobočnik, Idrija pri Bači, Kozaršče, Kozmerice, Most na Soči, Postaja, Sela pri Volčah, Vulčanski Ruti in Volče), Črnomelj (kraja Rodin in Stražni vrb), Litija (kraji GoliSče. Kresniški vrh in Rasiea), Ljubljana-Centei-, Ljubljana-Moste-Polje (kraji Bizovik, CeSnjice, Dobvunje, Janče, Sostro. Stepanja vas in Volavlje}, Ljubljara-Siška (kraji Dravlje, Sp. Šiška, Stanežiče, Šentvid, Tacen in Zg. Si.ška), Ljubljana-Vtč-Rud-nik (kraji Babna gorica, G aber je, Lavrica, Orle, Podsmreka, Rožnik, Selo, Sredn.ia vas in Sujica) Skofja Loka (kraji Dra^omer, Log fn St. Joät) in Maj-ibor-Tabor (ki'aj LobnicaK na ozemlju Socialistične republike Hrvatske območje okraja Sisak in območja občin v okrajih: Zagreb; Samobor; Putj, Buje, Pazin in Poreč; Reka: Opatija (kraja Vepriiiac in Sveta Jelena); na ozemlju Socialistične republike Ci-ne gore območje občine Bar (kraj Osti-os). 11) Rabdocline ijseucjotsugn Sydow, na ozemlju Socialistične republike Slovenije območja občtn Cerknica in Radlje ob Dravi (kraji Anton na Po)iorju, Primož na Pohorju, Lehen in Janževski vi-b). 2, Z dnem, ko začrio veljati ta odredba, neha veljati odredba o obn^očjih. ki so okužena z nevarnimi rastlinskimi bolej^nimi in škodljivci ("Uradni Ust SFRJ" St. 24/64). 3. Ta udreclba začne veljati osmi dan po objavi v ^-Uiadnem listu SFEJ-. Beograd, 21. marca 1M6. Namestnik zveznega sekretarja St, 03-1145/1. za kmetijstvo in gozdarstvo: Dušan Ilijevid s, r. ODLOČBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH JUGOSLOVANSKEGA STANDARDA ZA LES ZA CELULOZO IN LESOVINO {Uradni lisi SFRJ, st. 46 od 2. 12, 1966) 1. Jugoslovajiskt standard; Les za celulozo in leso^nno — JUS D.B5.ü20j ki je bil predpisan z odločbo O jugoslovanskih standardih s področja izkoriščaj!ja gozdov (»■Uradni llsl FLRJ" St. 2/63 in "Uradni list SFRJ« Št, 44/ß4) se spiement in se dopolni v naslednjem; 1) v točiti 2,1 se v tretjem scavku od zgoi-aj besede: >-4 do 20 cm- nadomest,ijo z besedami: "4 do 35 cm«, V petere stavku od zgoraj se za besedo: "dulinei- dodasla besedi: "od 0,50-"; 2) v točki 2.2 se v tretjem stavku od zgoraj besede: ■•4 do 20 cm^< nadomesLljo z besedami: "5 do 25 cm«, za besedo: "-krajti" pa dodajo besede: »mereno bea kore". Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Oblo drvo, prema sporaz-umu, može se I^j'adivati i u du ži nama od I do 7 m s tim da se dušina može povečavati za po 1 m prednika najmanje 5 cm na tanjem kraju 1 najviše 25 cm na debljem kraju, mereno bez l{Oi:e.-v liSčara-; 4J točka Ke spvemeni in se glasi: "3.3. Drvo za ceLulozu i dvenjaču mekih li.ščara Izradu.ie se od topole, vrbe, lipe, breze, jasiko, i ve i johe. Razvi-stava se na drvo za di-venjačti i na drvo za celulozu 5) točka 3,31 se spremeni in se glasi: "3.31 Dr\'o za drvenjaču Drvo za drvenjaču izradiije se od črnih i evroameričkih topola i jasike, a mora bi tj zdravo, pravo, prave žice i bez črnih kvrga, u ras Le kore i rak-rana. Dozvoljene greške: a) do 3 zdrave velike glatko s tesane kvrge prečnika do 5 cm ill 1 präljen po i dužnom metrUj b} zaknvljenost do 5 cm visLne lu);a po 1 dužnom met-ru, na do 15% od ispo-ručene količine, v) do 3 buSotine od insekata po I dužnom metru, g) mala usukanost, d) deformacije usled reparature i izrade,-; G) točka 3,32 se spremeni in se glasi: "3,32 Drvo za celulozu Celulozno drvo melcih liščara moia biti zdravo, pravo i bez urasle korc i tiulezi, Dozvoljene greške: a) zdrave, glatko otesane kvrge, neograničeno, b) zakrivljen os t do B cm višine luka po I dužnom metru, na do 15% od isporučene koliiine, v) do 5 bušotina od insekata po t duÄnom metiii, g) prozuklost do 4% od isporučene količine, d) čičkavost (mazer), preiria sporazumu izmedu prodavca i kupca, d) velika usukano,st, e) deformacije usled reparature i izrade,". 2, Ts odločba začne veljati asmi dan po objavi v «'Uradnem listu SFRJ". Beogi-ad, 21 novembra 1966. St. (16-7435/1, Direktor Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo i Slavoljub Vitorovič s, r. G34.n.45S : 145.719.8i3 prehrana hišnega kozlička Ing. Ljei'lia Ker vi na (Ljubljana)* Uvod Znano je, da razne vrste lesa vsebujejo različne količine sestaviti, od katerih so za Škodljivce ene bolj, druge pa manj užitne. Zato tudi hišni kozliček različne drevesne vrste iieenako napada. Ugotovili smo (5), da se hišni kozliček loti samo lesa iglavcev, najbolj smre-kovine in beljave rdečega bora, nekoliko manj tudi jelovine, Nadalje smo hoteli ugotoviti, katere lesne sestavine izkorišča kozliček pri .svoji prehrani oziroma koliko jih porabi pri prehodu lesa skozi prebavni trakt njegovih ličink. V ta namen smo analiEirali zdrav in prebavljen les rdečega bora, tj. beljavo in črrijavo, les zelenega bora in jelke. Fodatki iz literature Že leta 1928 je Vwarow (14) raziskoval, s čim se hranijo ličinke hišnega kozlička. Znano je bilo sicer, da ličinke jedo celulozo, vendar ni bilo jasno, katere lesne sestavine so .se pomembne v prehrani obravnavanega insekta. Pozneje sta to vprašanje proučevala tudi Campbeil in Bryant. Vse te raziskave so bile pomanjkljive, ker so uporabljali les podstrešnega traniovja ali pa ograj. torej snov, ki ni bila več zdrava. Primerjave zdravega in prebavljenega lesa, kot so potrebn? pri kemičnih raziskavah za ugotavljanje izgub snovi v lesu, so bile napaCnc. Nekateri avtoj ji so sklepali s pomočjo predpostavke, da Lignin ni prebavljiv. Sele Parkin (V) je izpodbil ta mnenja in je opozoril na možnost, da ličinke hipnega kozlička — podobno kot glive — izkoriščajo tudi hgnin Leta 1930 je Falck (2, 3) raziskal spremembe lesa, ki nastanejo pri prehodu skozi črevo ličink hišnega kozlička. Ugotovil je, da ličinke razkrajajo celulozo, ki jo je kvantitativno hidrohzira), nato pa določil količino sladkorjev, preračunano na glukozo. Ker je bilo takrat na splüäno o hidrolizi lesa razmeroma le malo znanega, in ker je Falck za preračunavanje svojih rezultatov uporabil kot osnovo nespremenljivost pepela oziroma hgnina, je prišel do nezanesljivih ugotovitev, Jones in /iiteliie (4) sta namreč šele pozneje ugotovila, da je v prebavljenem lesu manj pepela kot v zdravem lesu; t.o pa pomeni, da ličinke hišnega kozhčka za svojo prehrano potrebujejo tudi nekaj mineralnih snovi, Iz vseh teh vzrokov ni bilo mogoče najti v literaturi zanesljivih podatkov o prehrani obravnavanega škodljivca. * Izdelano v Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Temo je financirala uriiverza V Ljubljani. Sele leta 1962 je Seifert (10) opravil natančne raziskave o prehrani hišnega kozlička, Za poskus je uporabil boroi'o beljavo in prišel do zanimivih konkretnih dognan,!. Eksperimentalno delo Zdrav les smo pripravili za analizo tako. da smo za poprečni vzorec uporabili več lesa (6 kock po 48 cm'^'), ga sežagali, tako pridobljeno žagovino pa smo zmleli z električnim mešalcem. Vzorce za določa rije celuloze, lignina in pentoza-nov smo presejalt skozi sito, ki je imelo 210 zank tia cm^, za določanje sladkorjev pa skozi sito s 1369 zankami na cm-. Mletje in sejanje smo ponavljali toliko časa, dokler nisniio presejali vsega vzorca. Prebavljen les, podoben moki, smo samo presejali podobno kot zdrobljen zdrav les. Vsak vzorec normalnega in piebaljenega lesa za določanje celuloze, lignins in pentozanov smo posebej 8 ur ekstrahirali z mešanico topil alkohola in beti-zola {1 : 1) v Soxletovi aparaturi (10), Po ekstraciji smo vzorce 5 dni sušili pri temperaturi 2Ü'' C, nato smo jih spravili za 3 dni v prahovke, da se je vlaga enakomerno porazdelila in stabilizirala. Tako pripj'avljenim vzorcem smo določili v 1 a g o z 8-umim sušenjem 1 grama lesne moke pri 105" C, da bi pozneje rezultate lahko preračunali na suho snov. Celulozo smo doličili po acetil-acetouski metodi (11)h 1 i g n i n Z 72% žvepleno kislino (R), pentozane po metodi s fluoroglucinom (12); bekso-z a n e smo izračunali 12 razlike vsote celuloze, lignina in pentozanov, odštele od Analiio prebavlj*n«ga Itsa Analiin normalnega le^a ^ w Bo " W K to io !6 (O o 10 10 30 iO W 60 70 SO W ij rdeči bor- beljava a ccluloza lig nil pcnfozoni hekioiani dUimilocija Koli(5inske spremembe lesnih sestavin zaradi žrtja hišnega KoziičKa IDO, kot je ta delal Seijert (10); dušik snio določali po metodi Nickela (6), sladkorie pa s kromatografiranjem vodnih ekstfaktov normalnega zdrobljenega lesa in prebavljenega lesa. Analizo smo opravljali s kromalogmfira-njem na tenkih plasteh po Stahlii {13}. S številnimi poskusi smo ugotovili, da se dobi najboljša ločba sladkorjev z Liporabo tenkih plasti silikagela G, topila butanol — Lzopropanol — vnda in reagenta za brizganje rezorcin — žveplena kislina. Kemifinj razkroj lesnih sestavin poti vplivom hiSnega lioiUčka (v odstotnem razmerju s suho lesno suovjo) Vrsta lesa Rdeči bor — beljava Rd. bor — črn, 1 Zeleni bor 1 Smrekovi na Jeloviiia normal. ^^^^^ prebav, lesa G,00 Et,65 8,40 8,66 8,47 lesa 7,32 7,37 7,35 7.83 7,71 Disimilacija 31,70 30,10 31.30 29,10 36,30 normal. Cehjloza lesa 43.31 42,22 44,87 43,56 44,25 lesa 35,57 36,49 37,88 37,50 37,16 Izguba celuloze 18,02 16,71 18,(!5 16,97 20,54 normal, prebav. lesa 27)36 27,99 zn.u 26,88 2S,95 lesa 32,oa 31,74 32,23 32,12 35,00 Iz.^uba lignina 5,49 5,80 4,30 1,11 6,62 normal, Pentozanl lesa lesa 12,08 13,G8 14,52 16,07 1(1,83 12,32 12,30 13,96 11.70 12.79 iKguba pentozanov 3,64 3,29 2,37 S.'li) 3.54 normal. Heksozani lesa lesa L 7,35 18,73 15,27 15,73 17,86 17,5a 17,18 16,42 15,10 15,05 Izguba heksozanov 4.56 4,27 5,73 5,54 5,50 V razpredelnici je prikazana sestava normalnega lesa in lesa, ki ga je prebavil hišni kozliček. Primerjava sestave normalnega in prebavljenega lesa nam za vsako lesno sestavino pokaže absolutno izgubo v odstotkih, če vrednosti analiz prebavljenega lesa pomnožimo s faktorjem (100—disimilacije) : 100. Odstotek disimilacije izračunamo tako, da lazliko med težo pozrtega Ic.sa in težo črvojedine izrazimo z %. t.abele je razvidno, da ličinke hišnega kozlička rabijo za swjo prehrano celulozo, lignin, pentozane in heksozane. Od navedenih komponent porabijo največ celuloze. Primerjava količin vseh 4 hranljivih komponent za vsako vrsto lesa nam pokaže, da nad polovico prebavljene snovi odpade na celulozo. Pri smreki znaša npr. absolutna izguba celuloze 16,97%, izguba vseh ostalih hranljivih komponent pa je ]2,13?ž. Iz rezultatov vidimo, da za razne vrste lesa ni bistvenih razlik med količinami izgubljene celuloze, lignina, pentozanov in heksozanov. Absolutna izguba celuloze v beljavi rdečega bora anaša npr. 13,02%, v črnjavi rdečega bora 16,17%, v lesu zelenega bora 18^85%, v smrekovini 16,97?3 in v jelovini 20,54%. Torej se odstotek izgub celuloze za različne drevesne vrste giblje od 16.71 do 20,54. Podobno tudi pri ostalih komponentah. Celuloza Hišni kozliček prebavlja celulozo le delno za razliko od popolnega prebav-Ijanja pri termitih (10). Hišni kozli rek prebavlja celulozo na ta način, da ;jo hi-drcltzira v ogljikove hidrate, ki jih le delno izkoristi, preostale pa neprebavljene izloča (9), To dokazuje tudi naš kromatogram, na katerem je videti, da je v vodnem ekstraktu normalnega smrekovega lesa manj sladkorjev kot v vodnem ekstraktu prebavljene smrekovine. Nepopolno izkoriščanje ogljikovih hidratov je razložil Beofcer (1), ki domneva, da je pri prehrani hišnega kozlička važno razmerje med ogljikovimi hidrati in med beljakovinami ter da pomanjkanje drugih ovira nadaljnjo prebavo prvih. Nadalje nieni, da črevo kozličkovih UČink zaradi neprestanega dotekanja hrane ne more popolnoma izkoristiti hranilnih snovi. To je precej razumljivo, ce upoštevamo, da potuje skoai prebavni trakt kozličkove ličinke razmeroma veliko hrane, Sei/eri (9) navaja, da ena sama ličinka izloči v borovi beljavi 50 mg črvo-jedine na dan. Ta količina je odvisna od različnih činiteljev, predvsem pa od življenjskih razmer kakor tudi od velikosti ličinke. Naši poskusi {5} so pokazali, da je 8 ličink s poprečno težo 164 mg izločilo v 6 mesecih v smrekovini 50 gr čivojedme. Na dan torej izloči po naših ugotovitvah 34,4 mg črvojedine. Voraba sestavin v smieUovini (na dan) r^ormalen les (mg) Neprebavljen ostanel; 'C« ps združuje v sebi tiste številne osebke, ki se približujejo smrti. Cp torej obstajajo splošno veljavni znaki za vitalnost posameznih dteves, teda.i se morü vsako naraščanje ali upadanje vitalnosti tudi drugara manifestirati Lahko npr, sklepamo, dti rastočo tendenco življenjskega razvoja spremlja tudi povečevanje debelinskega prirastka oziroma prirastka Lemelinice. Menimo celo, da naraščanje ali upadanje drevesne vitalnosti ustrezneje kaze spi^emembe debelinskega prirascärtja kot pa zunanje oblike, drevesni habitus. Splošna življenjska sposobnost drevesa ni odvisna le ud krošnje, temveč tudi od razmer, v katerih je koreninje. Tudi tam se posamezni osebki nenehno med sabo borijo za vodo in za mineralna hraniva, ki jih drevo potrebuje. Upoštevati moramo, da zunanji videz dreves z zamudo kaže spremembe življenjskih procesov, npr. drevesa, ki so jih pred kratkim prerasli sosedi ali pa so jih spodrinili v koreninskem prostoru. Zaradi teh sprememb asimilacija takoj upade, toda habitus dreves se ne more spremeniti tako hitro. Veje, ki jim je sosedno drevo zastrlo sončno energijo, počasi odmirajo; tako se oblika drevesa postopoma spreminja. Toda vsaka sprememba, vsako poslabšanje ali zboljšanje življenjskih razmer se takoj, še isto leto kaše na količini asimilacije, torej tudi na volumnu proizvodov fotosinteze in na prirastku. Novejša fiziološka raziskovanja so pokazala, da količina prirastka ni odvisna le od površine iglic ali listja, temveč tudi od drugih činiteljev. Debelinsko priraščanje kaže torej tudi spremembe Življenjske moči posameznih dreves. Se bolj neposredno bi nam te spremembe oznanjal ploščinski prirastek temeljnicc. Toda ker sta debelinski prirastek, torej prirastek premera in prirastek ploščine temeljnice povezana s povsem determinirano matematično funkcijo, lahko za iste namene uporabimo tudi debelinski prirastek sam. Krutsch-ljoetschovi razredi opredeljujejo prirastne potenciale posameznih dreves; zato lahko sklepamo, da bodo te potenciale ge bolj kazali odnosi, ki se izražajo z debelinskim prirašCanjem, Za drevesa, ki pripadajo razredu »-A«, bi moralo biti značilno, da je debelinski prirastek v pravkar preteklem obdobju večji kot v poprejšnjem. Prav tako bi moralo biti za drevesa iz razreda "B--značilno, da je debelmski prirastek najpoznejšega obdobja sicer nekoliko manjši kot v prejšnjem, toda razlike niso tako velike, da bi iz njih lahko sklepali, da so se drevesa žc bistveno oddaljila od kulminacije svojega razvoja. Prav tako pa lahko tudi upravičeno pričakujemo, da je za drevesa iz razreda "C-" značilno izredno strmo upadanje debelinskega priraščanja. Te teoretske predpostavke smo v praksi preizkusili, ko smo pri opravljanju urejevalnih del v nekaterih sestojih na vseh drevesih, kjer smo merili prirastek, hki-ati določili tudi drevesne razrede po kriterijih, ki sta jih postavila Krutsch in Loetsch. Vendar o tem pozneje, Preden nadaljujemo naša izvajanja, moramo opozoriti na vpliv sprememb okolja. S podrobnejšo analizo debelinskega prtraščanja dreves v prsni višini lahko ugotovimo, da dve zaporedni oziroma sosedni letnici nista skoraj nikoli popolnoma eniiki, V nekaterih letih so vsa drevesa močneje priraščala, v drugih pa slabše. Iz tega sledi, da širina letnic in sploh potek priraščanja nista odvisna le od individualnih rastnih pogojev posameznih dreves, temveč tudi od spi osnih vremenskih razmer, Iz primerjave širin posameznih .sosednih letnic ne bi smeli sklepati na individualne spremembe vitalnosti, kajti le-Le so očitno odvisne tudi od okolja. Ce se torej odrečemo enoletnih primerjav ter se omejimo na primerjavo poteka priraščanja za daljša obdobja, bomo s tem izključili vpliv vremenskih Čini tel je v. Ugodne vremenske razmere prav gotovo pozitivno vplivajo na drevesa z največjo vitalnostjo kakor tudi s slabo življeiijslco močjo, toda ta učmek je vsekakor večji na rastno krepkejSe kot pa na tisLe osebke, ki še komaj životarijo. Zunanji vplivi tofej delujejo na koli fino Istoega priraščanja, vendar pa ne spreminjajo odnosov med prirastnimi razredi, V naših priraatnih raziskovanjih smo se odločili primerjati poprečni debelinski prirastek zunanje petcentimetrske stopnje s prirastkom zunanje deset-centimetrske debelinske stopnje. Zato smo na vsakem izvrtku izmerili oziroma prešteli: a) število letnic na 25 mm dolgem odseku izvrtka, merjeno od periferije proti sredini; iz tega smo izračunali poprečni debelinski prirastek za 5-centi-metrsko stopnjo po obrazcu; Z 5 = 50 : T 5, kjer T 5 pomeni število letnic; b) število letnic na 50 mm dolgem izvrtku in smo ugotovili ZlO = IßO : : TlO; c) zaradi kontrole smo izmerili tudi desetletni debelinski prirastek, in sicer na mm z eno decimalko. Za ugotavljanje prirastnega trenda, izraženega z odstotki, smo postavili razmerje p:100 = Z5:Z10 = 50/T 5 : lOO''T 10. Iz tega je izračunan p = T 10 X X IQ0,2TE. Iz enačbe je ra2vidno, da ima debelinski prirastek rastočo tendenco, če je p > 100, prirastni trend se ne .spremeni, kadar je p — 100, če pa je p < 100, tedaj prirastek upada. Primerjali smo tako izračunane odstotke z neposredno klasifikacijo dreves po opisanih kriterijih Krutscha in Loetscha ter smo ugotovili, da pripada drevesom iz razreda »A^' odstotek, ki je večji od 95. Odstotek za drevesa iü razreda je bil med JI5 do 75, drevje in iz ra^-eda «C« pa je imelo odstotek, ki je bil manjži od 75, V nekaterih prinierih smo pri teh analizah ugotovili, da činitelji okolja le z zamudo napovedujejo spremembe v razvitku življenjske moči posameznih dieves. Pri teh raziskavah smo dognali, da je treba pri računskem postopku za klasifikacijo drevja uporabiti še določene korekcije. Za drevesa, ki po vseh svojih znakih nedvomno sodijo v razred C, smo v nekaterih prcce.j redkih primerih izračunali odstotek, ki je značilen za razred B. Korekcijo smo izvršili z upoštevanejm poprečnega prirastka. Ce le-ta ustreza razredu C, tedaj drevo uvrstimo v ta razred Dogaja se namreč, da drevo v svojem dolgotrajnem propadanju prestane določeno obdobje stagnacije, tj. počasnejšega zaostajanja, ki se ka/e v izračunanem odstotku. Vendar pa se v taksnih primerih stanje bistveno ne spremeni, kar najbolje potrjuje okolnost, da je absolutni debelinski prirastek izredno majhen, torej v mejah, ki so značilne za razred C. Na obratne primere naleiin^o pri drevesih, kjer je absolutni debelinski prirastek Še vedno zelo velik in prirastni učinek ustreza krepki vitalnosti, t'tpi'av se občutno zmanj.šuje, V tem primeru smo drevo uvrstili v razred B, čeprav je "p- manjši od 75%, S številnimi poskusi smo ugotovili, da klasifikacijo dreves v fiziološke razrede opravimo neprimerno hitreje in tudi zanesljiveje po računski metodi, kakor pa če bi se opirali na zunanje znake, zlasti na drevesni habitus. Razčlenitev popiiiacije sestoja na fiziološke razrede Sestoj, ki ga nameravamo podrobneje analizirati in proučevati, moramo najprej .sklupati, ugotoviti število dreves in nato se lesno zalogo po debelinskih stopnjah. Iz teh podatkov lahko konstruiramo krivuljo števila dreves po pet-centimelrskih debelinskih stopnjah za površino 1 ha Ob upoštevanju načel matcmatičnosta ti stičnih metod določimo iadostno število primernih dreves, na katerih merimo prirastek, tako da dobimo reprezentativne podatke za posamezne debelinske stopnje, pa tudi glede deležev razredov A, B in C v debelinskih stopnjah. Na vsakem izD rtku zaradi kontrole izmerimo desetletni debelinski prirastek ter preštejemo letnice na izvrtku od periferije proti sredini, in stcer najprej na dolžini 25 mm, torej za 5-centimetrsko stopn.joj nato na dolžini 50 mm, torej za 10-centimetrsko stopnjo. Za vsako drevo posebej določimo s pomočjo loga ritmičnega računala karakteristični odstotek po obrazcu p = T 10 X 100 : 2 T 5. Za vsako debelinsko stopnjo določimo odstotni delež po številu dreves za razrede A, B in C ter jih vnesemo v diagram števila dreves. V diagramu so na abscisno os nanešene pet-centiraetrske debelinske stopnje, na ordinatno pa število dreves. Tako grafično predočimo ne le skupno Število dreves v vsaki debelinski stopnji ter za mešane sestoje tudi po drevesnih vrstah, temveč hkrati za vsako drevesno vrsto pri-ka?,emo tudi število dreves v razredih A, B in C Z diagramom nazorno predočimo prirastne odnose v sestoju, ^ato ga imenujemo wsestojni prirastni profil-. Kaže nam torej, koliko dreves v posameznih stopnjah, torej tudi kohko v sestoju prirašča hitro, srednje naglo in počasi. S pomočjo podatkov, ki smo jih zbrali na terenu, lahko določimo prirastne odstotke za vsak razred in debelinsko stopnjo, lahko pa določimo tudi absolutne prirastke po stopnjah in razredih. Čeprav moramo prt uporabi kubnih metrov računati s pet ali še več decimalkami. Metoda, ki jo obravnavamo, ni namenjena uporabi v vsakodnevni urejevalni ,ili drugi praksi, temveč pomeni podlago za precizne analize, za sistematsko reševanje problemov, ki jim z uporabo drugačnih metod nismo kos. Vrednotenje analitičnih podatkov Podrobno obravnavanje prirastnih odnosov v sestoju je izhodišče zlasti za reševanje gozdnogojitvenih problemov V mešanih sestojih nam npr, prirastni odnosi kažejo vitalno moČ posameznih drevesnih vrst ter kraj, kjer sc le-ta posebno krepko uveljavlja. Iz take anahze lahko gojitelj napravi sklepe, kje in kdaj so potrebni gojitveni ukrepi, da bi razvoj tako usmeril, kot to ustreza gospodarskim ciljem. Menim, da bi na podlagi takih analitičnih podatkov lahko vpraSnje redčenj obravnavah mnogo konkretneje in tehtneje, podobno kot zdravnik na rentgensko sliko opira svoje odločitve glede 'zdravljenja. Ce upoštevamo še možnost zaporednih periodičnih posnetkov se.^tojnih prirastnih diagramov, bi lahko s poglobljenim razumevanjem preučih posledice opravljenih gojitvenih ukrepov. Toda naš namen ni obravnavati možnosti za uporabo omenjenih iinaliz na področju gojenja gozdov, temveč hočemo opozoriti na njihovo Uporabnost za področje gozdarske ekonomike. Vprašanje glasi: Ali lahko določimo denarno vrednost letnega prirastka v ■sestoju in na temelju takih ugotovitev primerjamo, katere gojitvene oblike so s finančnega stališča ustreznejše? Pri odgovoru moramo upoštevati naslednja dejstva; a) Drevesni razredi A, B in C, s katerimi smo se prej seznanili, nimajo le liziuloškega pomena, temveč hkrati opredeljujejo tudi določene drevesne kate-.gorije 1 vidika lesnega gospodarstva. Drevje iz razreda A ima zelo dolgo krošnje, lorej zelo velik delež grčastib sortimentov, upadanje premera je zelo občutno, letnice so zelo široke, torej ie les manj odporen za vse vrste pritiskov in naperijanj. Ce za vsako debelinsko stopnjo posebej ali za več fi.jih skupaj določimo odstotni delež sortimentov in če te deleže pomnožimo z dnevnimi cenami za določene Sortimente, tedaj ob upoštevanju odpadka lahko izračunamo poprečno ceno za kubični meter stoječega lesa iz razreda A, Drevesa iz razreda B imajo krajšo krošnjo, torej večji delež sortimentov brez grč. so polnolesna, imajo zelo enakomerne letnice, ki sO ožje kot, pri lesu iz razreda B, torej je les odpornejši, torej boljši. Poprečna cena za kubični mfiter tega lesa v stoječem bo vsekakor večja kot za les iz razreda A, Drevesa iz razreda C imajo najkrajšo krošnjo, torej relativno največ les? brez grč, so najbolj polnolesna, les je najbolj tfd in elastičen, ker ima najožje letnice. Ob ustrezajočih dimenzijah omogoča lak les najuspešnejšo uporabo in zato dosega najvišje povprečne cene v stoječem (npr. resonančni les). b) Denarna vrednost letnega prirastka v sestoju ni odvisna samo od hektarsko količine, temveč prav tako tudi od dejstva: kje, tj. na katerih oziroma kakšnih drevesih se ta prit-astek nabira. Z drugimi besedami; vrednost prirastka je odvi.sna od tega, kako je le-tei pora'^deljen na posamezne drevesne kakovostne razrede. Res je sicer, da pri iglavcih kakovostne razlike niso tako zelo pomembne za oblikovanje cene, kot so pri mnogih listavcih, vendar razlike nedvomno obstajajo, Prav zaradi manjših razlik so za sistematsko reševanje problematike potrebne tom preciznejse raziskovalne metode. Torej lahko pritrdilno odgovorimo na vprašanje, ali je mogoče določiti denarno vrednost letnega prirastka Sestoje različnih struktur in oblik lahko ob upoštevanju dnevnih cen go;:dnih sortimentov medsebojno primerjamo glede na njihovo produktivnost, izraženo z denarno vrednostjo. Glede na pomembnost načelnih odločitev strosici za takšne analize, kot smo jo razložili, niso tako veliki, da bi ovirali njihovo izvajanje. Sklep Obravnavali smo le fiziološke razrede Iglavcev, zlasti smreke. Temu ustrezno smo tudi določili mejne vrednosti, ki so značilne za opredelitev razredov A, B in C. Za takšne omejitve smo se morali odločiti, ker ne razpolagamo z raziskovalnim gradivom, ki bi se nanašalo na listavce. Prav gotovo so zunanji znaki, po katerih se razlikujejo fiziološki razredi pri listavcih, veliko nejasnejši, zato je kategorizacija zelo težavna in v praksi skoraj nemogoča V takšnih razmerah je tem vazneje uporabiti drugačne metode, konkretno metodo razčlenitve populacije na temelju odnosov debelinskih prirastkov. Pri širši uporabi nakazanih metod se bo morda pokazalo, aU je treba mejne vrednosti, tj. 75% in 95% za iglavce nekoliko spremeniti. Zelo verjetno pa jih bo potrebno za listavce popolnoma znova določiti. Naj končno odgovorimo še na vprašanje: zakaj tako zelo poudarjamo koristi in potrebe poglobitve strukturnih analiz naših gozdov? V odgovor naj izrazim svoje prepričanje, da nam take poglobljene analize omogočajo neprimerno koristnejše vpoglede v snovanje gozdne narave, kot si jih moremo ustvariti, če se omejimo le na zunanja poprečja. Naj ori\enim še en razlog. Preučevanje strukture sestojev je dandanes se zelo zanemarjeno področje, čeprav so si vsi v svesti mnogih nezadovoljivih posledie. Na tem področju bi se lahko uveljavili tudi v mednarodnem merilu. 634,0,377.2 novosti v razvoju motornih vlačilcev Ing. Franjo K o r cl i Š (Idrija) V procesu proizvodnje gozdnih softimentov je ena najtežjih fciz spravilo lesa od panja do kamionske ceste. Težavnost tega opravila leži zlasti v pestrih terenskih razmerah, v raztreserosti gozdnih sortimentov po velikih površinah in v tako rekoč brezštevilnih terenskih ovirah, ki preprečujejo premikanje izdelkov do kamionske ceste, "Vse te raznotere razmere narekujejo zelo raznovrstne rešitve spravila, še zdaleč ne tako preproste, kot je npr. prevoz sortimentov po cestah iz go2da do središč njihove porabe. Neprestano naraščanje delavskih zaslužkov in težnja k ustaljenosti tržnih cen, ki se bolj nagibajo k upadanju kot pa k naraščanju, sihjo gozdne proizva- Z napenjaniem nosilne vi-vi, navite na prvi boben, dvignemo breme s tal in f^a tako pripravimo za izvjek, ki ga bomo opravili 7. navijanjem vlačilne vrvi na drugi boben (foto; KofdiS) ialce k smolrnejšim rešitvam v procesu dela. Spravilo gozdnih sortimentov od panja do kamionske ceste je pomenilo doslej in še sedaj predstavlja pomembno postavko med stroški gozdne proizvodnje. Od tu izivra tudi težnja po uvajanju mehanizacije, ki naj nadomesti ročno Človeško delo in delo živine v gozdu. Ob takem prizadevanju so se med mnogimi spravilnimi stroji uveljavili tudi motorni vlačilci, ki vozijo gozdne Sortimente po nosilnih vrveh. Temu načinu spravila lahko očitamo le to, da ga lahko uporabimo le v smereh, kjer napnemo nosilke Za takSno spravilo je pri zelo razmetanih gozdnih soriimentih potrebna napeljava številnih nosilnih vrvi, če izdelkov ne moremo drugače spraviti do vrvi To dejstvo pa zelo vpliva na povečanje proizvodnih stroškov. Podatki o delu z motornimi vlačilci na Idrijskem v 1965. letu kažejo, da je bilo po eni napeti nosilni vrvi spravljeno poprečno 131 m"' gozdnih sortimentov oziroma, da je bilo za spravilo 11.700 m^ napeljanih nič manj kot 89 nosilnih vrvi. V skupnem številu delovnih ur, porabljenih pri motornih vlačilcih, je bilo za postavljanje strojev in za napeljavo nosilnih vrvi porabljeno nič manj kot 24,8% ali okroglo 25%. Ta dejstva opozarjajo, da so napeljave zelo pomemben problem, ker na njih odpada znaten delež skupnega dela in zato ogrožajo smotrnost uporabe moto»-nih vlačilcev. To pomeni, da se takšno delo z vlačilci počasi preživlja in da se bo treba zateči k bolj izpopolnjenim napravam, ki jih lahko bistveno hitreje napeljenio v primerjavi s časom, potrebnim za neposredno spravilo na kamionsko cesto Poskusi in rešitve doma in po svetu ze vlivajo upanje, da bo motorni vlačilec postal res vsestranska in zelo smotrna spravilna naprava za spravilo lesa od panja do kamionske ceste. Pred dvema letoma je bil v Idriji napravljen poskus racionalizacije napeljave, in sicer s samohodnim vlačilcem, ki ima dva bobna. Poskusno delo je bilo opravljeno brez napeljave posebne nosilne vrvi, ki nosi bremena proti Vlačilec "II rs us 66-" je pripravljen za premik iia novo delovno mesto (Co to: Hi;iter!>gger) Začetek napenjanja vlačilca »ursus 6G" (folo: Hintereggei) kamionski cesti; uporabljeni sta biH samo dve vrvi, navili na bobne vlačilca. Pi'incip takšnega načina spravila je v tem, da ena vrv, navita na boben, igra vlogo vL"vi. ki dviga in nosi breme, druga vrv pa vlogo vlačilke. Napeljava vlačilca je predočena sliki št. L Od bobna napnemo čez smerno kolo po trasi nosilno vrv in jo na spodnjem koncu privežemo na drevo. Nanjo položimo žlebasto kolo, ki ima spodaj kljuko obešanje bremena. Na to kolo je pritrjena vlečna vrv drugega bobna, pre-Laknjena skozi drugo smerno kolo. Spravilo poteka takole: Z vlačUno vrvjo, ki se odvija z bobna, spuščamo voziček (žlebasto kolo) po nosilni vrvi na kraj nakladanja. Ko se pripelje voziček tja, .■5e ustavi. Nato 2 odvijanjem z drugega bobna popustimo nosilno vrv toliko, da se voziček spusti na tla. Natovorjen vo'iilcek dvignemo na nosilno vrv tako, da nosilno vrv z navijanjem na boben zopet napnemo. Tedaj z vlačilno vrvjo potegnemo voziček na razkladalno postajo in ga razložimo. Za sedaj smo napravili poskuse samo na spravilni dolžini do ]00m. in sicer s 13 mm debelo nosilno vrvjo. Z debelejšo nosilno vrvjo bi lahko to rai:dalj0 zelo povečali. Bistvo opisanega novega načina spravila js v tem, da je delovni postopek pri postavljanju in napeljavi naprave zelo skrajšan. Ker ne napeljujemo posebne nosilne vrvi, temveč zanjo uporabimo eno od vrvi, navitih na boben, ki jo preprosto napnemo vzdolž spravilne poti in na koncu privežemo na drevo, bistveno krajšamo čas, potreben za napeljavo, od ok, 32 na 6—8 delovnih ur ali za 73%. S skrajševanjem delovnega časa, porabljenega za napeljave motornih vlačilcev z vrvmi vred, v bistvu povečavamo delovni čas za spravilo in zmanjšujemo spravilne stroške. Ob tej priložnosti bo zelo koristno omeniti in pcikazati delo nanovo kon-stinitancga samoViodnega motornega vlačilca z nosilnim drogom in tremi bobni, imenovanega ►>ursus ki ga je izdelalo že znano podjetje strojnih in žičnih naprav R. Hinteregger v Beljaku v Avstriji. Vlačilec so zgradili na podlagi poskusov z žerjavom »gösser«, ki jih je opravil višji gozdar Vipld pri Mair-Melnhofu. Konstrukcijsko je zelo soroden z ameriškimi tovrstnimi spravilnimi napravami. Gre za univerzalno zičnično napravo, ki združuje Hinlereggerjev delovni stroj in 46 KM močan pogonski stroj znanega podjetja Warchalowski z Dunaja. Delovni stroj ima menjalnik s 5 prestavami za naprej in eno za nazaj. Dolg je 5,30 m, feirok 1,69 m, visok 2,80 m z ležečim nosilnim drogom Na vsakem od trPh bobnov je navita nosilna, vlačilna in dvigalna vrv, 18 mm debele nosilne vrvi lahko navijemo do 400 m. Ležeči nosilni drog pri napeljavi postavimo s strojem v navpično lego. Na svojem zgornjem delu nosi premična smerna kolesa, ki omogočajo usmerjanje vrvi v poljubno smer. Za spravilo lesa izpod ceste navzgor aU iznad ceste navzdol ima naprava dva ustrezna zelo preprosta in priročna voza, ki jih je konstruiral in izdelal Hinteregger, Postopek pri napeljevanju je izredno hiter, Ko pripeljemo stroj na delovni prostor, najprej dvignemo in usidramo nosilni drog. Nato potegnemo po trasi nosilno vrv, pretaknjeno skozi smerno kolo na nosilnem drogu, in jo spodaj privežemo na drevo. Nanjo položimo voziček z ustavijači, dokler je voziček se na tleh, in na njega vpletemo vlačilno in dvigalno vrv. Potem napnemo nosilno vrv, S tem je vse napeljevanje končano. Po trasi razvlečemo le se ustavljače, opiavimo 1 do 2 poskusni vožnji, in naprava je pripravljena za redno obr^ito-vanje. Vlačilec "ursus 66« pri delu (foto: Hinteregger) ao ■>HinteregEerjev<< voziček za izvlačenje (foto: Hint.eregger) Tak priročen delovni stroj je mogoče hitro montirati in zato zelo poceniti spravilo lesa do ceste. Obenem nam omogoča spravilo razkropljenih in manj koncentriranih gozdnih sortimentov. Že za spravilo nekaj deset m^ lesa se splača postaviti tako napravo, saj celotno napeljevanje s štirimi delavci na traja več kot 1 do 2 uri in je v primerjavi z dosedanjim načinom montiranja motornih vlačilcev za 4 do 8-krat hitrejše. Ker gre za stroj, ki spravlja les na krajših razdaljah {do 400 m), je treba gradnjo cestnega omrežja prilagoditi povsod tam, kjer se glede na dane razmere odločimo za spravilo lesa z motornimi vlačilci. Izltušnje so pokazale, da je v hribovitih predelih, kjer takšno spravilo pride v prvi vrsti v poštev, najbolj ekonomično cestno omrežje sestavljeno iz paralelnih pobočnih cest, med seboj oddaljenih 400 m. To ustreza gostoti 3 do 3,5 km cest na 1Ü0 ha gozda. 634.0.383.1 ; 671 (437,12) NEKATERA PROl/VODNO-EKONOMSKA VPRAŠANJA PRI GRADNJI IN VZDRŽEVANJU GOZDNIH CEST Ing. Janez C e 1 i It. (Bled) 1, Splošno Za intenzivno gospodarjenje z gozdovi so potrebni strokovno gospodarski ukrepi v biološki in tehnični gozdni proizvodnji. Pomemben činitelj pri izkoriščanju gozdov je prav gotovo transport gozdnih sortimentov od panja do predelovalnih obratov. Ta notranji transport v naši velilci »-zeleni tovarni'^ pomeni precejšen Izdatek za organizacijo, ki gospodari z -jzelenim zlatom^i, Najpomemb-nej.ši člen v verigi transporta lesa so gozdne ceste, Bi'ez dobrih cest si dandanes ne moremo veČ predstavljati učinkovitega gospodarstva v gozdovih. Celoten sistem komunikacij v gozdovih, v katerem so najpomembnejše ceste, je prav gotovo osnova kompleksnega gospodarjenja, kot so prometne žile osnova gospodarstva v državi. Pomembnosti cest v gozdovih se je sloven.sko gozdarstvo doslej prav gotovo dobro zavedalo, saj že sedaj prepreza nafie gozdove več kot 4300 km cest, od katerih je 2.700 km last gozdnih gospodarstev, Veliko večino gozdnih cest smo zgradili po letu 1945, in to predvsem ročno. Sele zadnja leta smo z. vso in(,enziv-nostjo pri gradnji cest v gozdovih začeli uporabljati mehanizacijo- Spoznali smo gospodarsko prednost strojnega dela pred ročnim, Lahko trdimo, da je mehanizacija popolnoma zanesljivo prodrla v gozdno gradbeništvo. V zve^i 2 razvojem gozdnega gradbeništva v ;:adnjih letih sta bili potrebni tesnejse sodelovanje in širša izmenjava mnenj med vsemi sodelavci gozdnih gospodarstev s področja gradenj. Iz teh potreb se je porodila nujnost dogovarjanja in složnega usmerjanja razvoja gozdnega gradbeništva. Tega smo se lotili na prvem republiškem posvetovanju o programiranju gradnje in vzdrževanju gozdnih cest, ki je bilo lanskega oktobra na Bledu. Posvetovanje je opravičilo svoj namen; zaključki skupnega posveta pa so rezultat dosedanjega razvoja ter smernice za kratkoročni delovni program, za napredek gradnje cestnega omrežja v gozdovih. Osnovni poudarek posvetovanja je bil na gospodarnosti gradenj in na ekonomski učinkovitosti uporabe mehanizacije, na uporabi znanstveno-raziskovalnih dognanj in strokovnih novosti na vsem področju gradnje gozdnih cest. Graditi ceneje in zadosti dobro pa je strokovna naloga, za katero je potrebno poznavanje stroke in ekonomskih zakonitosti. V bistvu veljajo za ekonomiko gradnje gozdnih cest seveda enaka načela kot za gospodarnost in obratovanje drugih gospodarskih objektov. Ekonomske raziskave investicijskih objektov določajo sestavo in vrednost vlaganj, ki so potrebna za gradnjo in eksploatacijo objektov, poleg tega pa tudi vrsto in velikost koristi, ki jih bodo ti objekti donašali. Pri ekonomskih analizah gradnje torej tehtamo na eni strani investicije za gradnjo in obratovanje objekta, na drugi pa koristi, ki jih objekt daje. V našem go.spodarstvu se ekonomska načela vedno bolj uveljavljajo. Naša ekonomika je še v razvoju, zato nimamo na razpolago zadostnih podatkov, ki bi nam rabili za določanje vseh činiteljev, odločujočih pri presoji gospodarske utemeljenosti gradnje cest Ne glede na to pa je bolje izdelati ekonomski račun, ki sicer sloni na nezanesljivih podatkih, kot pa ne upoštevati ekonomsicih principom' gradnje Za aagotovitev vseh pogojev za gospodarsko presojo je potrebno lorej iz proizvodnje zbirati in obdelovati podatke, ki nam bodo čedalje učinko-vil:eje služili za neogibne gospodarske analize. Spoznati moramo principe ekonomike in jih pri programiranju, projektiranju in gradnji i:er obratovanju gozdnih cest tudi upoštevali, kolikor nam to omogočata naše spoznanje in primerna uporabnost podatkov Tudi pri gradnji cest je odkrivanje rezerv v proizvodnji gospodarski imperativ. Kompleksnost problematike gospod jrnosii transporta lesnih mas zahteva tesno gospod arsko-st rok o vno sodelovanje vseh z obravnavanega območja Rentabilnost in smotrnost vlaganj v gradnjo cestne mreže mora torej biti presojano na več toriščih našega dela; pri planiranju in programiranju, pri projektiranju ter pri gradnji in eksploataeiji gozdnih cest Program in perspektivni plan morata ekonomsko utemeljiti gradnjo ob upoštevanju vseh činiteljev na področju spravila in prevoza lesa. Projekt pa naj bo tak, da bo omogočal gospo- ko riaju'^oci'fiejs'^ gradnjo. Gospodarnost gradnje in vzdrzevanja Ler eksploa-Uu'i'jc c'St p^ Js s stališča izvajalca del in uporabnika ceste neogibni pogoj V našem nadaljnjem prispevku bomo obravnavali nekatera gospodarska viirašEinja s področja gradnje in vzdrževanja gozdnih cest. ki se sedaj pojavljajo našern delu. Obenem pa nameravamo opozoriti na nekatere dileme pri grad-'^t' ^n vzdrževanju cest skozi gozdove. Ne bonro se ukvarjali z gospodarski ni i Y rajanji komplt^ksnega transporta lesa, za katera je potrebna širša analiza. 2. Gradnja cest V splošnem imamo □ izdatkih pri gradnji in vzdrževanju cest več podatkov in nakazovalcev kot pa za dohodke, ki jih prinašajo zgrajene ceste. Prav zato atroäke laže obravnavamo tudi z gospodarskega stališča, zato je naš vpliv na zniževanje izdatkov močnejši kot na povečanje dohodkov od zgrajenih cest. Koristi, ki jih daje cesta zaradi zmanjšanja stroškov za spravilo ali za transport lesa SÜ poleg koristi zaradi povečanja vrednosti kosmatega etata prav gotovo l(o£[)ndarsko najpomembnejše. Stroške za cesto delimo v gradbene stroške, stro-äkc M redno vzdrževanje ceste, stroške za investicijsko vzdrževanje ali za periodično obnovo delov ceste in v eksploatacijske stroške ali stroške prevoza ~ prtJmetne stroške. Gospodarsko najustreznejša je tista cesta, za katero bo vsota vseh naštetih izdatkov v določenem času čim manjša. V splošnem so stroški med sabo v na-jpiotujnči si odvisnosti. Ce porabimo za gradnjo več denarja, ker smo jo zgra-flllj Rolidneje, bodo zato vzdrževalni in eksploatacijski stroški manjši. Potrebno )e'torej najti pravšno razmerje med stroški; ravno to pa je gospodarska naloga (.■^eli, ki .sodelujejo pri gradnji, vzdrževanju in eksploataciji cest. Stroške moramo spoznati do njihovega bistva in vzrokov, da bomo lahko zavestno vpli-viili na njihovo zniževanje. Poznati moramo vrsto, strukturo in velikost stroškov, mesta, kje in kako lahko znižamo stroške, vzroke njihovega nastajanja m moinoslii za znižanje, ki ležijo v pripravi dela, organizaciji dela, specializaciji deitivmh postopkov, modernizaciji dela, zamenjavi ročnega z mehanskim delom, V boljSem izkoriščanju delovnega časa in sredstev, bolj usposobljenih delavcih, Kotlobnejših metodah gradnje m v izkoriščanju znanstvenoraziskovalnih izsledkov, Ce hočemo učinkovito vplivati na zmanjšanje stroškov, je poleg strokovnega manja potrebno šc poznavanje ekonomike in njenih zakonitosti. Zaradi speci-Ertttih p'jgujfv gospodarjenja v gozdarsivu —■ določen obseg proizvodnje, dolo-C^-'iii' cene lesa Ud. — je vpra.Šanje proizvodnih stroškov še zlasti pomembno tH-sjKidarskt: rezerve v gozdu so: zmanjševanje izdatkov, doseganje višJiK cen 1 l.tOljSimi sorti men t i itd. Mt'd našimi gozdnimi gospodarstvi je glede .stroškov za gradnjo 1 km gozdne velika razlika. Leta 1965 jft zna.šala poprečna cena za 1 km ceste 11,000.000 Sdin In 1,000.000 S din ■za rekonstrukcijo. Konkretne cene pa so se gibale od 'i du 15 milijonov S din. Tako različne cene so posledica najraznovrstneiših •^itcljtiv, ka vplivajo na ceno. npr,: kakovost ceste, teren, po katei^em se cesta ■Rradi, način gradnje in način obračunavanja in ugotavljanja sl.i-oškov. Da bi prišli do podatkov o stroških, ki so med seboj primerljivi, bi morali f^fazumno določiti, kako stroške ugotavljamo in kateri izdatki spadajo h •lailnji cestt? in vplivajo na njeno kakovost. Spodnü ustroj ceste Razvoj gradnje gozdnih cest je dosegel takn stopnjo, da izdelava spodnjega ustroja ustreza. Izkope in planiranja opravljamo zadnja leta 2 intenzivno uporabo mehanizacije. Lahko trdimo, da že celotni spodnji ustroj izdelujemo mehanizirano. Anglcdozer, opremljen s poševnim nožem, planira tudi ukopne brežine Za izdelavo minskih vrtin uporabljamo kompresorje predvsem i*fagram 700-« in vrtalne stroje «cobra-'. Vsa gozdna gospodarstva v SPtS so pri izdelavi spodnjega ustroja že uvedla strojno delo. Organizacija dela pri gradnji spodnjega ustroja je že preizkušena in spo-polnjena. Organizatorji proizvodnje imajo že toliko izkušenj, da lahko začnemo s sistematičnimi meritvami za določanje tehničnih normativov. Merjenja in opazovanja, oprta na strokovno-raziskovalne osnove, nam bodo odkrila rezerve, ki jih bomo uporabili pri zmanjševanju stroškov tovrstne dejavnosti. Za angledozerje uporabljamo povprečne normative, ki jih je sestavil ing. M. G j ud Ti podatki so i-ealni in delno ustrezajo tudi za gozdno gradbeništvo. Gradnja gozdnih cest ima take svojevrstnosti, da splošnih normativov ne moremo neposredno uporabljati. Posebnosti pri gradnji spodnjega ustroja gozdnih cest so zlasti naslednje: majhna količina izkopa na dolžinsko enoto trase; nehomogena sestava tal — hitra menjava vseh mogočih kategorij terena; trase imajo velik podolžni naklon; zaradi ozke trase in gradnje po pobočjih ima angledozer na razpolago le majhen manipulacijski prostor; varovanje gozdnih sestojev pred prehudimi poškodbami pri razstreljevanju in izkopavanju terena V normativu morajo biti upoštevane vse te posebne razmere, da bi si mogli ustvariti pravo podobo o zmogljivosti stroja v vsakem konkretnem primeru . Glede količine izkopa na dolžinski meter trase je za isto vrsto terena in za isti angledozer določena zakonitost. Površna opazovanja so pokazala, da angledozer Iiat AD-7 izkoplje 10-krat več materiala na obratovalno uro, kot znaša izkop na Im trase; torej na trasi s 3 m^/m' izkoplje 30 m^ na uro; pri trasi z 2 m^'m' pa izkoplje 20 m'' na uro itd. To so pokazala le groba opazovanja Teh podatkov nc smemo posploäevati, ker so bili ugotovljeni le na treh trasah in v poprečju za vso dolžino po.samezne trase Le natančna merjenja in raziskave bodo omogočile ugotovitev prave zakonitosti na tem področju. Nehomogena sestava tal vzdolž trase, kjer se vrstijo različne kategorije terenEi, tudi zelo vpliva na učinek angledozer j a, ki je prav gotovo največji, če imamo na dolgem delu trase opraviti z enako zemljino. Tudi podolžni naklon trase pomembno vpliva na učinek anglcdozerja Pri delu navzgor se zmanjša učinek za 3% zs vsak odstotek povečanega vzpona. Pri vzpona je učinek enak ničli. Pri delu navzdol se za vsak odstotek padca poveča učinek za Zato si prizadevamo opravljati izkop po trasi navzdol, Gozdne ceste gradimo s planumom, širokim 4—5 m. Pri tem gre zlasti za pobocne trase Na strmem, pobočju ima stroj manjši učinek, vendar pa ta okolnost ni upoštevana v razpoložljivih normativih. Strojnik ne more popolnoma izkoristili stroja, ker si mora sproti in previdno utirati pot zanj v nagnjenem terenu. Pri izkopavanju mora varovati tudi nižje ležeče sestoje Ti činiteljt vsekakor zelo vplivajo na učinek stroja. Le izvezban buldoierist lahko zadovoljivo upravlja stroj v talcšnih delovnih okoliščinah. Pri izkopavanju na skalnatih terenih moramo najprej primerno zdrobiti material, da ga angledozer lahko odrine. Za izdelavo niinskih vrtin uporabljamo pnevmatska vrtalna kladiva na stisnjen ztalt. Z novimi metodami in sodobnimi načini miniranja lahko zelo obvarujemo sestoje pred poškodbami zaradi raz-Etreljevanja. Izkopavanje kamnitega sveta je zelo drago, ker stane 1 m^ izkopa V. kategorije najmanj 5- do 8-krat toliko kot buldožersko izkopavanje III. in IV, kategorije zemljišča. Tu nas čaka se veliko dela in prav tu je skritih še veliko rezerv. Ponekod uporabljajo 2 vrtalni kladivi na 1 kompresor »fagram 700i<. To pa prav gotovo ni smotrno, ker učinek vrtanja ni toliko večji, kot so dražji stroški. Kompresor »fagram 700« daje v norn\alnih razmerah 3 m® zraka na minuto, dve vrtalni kladivi RK 18 pa ga potrebujeta 3,7 m^/min. Primanjkljaj zraka povzroča manjši tičinek vrtanja za obe vinalni kladivi. Pn vsakem navadno delata po dva vrtalca, torej se zmanjša učinek vsakega delavca, kompresor pa porabi več goriva, ker je bolj obremenjen. Za sedaj je naj,?motirncje uporabljati pri omenjenem kompresorju eno vrtalno kladivo RK 21, ki porabi 2,50 m'/min, in je učinek večji kot pa pri RK 18 Kompresor »fagrain 702'^ daje 6 zraka tia minuto; torej lahko poganja 2 vrtalni kladivi RK 21 ali 3 kladiva RKlß. Zaradi svoje teže je primeren le tam, kjer je več izkopavanja in je možna manipulacija. Vsekakor pa je bolj ekonomičen od kompresorja »fagram 700^', ker ne porabi 2-krat veČ goriva. Veliko je äe nerešenih vprašanj gospodarskega proizvodnega enačaja na področju izkopavanja tras za gozdne ceste Ce hočemo raznovrstne zakonitosti hitreje odkriti, jih moramo načrtno in znanstveno raziskati in obdelati. Tako razčiščena problematika pa bi vplivala na zmanjšanje stroškov. Poleg gospodarskih ukrepov pa so potrebni tudi ukrepi za zaščito proizvajalca, Delovno mesto vrtalca prav gotovo sodi med najzahtevnejša v gozdarstvu Vibracija, ropot in kamneni prah ga spremljajo na vsakem koraku. Ropot, brnenje kladiva presega dopustno mejo in škodljivo vpliva na sluh. Vibracije so tolikšne, da bomo morali prej ali slej uvesti sredstvo, ki bo to škodljivo delovanje na vrtalca ublažilo Potrebno bo vpeljati ustrezno zaščitno sredstvo proti kamnenemu prahu Tudi upravljale! strojev so podvrženi vibraciji, ropotu in izpušnim plinom, zato bo tudi ta delovna mesta potrebno zaščititi pred škodljivimi vplivi Usposabljanje strojnikov, minerjev in njihovih pomočnikov je tudi gospodarski in varnostni ukrep na področju gozdnega gradbeništva. Le izvezbani in usposobljeni delavci bodo lahko kos vsem zahtevnim pogojem sa gradnjo gozdnih cest. Zgornji ustroj caste Pod zgornjim ustrojem razumemo tisti del cestnega telesa — cestišca —, ki prevzema nase prometno obtežbo in jo prenaša na planum spodnjega ustroja, t.j, na temeljna tla. Dandanes izdelujemo zgornji ustroj gozdnih cest iz gramoznega nasutja kot tampon in iz kamenometa kot makadam. Kakovost vozišča je predvsem odvisna od kakovosti zgornjega ustroja. Značilnosti gozdnih cest in prometa po njih zahtevajo primerno kakovost zgornjega ustroja, zato v splošnem, ne moremo računati z njegovo improvizacijo. Razlogi, ki nas silijo k izdelavi dobre ceste z nosilnim .slojem, so slasti: kamionski transport gozdnih sorti-mentov, ki spada med težak tovorni promet z osno obremenitvijo od 6 do 12 t; veliki podolžni nakloni zahtevajo zadosti hrapavo vozišče, da bi bila zagotovljena varnost prometa; za slabše vozišče so potrebni večji vzdrževalni stroški in večji stroški transporta, kt se ponavljajo vsako leto; gozdne ceste s .'^labšim zgornjim ustrojem ne moremo vzdrževati mehanizirano, to pa je naša. perspek- tiva in gospndaiska nujnost.; solidno zgrajeno vozišče lahko z manjšimi stroški iTLoderniziranio (asfaltiramo itd,), Gostota cest skozi naše gozdove Še ne ustreza, zato morsmo zgraditi še veliko utrjenih gozdnih cest. Tam pa, kjer je gostota utrjenih cest že primerna, bomo gradili le še neutrjene gozdne ceste — brez zgornjega ustroja. Problem izdelave zgornjega ustroja se je pokazal v pravi luči šele z uvedbo strojnega dela Pri ročnem izkopavanju trase so izdelovali delavci istočasno 3 planumom tudi zgornji nosilni sloj, IMaterial so lopato za lopato sortirali in v vozišče ]e bil vgrajen le dober material, ki se je že med samo počasno gradnjo delno konsoiidirjil. Angledozer koplje in potiska mešan material, ki segregira in drobni delci Zemljine III kategorije ostanejo na planuniu, debelejše kose kamenja pa potisne v nasip. Sortiranje materiala je nemogoče, zato moramo ves nosilni sloj šele tedaj izdelati, ko je angledozer že opravil svoje. Zaradi uporabe strojev za izkopavanje je torej potrebno težje delo pri zgornjem ustroju. Kljub temu pa nismo istočasno mehanizirali in modernizirali gradnje no.'ätlnega sloja, ki je kljub uspešni uveljavitvi strojev za izdelavo spodnjega ustroja ostala zapostavljena in zato tudi predraga. Tako kot smo delali doslej, ne moremo več naprej, stroške moramo zmanjšati in ohraniti vsaj sedanjo kakovost. Prvi korak k mianjšanju stroškov pri izdelavi zgornjega ustroja je nova tehnologija in specializacija dela, drugi mehaniaacijaj tretji modernizacija gradnje z uporabo znanosti in tehnike, Z nova tehnologijo dela mislimo na etapno gradnjo, kjer spodnji ustroj nekaj časa počaka, da se naravno ali pod vplivom prometa (po neutrjeni cesti) konsolidira; šele nato se lotimo izdelave zgornjega ustroja. V praksi je bil ta način ie uporabljen, vendar mora postati nage pravilo. Pri gradnji gozdnih cest je Lak postopek še zlasti mogoč, ker naše ceste sami programu-amo, finan-ciran\o m gradimo. Organizacijskih Ležav torej ne bi smelo biti, le naci-tovanje je potrebno spremeniti, tako da bo omogočilo takšno gradnjo, da ceste ne bomo isto leto planirali, projektirali in zgradili, Nova tehnologija dela bo omogočila boljšo organizacijo in specializacijo dela, to vse pa bo ugodno vplivalo na gospodarske uspehe. Za konsolldlian spodnji ustroj ni potrebno tehnično utrjevanje, poraba materiala za zgornji ustroj pa je manjša. PoLrebno je mehanizirati vse faze dela pri gradnji zgornjega ustroja. Tega doslej se nismo dosegli. Material pripravimo z mehaniziranimi napravami za izkope, prevoze izvršimo s traktorji ali kamioni prekucniki, utrjevanje opravimo z motornimi valjarji, za ročno delo pa ostane nakladanje in razgrinjanje tei- planiranje nosilnega materiala. Nakladanje smo doslej le delno mehanizirali z najpreprostejšimi nakladalnimi priključki na tvuktorju [erguson (nakladalna žlica in nakladalna naprava Carlo Pešci). Razgrinjanje materiala lahko opravi angledozer, vendar njegove kapacitete skoraj ni mogoče uskladiti z drugimi stroji, zato v splošnem tako delo ni gospodarno. Za nakladanje materiala, ki ga uporabljamo za zgornji ustroj, je potreben nakladalnik, uporaben za vse vrste materiala, Razgrinjanje in planiranje materiala pa moramo še mehaniziral,! in seveda izbrati za to najprimernejši stroj — angledozer, grader itd Ročno delo postaja iz leto v leto manj gospodarsko. Mehansko delo pa pride popolnoma do izraza, kadar je mehaniziran ves proces dela in ne le posamezne faze. Pri [gradnji zgornjega ustroja uporabljamo sedaj le delno mehaniziran delovni proces. Zaradi ročnega dela nastajajo veliki nadstroški, ki jih lahko zmanj.^aivio le z mehanizacijo. Gozdna gospodarstva v Sloveniji uporabljajo že nad 2.700 km gozdnih cest. Letno jih zgradimo 150 do 300 km. Ce bi mehani- včasih je potrebno vrtalca " tudi privezati {Belca, 1961, ' ong.) ._ : ' ' zirfili nakladanje materiala, bi gozdna gospodarstva v Sloveniji prihranila na leto veliko denarja, kot to kaže naslednji račun. Potreben material: za vzdrževanje 2700 50 ...... 135.000 m^i za novogradnje 170 X 1000 ...... 170 000 m® Skupaj 305.000 m-' Prihranki, tj. zmanjšanje stroškov na leto znaša 305.000 X 11 = 3,355.000 N din. Za vsakoletni prihranek stroškov bi spet lahko zgradili okoli 25 km novih cest, to pa omogoča vsakemu gozdnemu gospodarstvu poprečno povečanje za 2 km cest na leto. Za nakup nakladalnikov bi morali vložiti okoli 2,000.000 N din. če računamo, da nov nakladalnik stane okoli 150.000 N din. Nad takimi vsotami se moramo zamisliti in čimprej primerno ukrepati, da bi zmanjšali stroške. Podobno je tudi pri razgrinjanju materiala; nedvomno je tudi to delo potrebno mehanizirati. Pri klasičnem zgornjem ustroju (tampon, makadam) je potrebno razmeroma veliko materiala, saj ga moramo na vsak dolžinski meter ceste pripeljati 1 m'. Ce hočemo omogočiti težak tovorni promet ob vsakem času, je potrebno toliko materiala, čeprav je frekvenca prehodov (število prehodov) majhna. Za dimenzioniranje zgornjega ustroja lahko uporabljamo najrazno-vrstnejše metode, najprimernejša pa je metoda po lestu A ASH O, ki upoäteva debelinske indekse materialov, število osnih prehodov in seveda tudi kakovost planuma. Z modernizacijo izdelave zgornjega ustroja — s stabilizacijo — bi bila potreba po materialu za zgornji ustroj za enako kakovost ceste za polovico manjša. Debelinski indeks gramoza je 0,08—0,14, stabiliziranega sloja pa 0,23—0,30 in makadama 0,10—0,18, Iz tega sledi, da namesto 30 cm debelega sloja makadama uporabimo !e 15 cn\ debel sloj stabihziranega materiala Pri klasičnem načinu izdelave zgornjega ustroja stane 1 m^ materiala 30 do 50 N din franko vozišče, to pomeni, da stane samo material za Im ceste 40 N din Z uvedbo primerne stabilizacije bi porabili polovico manj materiala, ki bi ga morali seveda strojno vgraditi z dodatkom primernega stabilizacijskega sred- stva. Dolžinski meter cestc bi bil prav gotovo 10 N din cenejSL kot po sedanjem klasičnem načinu dela. Nimamo se praktično uporabnih podatkov, zato so to le predvidevanja. Modernizacija gradnje zgornjega ustroja bi torej precej pocenila stroSke za gradnjo gozdnih cest. Kvalitetnejše delo pa zahteva boljši material, ki ga je treba raziskati, kadar gre za stabilizacijo, in na podlagi raziskav v laboratoriju določiti recept za delo in za dodatek stabilizacijskega sredstva Z novimi modernimi načini dela je potrebno tudi v gozdnem gradbeništvu izsledke znanosti in tehnike koristno uporabljati in tako 2agotoviti gospodarnejšo gradnjo. 3, Vzdrževanje in eksploatacija cest Gospodarnost transporta je v veliki meri odvisna od načina vzdrževanja cest in od kakovosti vozišča Gozdne cests sedaj še niso modernizirane, ampak so le gramozne. Za vzdrževanje gramoznih cest so potrebni precejšnji stroški, Če hočemo imeti dobro vozišče. Ceste skozi gozdove vzdržujemo večinoma ročno po cestarjih. Največ dela odpade na vzdrževanje vozišča in objektov ter naprav za odvajanje vode, tj, koritniC; prepustov, dražnikov itd Vzdrževanje vozišča je največji izdatek pri ročnem vzdrževanju cest v gozdarstvu. Cestar ima potrebno orodje in mora vzdrževati 5—10 km dolg odsek cesLe. Ce je še tako vesten, ne more opraviti vsega potrebnega dela na odseku 10 km; zato naše ceste v veliki večini niso zadostno vzdrževane. Slabo stanje cest pa povzroča večje transportne stroškej večjo obrabo in poškodbe vozil in počasnejši transport. Material za vzdrževanje se dovaža premalo organizirano in faze dela (priprava materiala, nakladanje, razgrmjanje itd.) potekajo ročno; taksno delo pa je predrago. Porajata se alternativni vprašanji; Ali na.i spričo vedno gostejše mreže gozdnih cest le-te vzdržujenio .slabše in se zato sprijaznimo z večjimi stroški za prevoz, ali pa se bomo odločili za intenzivnejše vzdrževanje in uvedli mehanizacijo ter tako zmanjšali stroške za vzdrževanje in trfmsport? Ni težko izbrati odgovor in določiti pravilno smer za razvoj cestneg^i vzdrževanja Gozdna gospodarstva uporabljajo za transport lesa večinoma lastna vozila in so prevozni stroški zelo pomembna postavka v poslovnih stroških. Po eksperimentalnih podatkih znašajo prevoznj izdatki na dobrih voziščih celo 14,5% manj kot na slabih cestah. Za razmere v gozdarstvu smemo računati s tem, da se na dobro vzdrževanih cestah zmanjšajo stroški za 10%. Ce znašajo v Sloveniji na leto prevozni stroški 15,000.000 N din, potem že prihranek prevoznih stroškov utemeljuje boljše vzdrževanje. Z uvedbo mehaniziranega vzdrževanja pa bi za manjše stroške imeli boljše ceste. Za reorganizacijo vzdrževanja pa je potrebno: centralizirati službo vzdrževanja, da bi tako omogočili mehanizirano vzdrževanje; kupiti potrebne mehanične naprave in opremo za vzdrževal-no skupino in cestarje; vpeljati m organizirati evidenco potrebnih in dejanskih stroškov za vzdrževanje cest; za vsako cesto nastaviti evidenčno kartico in redno spremljati vzdrževanje (finančno in tehnično): izdelati kataster gozdnih cest, da bi zagotovili pregled stanja vseh cest (tehnična evidenca); urediti peskokope in kamnolome za mehanizirano pridobivanje materiala, potrebnega za vzdrževanje; z modernizacijo obstoječih vozišč na delih ceste, kjer so stroški vzdrževanja pretirano visoki, zmanjšati tovTStne izdatke in asfaltirati cestne odseke; z modernizacijo gradnje zgornjega ustroja in zapornega sloja zmanjšati stroške za An.Ejledozer odriva zminira-ni material (orig.) vzdrževanje na novih cestah, prehod od sedanjega na nov način vzdrževanja cest bo moral bili postopen. Pri obravnavanju vprašanja mehaniziranega vzdrževanja cest se moramo zavedati, da je potrebna popolna reorganizacija in niz ukrepov, ki bodo skupno z dobro organizacijo zmanjkali stroške za tovrstno delo Vsako podjetje bo uvajalo mehanizacijo po svojih najboljših možnostih, vendar pa ne bo mogio mimo navedenih ukrepov. Za korenito spremembo dejavnosti je potrebno intenzivnejše .angažiranje strokovnjakov. Tudi uvajanje mehanizacije za izdelavo spodnjega ustroja je bilo težavno, ker je pomenilo revolucijo metod in tehnologije dela. Zato se tudi težav z uvajanjem mehaniziranega vzdrževanja ne smerno ustrašiti, Posebno zanimivo je vprašanje; za kakšno vrsto mebanizironih naprav za v7,drževanje cest se bomo odločili? Na javnih gramoznih cestah uporabljajo za vzdrževanje razne traktorje, unimoge in graderje s potrebnimi priključki Odločili so se za tisto, kar jim daje domača industiija. Glede na dejstvo, da poglavitno delo odpada na vzdrževanje vozišča in objektov za odvajanje vode, sc bomo v go^^darstvu odločili za gi'ader s priključki. Prvi poskusi pri GG Bled z graderjem G-3, ki ga po kooperaciji s tovarno Maschinenbau iz Ulma v Zahodni Nemčiji izdeluje Strojna tovarna v Trbovljah, so se dobro obnesli. Ko se bo STT posrečilo dati na trg stroj z vsemi priključki za vzdrževanje in stabilizacijo cest, bo to za naše potrebe najprimernejši osnovni stroj. Zlasti se, če upoštevamo, da ga bomo lahko uporabljali za vzdrževanje, stabilizacijo in asfaltiranje ce^t, Spopolnjen stroj G-31 omogoča uporabo vseh potrebnih priključkov 2a postopno prehajanje na mehanizirano vzdrževanje cest bo potrebno sedanja vozišča zadosti nasuti, da bo možno redno vzdrževanje s stroji. Wa cestah namreč primanjkuje materiala za zaporni sloj (vezni material), ker delovanje erozije požre veČ materiala, Itot ga s sedanjim načinom vzdrževanja dodajamo. Ko bonio ceste usposobili za redno strojno vzdrževanje, bo potrebno dosti manj cestarjev kot sedaj. Cestnemu delavcu bomo morali dati na razpolago primerno vozilo (npr. moped s prikolico), da bo lahko vzdrževal in nadziral najmanj 30 km cest. Glavno delo bo opravil strojnik graderja, ce.star pa mu bo v pomoč, ko bo delal na njegovem odseku. Da ne bo potrebno vzdrževati vsega cestnega omrežja hkrati, bomo morali izkoriščanje gozdov organizirati taJto, da bomo vedno lahko vozili po dobrih cestah. V času intenzivnega izvoza po določeni cesti jo bomo ^^gladili<^ večkrat saporedoma, potem pa jo lahko delno "Zanemariino'*, dokler spet ne bo potrebna za transport Jesa. Lani smo na območju vseh štirih gozdnih obratov CG Bled poskusno strojno vzdrževali obstoječe ceste. Najeli smo grader G-3, vso pripadajočo mehanizacijo pa imamo sami, razen kaniionov, ki smo jih. tudi najeli, Za vzdrževanje cest in za vezni sloj vozišča smo uporabljali morenski grušč primerne granulacije, ki ga imamo dovolj po vsem prizadetem območju. Očistili in uredili smo peskokope ter smo material pridobivali s stroji. Kamione smo nalagali z nakladalnikom Carlo Pešci, ki ima kapaciteto do 15m'Vh, Vozišče ceste smo postrgali z graderjem, če je büo to potrebno, drugače pa smo pripeljali material, ga razgrnili in splanirali 2 graderjem Nasuti vozni material smo nato že utrdili z valjanjem Tako smo investicijsko popravili 18,840 km naših cest. Samo struga nje in valjan.ie smo izvršili na 7,850 km cest. Za posipanje smo porabili 1900 m-' materiala, ki smo ga prevažali na razdalje od 1 km do 19 km. Poprečna debelina nasipanja je bila 3,4 cm v nekomprimiranem stanju. Grader je potreboval za vse opravljeno delo 240 ur, tj. okoli D obratovalnih ur ZA 1 km. Seveda je bilo za začetek težko uskladiti vse strojne kapacitete, posebno tam, k.ier smn prevažali material na razdaljo 19 km. Pri večjih izkušnjah in s spopolnjeno organizacijo dela bi bila učinkovitost strojev še dosti večja. Vsi stroški za tako vzdrževanje so vnašali 123.030 N din, tj 4672 N din za 1 km ceste. Na cesti, kjer smo prevažali material na razdaljo 1 km, pa so stroški za 1 km znesli le 2550 N dm, če bi pa isto delo opravili ročno, bi bdi stroški 6960 N din, V stroških za strojno vzdrževanje so tudi izdatki za 26 km asfaltnih cestnih žlebičev, ki smo jih napravili za preizkus in stane 1 žlebič okoli 120 N din Na vseh cestah, kje-r smo nasipali material, je bilo vozišče tako erodirano, da se nam redno vzdrževanje ne bi obneslo. Tak način dela imamo za investicijsko vzdrževanje Stroški so razmeroma veliki, ker smo dodali precej materiala, Bedno strojno vEdrževanje pa bomo lahko vpeljali takrat, ko bo na voziščih dovolj materiala, tj. ko bomo prej izvršili investicijsko vzdrževanje. Pri rednem strojnem vzdrževanju bomo opravljali le struganje, profiliranje in valjanje vozišča brez raz-grinjanja materiala in projiliranja vozišča. Zato smo tudi posebno poudarili da mora biti prehod na mehanizirano redno vzdrževanje gozdnih cest postopen. Vzdi-Sevalne stroške m izdatke za prevoz iahko zmanjšamo z asfaltiranjem vozišč po naših gozdnih cestah ali z drugačnimi načini obdelave vozišča, ki zagotavljajo manjše vzdrževalne in transportne stroške V svojem osnovnem reteratu za republiško posvetovanje o programiranju, gradnji m vzdrževanju gozdnih cest sem tehnično in ekonomsko obdelal vpraSanje asfaltiranja, zato ga v tem prispevku ne bom obravnaval. (Nadaljevanje bo sledilo) fi3-lü.377,45 kamion za prevoz lesa In&. Cii il K a 1 o t (Bled) Z nenehnim razvoj eni proizvodnih sredstev se spreminjata tudi način proizvodnje in oblika izdelkov To velja tudi za gozdno proizvodnjo, ki se z ustreznimi investicijskimi vlaganji v gozd In z angažiranjem najrazličnejših mehaniziranih naprav ■— ge posebno v osnovnih fazah dela — iz dneva v dan .Spreminja in prilagaja. Mekoč so v klasi&ii go'.(dni proizvodnji izdelovali gozdne Sortimente pri panju Spričo zaprtosti gozdov in pretežnega telesnega dela so bili mogoči le ki-atki sortinienti. ker so morali biti lažji, da so jih mogli spravljati iz gozda a ledanjimi preprosümi spravilnimi pripravami. Kompleksna gozdna mehanizacija pa napoveduje spravilo celih dreves iz gozda in popolnoma mehanizirano obdelavD sortimentov na glavnih skladiščih. Za to potrebni stroji se že poskusno uporabljajo. Naša gozdna proizvodnja je na začetku prehodne razvojne poti. Medtem ko odpiramo gozdne komplekse s sodob7iimi avtomobilskimi cestami, po katerih bi laJiko prevažali tudi dolge Sortimente, navadno nimamo na razpolago primernih avtomobilov za njihov prevoz, zato v gozdu Se vedno na veliko izdelujemo le 4 do 6 m dolge Sortimente, Zdi se. da je razen nekaterih drugih vzrokov ravno pomanjkanje primernih kamionov krivo, da se na.ša proizvodnja se ni veliko odmaknila od klasične. Pri spravilu lesa smo že napredovali za korak. Uporaba spravilne mehanizacije (tLakl.or^ev. motornih vitlov in žičnic) neposredno spodbuja k spravilu dolgih sortimentov, saj se z uvedbo takega načina povečujeta storilnost in kapaciteta niehaniziranih spravilnih naprav. Pri tej razvojni slopnji bi paČ morali spravljati iz gozda do kamionske ceste čim daljše dele drevesnih debel, ki bi jih obdelovali na ustrezne dolžine šele ob kamionski cesti. V nadaljni razvojni stopnji gozdne proizvodnje pa bo treba vključiti v prevoze ustrezne avtomobile, ki bodo mogli prepeljati čim daljše dele debel do končnih skladišč ali porabnikov, Pri proizvodnji tovornih avtomobilov pri nas doslej niso bile upoštevane posebnosti gozdarskih tovorov in prevozov. Tudi inozemska industrija tovornih avtomobilov ni rešila tega vprašanja, V zadnjem Času je le nekaj izjem, posebno v severnih evropskih deželah. Pomemben tovrsten prispevek je tudi specializiran tovornjak za gozdarsko rabo tovarne Saurer iz Avstrije. Tovorni avtomobili, ki smo jih doslej uporabljali, ne ustrezajo našim potrebam Sorazmerno kratke nakladalne ploščadi (platiorme) onemogočajo prevoze daljših sortimentov Pri nakladanju daljšega lesa se približuje težišče tovora zadnji osi, to pa pomeni oviro pri vožnji in pretirano obrablja vozilo. Prevoz daljših sortimentov izključuje tudi uporabo kamionske dvoosne prikolice. Pri mnogih tipih kamionov v določenih okolnostjh ne zadošča pogon na zadnjo os Taka vozila so pri količkaj neugodnih Zimskih vremenskih razmerah na slabših gozdnih cesta,h neuporabna. Dosedanje izkušnje z dvoosniini kamionskimi prikolicami tudi niso zadovoljive. Predvsem jih ni bilo mogoče uporabljati, kadar so na kamion naloženi sortimenti segali zadaj prek nakladalne ploščadi Manevri s prikolico na ozkih cestah so zelo ovirani, zlasti je neprikladno obračan.ie. Na avtomobile montirane mehanične nakladalne naprave f'fhiab«) ne morejo nakladati tudi prikolice. Le malo so pri nas v rabi tovorni avtomobili z vrtljivo ploščo na ploščadi in enoosno prikolico. Z njinii eleklromonterska podjetja prevažajo drogove. Tu in tam jih uporabljamo tudi pri gozdnih transportih, predv.sem za prevoze drogov TT in E. Zdi se, da so prav enoosne prikolice oziroma tovorni avtomobili z enoosnimi prikolicami zelo prikladni za prevoze v gozdarstvu. Tudi sedanje zahteve naše operative to potrjujejo. Tovornjak z enoosno prikolico je uporaben za transporte različno dolgega lesa. Nanj lahko naložimo tudi izdelane Sortimente, daljše od 4 m. Enoosna prikolica omogoča lagodno manevriranje, V primeru, če je na avto montirana nakladalna naprava, nakladanje prikolice ne pomeni problema. Pri prevozih lesa so prednosti enoosne prikolice pred dvoosnn tolikšne, da ponekod ene že predelU-jejo v druge, Pri teh predelavah ostanejo nespremenjene tiste značilnosti, ki so se dobro obnesle. Kombinacija tovornjaka An enoosnega priklopnika mora konstrukcijsko zagotoviti tudi ločeno uporabo avtomobila Zato mora imeti tovornjak ploščad dosedanje velikosti. To je Se posebej važno v sedanji prehodni dobi, ko ponekod izdelujejo Sortimente pri panju ali ob ka.mionski cesLi, drugje pa že vozijo dolgi les do glavnega skladišča ali žagarskega obrala, V primerih, kadar gre za prevoze kratkih sortimentov ali celo izdelanega prostorninskega lesa, bi v bodoče uporabljali le kamion V drugih primerih bi dodali na platformo avtomobila vrtljivo pložčo s prepro^itim priključkom in pripeli prikolico. Za Lak dodatek bi bih primerni kamioni domače proizvodnje Potrebno je rešiti §e vprašanje nosilnosti kamionov. Vsekakor bo potrebna uporaba tako lažjih kot tudi težjih kamionov, in sicer zlasti zaradi različnih transportnih razdalj. Naloga računa rentabilnosti je ugotoviti, do katere razdalje so gospodarnejši lahki kamioni in od katere naj se uporabljajo težji. Lahki kamioni naj bi imeli nosilnost 4 do 5 ton, težji pa 6 do 7 ton Na vsak način pa je potrebno, da imajo kamioni pogon na obe osi S tem razširjamo možnost za uporabo kamionov na področju bolj.^lh gozdnih vlak in večjih strmin, hkrati pa tudi na neugodnejše vremenske razmere v vseh letnih Časih, Priključek prikolice na kamion mora biti takšen, da omogoča postavljanje prikolice lako daleč od kamiona, kot je to potrebno glede na dolžino lesa. Tako dosežemo pravilno obremenitev avtomobila in prikolice. Prikolici ni potrebna lastna pogonska os, mora pa imeti vse druge priključke, ki so predpisani. Ker so cestišča dotrajala, zadnje čase omejujejo osne pritiske vozil. Zato postaja uporaba vozil z veČ kot dvema osema vedno aktualnejša Na ta način dosežemo pri istem koristnem tovoru Zmanjšan pritisk na posamezno os vozila. Na naših cestah, razen modernih avtomobilskih, se navadno vzdolžni nagib tako mučno in tako pogosto .spreminja, da uporaba veČ kot dveh osi na isti fiksni karoseriji ni mogoča. Pač pa omogoča enoosna prikolica dodatno uporabo tretje osi. S priključitvijo enoosnega priklopnika dosežemo ustrezno razporeditev tovora na tri osi, zato lahko uporabljamo vsa cesti.šča ne glede na spremembo vzdolžnega nagiba ceste. Na tako prirejeno vozilo iahko nakladamo mehanizirano z vsemi obstoječimi tovrstnimi napravami. Ker nakladamo les le na zadnji polovici ali pa na zadnjih dveh tretjinah ploščadi vozila, ostane spredaj dovolj prostora za pritrditev lastnega nakladala, čeprav za. manjše kamione ta rešitev zaradi teže nakladalne naprave ni najprimerjneša in je ustreznejše za skupino manjših kamionov uporabljar.i samohodno nakladalo. Prav gotovo bodo nakladalne naprave -hiab 1f)3«, ki jih sedaj najbolj uporabljamo, kmalu zastarele in jih bodo nadomestila nakladala »hiab elefante« in druge podobne naprave. Varianti montirane nakladalne naprave na vozilu ali pa spremljave skupine kamionov s samohodnim nakladalom pri nas ,se nista dovolj proučeni glede funkcionalnosti m tudi ne glede rentabilnosti ene ali druge rešitve Posebej za gozdarske prevoze prirojeni kamioni z enoosninu prikolicami nam bodo prav gotovo omogočili vstaviti manjkajoči člen v verigo moderne gozdne proi!:vodnje_ LASTKRAFTWAGEN FÜR TRANSPORT DES I. ANGBUNDHOLZ ES (Zusammenfassung/ Die nationale Lastkraftwagenerzeugung hat mit der Produktion besonderen Last-ki'iiftwagen für Langrunclholz noch nicht angefangen, Auch die ausländische Produktion hatte bis jetzt, mit wenigen Ausnahmen, diese Frage nicht befriedigend gelöst. Mechanisierte Geräte für Holzzubringung prtnogiichen die Ziibringung des Langholzes bis den Autostrassen. Die neuerbautcn Wladstrassen ermöglichen auch den Transport der langen Sortimente. Für eine moderne Fofstproduktion fehlt eigentlich nur noch der Lastlcraftwagen iüc Langholrtransporte. In diesem Artikel wird zu diesem Zwecke ein Lastkraftwagen mit einaxigem Anhänger vorgeschlagen. Den zweiaKigen Anhängern werden bei der Behandlung, Autladung und Transport verschiedene Mängel vorgeworfen. Die einaxigen Anhänger ermöglichen eine leichtere Manöwvierung und Aufladung beliebiger Längen mit Verwendung aller bisjetzigen mechaniscJien Ladevon'ichtungen. ING. FRANJO OBLAK — SEDEMDESETLETNIK Po prvi svetovni vojni si je izbralo gozdarski poklic toliko Slovencev, kot še nikoli prej. Ko so leta in leta prenašali na raznih frontah najrazličnejše težave in grozote, ko so skoraj vsakodnevno doživljali razočaranja nad ljudmi in človeštvom, se je v njih porajala vedno večja ljubezen do narave, posebno do gozda. Le v prvotni nepokvarjeni naravi so pričakovali možnost skladnega m boljšega življenja. Med njimi jc bil tudi France Oblak, Sin železniškega delavca se je 1'odil 11, decembra 1896. Iz gimnazije je leta 1915 odšel naravnost na fronta, kjer je preživel skoraj Štiri leta in je prenašal vse ležave neusmiljene vojne, zlasti na italijanski fronti Ko je bil demobiliziran, se je leta 191G vpisal na gozdarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je leta 1922 diplomiral. Toda v ožji domovini, v Sloveniji, takrat ni bilo kruha za gozdarske inženirje, ki so v listih letih končavali svoje šludije, Le zelo malo jih je našlo službo doma. Oblak je našel prvo zaposlitev v Bjelovaru pri bivši Djurdjevački imovni obCini. Ta dei Hrvatske sodi med najbogatej.še; shižba je bila urejena, bil je zadovoljen s svojim položajem. Toda v pasivnih predelih Hrvatske je Se huje manjkalo strokovnjakov in že po 10 niesecih Je bil po službeni potrebi prestavljen v Liko k Ogulinski imovni občini, kjer je postal upravitelj gozdne uprave v Modrušu, Tukaj se je si-ečal a prebiralnimi gozdovi na visokem krasu in si je spopolnjeval svoje znanje o tej gozdni obliki, ki je tudi v Sloveniji najbolj razširjena. Leta 192ft je bil prestavljen h gozdni direkciji v Ogulinu. kjer jc nekaj časa vodil eksploatacijo gozdov, v glavnem pa je delal na urejanju gozdov; pol leta je opravljal tudi delo direktorja. Pred koncem leta 1933 je bil zopet prestavljen v Bjelovar k Djurdjevački imovni občini, kjer je bil Kačel svoje službovanje. Toda tudi seda.j mu niso omogočili, da bi se ustalil v razmeroma ugodnih službenih razmerah. Pridobil si je bil namreč sloves, da je sposoben premagovati velike težave in uspešno opravljati službo Ludi v izredno težkih razmerah. Leta 1934 ]e bil inženir Oblak prestjtvljen h gozdni direkciji v Skopje, kjer je vodil oddelek za urejanje gozdov vse do začetka II. svetovne vojne. Ta služba je bila še težja kot tistai pri Ogulinski imovni občini, kajti makedonsko ozemlje je bilo šele leta 19(1B osvobojeno od TS-u-kov in je bilo treba gozdarsko službo, zlasti pa urejanje gozdov na novo organizirati. Razen tega so terenske razmere v Makedoniji izredno težko. Gozdovi v Makedoniji po!'aščajo večinoma le obrobke mejnih predelov, kjer so ostali ohranjeni samo zato, ker so bili skoraj nedostopni. Da bi prišel inženir Oblak do gozda, je moral največkrat prehoditi razdalje, ki se nani sedaj zdijo kar neverjetne. Ko pa je stopil v gozd, ni imel prav nobenih pripomočkov, s katerimi si pomagamo v gozdarski službi v krajih, kjer iina gozdarstvo že dolgoletno tradicijo. Vse je bilo treba zgraditi na novo. kot je to pravilo pri pionirskem delu, V takih razmerah je poglavitno, da se ne izgubimo v podrobnostih, temveč si moramo ustvariti in ohraniti pregled nad celoto. Prav v tem pogledu si je inženu- Oblak pridobil veliko izkušenj, ki so mu omogo&ile, da je zelo uspešno uvajal napredna načela v gozdarsko službo na ozemlju sedanje Makedonije. Pridobil si je sloves iziedno sposobnega taksatorja, zalo mu niso dovolili vrniti se na HrvaŠko ali v Slovenijo, kjer so bile splošne službene razmere neprimerno ugodnejše. Se pred začetkom H. svetovne vojne Je bil ing, Franjo Oblak mobiliziran ii\ je ob razpadu stare jugoslovanske armade padel v nemško vojno ujetništvo. Medtem so njegovo sopcogo z dvema majhnima otrokoma okupatorji izgnali iz Skopja in so našli zavetje v Nišu. Ko se je vrnil iz ujetništva, je nekaj časa živel v NiSu brez zaposlitve, pozneje je našel službo pri tamkajšnji gozdni direkciji. Seveda je bil to le azil, saj delalo se itak ni. Toda Niš je ležal na poti, po kateri so zavezniški bombniki letali na Ploešti, za.to ni bilo menda nobeno mesto v Ju.£;oslaviji tolikokrat bombai dirano kot Niš. V napol porušenem mestu je vedno znova iskal zatočišče za svojo družino in zase. Takoj, ko je bila osvobojena tudi Slovenija, se je končno le vrnil v svojo ožjo domovino, da bi z bogatimi izkušnjami pomagal graditi napredno gozdarsko službo Med raznimi funkcijami, ki jih je opravljal, je potrebno posebno omeniti, da je bil Franjo Oblak eden ti.stih sedmih gozdarskih inženirjev, ki so leta 194fi/47 opravili prvo sploSno invc-ntarizacijo vseh gozdov v Sloveniji V neverjetno kratkeni Času in tako lekoc brez pripomočkov so nam podali pi-v^o sploSno podobo o slovenskih gozdovih Sedaj, ko imamo izmerjene skoraj vse gozdove v Sloveniji, lahko trdimo, da so ti taksatorji-pionirji svoje delo opravili odlično, v glavnem zato, ker so koristno uporabili svoje dolgoletne izkušnje, ki so jih pridobili v službi širom po Jugoslaviji, Pozneje je naš jubilant postal šef oddelka za urejanje gozdov pri GG Pci-stojna. kjer je ostal do konca leta 1Ö52, ko je prevzel službo voditelja urejevalne službe pri GG Ljubljana. Zadnjih deset let svoje službe je bil direktor Gozdnega gospodarstva v Ljubljani in je s tega službenega mesta odšel tudi v pokoj. Ce bi hoteli povzeti znač-llnosti iz življenja našega slavljenea, bi morali posebno poudariti, da je bila njegova življenjska pol speljana prek loliko izrednih težav kol: malokaterega dmgega strokovnega tovariša Pri tem pa se ni držal smeri najmanjšega odpora, temveč se je z vso prizadevnostjo spoprijemal 2 nakgami, ki mu jih je življenje nalagalo Se ena življenjska poteza je močno značilna za našega jubilanta. Ce se izrazimo po starem, bi rekli, da je bil skozi vse svoje življenje tako dosledno osebno pošten, da mu je piav ta lastnost dostikrat nakopala razne težave, ker je vedno m povsod skušal zadovoljiti vse, izogniti se vsaki krivici do svojih sodeiavcev in drugih, ki jih je srečava! v življenju. Taka prizadevanja .^o dostikrat ovirala dinamičnost njegovega odločanja in dražila nestrpneže. V inženirju Pranju Oblaku se nam kaže podoba moža, ki je vse velike Ležave premagoval vztrajno in tiho, t.oda izredtio uspešno, pri tem pa ni hlepel po slavi in priznanju, temveč se je izživljal v izpolnjevanju dolžnosti. N"aj mu bo v zadoščenje upravičena zavest, da je častno opravljal svoje življenjske naloge. Želimo mu, da bi še dolgo užival svoj pokoj, ki ga je tako pošteno zaslužil. R. P. SODOBNA VPRAŠANJA VZHODNOAlfSKO-niNARSKA SEKCIJA MEDNARODNE ZVEZE ZA PROUČEVANJE VEGETACIJE Sodrjhno gospodarjenje z gozdovi čedalje bolj upošteva in uporablja izsledke in rezultate relativno mlade vede, fitosociologije. Ker je tudi pri nas v Sloveniji preuče-I'anje in karüran.ie vegetacije za znanstvene in gozdarske operativne namene že vr.sto let v polnem razmahu, je potrelano seznanili slovensko gozdarsko javnost o ustanovitvi, nalogah in dejavnosti mednarodne organisacije fitosociolo&ov. Že precej časa j.; bilo čutili, da posamezniki ne morejo več obvladati in uspeäno reSevati vse mnogoštevilne in zamotane vegetacijske problematike, posebno ne v fito-geogratsko in vegetacijsko tako raznovrstnem in bogatem vztiodnoalpskem in dinarskem prostoru, katerega srediääe in vozlišče je ravno Slovenija. Obširna problematika znan.stvenega preučevanja ve&etacije zajema zgodovinski razvoj, zgradbo, razširjenost, razvojno dinamilco, ekologijo in sistematsko r 200 SMUČAR,!EV IKKMOVALCEV PRI CEL.TSKI ItOCi (Republiško tekmovanje 20. in 2l.ian. i967) Kaže, da postajajo tradicionalna smučarslca tekmovanja gozdarjev, lovcev in lesarjev iz leta v leto bolj priljubljena. To potrjuje vedno večja udeležba tekmovalcev pa tudi njihovih znancev in sodelavcev, ki se vsako leto zberejo ob .smučarskih progah. Letošnje VIir, republiško prvenstvo so pripravili Celjani. Tekmovanje je v čast prirediteljem in organizatorjem nadvse uspelo, k vsemu pa je Se posebej omeniti 4 odlično športno in tekmovalno vzdušje. 2al, letošnja zelo mila zima tekmovanju zaiadi pičlega snega ni bila naklonjena. Zato so morali prireditelji progo nad Celjsico kočo nekoliko sicrajšati Prvega dne je bUo tekmovanje v leidh. Ženske sa nastopile na Štiri, rooški na osem kilometrov dolgi progi. Obe progi sta bili doka,i zahtevni, saj je bil sneg zelo težak, pa tudi višinske razlike so bile precejšnje. Rezultati prvega dne so naslednji: Ženske; 1. Grilc (GG Maribor) 15:32; 2, Grušovnik (Maries Maribor) 1S:40; 3. Salamon (GG Maribor) 17:7. Ekipno: 1 GG Maribor 51:4-1; 2, LIP Bled 69:43, Moški: I, Dornik (LIP Bled) 24:32, 2. Gregorič (LIP Bled) 24:S1, .3. Rajsp (GG Maribor) 25:57, Ekipno: 1, LIP Bled 78:26; 2. Elan, Begunje 85:48, 3. GG Maribor 09:18. Drugega dne se je nadaljevalo teltmovanje v veleslalomu. Nastopilo je nad 150 tekmovalcev. Zaradi pomanjkanja snega je bila proga skrajäana in je bila enako dolga za ženske m moške, tj 700 m z višinsko razliko 180 m, vratic pa je bilo 15. Re2ijltati veleslaloma so bili naslednji: Ženskrj: 1. Kemperle (LIP Cešnjica) 1:15,9; 2 Pire (LIP Bled) 1:]B,1; 3. Mežek (Elan, Begunje) 1:22,2. Ekipno: 1. Elan, Begunje 5:13,S; 2. LIP Bled 11,33.1. Moški : L Lakota (GG Bled) 40.2: 2. Klinar (GG Bled) 42,1; 3. Plesec (GG Slo-venjgradec) 44,4. Ekipno: 1 GG Bled 2:10,0, 2. GG Slovenjgradec 2:15,8; Lovska zveza Kranj 2:1.8,3, Predvidoma bo prihodnje leto IX, republiiko prvenstvo v Slovenjgradcu. M. C. KNJIŽEVNOST PIIVI ZVEZEK ZBIRKE HRVAŠKIH I'lPOLOSKIH PUBLIKACIJ Tipnlolko ist.raživanje i kartiranje Šuma i sumskih stani 5 ta SR Hrvatske, Institut za äumai'ska istraživanja šurnarskog fakuUeta sve-uCilišta u Zagrebu, 5t, I, 1966. Avtorji: D. Cestar, M. Kalinič, S. MilJiorie in Z. Pefcer. V pr>'i številki, ki obravnava gospodarske enote Voljun, Tržičko šikaro in Zalije, napoveduje "Poslovno udruzenje sumskoprivredni.^i organizaciij SR Hrvatske« postopno izdajanje tipoloških publikacij, v katerih bodo detajlno opisani Lipi gozdov in gozdnih rastišč na Hrvatskem. Kiatko oceno v obliki mota je napi.sal prof. dr. M. Anic Publikacija obravnava tri gospodarske enote gozdnega gospodarstva Ogulin s površino IBfilba, in sicer asociacije Seslerio-Ostryetum Horv.-H-ič, Q\ierco-Ostrye-tum aceretosuru obstusati prov,, Querco-Carpinetum croaticum Horv. in Fagetum croaticum montanum Horv., razen tega pa še lipoloäko nedefinirane sestoje Quercus petraL'a — Quercus cerris in Stadij Corylus avellana kot degradacijsko obliko asoc. Querco-Carpinetum, daljc grmišfa Gütinus cciggy-gria — Satureia montana ter ressve tipn Genisto-Callunetum croaticum Horv. in suha travišča Satureio-Ischaemetum Horv. Obravnavani so prirastek, obhodnja, produktivnost in gospodarjenje z gozdovi v posameznih gozdnih asociacijah. Izdelane so bile ustrezne prirastne tablice. Predvidena konverzija v mešane listnato-iglaste sestoje (razmerje 0,3 :0,7). Vegetacijske tipe so avtorji predelali v ekoloSko-gospodarske, ki se ujemajo z veintacijskimi in nosijo simbolične oznake (Querco-Carpinetum npr, J-II), ki se dele dajje v podtipe: J-Il/l je gozd hrasta in gabra, J-11/2 njegova degradirana oblika skupaj z grmišCi leske, ,1-11/3 so praprotišča in delno resave na parapodzolastih tleh, ■l-TI 1+4 mešanica Qu,-C in fragmentov kseroCilnih asociacij, J-II/4 pa mešanica samih kseto-iermolilmh asociacij. Na vesetacijskih kartah so posebej označena nahajališča drevesnih vrst, ki se pojavljajo lokalno. Pedološke raziskave so bile izvršene samo v najvažnejših vegeta-cijsko-gospodarskih tipih. Poglavje >^Anallza ekonomičnosti pogozdovanja in premene« obravnava gospodarsko stanje sedanjih sestojev, njihovo bodoče stanje in analizn stroškov. Predvideva se iriožnost 30-krstnega povečanja vrednosti donosa. Na podlagi ekološko-gospodarskih tipov naj bi se v bodoče oblikoval! (pod)-oddelkt, če je kontinuirana površina tipov vsaj 2 ha, manjši pa le v podtipu J-n/4, P i s k e r n i k GEOBOTANICNO RAZISKOVANJE MA OGRSKEM Dr, Gabor ? e k e t e, DJE WALD VEGETATION IM GÖDflLLOER HÜGELLAND _ Die Vegetation ungarischer Landschlaf ten, zv. 5 (1965), Budapest. Zal. Ungarische Aliademie der Wissensctiaften. Str. 223, 77 slik, 31 tabel, 7 prilog in 2 veget. kar H. Poročilo o tem delu mi daje ugodng priložnost, da povem kaj veC o raziskovanju vegetacije na Ogrskem. Večina ogrskih geohotaničnih puhlikacij ima namreč mimo iiäio znanstvenega tudi bolj ali manj poudarjeno pi'aktiCno stran, ki se nakazuje zlasti v gozdarski smeri. Zato sodim, da bo imelo takäno poročilo v našem gozdarskem glasilu pravo mesto, saj bo opozorilo na vse premalo poznano geobotanično literaturo sosednje dežele, Iti z zelo obsežnim raziskovalnim delom pospešuje sodobno biološko smer v gos poda nen ju i gozdom. Po drugI svetovni vojn: se je po večini evropskih držav izredno razmahnilo geo-botaniEno raziskovalno delo In kartiranje vegetacije z namenom, da se čimbolj spoznajo vegetacijske razmere v svoji vzročni odvisnosti od ekološkega okolja. Splošno priznano je namreč spozn.^nje, da so vegetacijska enote konkreten izraz vzajemnega riclovanja neštetih znanih in neznanili ekološlrih faktorjev, ki oblikujejo naravo ra-sLisfa Zato je preuOevarije vegetacijskih enot najkrajša in najzanesljivejša pot, da spoznamo rastiSČne razmere določenega predela. Vegetacija s svojo spremenljivostjo odltriva prikrite obraze rastišča in nakazuje lealne možnosti za smotrno izkoriščanje takšne ali drugačne rastiščne oblike. Pri kompleksnem preučevanju vegetacije se uvrščajo ogrski botaniki med vodilne evropske zemlje. Njihova izredno številna in temeljita geobntanična dela pnčajo o dobro premišljenem delovnem načrtu in njegovem uspešnem uresniČe\'anju, Vse to načrtno raziskovalno delo je osredotočeno pri Ogrsltl akademiji znanosti v Budim-isešti (idejni vodja akad. prof. R. S o 6), ki tudi izda ja in zalaga številne tovrstne publikacije. Kader ogrskih botanikov in njihovih sodelavcev iz drugih naravoslovnih strok je številen in se odlikuje po izredni delovni vnemi in publicistični dejavnosti, Posebno vrednost ima njihovo delo zaradi sodelovanja več strokovnjakov, tako da se obdela vegetacija kolikor moč vsestransko, saj ima večina teh dei razen temeljite iloristično-vegetacijske analize, ki je jedro razprav, še izčrpne prispevke iz geomorfo-logi je, geologije, pedologije, klim a to log i je., litogeografije, zgodovine vegetacije, gozdarstva ipd. Vse ogrsko državno ozemlje je razdeljeno na precej gosto mrežo fitogeografsklh enot [7 flornlh okrožij s 20 flornimi oktajil. Po teh ozemel.iskih enotah ali pa po snovni tematiki so si razdelili ogrski botaniki delo, plod takšnega načrtnega kolektivnega dela pa .so zajetne monografije, vse bogato ilustrirane in iJ.datno dokumentirane, prave zakladnice geobolaničnega zmnija, V vrsti geobotaničuih del i?Jiajajo v BuL^impešti kar 4 monografske serije; I, Die Vegetation ungarischer Landschaften fred.B. Zölyomi); Qoslcj je iaälo 5 zajetnih knjig; 1. T Simon, 1957, DIE WÄLDER DES NÖRDLICHEN ALFÖLD 2. T. Pöcs et coll.. lE)r>8, VEGETATIONSSTUDIEN" IM ÖRSfiG 3. M Koväcs, lflG2. DIE MOORWIESEN UN-GARNS 4. A. Horänszky, 190^, DIE WÄLDER DES SZENTENDRE-VISEGRADER GEBIRGES 5. G. Fekete, 1965, DIE WALDVEGETATiON liVt GÖDÖLLÖER HÜGELLAND TI Monographien der Flaumeichen-Buscliwälder 1, P, J a k 11 CS, 1961, DIE PIIYTOZONOLOGISCHEN VERHÄLTNISSE DER FLAUMEICHEN-BUSCHWÄLDER SÜDOSTMITTELEUROPAS 2 1. Lok s a, DIE BQDENZOOZÖNOLOGiSCHrf.K VERHÄLTNISSE DER FLAUME! CHEN-BUSCH WÄLDE K SUDOSTMITTELEUROPAS (u pripravi) 3, P. S t e £3 n o v U s. DIE PEDOLOGISCHEN" VERHÄLTNISSE DER FLAUMEI-CHEN-BUSCIIWÄLDER SOdostMITTELEUROPAS (v pripravi) '3. G. Fekel:e, DIE AREALGEOGRAPl^lSCHEN UND 2ÜNOGEKETISCI1EN VERHÄLTNISSE DER FLAUMEICHEN-BUSCH WÄLDER SÜDOSTMITTELEUROPAS Iv pripravi) III. Studia blologicci Aeademiae scientiarum Hiirigaricae I, R. Sofj, 1064, DTE REGIONALEN FAGIONVERBÄNDE UND GESELLSCHAFTEN SÜDQSTEUROPAS IV, R. S 00, 196-4, SYNOPSIS SYSTEM ATICO-GEOBOTANICA FLORAE VEGE-TATIONISQUE HUNGARIAE, L (Priročnik ogrske flore in vegetacije) Med perificličniin revialnim tiskom je vodilen časopis ACTA BOT ANICA HUN-GARICA, ki izhaja letno v 4 dohelih zvezkih (z I. 19(56 končan XU. letnik). Vsa omenjena serijska monografična dela in vse pomembnejše razprave ogrskih botanikov so napisana v svetovnih jezilcih, največ v nemstini, da so dostopna äiro-kemLi znanstvenemu svetu_ NaSt sosedje vetilio dajo riti tnednarodno uveljavljan.ie in priznanje, ki ga v tej smeri v resnici ludi zaslužijo in uživajo, Vse njihove publikacije so tudi tehnično solidno in okusno opremljene tet se tudi po tej plati (v nasprotju z ruskimi) dostojno predstavljajo. Ogrska geobotanična dela imajo neko skupno potezo, narareC enotno metodiko dela in enoten fitosocioloäki sistem. Ravnajo se po klasični Švicarskofrancoslu Soli J. B r a LI n-B 1 a n q ü e t a (Montpellier), ki se je v svetu najbolj uveljavila in ki obvladuje domala vso Evropo, uporablja pa se vedno bolj tudi na drugih kontinentih Enotnost ftiosociolciSkega sistema je pri Ogrih tolikšna, da vzbuja pozornost, saj so vendar kljub enotni delovni metodiki možne subjektivae razlike, ki prihajajo navadno do izraza tudi v samem vegetacijskem sistemu. Očitno je, da izhajajo ogrski geohotaniki iz enotne in Sttoge šole mentorja in nestorja ogrske geobota.nike, prof, R, So 6 ja, in da zaradi podrejanja njegovi avtoriteti njihova osebna stališča ne prihajajo do izraza v zadostni meri. V nekaterih primerih je namreč jasno, da bi bilo-mo^ posamezne vegetacijske enote drugače interpretirati in jih v sistemu drugače opredeliti, da pa pisci iz avtoritativnih razlogov rajši ostanejo pri »uradnem'-« konceptu Smotrna razdelitev deia in njegovo enotno izvajanje imata nedvomno velike prednosti že zaradi lažje primerjave rezultatov, toda svoboda individualnega presojanja in reševanja problemov se mora le jasno manifestirati v vsakem delu, ki naj pomeni napredek /nanosti, G. Fekete obravnava v svoji knjigi »Gozdna vi^getacija GödÖllojskega gričevja-', ki jo sam imenuje •»primerjalno fitogeografsito študijo v gozdih hladne kontinentalne gozdne stepe«, valovit gričevnat svet severovzhodno od Budimpelle, Čeprav se dviga tci gričevje neposredno iz ki i matično ekstremne Velike Ogrske niiine, ima s svojo izolirano lego bistveno hladnejše podnebje in se odlikuje po posebni mezoklimi. kakršne drugod na Ogrskem ni. Zanimiva je ugotovitev, da se v obravnavanem območju v smeri proti vzhodu vedno bolj izgublja tagetalni in vedno močneje uveljavlja karpinctalno-kvercetalni oziroma čisto kvercetalni značaj vegetacije. To se opaža tudi že v Ogrski nižini v smeri proti Karpatom, Se bolj pa v Cranskarpatski ruski nižini, kjer izgine najprej bukev in kmalu za njo beli gaber, vedno obilne je pa se pojavljajo hrasti, med njimi dasti dob V slovenskem panonskem obrobju je ta vegetacijska sprememba komaj opazna, ker vpliv ostrejše kontinentalne klime tod ŠB ni tako občuten, Sprirö majhne površinske razgibanosti Gödöllöjslvega gričevja, kjer se v absolutnem \'iä;nskem raEpcnu 130—329 m uveJjavlJajo v glavnem Ic mezoreHefne razsežnosti (višinske razlike znagajo riajveč 150—ZOJm), je va'Aimljivo, da so razlike r[ic?tl vegetacijskimi enotami aelo rahle in tekoče, povezane s prehodi, in se 5ele na večje razdalje jasneje polcažejo. To dejstvo zahteva poglobljeno in zelo natančno iloristiČRo in ekoloSko analizo vegetacije in njenega rastišča. Takšno delo pa nujno vodi do izločanja in medsebojnega opredeljevanja po obsegu triEijhnih in najmanjšib tei po sistematski vvsdnosti nižjih in najnižjih vegetacijskih enot, Ici pa se jim nehote prisoja nekoliko pretiran talisonomski, ekološki in predvsem tudi ekonomski pomen, da se tako opi'avici zahteva po uveljavljanju intenzivnega gospodarjenja z goiclom. Zaradi florisiične in vegetadjske monotonosti obravnavanega območja, ki j? ftodedica geomorfološke in geološke enoličnosti raziskovalnega območja in posebej Še :lol go trajnega izenačevalnega äablonskega gospodarjenja, je pač razumljivo, da je avl:ir gozdno vegetacijo v sistematskem pogledu močneje razčlenil in nekatere nižje sistSOiatske enote previsoko ovrednotil. Niičelo natančnejšega kartografskega najetja veötacije in potreba po dobri praktični uporabnosti raziskovalnih rezultatov opravičujeta do neke mere takšno avtorjei'o ravnanje, ki se po strogem fitosociološkem kriteriju ne da povsem zagovarjati. Avtoi" je razdelil svojo monografijo v dva glavna dela. Splošni ciel je nan^enjen opiju ekoloSkih razmer na študijskem objektu, zgodovini geobotaničnega preučevanja, poastnim razmeram, floristično-litogeografslti podobi in pregledu vseh ugotovljenih i'as;liiiskih združb. Posebni del se deli v 8 poglavij, kjer pisec in njegovi sodelavci obiavnavajo sociologijo in ekologijo gozdnih združb, njihovo sociološko strukturo, mo-podobo zonalne vegetacije, rastiščne in talne razmere (avtor Z. Järöl, zgo-doTinski rasivoj vegetacije v orfvisnostl od načina gospodarjenja, fitogeografsko-socio-loš#ve posebnosti kontinentalnih listnatih gozdov, mikroarealne študije poglavitnih dre-vemih vrst in končno v obširnem zadnjem poglavju gozdarske vidike pri posameznih goidnih združbah {avtor 1, Szodfridt). Največji obseg zavzema opis posameznih gozdnih združb z njihovo floristično sestavo in njihovimi rastiSčnimi razmerami. Ta opis je zelo nazoren in odlično dokumentiran (vegetacijske tabele, diagrami, grafikoni, fotografski posnetki itn.), posebno vrednost pa mu daje primerjalno gradivo iz sosednjih pokrajin (Rusija, Polj-sta, Romunija, Vzhodna Nemčija), kjer se pojavljajo vegetacijske enote hladne tontinentalne gozdne stepe v mnogo večji razsežnosti in v popolnejši sestavi ter je 7ato šele po primerjavi z rjimi mogoče prav razumeti domače rastlinske združbe in lih pravilno razvrstiti v hierarhični sistem. Na tej podlagi prihaja G Feltete do spoznanja, da predočuje gödöllöjsko gričevnato območje izrazito prehodno ozemlje in da ima mnoge skupne poteze z vegetacijo južnoruske gozdne stepe Preseneča pa nas avtorjevo mišljenje, da je treba za njegovo raziskovalno območje kot klimatozonaino vegetacijo imeti vegetacijski mozaik in ne posameznih vegetacijskih enot. Glede na mnogolično sestavo gozdne vegetacije zadevnega območja je zares težko odločiti, katera združba naj bi bila klimatogena (klimaksna). Med opisanimi združbami (11) odločno prevladujejo hrastove tako po številu kakor tudi po razsežnosti, podeljujoč pokrajini svojevrstno, na zunaj precej enolično ^iziognomijo, ki pa pri natančnejši analizi flodstične zgradbe in rastišča vendarle razodevajo zelo pisano sestavo. Te združbe so v glavnem kiimatično pogojene, razlikujejo pa se glede na reliefne in geološko-pedološke razmere, toda zaradi dolgotrajnega šablonskega načina gospodarjenja (sečnja v golo, paša, steljarjenje, visok stalež divjadi, monokulture cera. robi-nije itn.) so te razlilce precej zabrisane, vendar se vidi na podlagi skrbne primerjave da ima večina opisanih združb pretežno kvercetalno-karpinetalnl značaj. Upravičeno smemo zato sklepati, tla pripadajo te združbe kot bol.i ali manj izrazite variante k osnovni združbi hrastov in belega gabra (Querco-Carpinetum) v njenein najSirSem obsegu, dosegajoč sistematslw vrednost subasociacij, variant in geografskih ras. Tako prihajamo do spoznanja, da je vrednotenje teh vegetacijskih enot v rangu asociacij nekoliko pretirano individualiziran je in premočno poudarjanje njihove fitosocioložke samostojnosti. Odsotnost ozirnma redkost in slaba vitalnost belega gabra v teh bra-stovih združbah je po vsej verjetnosti le posledica neustreznega gospodarjenja skozi dolgo dobo, ki je povzročilo spremembe v titosociloSici zgradbi in degradacljske pojave v tleh rajnih variant prvotne izhodiščne ali osnovne gozdne združbe hi'astov lH belega gabra. G. Fekete je opisal za Gödöllöjsko gričevje tele gozdne združbe: 1. Acsri campestris-QKercetzim petraeae-roboHs Fekele 1961 3. Dtctamnrj-TiHetum cordatae Fekete 1961 3. ConvallaritJ-Quercstum robons So6 (1934) 1937 danubiaJe Soo (1934) 1910 4. Fe^siuco-0ue)-cefum roboris Soo (1934) 1Ö37 danubUtle So6 (1934) 1Ü37 5. Qtiercetum peiraeae-cerris Zölyomi (1E).'50) Soä 1957 pannonicu.m Zölyomi (IKO) 1958 G, $ucrco pecraene-Carpinetum Pocs et Soo 1957 pnTiTionicum So6 1957 7. Queren roboris-Carpinetum Pdcs el Soo 1957 hunffartcum Soo 1957 8. Corno-Quercetum Jakucs et Zölyomi 1957 matricurn Jak. et 261. 1957 9. QueTCO-Ulmetum hungaricum (Zölyomi 1934—1937) Soö 1955 10. Aegopodio-Aliietum fSomsak 1960) Kärpäti V., T et Jurkö 19ß0 11. Sromo steriliS'Robinietum (Pöcs 1954) Soö 19S7 Opomnil sem žej da vse navedene združbe verjetno ne dosegajo stopnje asoca-cije, saj je tolikäno Število asociacij za razmeroma majhno površino zares previsoto. Diagnostično značilne skupine rastlin se v nekaterih združbah premalo ra^likujeio. da bi bilo takäno vrednotenje upravičeno, Skoda, da avtor opisanih združb ni zbral v sintetično tabelo, ki bi jasno pokazala sistematske odnose med njimi in v pra/i luči prikazala njihovo hierarhično razporeditev. Kljub tem nekoliko nezanesljivih sistematsldjTi prijemom noai Feketejeva monografija pečat visoke kvalitete in je Soški primer za izredno vestno in prodorno analizo vegetacijske odeje določenega, fitc-geogrjfsko precej zaokroženega območja. G-lede na izredno obilje marljivo zhranegi in skrbno urejenega dokumentarnega gradiva lahko pos-tavimo Feketejevo knjigo zi vzor vegetacijske monografije, Iji bo v.sakemu geobotaniku in Ludi strokovnjakoiT drugih nai-avoslovnih ved odpirala koristne poglede ter jih spodbujala k poglobljenemu raziskovalnemu delu. Za gozdarske strolcovnjake Je posebno poučno zadnje poglavje Feketejeve monografije, ki ga je napisal I, Szodfridt, Z gozdarskega vidika je analiziral glavne drevesne vrste, graditeljice lastnih združb, postavil je za obravnavano območje ustrezna gozdnogojitvene tipe, pre.sodil je njihove pomlajevaloe možnosti. ugo(;ovil je strukturo sestojev in lesno maso za poglavitne gozdne združbe itd. To poglavje je pi-eprl-čevalen dokaz, da so v naravi dane vegetacijske enote, ki jih izločamo in medsebojno opredeljujemo po fitosocioloških kriterijih, trdna in zanesljiva podlaga za uspešno presojanje gozdnogospodarskih potreb, ki naj bodo v pravem razmerju z biološkimi osrovami gozdne proizvodnje. V Icakšni meri gozdarska o(jerat)va na Ogrskem uporablja te sitrbno izdelane fitosocioloäice osnove in ^ kakšnim uspehom, mi ni znano. Geobatahikom ogrski gozdarji golovo ne morejo očitali, da zanemarjajo sodelovanje z gozdarji ali da .se pri svojem delu ne ozirajo na njihove potrebe. Maks W r a h e r KNJIGA O NEGI GOZDOV Leilmndg-tit, 11.: Die Waldpilege, Bern, 1966, 192 str,, 17 risb, 13 foi„ cena 19,B0£fr, Pioti Itoncu lanskega leta je izšla Leibunclgiitova Nega gozdov IcDt pretlelans. Četrta izdaja Schadelinove knjige »Die Ausle'äedyrchfoi'stung". Z novim delom se je avtor najlepše oddolžil svojemu neitdanjemu učitelju. Knjiga pomeni nadaljnjo bogatitev Kchadelmovih izvivnih idej in nov temeljni kamen za moderno gojenje gozdov. V delu, ki obsega skopih 192 strani, je prikazarici gojenje z osrednjo idejo nege na naCin, ki je že znan in nima nič skupnega z klasičnimi učbeniki gojenja gozdov. Avtov ne izgublja mnogo besed, vsaka je na svojem mestu in ima svoj pomen. ECijub jedrnatemu slogu se delo lagodno čita in je pisano, kot avtov sam pravi, za gozdarje v gozdu in ne za go/dai'je — pisarje. V uvodu je podana vodilna misel nege, ki preveva vsa poglavja. Podana je njena definicija. Rečeno pa je tudi, da si gojenje gondov na modernih konceptih nege le trudoma utira pot zaradi starih bremen, zastarele miselnosti in zaradi slabe organi-Kssije v gozdarstvu Prva polovica knjige je namenjena osnovam nege. Poglavja si sledijo v zaporedju, ki da razmišljati. Najprej je govor o gozdnogojitvenem cilju in o načelih na-črtovan.ia. Ni slučajno, da je za cilj kot primer navedena na prvem mestu varovalna naloga in gele za njo proizvodna naloga gozda. V go.ienju lahko uspešno načrtujemo, če znamo gozd kot življenjsko tvorbo analizirati Navedeni so pripomočki za takäno analiziranje. V skrajšani obliki je prikazan pomen in vpliv okolja na dedne lastnosti. Slede prirastoslovni kriteriji, med katerimi je posebej podčrtana dinamika viSinske rasii drevesnih vrst in gozdnega sestoja, S stavkom: >>ne^a gozda je gozdarsko uporabna ekologija" je podan pomen ekologije v negi gozdov Brez temeljitega poznanja vrednostnih prirastkov ni sodobne nege goadov. O vrednostnih prirastkih pa lahko govorimo le tedaj, če poznamo kakovostne znake debel za razne drevesne vrste V drugi polovici knjige so obravnavani različni negovalni ukrepi po že znanem zaporedju. Vse ukrepe spremlja misel; Z ukrepi nege sledimo gospodarskemu cilju, v kolikor pa ta cilj narava sama doseže, prepustimo delovanje naravi! V tej misli je moč sodobne nege, saj opozarja na velike možnosti racionaliziranja. Novost v primeru s prvolninni pogledi na nego v goSči, je ugotovitev, da se pozitivna izbira vriva kot zgodnji ulaep nege že v rav.vojno lazo mladovja. Dodatek sta tudi nega v prebi-ralne.ni gozdu in gojitveno načrtovanje. Obširneje je podana tudi organizacija dela. Ne bi bilo odveč, Če bi si vsaj poglavje o ovganizflciji dela precitali tudi organizatorji dela v gozdarstvu, k; se z gojenjem neposredno ne pečajo. Morda bi tako lažje doumeli, kje in kakšno je pravo jedro organizacije dela v naät stroki. V delu opažamo, da se avtnr vestno i^.ogiba vsaki šabloni, saj je nego gozdov področje intelektualnega di^la, Kdor ji ni dorasel, pravi avtor, in se aateka h kopitu, je podoben volu ob geplju in kot tak ne spada v gozd, ^ M 1 i n š e k IZ SVJCARSKEG.l GOZDAKSKliGA GLASILA Kttonen V., Miri. R.: Izsledki raziskav o u č i n It o v a n j u apna t;; r i stabilizaciji tal (Forschungsergebnisse über die Wirkungswei,se des Kalkes in der BodensLabilisierung, 1966/10). V raizpvavi so obravnavani rezultati dolgoletnih raziskav o učinkovanju apna na nrjehanične lastnosti lal. Podrobno je obdelano, kako se spreniinjajo lastnosti tal glede na I'azlit-ne količine dodanega apna in glede na ocipcirnDSt tako utrjenih tal pri vazlic:-niii obremenitvah, delovanju vode in zmrzavanju Z dodajanietn žganega apna se v Ileh dogajajo kemičc in TUikaine spremembe, Ui jili Sasoviio lahko razdelimo na dve vrsti procesov, na kratkotrajne, ki trajajo le 2—3 ure, in dolgotrajne. Pri kratkotrajnih proceiih se bistveno spremenijo prav tiste lastnosti tal, ki so odločujoče za stabilizacijo slabo nosilnih laL Ra7iskbve so pokazale, da se z dodajanjem apna zvišuje meja plastičnosti tal in znižuje meja, ko tlo postane tekoče. Optimalna vlažnost, pri kateri se tlo najbolj stisne, se e dodajanjem apna poveču.je. Nadalje se 2 dodatkom apna spremeni notranja struktura, zato se krčenje in nabrekanje tal močno zmaiijša. Tudi afini-leta tal vodn se z dodatkom apna različno spreminja, s povečanjem količine apna do določenega odstotka (8% teže tal) naglo pada, z nadaljnjim dodajanjem pa polagoma raste. Pomembna je ugotovitev, da pri vseh naštetih lastnostih tal nastanejo pri dodatku apna največje in obenem optimalne spremembe. Dolgotrajni procesi vplivajo na trdnost tal, na obstojnost proti vodi in zmrzovanju. Krivulja trdnosti tal v odvisnosti od količine dodanega apna dn 8—10% naglo raste, z nadaljnjim povečanjem odstotka apna se trdnost le nezriatno povečuje. Ce pa primerjamo, kako se spreminja trdnost v odvisnosti od časa, potem bomo ugotovili, da se takšnirn tlem, ki imajo veliko glinastih delcev, trdnost skoraj ne Epreminja, medtem ko se tlem z boljšo strukturo trdnost sčasoma povečuje in po treh letih lahko doseže nekajkratno (celo do lO-kratno) začetno trdnost. Obstojnost proti vodi raste s povečanjem odstotka apna, vendar le do določene količine apna nato naglo pada. Odpornost proti zmrzovanju Se ni dovolj preučena. Iz razprave, ki jo ilustrira 9 grafikonov, je razvidno, da apno v različni meri deluje na tla pač v odvisnosti od njihovih lastnosti, ki pa jih moramo dobro poznati, če želimo uspešno stabilizirati Šibko nosilna tla. Andrej Dobre Leibnndgut, H.; Gozdni rezervati (Waldreservate, 196e,'12). Prikar^n je pomen gozdnih rezervatov za raziskovalno delo v gozdarstvu. Prvotno so bili izločeni in zavarovani gozdni rezervati zaradi idealnih in estetskih namenov. Dandanes postajajo ti rezervati vedno pomembnejši v modernem raziskovanju na področju gozd 0 s 1 o v j a, Klasično raziskovalno delo na področju gojenja gozdov sloni namreč na preučevanju umetnih gozdnih tvorb in nasadov v drevesnicah. Rezultat takšnega dela je kopica znanja, polna vrzeli in brez temeljnih spoznanj. Zato se avtor zavzema za raziskovalno delo v pragozdovih. Potrebna je razširitev sedanjih rezervatov tako, da bodo tudi v Švici dobili totalne rezervate na listih območjih, kjer ni reprezentativnih gozdnih rezervatov za pomembne rastlinske združbe ^ M I i n š e k Furrer, E,; Pritlikavi smrekovi sestoji in hladni zračni tokovi v Alpah vzhodnega ter osrednjega dela Švice. (Kiimmer-fichtenbesLände und Kaliluftströme in den Alpen der Ost- und Innerschweiz, 1966/10). Za tri območja v Švicarskih Alpah .so navedeni primeri kržljavih smrekovih sestojev Tz opazovani avtorja ter tudi drugih raziskovalcev izhaja, da so taki smrekovi sestoji ob vznožjih neustaljenih gorskih plazov in usadov ter sipin nastali zaradi hladnih zračnih tokov, V toplih poletnih dneh, ko se iz dolin dvigajo tople zračne gmote, vidarjo po kanalih vzdolž pobočja mrzli tokovi, ki so najmočnejši ob dnu sipin. Smrekovi sestoji so tam visoki približno le do 2 m, vendar so zelo stari in sicer 00, celo I2Ü do 1SÜ let. Talna podlaga je mrzla in vlažna; korenine pa so zelo plitvo razvite Za vse tri primere pritlikavih sestojev smreke je prikazana tudi spremljevalna flora. Obravnavani sestoji z gozdarskega vidika pač niso pomembni, predstavljajo pa redko.'^t in povečujejo pestrost mozaika vegetacijskih prehodov v Alpah. Zato avtor odsveiuje vsako ukrepanje za izboljšanje teh sestojev. me PaiJatiscftiil^, J.; Pomen izgube prirastka kot posledica imisij ("Erfassung der als Folge von Immissionen eingeU'elenen Zuvvachsverluste, 196fi,'ni. Bistveno vprašanje v zve/J s škodljivimi imisijarrü je velikost gospodarske škode v ogroženih območjih oziroma v gozdnih sestojih. Praviloma je najpomenibnejŠL izostanek proizvodnje ali zmanjševanje donosa na ogrože.nih površinah (odmiranje debel, zmanjševanje prirastka). Pri gozdnogospodarskih raziskavah škode po dimu ne upoSlevajo varovalne? (dobrodejne) funkcije gozda, le malo se. tudi ozirajo na razne obratovalne gospodarske posledice. Glede na stopnjo poškodb ločijo raziskovalci v grobem tri kategorije prvo kategorijo predstavljajo škode, pri katerih zaradi imisij nastane zelo hitro odmiranje pretežnega števila dreves v sestoju. Pojavijo se akutne in močne kronične poškodbe. V drugo kategorijo sodijo kronične poškodbe na gozdnih sestojih, kjer upiTda prirastek na posameznih drevesih, ki polagoma odmirajo, V tretjo kategorijo spada drevje z lažjimi kroničnimi poSkodbarrii, ki v različni meri slabijo prirastno moč. Odmiranje dreves pa je komaj ?,aznavno. Avtor obravnava le drugo in tret,jo kalegorijo poškodb. Najpomembnejši je prirastek temeijnite, ki ga lahko izračunamo s pomočjo iivrtkov iz radialne.ga prirastka. Čeprav je splošna tendenca nastajanja branik v določeni odvisnosti od starosti drevesa in negativna odstopanja glede širine branik (/oževanje), lahko pojasnimo tudi s semenskimi leti — bogata fruktiFikacija povzroča manjSo proizvodnjo lesa — vendar ^oženje manjših skupin branik lahko povzroči napad insektov, ne nazadnje pa so pičle tudi letnice lahko tudi posledica škodljivih imisijskih vplivov. Spremembe širine letnic oziroma zmanjšanega prirastka na pošitodovanem območju lahko predočimo s primerjavo poteka prirastka na primerjalnih ploskvah, izbranih v prizadetem okolišu in izven njega. Več analognih primerjav nam omogoča "Ugotoviti poprečne prlrastne izgube Takšen postopek je primeren zlasti za obmoSja, kjer so škode dolgotrajnejše. Za kratka časovna razdobja pa zmanjšan prirastek ugotavljamo tako, da iz letnic pred pojavom škode izračunamo poprečno Širino, narišemo krivuljo ter jo podaljšamo v kritično obdobje, Bischof, E.: Organizacija nege gozdov nekega gozdnega okraja (Die Organisation der Waldpflege in einem Forstkreis, 1066/11), Avtor članka opisuje kabinetna in terenska opravila višjega gozdarja (inženirja) v nekem manjšem gozdnem okraju s 5400 ha gozdov na gorovju Juri, kjer se mora vseh del in vseh problemov lotiti višji gozdar sam; od odkazovanja, izdelave gozdnogospodarskih načrtov, pomoči pri sortiranju in prodaji lesa do statističnih prikazov ir letnih obračunov ob koncu leia, priložnostne izdelave generalnega cestnega ■omrežja itd. Ce se hočemo posebej posvetiti problemu nege gozdov, moramo vse ostale naloge in obveznosti izvršiti pravočasno. Avtor v Članku analizira problem ■organizacije nege gozdov v svojem okraju, kjer prevladujejo listavci (iglavcev je 48% po masi in 397S po številu). Vendar pa gre pri tem za dobra rastišča, zapleveljenih tal je le malo ali nič; pomlajevanje je zelo uspešno. Nego mladja in gošče v obravnavanih gozdovih opravljajo po načelih Schadelina ie 40 let- Izkušnje so pokazale, kako važno je uravnavanje zmesi že v stopnji mladja in gošče, zlasti v izrecno bukovem gozdu ter, kako škodljivo je prenaglo ukrepanje v takem gozdu, zlasti tam, kjer se že pod zelo blago prerahljanim sestojem bukev motno razrašča. Redčenja v mladih sestojih dolgo niso bila priljubljena; izvajali naj bi jih šele pozneje, ko pri tem napadejo vsaj prave butare. Toda takrat je konkurenca že odločila. Sedaj nas gospodarske razmere silijo, da stanje gozda natančno preučimo. ort'anizacijo nege pa izboljšamo v olcviru razpoložljivih sredstev. Avtor opisuje, kako so se loLili onienjene naloge; — Na navadne gozdne karte (1 : 500(1) so vrisali vse gozdove okraja Posebej pa so oznatili: bukovo mladje, meSana mlaflja, čiste; in meäane bukove gošče, čiste (bukove) in mešane sestoje drogovnjaka itcJ, — Izvršili so delitev dela ter dolcifili prioritetno zaporedje za opravljanje gojitvenih de), Nega mladja in gošč pripada .gozdarju prav tako pa tudi vsa gojitvena opravila od letvenjaka do starih sestojev. Na gozdarja je odpadla nega na 14% površine, na gospodarstvenika pa na 86%. Ker v razvojni stopnji mladja in gošče odločilno vplivamo na bodočo vrednost sestoja, mora višji gozdar sodelovati pri snovanju sestoja. Ds bo gozdar pravilno izvajal negovalne ukrepe v mladju, so mu potrebni občasni tečaji, diskusije na izbranih objektih ter sodelovanje višjega gozdarja pri opravljanju dela. Pri obravnavanju mladja in gošče nam mora biti jasno, kaj želimo, sodelavcem pa je treba odločitve pravilno posredovati. — Za čirn boljšo in lažjo orientacijo pri organizaciji dela so izdelali natančne sestojne karte kot osnovo za gozdnogojitveno načrtovanje. Le-te pomenijo ogromen prihranek na času. — Preostane še organizacija in kontrola ne^e v gozdu, V umetno osnovanem mladju ni veliko dela: plevel. Naravno pomlajevanje se pripravlja dlje. Pomlajevalno površino uravnavamo z doziranjem svetlobe. Mladje preide v goščo lahko Se po 7—8 letih (bor, macesen, javor prerastejo mladje), v fazi gošče pa se močno razvije bukev, zato so nujni posegi v 2 do 3-letnih turnusih. Višji gozdar mora dobro poznati čas, ko je potrebno opraviti v mladju in gošči negovalna dela. Delovni koncept mora biti jasen nam in gozdarju, ki mu prenašamo navodila za opravljanje dela. Gozdarju je bolje ustreženo z dobro plačo, z jasnim načrtom in s kontrolo dela kot pa z minimalnim zasluzkom, zato pa z zlato svobodo pri delu Organizacija dela lahko torej delovnemu človeku zngotovi boljše plačilo, Avtor Članica, gozdarski strokovnjak, operativec in administrator obenem, nas nazorno in razumljivo seznanja s podobo organizacije nege v svojem gozdnem okolišu. Prav zalo bomo v članku našli dragoceno napotke za podobno dejavnost pri nas. Sonja Horvat-Marolt doimaCe strokovna revije SUMARSKJ LIST — Zagreb St,: 1/3 — 1900; ,1. Matthews: Posvetovanje članov 22, sekcije lUFRO v Jugoslaviji Mirko V i d a k o v i č ; Selekcija plus dreve,s, E n a r A n d e r s S o n : Selekcija plus dreves na Švedskem, Emma de Vecchi Pellatl; Prvi podatki poskusa £ posameznimi potomci materinjih dreves zelenega bora. Jo v an Mutiba r i č ; Variacije lesnih vlaken v populaciji bele vrbe. Mirko V i d a k o v i č : Ohranitev genofonda prirodnih. gozdov, Ryookiti Toda Ohranitev genofonda v populacijah gozdnega drevja. Stefan Blalobok; Ohranitev prirodnih gozdnih populacij na Poljskem. Maciej Giertyth: Preizkuäanje proveniencij in njeno prilagojevanjc najučinkovitejši selekciji iri ohranitvi zaželenih gozdnih populacij. Tadeuzs Pr7ybylski: Lokalne rase rdečega bora na Poljskem, njihova genetska vrednost in provenienca. Mirko V i d a o v i č : E^astanek in pomen heterrjze pri vrstnih in medvrstnih j-;rižancih. Dr, Victor Bilan ; Prirodno križanje med boroma Pinus taeda L, in Pinus echinaU Mili. v vzhodnem Teicsasu. Zbigniew Stecki ; Vpliv afinitete staršev na stopnjo heteroličnosti pri topolovih križancih. Ante K rs ti nie: Medvrsini križanci med belo in krhko vrbo. L. 2ufa, N Živa nov: Nakazovalci značilnosti in specifičnosti-razmerja tip zemljišča — topolov jvlon. Božidar Nicola, Branislav Maric; Dosežki gozdarske genetike in selekdie V Jugoslaviji. St.: 3/4 — 1966: Ing. Anki ca Pranjič: Intet'polii'ane SurLčeve enovliodne tablice za jelko, smreko in bukev Mr. ing. Nikola Komlenovič, nir. ing. Jakob Martinovih: Vpliv rodovitnosti tal na rast navadne smreke v nasadu »Vielo" pri Jastrebarskem, Dr Tvan Spaič; Hrošči v gozdnih drevesnicah in nasadih. St.; S/6 — 1966: Prof. dr. Zlatico V a ,i d a : Uporaba strupenih kemičnih sredstev pri varstvu gozdov In njihov vpliv na prirodne biocenoae, ljudi in živali Ing Z To mac: Raziskovanje vrastnega časa. Dr Milivoje Nadaždin, ing. Rade Curič: Razgirjenost, ekologija in ekonomski pomen tilovine (Petteria ramentacea) v Hercegovini. Ing. Vojislav Vraneš; Vpliv neltaterih okolnosti na zmanjšanje kapacitete ročnih motoi'lt Dv Tvan Spaič: Veliki rjavi rilčkar (Hylobius abietis L.). St.: l/S — 19GG: Mirko Vidakovič: Genetika in Rojenje gozdov, Prof. dr. B. E m r o v i č : Fotoinetoda za merjenje višinskega prirastka. Ing, Branimi r Prpič: Škode, ki iib je povzročil požled na krošnjah v gospodarski enoti Josip Koza rac gozdnega obrata Lipovljani. Mr. ing, J. M a r t i n o v i c, ing, S. Milko vi č: Prispevek b go zdnoproi z vodnemu vrednotenju tal na ojulinskem območju. Dr. Ivan Spaič: Smrekove uši, ki povzročajo nastanek šišk (ChermesidaeJ. St.: 9/10 — 1966: J, Safar: O cksploataciji, degradaciji in gojenju posavskih hrastovih gozdov. Dr. Ivan Mikloš: Monima incerta Hufn. — nov škodljivec na topolih. Prof dr. ing. Branko Kraljic; Povečanje delovne storilnosti v gozdarstvu bi stališča gozdarske politike, gospodarsko fiiiancijskega sistema in miltro-organizaclje v pogojih socializma. Ing. Mirko Spiranec: Desetletni razvoj sestoja taksodija v Motovun.^kem gozdu. Dr. Ivo Spaič : Borovi grizlici (Diprian pini L., Diprion sertifer Geotfr.) St.; 11/ia — X9G6: Dr. ing. Uros Golubovič, ing. Si me Meštrovič: Turistična renta kot lunkcija gozdnih sestojev ob Jadranskem morju In ob magistrali Ing. Katica Opaličkiin ing. Stjepan OpaliČki: Možnosti za povečanje insekticidnega učinlta domačega bakterijskega biopreparata -»baktukal«. J. Safar; Problemi fizioloških, ekoloških in ekonomskih značilnosti poznega in ranega hrasta doba (Quercus robur tardissima et praecox), Dr, Ivanka M i 1 a t o v i č, dr, Ana Sar i i : Razširjenost nekaterih vrst rj v gozdnih drevosnicah. Ing. Nikola Simu-novic: Prirodni pogoji za snovanje nasadov vrbe in topolov v Svitav.ski kaseti. Ing, Vojislav Vraneš; t>raturalna pogojna enota učinka (proizvoda) pri spremljanju produktivnosti dela za sečnjo in izdelavo lesa pri izkoriščanju gozdov. Prof, dr. Zlatko Vajda: Gojenje odpornih smrekovih sestojev v Gorskem ko-tarju Di*. Ivan Spaič; Macesnov molj (Coleophora laricella Hb.). SUMARSTVO — Beograd SI.: ]/3 —■ 1966: Dr Miiutin K n e ž e v i č : Ekonomičnost luščenja fui'nirja. Ing. Nada M a r k o v i č, ing. Nada T e r ž a n, ing. V u k o s a v a P j e v i č : Preučevanje kemične sestave lesa različnih vrst. Ing Jelica Popovi č, mr, Milka Peno: Verticiliozna infekcija na javoru. Ing, N i k o P o p n iko i a ; Razdelitev navadne bve^e (Betula verrucosa) na nižje sistematske kategorije. Ing. G o j k o D u k j č : Predočitev stanja in potreb za kadri v go?;darstvij in lesni industriji SR Srbije, Eligius Hromada, Jožef Palovič; Nekateri ekonomski problemi uporabe gozdnega fonda v CSSK. St.: 3/5 — 1906: Dr. Milo rad Jovančevič; Posebna i-asa — gorski dob. Dr, Božidar Perovič; Pcimen standardizacije konslnilccije izdelkov za delovno storilnost v pohištveni industriji. Ing. Vladimir Stefano v ič; Vloga in naloge inženirjev in tehnikov v gospodarsici reformi. Ing, Milan Tnpalovic: Zmanjševanje obsega sozdnogo.iitvenih del zadnji dve leti povzroča skvfai. Ing. Žarko D i ni i t f i j e v i t : Vzrold upadanja gozdnogojitveniii del in priporočila ?.a rešitev tega pi-ohlema. Ing. Miloä Je vtič: Wekalere aktualnosti iz gozdnogojilvene prakse na belgijskih Ardenih. St.: 6/S — 1968: Ing. Aleksandar T u c o v i č, ing, Djcirdje Nikolič: Prispevek k metodi internega žareenja gozdnih drevesnih vrst pvek fevtilr.ih vej. Dr. Sretan I*JLkolič: Prispevek za pravilno definiranje, lažje ugotavljanje In in uporabo norm pri sečnji in izdelavi sortimentov. Dr, Radovan Tvko\^ ing. Darinka Kitic: Liriodendron tulipifera L. Radmils Golu bova; Vpliv nekaterih vrst poškodb na produktivnost bukovih gozdov. St.: 9/10 ^ 1966: Ing, Danilo Nikolič: Novi zakon — učinkovita spodbuda 23 napredek lovstva V Srbiji. Dr. J o v a n Z ii b o v i d : Inventarizaeija v gozdarstvu Di' B. J o v a n o v i e, ing. D. Stan kovic : O nasadu domačega kostanja na vznožju Bukulje. Dr, .T o v a n Pavič: Poznejša topolotna obdelava furnirslcili listov omogoča izdelavo rdečih bukovih vezanih plošč. Ing. Vladimir Stefailovid: Možnosti za razvoj gozdarstva in lesnopredelovalne industrije v letu 1967. Ing. M i h a i 1 o T oš i f : O snmatski mutaciji jelovega drevesa. St.: 11/13 — 1Ü6Ü: Dr, Dušan Mlinšek: Svobodna tehnika gojenja gozdov. Iiig. 2arko Kijametovič: Izkoriščanje lesa pri izdelavi mozaičnih parketov. Dr Jo v an Zubovič; Inventarizaeija v gozdarstvu. Ing, Momir Nikolič, mg, Strahinja L u bar did; Raziskovanje pomembnejših fizikalnih in mehaničnih lastnosti beljave in crnjave gočkega bora. Ing. Svetislav Raclulovič; Prispevek k preučevanju vprašanja introdukcije zelenega bora na Deliblatski pesek Ing Dragoljub VuCkovič: Vodozbirno območje Velike Moravč — enoten gospodarski rajon, Ing. Danica Si^ankovid; Prispevek it poznavanju fenoln-gije divjega ko.stanja (Aesculus hippocastanum L.>. NARODNI SUMAR — Sarajevo Sf. 11/12 — 1965. Prof dr. ing, M i 1 i v o j o C i r i č • Tla v gozdovih črnega bora v Bosni in njihova proizvodna vrednost. Ing. Rad osla v C uric; Nekatera nova nahajališča tilovirie (Petteria ramentaceai v Hercessovini, T. J u d e 1 j e v i č : Gozdarstva in lesna industrija SR BiH v pogojih izvajanja gospodarske reforme. Ing. Mirko S Lt č e v i č ; Izvajanje gospodarske reforme in organizacija gozdarstva. Ing. Duško Pajič: Razvoj gozdarstva Bosne in Hercegovine v luči uvajanja intenzivnega gozdnega gospod a r.slva. Prof. ing, Branislav Begovič: Sedemdeset let je minilo od pomembnega strokovnega posvetovanja v Rosni. St.: 1/2 — XBfi6: Ing. Aleksandar Panov; Obrod storže v. Doc. dr Ing, M i-lorad Jovančevič: Prirodiii areal, umetno razširjenje in selekcija grozdastega ruja (Rhus coriaria L.J v Dalmaciji in Hercegovini. Ing, Hadoslsv Curič, ing. Zdrav ko StaniSič: Primer usltlajenosti med gospodarjenjem s panjevci in med izbranim proizvodnim ciljem. Doc. dr. ing. K. Pintaric: Gojenje gozdnih sadik na gredicah iz iglic. Dr. ing. Milivoje Cirič; Možnosti za povečanje proizvodnosti tal v naših prirodnih gozdovih, liig. Sreten Vufjak; Organizacija in naloge gozdarske službe v Bosni in Hercegovini v času NOV. Št.: 3/1 — 1966; Ing. Vladimir Jeličič: Problematika gradnje gozdnih poli. Ing Ni ko Popnikola: Novi podatki o makedonski obliki ikričave bveze. Doc mg, Bovivoje Moniirovič O sušenju borovih vej. Ing. Bruno Anic: Pif;\ičevi3n,ic inožnosti za gojenje zdravilnih, aromatičnih iti mpdonosnih seUšč po bcii^enskcm gričevju, Dr. ing. M u h a ni £? d Cemalovič: Povečana nevarnosi pred gobaijem v Hercegovini, St.: 5/G — lOÖG: tnß. Sveten V ii č j a it : Struktura obratnili sredstev gozdno-go.spodarskih podjetjih v Bosni in Hercegovini, Dr. Hilda Riter-Studnifka: Podatiii o puhasti bre^i (Betula pubescens Ehrh.) v Bosni, S, Wilde: Relativnostna teorija, pedologija in merjenje gozdov Ing. R. Mulabegovič ; O potrebi izolDrazbe gozdnih delavcev Ing. Vladimir Zita; Diagnostična in napovedovalna služba varstva gozdov v SR Bosni in Hercegovini. Ing Zivorad Radanovič: IVIesto in vloga znanstvenoraziskovalne dejavnosti v gozdnem gospodarstvu. Ing. K i h a d Kapetanovlc, Djuro Girt: Izbira fotografskega aparata za sliltan.ie v go-zdarslvu. Ing. Ahmed Biščevic; Wekatera opažanja in podatki S področjs gospodarjenja z gozdovi v LR Poljski. Ing. Predrag Luketa: Motorni s\'edri za vrLanje jannic. Si.: 7/8 — 1980: Ing. Cedomil Sllič: Sečnja in unicevarije rušja na planini Vranici v centralni Bosni Ing. K a r 1 o F i c e ; Enlonnološita opažanja pri uničevanju gnbar.ia na o?.em!ju okraja Tuzla v letu 196S. Irig. Duš ko Pajič: Perspektive industrije celuloze Ln papirja v obdobju 196fi~lf)70. Ing. Nikola Eič: O načinu iiv*?jaiija f=ozdov v lasti državljanov v Bosni in Hercegovini, St.: 9/10 — I960: Ing. Milan Gojmerac : Gozdni red v luči ustaTOih in zakonskih vu'edpisov. Ing. Neäad Bojsdžic ; Snovanje nasadov iglavcev Ln njihova premena v mešane nasade in sestoje. Dr. Dusko Pajič: Zmanjševanje gozd-no^ojitvejiih opravil v Bosni in Hercegovini. Ing. Ž i v o r a d R a d ii n o v i č, di". ing. S ret en Vučjak: Nekateri ekonomski nakazovaici pri poslovanju gozdnogospodarskih organizacij v Bosni m Hercegovini. Ztjad Njuhovič: Amortizacija Zii regeneracijo (gozdov mora predstavljati ekvivalent dvuiheno potrebnega delovnega časa za izdelavo 1 m^ iisirezoe lesne gmote. Ing, K rum Angelov: Preučevanje nekaterih pomembnejših činiteljev za povečanje učinkovitosti poslovanja v podjeljih ZÜ predelavo lesa. Ing Nikola EIč : Urejanje gozdov v lasti državljanov v SR Bosni in Hercegovini. SUMARSKI PREGLED — S k d p j e St.; S/6 — IMS: Ing. Niko Popnikola' Selekcija gozdnih drevesnih \nst, ki lahlM oblikujejo izrastke. Dr. ing D j o r d j e Panic: Ugotavljanje vrednosti gozdov kot osnovnega sredstva. Dr. S. Todorovski : Nekatere značilnosti robinijevcga lesa in njegova uporaba za izdelavo drogov. Dr. ing. Radovan Ačimov.sk!; Pogled na nekatei'e probleme odpiranja gozdov v Franciji. Ing, K i r o Stoja-noski : BaziCni redukcijski tahimeter BRTOOß. St.: 1/2 — lOGfi: In.g, D. Jelič: PoSkodbe ua hidrotehničnih zgradbah v hudournikih Ing. B Ni č o t a : Spontani liibrid med makedonskim hrastom in cerom. Dr. ing, A. Seralimovski : Množični pojav gobarja in zlatoritke v makedonskih Sozdovih- Ing, K S t o j a n o va ki, ing. S, J o v a n o vs k i : O natančnosti določanja površine pri kartiranju s preprostimi pripomočki. V, M a n a s i j e v s k i : Izvoz lesa in lesnih izdellcov leta 19G5 in nekaj značilnosti pri njegovem uveljavljanju. Bran. Püjoski : Poškodbe na lesu rdečega bora, Ki jih povzroča omela. TOPOLA — Beograd St.: I/I — 196G; Ing Djordje Maširevič, Mirjana Oblak: Možnosti za izkoriščanje tanke topolovine klona 1-214 v industriji celuloze in papirja. Dr. K a -rol Tompa: Zlahtnjenje vrbe na Ogrskem. Dv. Guglieme Giordano, dr Gabriele Ghisi; Tabele lesnih mas za topolo 1-2)4, gojeno na posestvu Said Torviseosa, Udine. Dr Ivan MikloS: Drugi pi'ispevek k poznavanju škodljivih insektov na topolih v SR Hrvašlu. St.; 5/8 — JÜÖ61 Dr Lajol 2u£a: Vegetativno razmnoževanje hibridov topolov Leuce. Dr Sirnon Miklol: Intenzivino gojenje topolov na peskih v okolici Baje Dr, VasLč Milomir -. Potencialne možnosti za pridelovanje topoloviiic v vzhodni Slavoniji in v Baranji. Ing, Dimitrije Bur a: Pridelovanje soje v topolovih plantažah Dr, Inß. Jo v art Mutiba rič: Značilnosti lesa evroan\eriškega l.opola I-21-i, LES — Ljubljana St.: 1/3 — 1906: JoŽe Knez; O nekaterih vpriišanjih gospodarske reforme. Pavla Vihar: Poiožaj slovenske lesne industrije v gospodarski reformi. Miloš S ! o v n i k : Organizacija dela v lesni industriji. Tine Ravnikar: Tehnološke lastnosti teaka in njegova obdelava. Dr Rudolf Köhler: Lepljenje kovin in kovine-les. Jože Lenič: Oplemenitene viaknene in iverne ploŠČe in nekatere rnetode aa testiranje njihove kvalitete. Ing. Mil «S Slovnik: O perspektivnem ra/voju vzgoje stroicovnega kadra za tesno stroko pri nas. Prof. Andrej Česen: Prolili poklicev v lesni industriji. St.: 4 — if)66: Prof. ing D juro Hamm : Odsesovalne naprave v lesni industriji. Ing. Polde Pristavec: Strojno brušenje profiliranih lesenih predmetov. E. S ch a i C h : Lamelni parket, industrijski izdelek z dobrimi prodajnimi in izvoznimi perspektivami. Ing. Miloš Slovnik: Organizacija službe tehnifnega voden.ja proizvodnje, St,; 5/7 — 1966: Ing Lojze Žumer: Mednarodno sodelovanje v lesnem gospodarstvu. Ing. Miloä Slovnik: Tehnifno sodelovanje v lesni industriji. Ing. Adolf Svetllčič: Analitika in programiranje v lesni industriji. Prof, Mirko Battestin: Problematika v zvezi z delom v lakirnicah Ing. Viktor Rebolj : Kakšen naj bo iabor strojev za žagarske obrate. Ing. Jože Borštnar: Uporaba žagnih listov, oplemenitenih s stelitom. Saša Korene: Nekaj besed o dejavnosti podjetja "Žičnica" Ljubljana. Herbert Windelbandt: Nihalni jarem v polnojarmeniku. Ing. A. Bloemer: Kaj vse moramo upoštevati pri nabavljanju naprav in strojev za le.sne sekanice? Ing, A, Bloemer- Določanje velikosti viličarjev v lesni industriji. Katarina K o b e - A r z e n š e k ; Sodarstvo v Selški dolini St.: 8 — 1966; Ing, St j e p a n Surič: Razvojna perspektiva lesne industrije. Ing. Omer A 1 i č : Odvisnost kvalitete elektrostatičnega nanašanja laliov na lesne izdelke od električnih lastnosti uporabljenih lakov. W, GÖrk: Racionalni postopki v industriji pohištva — podjetje Herberts, Wuppertal Anton Bilek: Tristranski avtomatski vrtalnik lukenj za moznike tipa DAC-AUTOMATIC za izdelovanje orna-rastema pohištva. Ing, Lojze Zumer* Mednarodna akademija znanosti o lesu — ustanovljena. Ing, Miloš Slov ni k: O perspektivnem razvoju vzgoje strokovnega kadra za lesno stroko pn nas. St.: 9 — 1966; Ing, Vladimir Giesinger: Zaščita lesa v naši državi — Situacija in perspektive. Dr, Ing, J. Folk: Uporaba elektronike v lesni industriji. Dr. ing. Božidar Perovič: Nove težnje v pripravi proizvodnje. Ing. Oscar T o 5 C h a T Tehnični pogoji za površinsko oplemenitenje ivernih plošč z melaminsko .srnolnimi filmi. Ing. Norbert Bi al as: Novi delovni postopki pri racionalnem lepljenju. Ing. Polde Pristavec: Avtomatični dvojnokopirni rezkalni in brusilni stroj. Doc. ing Ni ko Kralj : Problemi vzgoje industrijskih oblikovalcev St.; 1(1 — 1966: Ing, Stanislav ProkeS; Tolerančni in prileSalni sistem v lesnopredelovalni industriji Darko Hrovatin ; Požarnovarno.^tna problematika pri nanašanju laka. Dr. Tone PrLjatelj : Posvetovanje o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu. Dr. Boris Zajec: Tehnologija tiskanja furnirja. Ing, Viktor Rebolj : Povtalni žerjav s premično kabino za transport na skladiščih oblo-vine. Ing, Polde Pristavec: Novosti v transportni tefiniki na sejmih v letu löse- M, B IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJ.\NJA NAgIH GOZDOV (Nadaljevanje) V idrijskih gozdovih so pogozdovali do lela 1S4G le malo Med francosko med-vlsdo so napravili gozdno drevesnico iri male nasadbe, toda bre^ vidnega uspeha. Baiasita je bil mnenja, da je treba v bodofe vzgojiti čim večjo lesno maso z debelimi sorLimenti. Obratovalna doba naj torej ostane J20-lel:na, namesto sečnje na golo pa naj se vpelje oplodna sečnja, s katero so potem leta pričeli. Redčen.ia, ki so jih pričeli siadnja leta, naj se nadaljujejo zaradi dobave drv za ser\')tutne upravičence in rudarsk'e delavce. Praznine v gozdu naj se zasadijo Pripoi^oča hrast, bor, macesen in smreko. Napravil je sušilnico za seme in male drevesnice. Navedel sem, v Uatci'ih letih so napravili cenitev donosa gozdov; Bäläsitz je cenil donos po ploskvi in je vrisal v Icatastrske karte gozdne oddelke in sestoje le približno, daije po masi, ki jo je dognal le s cenitvijo. Maso je cenil iz poskusnih ploskev, V teh so izmerili tjukve in jelke, Fosku.sna bukova drevesa so bila siara 75 do 160 let, jelova pa 90 doi 100 let. Lesno maso 160-Ietnega buJtovega sestoja so ugotovili s 657 m ' na ha, 100-letnega jelovega sestoja pa s 700 m''. Povprečni letni prirastek na ha je bil na poskusni ploskvi sa bukev 2,3—6 m^, za jelko 7 m '. Posebnih (lokalnih) donosnih tablic niso sestavili. Porabili so Cottove za sestoje IV., VI, in Vni. bonitetnega razreda Od celotne površine gozdov so uvrstili 24?^ v IV.. 59K v VI. in 17% v vm bonitetni razved. Razdelba starostnih razredov je bila sletleea; 1—20, 21—40, 41—60, 01—80, 81—100, 100—120 in več 10?^ 6% 13% 21% ao^j^ 28K Praznin je bilo 2%. Stari sestoji so torej prevladovali, V opisu sestojev so izkazali zalogo lesa na ].59S.560 m'' povprečni letni pru-astek na lfi.l23m', na ha 2,1 m^. Za letnj posek (etat) pa je bilo določenih .30,10n m-, kar je kljub pretežno starim sestojem zelo veliko, Vendar so v desetletju lB4ö—1855 sekali manj. Predvideno je bilo, da se vsi gospodarski dohodki skrbno zapisujejo v guspodarski knjigi Idrijskih gozdov. V glavnem poročilu je Bäläsitz opisal, itoliko lesa potrebujejo rudnik, koliko drugi. Pridejan je seznam o oddaji lesa za razne rudniške naprave, za serviiutne upravičence, za zasebnike itd,, in lo za dobo 1831—IS45, Povprečno so oddali 21.000 m' na leto, 68?; drv in 32% tehničnega lesa. Uprava in varstvo gozdov sta bila urejena s službeno insti'ukcijo iz leta 1841, Gozdni urad, podrejen rudniški upravi, je imel t nadgozdarja, i gozdarja, 1 pisarja, kar je bilo premalo za obsežne posle. Za gozdno varstvo je bilo nameščenih 6 paznikov, pozneje, ko je upravljala idrijske državne gozde Državna gozdna direkcija v Gorici (od 1873), so na novo premerili in uredili oba upravna okoliša Idrija I in II v letih 1B79 in 1880. Zadnja revizija (torej tretja) operata je bila 1910 leta. Po ploSčinskih Labeiaii teh opera tov je bilo (v ha)); Leta Gozda Poljed zenn. Neprodukt Vsega 1846 7655 279 173 8107 :879/30 7136 35 9ß 72ß7 1908/09 7048 71 33: 7450 Zmanjšanje gozdov in celotne povi'Sinc po letu 1846 je nastalo zaradi odveze sei-vitutniti bremen, vzrok za, poveCavo pa je bilo nekaj dokupov od 1879/30 dalje. Leta IfllO je bilo 370 ha gozda izločenih kot varovalni gozd. Razmerje staroBtnih razi'edov v odstotkih celokupne gozdne povrjine v letih 1846, 1879/80 in 1910 (za leto 1346 sem ga sicer ze spredaj navedel, pa ga tu ponavljam), je bilo sledeče; Leto 1—20 21 40 41—60 61—30 81—100 100—120 in več prazno 184ti 10 6 13 21 30 2Ö 2 1879/80 8,8 10,8 8,1 20 12,4 37,7 2,2 1910 17,5 10,9 12 13,5 14 25,9 6,2 Stari sestoji so torej proti letu 1880 narasli, torej niso vsega predvidenega stata posekali. V sledečih 30 letih (1880—1910) pa se je del najstarejSih sestojev zmanjSai. Stanje leta 191[) se torej Se približuje normalnemu razmerju starostnih razredov, ki znaSa pri 120-letni obhodnji 16,7% za vsak starostni razred. Zaloga, prirastek in letni etat so predočeni v naslednji t.abeli (v m^). Leto Lesna zaloga Popr. let. prirastek Letni etat IB'16 1,595.000 10,123 — 1879/80 1,534,630 10,900 18.900 1910 1,203,000 18,313 30.500 Etat so znatno povečali zato, da bi prej pospravili znloge starega lesa in pa'ipe-Šili spremembo čistih bukovih gozdov v meSane, v katerih naj bi bili iglavci preieJ.no zastopani Pri reviziji operata, iz\'ršcni teta 1910, je bil etat določen na 25,500 m^ in 3450 m' vmesnih užitkov. Revizijski operat je predpisoval, da naj se seka v bukovih Čistih sestojih deloma tudi na golo, v mešanih pa v luknjah. Pri tem naj se tzsekajo predvsem bukve. Od celotne posekane lesne mase so oddali tudi še leta 1913 največ di-v, gradbenega in tehnično porabnega lesa ter oglja rudai-ski direkciji v Idriji. Žagovce pa so prodajali olertno. Leta 1913 je bilo zaposleno sledeče gozdai-.^ko osebje: 2 upravitelja, 11 gozdarjev in 1 gozdarski pumočmk. Revizijski operat iz leta 1910 je potekel leta 1920, ko je Idrija bila pod Italijo. Kdaj je Bäiäsitz odšel iz Idrije, nisem mogel ugotoviti. Od leta 1S,59 do 1882 je bil rudarski svetnik pri rudarski in gozdni direkciji v Sčavnici. Guttenberg Irdi, da Balasitzevega operata niso dolgo upoSLevali in da gospodarske knjige niso dolgo vodili. Najbrž so evidenco zanemai'Ui potem, ko je Bäläsitz odšel iz Idrije. Pano ve C. Leta. 1B44 so uredili za silo obratovanje v državnem gozdu Patiovcu. Vendar sf tega naSrta niso držali, Iter so morali pozneje v&a, za. gradnjo ladij sposobna drevesa oddati moi-narici Pa tudi drugi so sekali \n celo ogLjarili, ker ni bilo i^dt^atnega nadzora. Z izkoriStaiijem so sestoje neenakomerno in tako močno izi-edčili, da je trpela rodovitnost tal. Gutlenberg piše, da je za gozd Panovec takrat obstajala samo nekalta opredelba aečišč, vrisana na kai-ti, Id je pa niso upoštevali LeU 1871 so pričeli z novo uredit\'ijt>, Ici so jo dokončala leta 1870, Po tem načrtu je znašal letni etat sa desetletje 1B79—ISGG SCB m'^, povprečni starostni prirastek -pa 1,61 m' na ha. Goriška goadna direkcija je p oskrbel a, da so bili za prihodnja desetletja napravljeni reviz-ijski operati. Ali so Italijajii v 27 letih zasedbe napvaviU kako reWzijo, ni znano Motouun. Za drlavne gozdove v Motovunu so napravili gospodarski načrfc pved letom 184B; po njem pa se niso dolgo ravnali. Leta 1B60 so začeli z novim urejevalnim delom, Id so ga leta 1673 končali. Isto velja za manjši gozdni kompleks Dlctvo. Direkcija di-ž. gozdov in domen je gotovo poskrbela, tJa so bili za nadaljnja desetletja napravljeni revizijski operati. ki so jih leta 1918 prevzeli Italijani. Ali ao tudi oni kaj delali na urejanju, ni znano. V Slovenskem Primorju so bili državni gozdovi X'eciöoma že urejeni, oziroma prvotne ureditvene operate je Direkciji državnih in zakladnih gozdcw v Gorici Že revidirala, Isto velja za državne in zakiadne gozdove na Gorenjskem. Po letu 188Ü Je bilo na Primorskem urejenih več obcin.skih gozdov (7556 ha), in sicer gozdov-Storovccv s ploskve no razdelitvijo in uredilA^ijO' donosa po kameralni taksi. Na Notranjskem^ ki je konec leta 191fi pnSlo pod. italijansko oblast, sta bili dve glavni posestvi, katenih gozdno gospodarstvo je bilo urejeno, In sicer veleposestvo Hasberk in Snežnik. Bilo je tam še nekaj drugih zasebnih vel eposes Lev, npr posestnika Jurce in Lanthierija v Vipavi, ki pa nista, tali urejeni, Graäcina Hasberk pri Planini. To veleposestvo se omenja že leta 1145 in je bilo od te dobe do leta 1846 v rokah i-aznih starih plemenitaSItih rodbin, imenoma naštetih v izvestjih Kranjsko pl-imorskega gozdarskega društva, letnik 1907. Lela 1846 je tedanji iastnak posestva gi'of Mihael Coroniai prodal graščino knezu Weriandu Windi.sch-Greatzu. Pf> smrti kneza Werianda (1867) je posestvo podedoval njegov sin Hugo Alfred, leta 1904 pa tega sin Hugo Weriand. Slednji je leta 1920 unu'l in je posestvo prevzel njegov Sin dr Hugo Vincenc s svojimi brati, ter ga je imel do konca druge svetovne vojne, ko je ptiälo pod novo Jugoslavijo ter postalo splošno ljudsko premoženje. Na Windisch-Greatzovem veleposestvu je bila izvedena odveza sei"vitunih gozdnih pravic v letih 1870—1880 Upravičenci so pre.ieli tedaj za odkup užitnih pravic 9050 ha go/da, gi-aščaku pa je ostalo 9B6.1 ha gozda Lets 1917 (torej med pia-o svetovno vojno) je bil dokupljen revu- Podkraj s 1011 ha od ljubljanske Kranjske hranilnice'. Hranilnica je bila namreč prevzela od zadolženega erota Lanthierija, veleposestnilta v Vipavi, vse gozde (2290 ha) te graSčine Ostaaiek, namreč revir Podkraj-Hiušica (1297 ha) pa je kupili od Kranjske hranilnice tvrdka -'Vnton Mizzatto. Po prvi svetovni vojni je vse posestvo Hasberške graščine priälo pod Italijo razen revirja Ravnik (1803 ha), ki je pripadel bivši Jugoslaviji. Goadni urad za upravo Wndisch-Greatzovih posestev na Notranjskem je bil prvotno v hasberški gi-aščini, Tu je oistal do 1, aprila 1907, potem pa se je preselil v Planino (Kačjo vas), kjer je ostal do decembra 1919. Decembra 1919 ,ie bita ustanovljena rodbinska delniška družba -Sclabsa«* In so bila na to družbo prepisana odtlej v Italiji ležeča, posestva Generalna direkcija "Sclabse-' je bila v Trstu, kjei- je ostala do aprila J933, nato pa je bila preložena v Postojno. Leta 1942 pa se je »•Sdabsa^' zopet razdru/ila in so bile po>samezne po^ sestne enote v zemljiäki knjigi prenesene na posamezne rodbinske člane. Od leta 1919 je ostaJ »Sdabsi-< podrejeni gozdni urad v Kačji vasi (vodja ing. Hoffmann) do leta 1924, ko je bil preložen v Postojno. Leta. 1945 so postaJa, kalior je bilo le povedano, vsa Windiscii-Greatzova posestva spltiäno ljudsko premoženje. Upravna organizacija je bila pod novo Jugoslavijo popolnoma spremenjena. Po odvezi servitutnih pravic so začeli z urejanjem grast-Liiskih gozdov. V nekro-logu Fr. Reismiillerju (Putidt 1901) in v Scholl may er j evem iavidnem poročilu (1907) po ekskurziji in ogledu (1906) večjega dela graščinskili gozdov, se pretirava, ko se omenja, da je Reißmüller gozdove obrnejil, premeril, razdelil na oddelke in določil etat po kamei-alni taksi, IC temu izjavlja Alfred Körbl, upok, gozd. svetnik kneza "Windisch-Greataa, da so po odvezi zemljiških bi:emen gozdna posestva samo v naravi obmejičili, premerili pa jih niso. Napravili so sicei" neke karte s prerisom katastrskih kart. V revirjih Ravnik, Unec in Planina so napravili male preseke ^ predpriprave za poznejšo opredelbo gozdov. Pravi opis sestojev je začel äele okoli leta 1003 in nekaj let za tem. ko je Moi'ic Hladnik (upok. Auerspergov goad, mojster, stanujoč v L.jubljani) uredil na x>odlagi Ločnih klupenj revirje Nanos (Predjama), Hrušica (sev.) in HruSica (jug.). HladJiik omt^nja, da je klupnjo nadziral Windisch-Greatzov gozd. mojster Anton Hanuseh V Hasbevku. Hladnikovo metodo urejanja gozdov sem omenil v prejšnjem, poglavju. Kovbl je od leta 19Ü7 dalje dal postopoma sklupirati prebiralne gozde vseh revirjev in jih ,ie urt'dil večinoma ob upoštevanju Hladnikove metode. V revirjih Planina in Unec so bili sestoji jelke .staji povprečno po 12(1 do 150 let Kranjsko primorsko gozdarsko druŠLvo je na obhodu teh gozdov leta 1906 svetovalo, naj se ti gozdi postopoma na golo poselcajo. Körbl je iia to leta 190G pričel s sečnjo v kulisah ter je v letih pospravil zajoge lesa na ok. 1000 lia. Po^jozdovali so s smreko, vendar so gledali na to, da se v bodoče doseže mešani gozd. Napravili so tudi uspešne poskuse 7. duglHzijO, Na gozdnih posestvih, ležečih v Italiji, je znašala letna sečnja 7520 m-' ti dega lesa (buliei', javor) in 4B.M0 m-i mehkega (jelk'a, neka; smreke). Po Köi-blovem mnenju je bil ta etat nizek, kar utemeljuje s tem, da jt: polel.i 1946 da! ves revir Jfsvomik preklupati, klupnja je dala 379.000 m^ Leta 1910 pa so klupali .samo 181,000 nv' Pod Körblom so izdelali gospodarske kai're 1 ; 2880 in revirne karte 1 ; 8640 Operati so vsebovali ploskovne l.abelej opise sestojev, sečne načrte in splošne popise. Izkoriščanje so vnašali v gospodarske knjige. Vsako de^jeto leto so vsak revir izkliipali. "Revirji so bili: Havnik, Planina, tJnec, Logatec, Zagoro, Hrušica, Nano5, Javornlk, Debeli kamen. Körbl je začel kmaJu po nastopu službe v Hasberku (1907) izgrajevati cestno omre?,je. Prej sta oblajali samo dve cesti, in sicer cesta od graščinskega poslopja v Hasbei-ku k Škocjanskim jamam v revirju Unec, druga pa od Grcarevca. do ceste Vipava—Logatec. Dograjenih je bilo nato še 110 kni zasebnih, po 4 m širokih cest, po kalPi-jh je, ker nimajo vzpona nad 5% mogoče voziti s kamioni, Strcšlu za gradnjo cest £0 se pokrili s podražitvijo lesa. Da bi se uspeh gospodaralva 3e bolj povečal, je Korbl pospeševal industrializacijo. Do leta 1907 je bila na posest.vu samo ena žaga s polnojarmcniltom in cirk'ularko, in * Sdabsa = Societa Coltiva^ione Legname ad Abbattimento Boschi S. A, sicer v Planini »Pod gradotr,« ob izhodu Pivke iz ixidzemja Med prvo svetovno vojno (1916) ja Körbl postavil novo žago na železniški postaji Planina za pi-edelavo lesa iz revtfja Ravnik. Leta 1922 je bila zgraj&na ž.aga v BeLskerti s tremi jarmenlki ter leta 1924 dokupljena enako velika žaga v Postojni od posestnika Jui'ce, leta 193-1 pa že žaga v St. Petru (Pivki). K lej žagi je bila potem prtgrajena tovnma vezanih plošč, l^ta ia'10/41 je bila postavljena še velika tovaj-na -za lesovinske plo-Šče v [Uvski Bistrici. Veieposestvo Snežnik. Zgodovino snežniške graieine je izčrpno opisal graščinski ravnatelj Henrik Schollmayer—Lichtenberg v trdo vezanem r&koipisu, "Die Geschichte der Herrschaft Schneeberg—Lass«, I in II (1323), Zato se omejujem le na nekaj končnih podatkov: Graščino je leta 1853 kupil knez OLon Schönburg—Waldenburg. Stanoval je v Herm^burgu pri Dresdenu. Za njim je posestvo podedoval sin Hejman Njegov gozd. mojster na Snežnilcu je bil J. Bodenstein, ki je pa leta 1872 odšel na Češko v drugo službo. Nato je prevzel upravo posestva Joief Obereigner. Znano je, da je bila s privoljenjem kneza na Snežniku jeseni 1309 ustanovljena dveletna šola za gojenje gozdov (Waldbauschule), ki je prenehala leta 1875. Pri odvezi servifutnih bremen so prejeli upravičenci okoli 10 000 ha gozdov, graščini pa je ostalo oft. ISUOOha. Za 1721Ü oralov (9913 ha) je napravil leta 1B90.'91 gospodarski načrt Herman BreLtschneider z Dunaja. Ta operat je bil napravljen gotovo s sodelovanjem gozd. mojstra J, Obereignerja. Pod vodstvom slednjega je bil urejen revir Gomance za dobo 1901—1912 in izvršena revizija operata za osiale revirje Po Obereignerjevi srm-tl (1903) je prevzel njegov zet, dotedanji revinni gozdar v Mašunu, Henrik Sc hol 1 m ayei-Lieh ten her g vodstvo uprave SrLežniškcga veleposestva. Verjetno Je SchoUmayer izvršil revizijo gospodarskih načrtov za desetletje 1913 do 1924 ter polnejša dela Podrobnejše podatke vsebuje razprava ing. Fr. Dolgana: f Ureja nje gozdov na področju Snežnika, s posebnim ozirom na revir Leskova dolina"», objavljena v knjigi: "Prebiralni god^ovi na Snežniku«, Ljubljana 1957, Po pi*vi svetovni vojni je večji del gozdov priišd pod Italijo, graščinsko ter upravno pc^lopje ter ok. 1720 ha gozda je pripatllo bivši Jugoslaviji. (Te gozdove omenjam pozneje,) Od pričetlca pr\'e svetovne vojne, do njenega konca in še skoraj Štiri leta pozneje, se zaradi odsotnosti gozdarskeg,a osebja in pomanjkajija delovnih ljudi in zai-adi drugih, nujnej^h gospodarskih poslov, ni dosti delalo na področju urejanja gozdov Ko so se aačale priprave na drugo svetovno vojno leta 1939 in 1940 ter med to vojno 1941 do 1945 se zopet ni delalo, Te prekinitve pomenijo velik zaslanek in jih je treba pri presoji urejevalnih de! na naših tleh pač primemo upoštevati, V sledečem naštevam posestva, za katera je bila ureditev gozdov pretlpisaha, iKvršen in .šestavijeji revizijski operat. Posestva so razvrščena po velikosti Navedena so 7udi taka posestva, ki niso imela urejenih gozdov, Seprav je bila ureditev zanje p red pisana. Razlaščeni gozdovi v upravi Začasne državne uprave v Ljubljani (ZDU). Po i-azlastitvi veleposestniških gozdov, ki je bila v glavnem leta 193^, je prevzela njih upravo ZDU v Ljubljani. Površina razlaščenih gozdov je znašala leta 1038 — 21.954 ha, leta 1939 — 21,577 ha, leta 1941 — 21.318 ha. Razlastitve po stanju 31. decembra 1939 so obsegale gozdove: kneza Karla Auersperga dedičev, Kočevje-Soteska brez gozdov v Ca- branskem okraju ....,.., .........1S027 ha Turjaške graščine, revir Krvava peč ......., . . 1040 ha grofov Thum, rev. Cma, Ravne . ........ , . 2207 ha grofa Zabea, revir Plesič ............... . . 1001 ha kneza Hugona WindiKSch-Greatza, l-ev. Konjice, Hogla . . , , , 1040 ha kneza Alfreda Windisch-GreaUa, rev. Log—2etalc .................12ß3 ha ZDU se je prt določanju etata ravnala po gospodarskih načrtih razlaSčenih veleposestnikov. Nekateri teh načrtov so bili že poteldi. ZDU ni napravila novih gospodarskih naCrbov, ker je pričaJiovala, da bo Dravska banovina prevela razlaščene gozdcfve v svojo last. Med okupad.io ie del railaščenih gozdov prišel pod nemškega, drugi del pod italijanskega okupatorja. Pretežna veČina gozdov pa se v tej dobi ni mogla izkoriščati. ker je bila zasedena ipo pajrtizanih. Po osvoboditvi SO' razlaščeni gozdovi postali splošno ljudsko pr&moženje. Omeniti je, da so izmed razlaščenih gozd-ov bili izločeni za progozde, ki se ne smejo izkoriščati, sledeči predeli: Odd. IS/li revirja GrSarice, 14, 33 ha, odd. 22 revirja FCočevske Kavne, 76,96 ha, odd A/6 — 4;b revirja Rajhenavskd Rog 51,30 ha, odd. 34/b revirji Travnik, 12,9;5 ha, odd, VI[ — A/6 — 15 revirja Moaelj, 6,9 ha, odd. 29 revirja Soteska, 59^60 ha, odd, 17 revirja Gorjanci, 33,5J2 in odd. 19/a in 19/b revirja Fala na Pohorju, 19,5 ha. PREDPISI o RAZGLASITVI DOLINE TOPLE NA KOROŠKEM ZA NARAVNO ZNAMENITOST (Uradni fot SRS, št. 32 od 13. 10. 1366) 1 Območje doline Tople v zgornjem delu Mežiške doline se zaradi posebne naravne lep^rte ter etnografskih in kulturnozgodovinskih vrednot ra;Zglasi m. naravno znamenitost 2 Zavarovano območje zajema vsa zemljišča znotraj meje. ki teče od Burjakove bajte (657 mj pri izilivu Tople v Mežo proti severu po slemenu na koto 1325 m na Malo Peco (1637 m), od tu na koto 1710 in po slemenu Mihelje Pece na državno mejo pri Kordeževi planini, nato po državni meji proti zahodu do kote 1835, daJje proti jugu po razvodnici med Toplo in Koprlvno na Preval (1418 m) in po slemenu čez Icote 1521, 1551, 1535, 1271 in 1022 tako, da vključuje saniotnl kmetiji Cofatiijo in Mravl.jak, nato pa se po slemenu s-pusti v dolino Meže do Burjakove bajte, Meja zavarovalnega obmoC.ia je vidno osnačeria na dohodnih poteh in na drevesih ali na drvigih vidnih predmetih ob meji z ustrenim napisanim opozorilom. Na zavarofi'anem območju so brez poprejšnjega dovoljenja Republiškega sekretariata za prosveto in ktilturö prepovedani posegi, ki bi spremenili osnovne značilnosti pokrajine, kot so npr goloseki in preseki, regulacije hudournikov in potokov, podiranje in prezidavanje obstoječih stavb in naprav, spreminjanje sedanje zemljiške razdelitve in podiranje starih samotnih dreves, iei- drugi posegi, ki bi biti kalcorkoJI v nasprotju z nAmenom zavarovanja. Za vsako novo gr-adnjo (stavbo, eoadno in prometno napravo, žičnico, daljnovod in podoiino) na zavarovanem območju je potrebno dovoljenje Republiškega sekretariata. za p ros veto in kulturo ter Republiškega sekretardata za urbanizem. Na tavarovanem območju je dovoljeno redno izkoriščanje obdelovalnega zemljišča in gozda ter opravljanje vzdrževalnih del na obstoječih zgradbah in napravah. 4 Skup.^Siiia občine Ravne na Koroäkem neposredno ali po svojih pooblaščenih organih ali organizacijah opravlja varovaJno in nadzoi-no službo na zavarovanem območju in skrbi za izvajanje te odredbe. 5 Ta odredba začne veljati -osmi dan po objavi v »^Uradnem listu SRS- St. 63-12/65 Ljubljana, dne 8, avgusta 1966. Republiški sekretar Republiška sekretar za prosvei» in kulturo: za urbanizem: Tomo Martelanc s. r. Ermin Krzičnik s. r. PRAVILNIK O VARSTVU GOZDOV tN GOZDNIH ZEMLJIŠČ PRED POŽAROM (Uradni list SRS. št. 36 od 10. 11. laeei 1. člen Določbe tefia pravilnika veljajo za vse gozdove in gozdna zcmljiSEa ne glede na to, v čigavi lastnini so in kdo gospodari z njimi. 2. člen Za ne len je ognja na prostem v gozdovih, na plantažah gozdnega drevja ali v njihovi bližini, se šteje netenje ognja zunaj delavnic, delavskih bavalc. koč ali drugačnih zaprtih prostorov, v katerih je zavarovano ognjiSČe, nadalje kurjenje v kladah, votlih deblih in na štorih ter uporaba gorilnikov na trda, tekoča in plinska goriva zunaj zaprtih prostorov v navedenem območju. Kot bližina gozda se šteje ra/zdalja petdesetih metrov ali manj do roba gozda 3. člen Kot osebe, ki smejo netiti ogenj na prostem, se Štejejo gozdni delavci, vozniki gozdnih aortimentov in drugi, ki so zaposleni v gozdu. 4. člen Prepovedano je sežigati ledine in traviSča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči Itoristno rastlinje na degradiranem zemljišču. 5. člen Uporaba kurilnih naprav v namene turistitinega šotorjenja je dovoljena le na primerno zavarovanem prostoru, ki ga je dolžan urediti organizator turističnega So- lorjen.ja tako, da se prepreči nastanek ali Širjenje požara na gozdnem območju ali na degradiranern zemljišču, 6. Člen Za dodatne ukrepe iz tretjega odstavka 24, člena zakona o gozdovih se SLejejo zlasti ukrepi za preprečevanje požarov v gozdovih, ki so razs'aäeni parke ati rezervate, nadalje v gozdovih turističnih, zdraviliških In letoviških Icrajev ter v gozdovih, Ki 30 namenjeni za turistično šotorjenje. I. člen Sežiganje lubja in vejevja v gozdu in njegovi bližini zaradi zatiranja škodljivega mrčesa; požiganje sečnih odpadkov, grmovja, dračja in plevela zaradi priprave zemljišča za obnovo gozda ter požiganje na planinskih pašnildh je dovoljeno samo pod nadzorstvom strokovnega delavca organizacije, ki gospodari s: gozdom. Strokovni delavec mora v zvezi s temi deli ukreniti vse, kar je primerno in potrebno, da se prepreči nastanek gozdnega požara, o teh sežiganjih pa vnaprej obvestiti najbližjo gasilsSto enoto ali postajo milice. Netiti ogenj v namene iz prejšnjega odstavka pa ni dovoljeno ob močnem vetru ali ob izredni suši ter v mladih gozdovih in gozdnih nasadih. 8. Člen Lokomotive in druga vo-zila na trdo gorivo, ki vozijo skozi ali blizu gozdov, morajo imeti varovalne naprave za prestrezanje isker, katerih mreže morajo biti med vožnjo vedno zaprte, ter brezhibne pepelnisice lopute in rešetke. Strojevodja mora vsakodnevno skrbeti, da io dimnica, pepelnik in odprtina za izpraznjevanje v redu. Progovni Čuvaji ali za to določeni drugi delavci železniškega transportnega podjetja so v suäni dobi dolžni talcoj po vožnji vlaka ali drugega vozila iz prejSnjega odstavka skozi gozd ali blizu gozda obiti progo in pogasiti morebitne ogorke ali ogenj ob progi, Ce ne moreju pogasiti požara sami, morajo o tem Čimprej obvestiti najbližjo gasilsko enoto, postajo ljudske milice ali najbližji oiirat gospodarske ali druge organizacije, ki gospodari 2 okolišnimi gozdovi. 9. člen Organizacija, ki gospodari z gozdovi, mora imeti vnaprej izdelan načrt za gašenje gozdnih požarov. Skrbeti mora, da so njeni delavci usposobljeni za izvrševanje protipožarnih ukrepov, NaCrt iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podrobno ixdelano organizacijo odkrivanja in gaSenja požarov; podatke o vrstah gozdnega drevja, d dovoznih poteh iri bližnjicah, o vodnih virih v gozdu ter tehnične ukrepe glede opazovalne in obveščevalne službe; nadalje podatke o opremi in vozilih, s katerimi razpolaga organizacija oziroma jih je treba mobilizirati; podatke o zbirališčih ljudi in opreme ter druge podatke in predvideti ukrepe za hitro preprečevanje oziroma gašenje požarov. Organizacija mora predložiti načet iz prejšnjega odstavka občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za zadeve požarnega varstva, da ga ta uskladi z občinskim načrtom o ukrepih za varstvo pred požarom. 10. člen Kot protipožarni ukrepi v gozdovih se štejejo zlasti: 1, postavitev napisov z opozorili, da je kurjenje v gozdu prepovedano; 2. večkratni nadzorstveni obhodi za to zadolženih delavcev organizacije, ki gospodari z gozdovi; 3. vzdrževanje presek v primerni širini; 4. ograjevarje gozdnih nasadov na Krasu, s protipožarnimi zidovi primerne viSine; 5. pravočasna in pogostna redčenja sestojev iglastega drevja; G. gojitev mešanih gozdov iglavcev in listavcev, v gozdovih iglavcev pa iiasajanje primernih pasov listavcev. V požarno ogroženih gozdovih (četrti odstavek 24. člena zakona o gozdovih) je poleg ukrepov iz pz-ejSnjega odstavka potrebno še redno Čistiti gozd suhih vej in suhega drevja, sečnih ostankov in drugega vnetljivega materiala, kar velja zlasti za gozdove iglavcev. H. člen Gozdno in lovsko osebje, ki se mudi na mest\i, kjer je nastal ogenj, je upravičeno poklicati h gašenju vse za gašenje sposobne ljudi, ki, so v bližini. Poklicani se morajo odzvati. Vsak, ki opazi začetni požar, pa ognja ne more sam pogasiti, mora o požaru obvestiti najbližjo izmed tehle organizacij: gasilsko enoto, postajo milice, obrat organizacije, ki gospodari z gozdovi ali katerikoli občinski organ. 12. člen Strokovno vodstvo pri gašenju gozdnega požara ima gozdarski strokovnjak. Pove! j nik gasilske enote vodi gasilska dela ob sodelovanju gozdarskega strokovnjaka, 13. člen Ce ßori le .^uhljad, listje, odpadle ißlice, suh mah, trava in podobno (nizki go/dni poJar), je treha gasiti ogenj tako, da se goreče površine udarjajo z gasilskimi metlami, lopatami, vejami ali tako, da se goreče povräine pokrivajo s peskom, zemljo in podobno. Ce se ogenj naglo širi, ga je treba oniejSti tako, da se v primerni razdalji cd ognja gozd v smeri vetra očisti nizkih suhih vej, dračja in suhljadi ter da se zemlja prekopi je. Prekopani zaščitni pas mora biti širok 5 do 10 metrov. ll člen Kadar plameni zajamejo debla in vrhove (debeini ali vršni požar), je treba omejiti ogenj tako, da ,se na primerni razdalji pred požarno Črto napravi okrog 50 m širok zaSCitni pas, v katerem je treba posekati vse drevje. Drevje je treba podirati v smeri požara ter oklestiti in takoj odstraniti vse veje. Morebitna goreča debla je treba zasuti z zemljo O poseku odloČi gozdarski strokovnjak, 15 člen Ce gori pocl neposredno zemeljsko povrgino Sota, humus, korenine in podobno (podtalni požar), je treba izkopati v zemlji primerno Širok in globok zaščitni jarek ter v njem iKsekati vse korenine. Gorenje pod površino je treba zadušiti s teptanjem, polivanjem in nasipavanjem zemlje. Po potrebi Je treba odkriti tla in odstraniti gorljive snovi. 16, člen Ko je požar pogašen ali omejen na tak prostor, da se ne more več äirtti, mora vodja gašenja odrediti gasilsko stražo, ki nadzira pogort.^Če toliko časa, da preneha nevarnost ponovnega vžiga. Pri tem je straža dolžna nadzirati pozarišče ter nepo.sredno in bližnjo okolico, ki je ogrožena. Gasilsko stražo sestavljajo delavci organizacije, ki fio.spodari z gozdom. Državni orgatli, delovne in druge organizacije, ki so zainteresirani za požarno varstvo, £0 dolžne sistematično seznanjati občane z vzroki požarov in z ukrepi za varstvo gozdov pred pozarorn. Vzgojno osebje v šolah mora opozarjati ucence na Škodljive posledice neprevidnega ali lahkomiselnega kurjenja na gozdnem območju ali na degradiranem zemljiSču. 18. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10OO novih din se kaznuje za prekršek gospodarska ali druga organizacija; 1 če V nasprotju s 4. členo^iTi sežiga ledine ali traviSča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali koristno rastlinje na degradiranem zemljišču; 2, če kot organizator turističnega Sotorjenja ne uredi kurišča tako, da se prepreči nastanek ali širjenje požara ria gozdnem otimočju ali degradiranem zemljišču (S. člen); 3, če v nasprotju s 7. členom brez strokovnega vodstva sežiga lubje ali vejevje v gozdu; požiga sečne odpadke, grmovje, dračje ali plevel, Če požiga na planinskih pašnikih, ali če opravlja ta dela ob močnem vetru ali ob izredni suši ter v mladih gozdovih in gozdnih nasadih; 4, če ne poskrbi, da imajo lokomotive ali druga vozila, ki se kurijo s trdim gorivom in vozijo slcozi gozdove aH blizu gozdov, varovalne naprave, ki zadržujejo iskre (8. člen); 5, Če nima načrta za gašenje gozdnih požarov, pa bi ga morala imeti (i). Člen); 6, če ne poskrbi, da so njeni delavci usposobljeni za izvrševanje protipožarnih ukrepov (9. člen). Za preicrSek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo od 1ÜD do 500 novih din tudi odgovorna oseba organizacije IS. člen Z denarno kaznijo od 100 do 500 novih din se kaznuje za prekršek: 1. kdor v nasprotju s 4. členom sežiga ledine ali travišča na območju, kjer o^enj lahko ogrozi gozd ali koristno rastlinje na degradiranem zemljišču, 2 kdor v nasprotju s 7. členorn brez strokovnega vodstva sežiga lubje ali vejevje v gozdu ali požiga sečne odpadke, grmovje, d račje alj plevel; požiga na planinskih pašnikih, če vsaj tri dni vnaprej ne obvesti najbližje gasilske enote ali postaje milice o tem nameravanem sežiganju ali požiganju; ali še neti ogenj v omenjene namene ob močnem vetru ali ob izredni suSi ter v mladih gozdovih in gozdnih nasadih; 3. strojevodja, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka H člena nima pri lokomotivi ali drugem vozilu v redu dimnice, pepelnika ali odprtine za izpraznjevanje; 4. progovni čuvaj ali za to zadolženi drugi delavec železniškega transportnega podjetja, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavita 8. člena. 20. člen Organizacije, Ici gospodarijo z gozdovi, izdelajo načrt za gašenje gozdnih požarov (9. člen} v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega pravilnika. 21. člen Z dnevom uveljavitve tega pravilnika preneha veljati navodilo za večje varstvo in nadzorstvo posebno ogroženih gozdov in vseh gozdov ob suši (Uradni list LKS. št. 21-129/49), 23. člen Ta pravilnik začne veljaLi osmi dan po objavi v "UradTiem listu SRS-«, Ljubljana, dne L oktobra 1966 St.; 321-065/66 Republiški sekretar Republiški sekretar za notranje zadeve: za gospodarstvo: Riko Kolenc s. r. Sveto Kobal s, r. PRAVILNIK O GOZDNEM REDU (Uradni list SRS, st, 38 od 24,11.1966) 1. Odkazovanje drevja za posek 1. čle/i Drevesa je treba odkazovati za posek z ndkazovalnim Jcladivom. OtJka/ovalno kladivo iz prejšnjega odstavka sc lahko uporablja le Se za označevanje gozdnih sortimentov. Delovna organizacija, ki gospodari z gozdovi (prvi odstavek 12. člena zakona o gozdovih), vodi evidenco odkazovalnih k!ac3iv. 2. člen Drevesa se odkazujejo za sečnjo različno glede na to, ali gre za sečnjo v eno-dobnih, prebiralnih in varovalnih gozdovih. Za odkazovanje dreves v enodobnih gozdovih velja tole: V mladih pregostih kulturah se odkaže drevje nezaželenih drevesnih vrst in še tisto drevje, ki utegne slabo vplivati na razvoj drevesnih sestojev (negativna selekcija). Ko je višinski prirastek največji, se odltaže zaradi redčenja tisto odvečno drevje, ki ne bo ostalo v glavnem sestoju (pozitivna selekcija), pri tem pa se ne odkaSe tisto fizično zdravo drevje, ki koristno vpliva na razvoj sestoja (polnilni sloj). Ko enodobni sestoji dosežejo sečno zrelost, je moč za oplodno sečnjo odkazovati drevje glavnega sestoja, upoštevajoč istočasno naravno pomladitev poseke. V prebiralnih gozdovih se odkazuje drevje vseh debelinskih stopenj, upoštevajoč, da je treba posekati predvsem tisto drevje, ki ovira razvoj boljšega sestoja. V varovalnih gozdovih se odkažejo tista drevesa, ki jih je moč posekati v skladu z aktom o razglasitvi teh gozdov za varovalne (3Ö. Člen zakona o gozdovih), 3. člen Drevo je treba pri odkazovanju označiti na dveh mestih, tako da je odkazovalni znak viden na posekanem deblu in na panju ali korenini Odkazana drevesa je treba oštevilčiti. Drevesa v nizkih (panjevskih) gozdovih se odkazujejo le na enem mestu, Ce gre za drevesa pod 7 cm premera v prsni višini, jih je dovoljeno namesto odkazovanja odrzati in ustrezno označiti. 4. člen Drevesa, ki so bila zaradi naravnih nezgod (.vetra, snega, požarov ipd,) tako poškodovana, da jih je treba posekati, ni treba adkazati, vendar pa je treba po sečnji naknadno označiti pan.ie, Drevesa za posek sme od)va?,aLi le delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo gozdarske stroke in ki ga za to pooblasti organ prizadete delovne organ!?:a-ci.ie, düloten za to a sploSnim aktom te organizacije, 2. drevja. 6. člen Odliaiano drevo je treba posekati čim nižje pri tleh, tako da preostali panj ni viäji od tretjine premera, razen, na gibljivih ali poplavnih območjih ter pri drevju, podrtem ali p oškodovane m zaradi naravnih nezgod (4, člen). Pri sekanju se ne sme poškodovati odkaznvaini znak na panju. 7. eien Drevesa je treba podirati tako, da se ne poškodujejo sosednja drevesa, podmladek in poti ter da se ne zmanjša uporabna vrednost podrtega drevesa. Ce rastejo drevesa posamezno v mladju, jih je treba pred podiranjem primerno oklestiti. Ce se odkazano drevo ne poseka v gospodarskem letu, v Itaterem je bilo odka-zano, je treba na primeren in viden način zbrisati (razveljaviti) odkazovalni znak na njem Prepovedano je izkopavati štore poseltanih ali kako drugače podrtih dreves na strmih, hudourniških in kraških zemljiščih, 8. Člen Drva in celulozni les se praviloma alagajo le na gozdne jase (čistine) ali oh Izvoznih poteh Prepovedano je naslanjati drva in celulozni les na debla dreves. 3. Izdelava jn sprauito Ze,?a a. člen Posekano drevo jc treba izdelati tako, da se čim manj poškoduje gozdno mladje, preostalo stoječe drevje, samo posekano drevo in gozdno zemljišče. Praviloma naj se izdelujejo gozdni Sortiments no tistem prostoru sečišča, kjer je najmanj podmladka in od koder je moč nsijlaže spravljati gozdne soitimente iz gozda ob najmanjši škodi za mladje, za gozdna tla in za sam gozdni Sortiment, pri tem se kot gozdni Sortiment štejejo vse vrste lesa, ki jih je moč izdelati v gozdu z ročno žago ali z ustreznim orodjem. Sekati in izdelovati je treba drevesa tako, da posekana debla in izdelani material ne ovirajo prometa na gozdnih presekah ali gozdnih poteh, 10 člen Les se sme spravljati v takem letnem času, da se tla čim manj poškodujejo (zmrzla tla, sneg in podobno). Posebno je treba paziti ;ia zemljišča, ki .so bila pogozdena ali pomlajena, ter na zemljišča v v^arovalnih gozdovih. Les praviloma ne sme spravljati po tleh na gibljivih in hudourniških zemljiščih ali kjer bi spravilo lesa krušilo oziroma ogoJilo gozdna tla. Ce ni druge spravilne možnosti, je treba na takih zemljiščih spravljati les z žičnicami oziroma drugimi takimi tehničnimi pripravami, ki popolne» zavarujejo gozdna tla. i, Ureditev sečiSča 11. člen Po opravljeni sečnji je Lreba uiediti sečišiie. V ta namen je treba: 1 posekati drevo, ki je bila pri podli'anju drugega drevesa mo£rieje poškodovano, ter drevo, na katero se je zataknilo posekano drevo; 2, :iloziti luljje in okleSčene veje na manjše kupe. vendar tako, da ne ovirajo pomladka ali obnove gozda; 3. čimprej izpeljati izdelane gozdne Sortimente. Vsako posekano iglasto drevje je tceba takoj, ko je posekano, olUestiti irt obeliti lubje, oklešečene veje in vih je treba zložiti tla kupe. vendar tako. da ne ovira pomladka. Obeliti je treba tudi panj posekanega iglastega drevja. 12. tlen Prepovedano je zlagati in puSčati les in sečne odpadke v hudourniških strugah, in jarkih. Lesni material, ki bi v teh strugah in jarkih še zaostal, je treba odsti'anitl iz teh strug oziroma jarlcov ali 2 zemljišf, ki Jih doseže voda. Prepovedano je vlagati les in sečne odpadke na gozdnih cestah in poteh. 5, Ognačcvanje lesa v gozdovih 13. člen Gospodarska ali druga delovna organizacija, ki gospodari v. go/dovi, na katerih je lastninska pravica, mora neposredno po izdelavi posebej označiti les, ki pripada lastniku gozda za neposredno uporabo v njegovem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu {1. točka 42, člena zakona o go;;dc>vili) Organizacija označi ta les a rdečo barvo in z znaki (kladivo ipd.), ki jih uporablja za splošno označevanje svojega lesa. H. člen Da se ugotovi izvor in lastništvo lesa ter da se preprečijo gozdne tatvine in podobno, dalje pa 5e zaradi evidence izdelanih gozdnih sortimentov so organizacije, navedene v prejšnjem členu, dolžne označiti svoje izdelane gozdne Sortimente s svo-.iim znakom. I^delani gozdni Sortiment) se prevzemajo in označujejo na scčišču. Organizacija vodi evidenco svojih znakov zti označevanje lesa. G. Wabii'aTije pOSfrdTisfci/r gozdnih proizvodov 15, člen Pri nabiranju postranskih gozdnih proizvodov v gozdu (plridovi in semenje go?,d-nej^a drL-vja, gozdna zelišča in gobe, rastlinski sadeü, smola, stelja, paša, suhljaiü z vejevino in sečnimi odpadki} nabiralci ali uporabniki ne smejo delati škode mladju, sadikarn, gozdnemu drevju, mejnim in urejevalnim ter drugim znainenjem kalcoi* tudi drugim gozdnim objektom IG. člen Grabiti steljo, llsije in mahovino (s tel j a rj en je) je dovoljeno z lesenimi grabljami, m sicer tako da se ne pograbi prst in da se ne poškoduje mladje. Steljariti na istem mestu jfj dovoljeno v časov/nem presledku najmanj treh let, 17. eien Semenje in plodove na stoječem drevju v gozdu je dovoljeno nabirati tako, da se drevje ne poškoduje. Pri tem je zlasti prepovedano uporabljal.! železne kavlje in krampeže, tolčl s trdim ali topim orodjem po deblu ali obmetavati drevo s kamenjem in lomiti veje ali vršičke drevja. 7. Varstro gosdov 10. eien Pomlajena ali pogozdena zemljiSCa je treba primerno zavarovati pred pašno živino in škodljivo divjadjo, Na mejah teh zemljiSč je treba na ustreznih kvajih postaviti primerna znamenja z napisi, da je treba varovati nasad in da je paSa v njem prepovedana. Kjer je dovoljeno v gozdu pasti (21. člen zakona o gozdovih), je treba puščati živino na paSo in k napajališčem le po odrejenih potih. 19. člen Prepovedano je uporabljati nebeljeni les iglavcev za ogi-aje, rampe in podbno v go-/:dovih in na gozdnih zemljiščih. 20. Člen Za gozdarstvo pristojni občinski upravni organ Jahko na predlog organizacije, ki gospodari z gozdom, ali lesnopredelovalne organizacije, ki kupi les, izjemoma dovoli (tretji odstavek 2B člena zakona o gozdovih), da se od začetka novembra do konca marca spravlja in prevaža les iglavcev neobeljen, Dovoljenje se lahko izda, če je zagotovljeno, da bo les v enem mesecu po poseku predelan, obeljen, uporabljen za gradbene namene ali s kemičnimi sredstvi zavarovan, Ze drevje, ki ga je napadel lubadar, ni n^oč izdati dovoljenja po prejšnjem odstavku. Kdor prevaža neobeljen les iglavcev, mora imeti s seboj izjemno dovoljenje iz pr\'ega odstavka, Oigan iz prvega odstavka vodi evidenco izdanih dovoljenj, 21. člen Določbe iz prejšnjega člena ne veljajo za prevažanje, sprejemanja in uskladišče-nje nt'obeljenega lesa iglavcev, ki se impregnira neobeljen {drugi odstavek 2S. člejia zakona o gozdovih) Organizacija, ki prevaža, sprejema ali uskladišči tak les, mora imeti o lem ustrezno dokumentacijo (pogodba itd.), 22. člen Da se zatrejo škodljivci in nalezljive bolezni gozdnega drevja ter da se prepreči njihovo Širjenje, mora organizacija, ki gospodari z gozdom, zlasti takoj posekali in izdelati i.ušice in napadena drevesa ter položiti lovna in kontrolna drevesa ali kupe 23. flen Posekana drevo, ki ga je napadel mrčes, je treba oklestiti in obeliti s panjem vred, nato pa lubje, veje in vrh sežgati ali uničiti s kemičnimi sredstvi. Pri tem je treba upoštevati predpise o varstvu gozdov pred požarom. Organizacija, ki gospodari z gozdom, mora skrbeti za varstvo ptic, iti uničujejo gozdne Škodljivce, V i^ namen naj potrebno ukrene zlasti za njihovo varstvo takrat, kadar gnezdijo, občasno pa mora skrbeti tudi za njihovo prehrano pozimi. Po potrebi in dogovorno z lovskimi organizacijami naj ukrene potrebno za uničevanje škodljivih živali, ki preganjajo in uničujejo ptice. 25. ČLen prt graditvi objektov v gozdovih ali na gozdnih zemljiščih je treba gledati na tOj da se okolni gozdni sestoj ne poškoduje z razstreli evan jem, odkopava njem ali odlaganjem materiala In z drugimi podobnimi dejanji. Organizacija določJ kraje, na katerih je dovoljeno odlagali zemljo, Izkopano zaradi graditve, in gradbeni material, ki je potreben za gradnjo. 8. Ka.zensk.e in končne določbe 26. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do lOOO novih dinarjev delovna organizacija; t. ee poseka drevo v nasprotju 2 določbami 6. in 7. člena, 2. če pri graditvi objekta v gozdu poškoduje gozdni sestoj v nasprotju z določbo 25. člena. Za prekrška iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba delavne organizacije, 27. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 300 dinarjev posameznik, če ne oklesti ali obeli posekanega iglastega drevesa (drugi odstavek ti. člena) ali Če pri nabiranju postranskih gozdnih proizvodov ravna v nasprotju s 15, ali 17. členom. 28. Člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem Listu SRS". Z dnem. ko z,ačne veljati ta pravilnik, prenehata veljati; 1. odredba o ukrepih prot.i škodljivemu mrčesu m nalezljivim boleznim na gnzd-nem drevju (Uradni lisi LRS št. 12—70M9), 2. odredba o označevanju lesa za domaČo uporabo (Uradni list SRS, Št. 37-396/65). St. 1-054/66 Ljubljana, dne 19. oktobra 1966. Republiški sekretar za gospodarstvo: Svetko Kobal s. V. ODREDBA O VARSTVU KOaiSTNJH PTIC IN KORISTNIH SESALCEV (Uradni list SRS, št. 29 od 15. 9, 1966) 1. člen Prepovedano je loviti in uničevati koristne ptice in koristne sesalce, uničevati ali razdirat) njihova gnezda oziroiTia legla in pobirati jajca koristnih ptic. Koristne ptice, za katere velja prepoved tz 1 točke te odredbe, so vse ptice, razen tistih, ki se štejejo za divjad (2. člen zakona o lovstvu), in razen domačega vrabca (Fässer domesticvjs), poljskega vrabca (Passer montan us), velikega svakoperja (Lani us exsubitor), šoje (Garrulus glandarius), srake (Pica pica) sive vrane (Corcus coinix), poljske vrane (Corvus fragilegus) in krekovta ali leSnikarja (Nicufraga caryocatactes), Koristni sesalci, za katere velja prepoved iz 1, točke te odredbe, so jež (Erina-ceus sp.), l(J"t (Talpa sp,), roi'ka (Sii'icidae sp.) in netopir (Chiroptera sp.). 3. člen Kdof lovi ali uničuje koristile sesalce iz 2. točke te odredbe, se kaznuje po določbi T, točke 17, člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št 4. člen Ta odredba ^ačne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS- St. 32,S/A-012/ße Ljubljana, dne 3. septembra 1066 Eepubliški sekretav za gospodarstvo: Svetko Kobal s. r. ODREDBA O OBMOC,ni V SR SLOVENIJI, NA KATERÜM .IE MEDVED ZAŠČITEN (Uradni list SR.S. št, 29 od IS 9, 1966) 1, člen V SR Slovetii,ii je medved zaäciten ns območju, ki ga obkrožajo: na jugu meja med SR Hrvatsko in SR Slovenijo od vasi Dol ob reki Kolpi do vstopa ceste Reka— Ilirska Bistrica na območje KR Slovenije; od tu ta cesta prek Ilirske Bistrice do Pivke; od tu železniška proga do Borovnice; od tu cesta do vasi Pod peč, 'Tomi šel j. Iška vas, Ig, Pijava gorica, Raščica, Ponikve, Videm, Zderska vas in vas Krka; nd tu reka Krka do vasi Žužemberk; od tu cesta do vasi Dobrnič, ce,'ila do vögi Rdeči kal. Mirna pet in cesta do Novega mesta; od tu železniška prosa do Semiča, cesta do krajev Kot, Črnomelj, Kanižarlca, Tanča gora in Stafi trg ob Kolpi ter cesta do meje s SR Hrvatsko ob reki Kolpi pri vasi Dni. 2. člen Ta odredba začr.e veliati osmi Öan po ob,iavi v "Uradnem LisHi SRS", St. 323/A-ün/6G Ljubljana, dne 3, septembra 1%6 Republiški seki'etar za j;ospociarslvo: Svetko Kobal s. r. 834,0.524 311 MERITVENI PJRAG TER NJEGOV VPLIV NA STROŠKE IN NATANČNOST MERITEV Prof-ing, Martin Cnkl (Ljubljana) Z;adnja leta se vedno bolj množijo pritrtžbf, Spš da so stroäki urejanja gozdov preveliki in da bi bilo treba najti načine za njihovo pocenitev. Denar, ifi bi ga s tem prihranili, naj bi bil koristno uporabljen za druge namene v gozdarstvu. Priznati je treba, da smo v Sloveniji v povojni dobi vložili v nrejanje gozdov mnogo sredstev in dela. To je bLlo tudi potrebno, saj sta nam bila naš gozdni fond in njegova, zmogljivost skoraj docela neznana, zaradi velilcih potreb po leau pa so biSi potrebni močno poseganje v gozdove, intenziviranje gospodarjenja z njimi in njihova pospeSena ureditev To ureditev pa je zelo podraževala močna razdrobljenost in raznoličnost gozdov ter posebna struktura lastništva s 60% kmečkih gozdov, V Sloveniji se s prvim urejanjem gozdov bhžamo konuu in majsikje že pre-prehajamo k obnovi gozdnogospodarskih načrtov. V io obnovo vstopamo s obsežnim gradivom prvega ui^ejanja gozdov in z bogatimi izkušnjami, s kakršnimi prt tem delu nismo razpolagali. Medtem je bil dosežen tudi velik napredek v metodah urejanja gozdov, tako v pogledu njihove natančnosti Icot tudi glede praktičnosti in ekonomičnosti dela. Zaradi tega se tudi upravičeno nastavlja vpi ašanje, aii nc bi bilo mogoče nakatera, zlasti pa najdražja opravila pri urejanju gozdov pocenili? Posebno vprašanje pa je. za kakšne namene naj se morebitni prihranki pri teh delih uporabijo, zlasti, ali naj jih izkoristimo za napredek samega urejanja gozdov ali pa naj jih vložimo v druga opravila v gozdarstvu? Pri obravnavanju lega vprašanja ne smemo prezreti dejstva, da so bila pi'i prvem urejanju go-5.dov zaradi pomanjkanja strokovnih moči. časa in rzkušenj mnoga ureditvena dela pomanjkljivo opravljena ali pa sploh niso bila izvržena. To velja zlasti za ekološka preučevanja, gozdnogojitveno problematiko in gozdnogospodarske analize, Morebitni prihranki pri enih opravilih za urejanje gozdov bi se niorali prvenstveno uporabiti za poglobitev del na teh področjih in šele morebitni preostanki prenesti drugam. Smotrna ureditev gozdov je prvi pogoj za uspešno gospodarjenje in se zato v deželah z naprednim gospodarjenjem 2 gozdovi posveča temu delu velika pozornost. Očitek, da v naprednih deželah pel lei načrtujejo in eno leto grade, pri nas pa eno leto načrtujemo in pet let gradimo, naj ne bi veljal tudi za naše gozdarstvo. S tem seveda še ni rečeno, da ne moramo težiti tudi k čim večji pocenitvi urejanja gozdov kot takšnega, I, Možnosti za poceniiev ureditvenih del Se.stavljeni so bili ze fazni predlogi, kako poceniti urejanje gozdov. Tako naj bi se ureditveno razdobje podaljšajo od desei let na daljšo dobo, v večji meri naj bi prešli na ocenjevanje zalog s. reprezentančnimi in diugimi metodami, dvignili naj bi merilveni prag itd. Med temi prerilogi ima zacänji nedvomne prednosti in je naibolj realna osnova za pocenitev deLa. Veljavnost ureditvenih načrtov bi bilo n^agofe podaljšati, če bi bile osnove prvega urejanja gozdov res zanesljivo ugotovljene in cilji gospodarjenja postavljeni po temeljitih študijah in analizah, če bi se pri gospodarjenju z gozdovi ravnali strogo po načrtu in vodili dovolj natančno evidenco o sečnjah, če se stanje gozdov v teku ureditvene dobe ne bi bistveno spremenilo itd. Vemo pa, da osnove za določanje gozdnogospodarskih ukrepov, kot sta predvsem stanje in potencial gozdov, marsikje niso bile povsem zanesljivo ugotovljene, da zaradi tega tudi etati niso povsod dovolj usklajeni z dejanskimi potrebam! in zmogljivostjo gozdov, da evidenca o sečnjah še vedno šepa, da so izredne sečnje, elementarne nezgode in druge okoinosti marsikje podobo gozdov močno spremenile ali pa so posiedi druge okoinosti, ki ne dopuščajo, da bi veljavnost gozdnogospodarskih načrtov preprosto podaljšali in na ta način pocenili urejanje gozdov. Tudi možnost uporabe cenejših reprezentančnih metod za potrebe opera-t.i\nnega planiranja so v Sloveniji dokaj omejene, Le-te se morajo uspešno uveljavljati za bolj ali manj čiste mlajše enodcbne gozdove in za tiste druge gozdove, kjer gre bolj za informacijo o lesni zalogi kot celoti, kot pa za podatke o njeni strukturi kot osnovi za načrtovanje v gospodarjenju z gozdovi. Izkušnje namreč kažejo, da se podatki o lesni zalogi krajevno tem bolj spreminjajo in da je potrebno tem več meritev, zs čim večjo podrobnost v strukturi lesne zaloge gre. Za enako natančnost je potrebnih najmanj meritev, ce ugotavljamo lesno zalogo kot celoto, 2e razčlenitev lesne zaloge na drevesne vrste aLi na debelinske razrede ne glede na drevesne vrste zahteva večkratno število meritev, medtem ko nas nadaljnja razčlenitev lesnih zalog po drevesnih vrstah v debelinske imrede lahko privede do večjega števila meritev, za katere je potrebno več dela in stroškov kot za popolno meritev sestoja. Kako vplivajo zahteve po podrobnejših podatkih o strukturi le.sne zaloge na potrebno število meritev in s tem na stroške dela oziroma, kako različno natančnost raznih elementov o strukturi te zaloge dosežemo pri enakem številu meritev, nam nazorno pokaže primer prebiralnih lehen.^kih gozdov na Po-hcrju. Na tem raziskovalnem objektu Tn.šLituta za gosdno in lesno gospodarstvo Slovenje smo v jeseni leta 1Ö5G izbirali vzorčna drevesa za razne meritve z Bitterlichovim relaskopom, in to s takšnim, ki daje temeljnico ns. 1 ha, hkrati pa tudi s takšnim, ki daje temeljnico na pol hektarja. Za vsako izbrano drevo smo med drugim dognali njegovo vrsto in izmerili prsni premer. Tako je nio-goče iz teh podatkov ugotoviti tudi samo tcineljnico na 1 ha oziroma na ^ ha ločeno po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah oziroma razredih, Da bi na primeru teh gozdov ugotovili variabilnost podatkov o celotni temeljnici ter o temeljnici posameznih drevesnih vrst in debelinskih razredov, sme najprej iz seznama sestojev izločiL tiste, ki se od popiečne prebiralne oblike gozdov na Lehnu ntočneje razlikujejo in ki bi jih bilo treba pri morebitnem obravnavanju z reprezentančnimi metodami zavadi tega tudi posebej tretirati. Iz podatkov o lemeljnicah za tako prečiščeno vi-sto sestojev pa smo izračunali variacijske koeficiente {standardni odklon individualnih vrednosti od siednje vrednosti, izraien z odstotki te vrednosti), in to za celoto ter poisehej za jelko in smreko kot glavni drevesni vrsti in za tri debelinske razrede (10 do 30 em, 30 do 50 cm in nad 50 cm premera) ne glede na drevesno vrsto. Na padlagi teh koeficientov smo izračunali potrebno število meritev ob pogoju, da s tveganjem napaka Veineljnice ne preseže lO'ii Poleg tega smo ugotovili tudi naj- večjo možno neipako ob 5% tveganju,, s katero bi bilo racunatij če bi žtevilo meritev doloGili enkrat tako, da napaka lertieljnice jelke kot glavne drevesne vrste ne preseže 10%. Eezultati teh računov za relaskopiranje na 1 ha in ^ ha so predačeni v tabeli 1. Tabela 1- Rel ask opirati je na 1 ha in ha — potrebno Število meritev in napaka pri določenem številu meritev Debelinski : razred. Podatek Skupaj (cm) Jelka Smreka 10—30 ' 30—50 1 ti3(J ,io 1, Rclaskopiranje na 1 ha Teriieljnica (m-) na 1 ha (G) 33.94 18,as 1,54 25,39 7,98 .Standardni odkloni (m-; Sp) 6,60 7,10 8,84 5,48 tO.55 7,26 Variaci.iski koeficient 19,5 52,e 46,2 161,2 11,6 91,0 Pcitrebno meritev za napako do 10% (n) 16 lU HC 1037 69 331 Najvetja napaka pri fi = 16 meritvah (%) 10 26 23 G) 21 46 Največja jiapaka pri n = 63 meritvah {%) 4.7 13 U 39 10 22 2 Rclaskopiranje na '/i ha Temeljnica (m-) na 'A ha (G;2) 6,47 8,i0 0,76 U,8S 3.50 Slfindarclni odklon (m-; Sf;;^) .5,as .3,80 1,23 5,32 4,0t) Variacijski koeficient 3fi,3 S8,6 53,3 170,0 44,8 114,2 Potrebno meritev 2a napako rto 10% (n) 59 137 116 1158 50 520 Največja napalva pri n = 5f) meritvah (%) 10 15 11 44 12 30 Največja napaka pri n ="Bil meritvah {%) 9 13 12 3B 10 2ß Iz podatkov te tabele se vidi, da nam reprezentančne metode morejo v mejah ekonomičnosti dati za konkreten sestoj prav upnrabne podatke za (temelj-nico in) lesno zalogo kot celoto, še uporabne za grobe obrise njene strukture, neuporabne pa za njene drobne sestavine Brž ko se postavi zahteva po podrobnih elementih za strukturo sestojev oziroma lesno zalogo, kot je to primer zlasti pri mešanih in prebiraJnih sestojih posLsinejo te metode neekononiicne-Zato jih pi."venstveno uporabljamo tam, kjer grp za enolične sestoje oziroma tam, kjer se spričo majhne vrednosti gozdov in ekstenzivnega gospodarjenja 2 njimi lahko zadovoljimo z bolj grobimi podatki o lesnih znlogah Zelo uspešno se s temi metodami morejo ugotavljati tudi najrazličnejši podatki za večje površine gozdov, kot so pri operativnem planiranju obratovalni razredi. Gospodarsko pomembni gozdovi v Sloveniji, še posebej kmečki^ pa so v svojem večjem delu tako hetcrogeni, da reprezentačne metode v mejah' ekonomičnosti ne morejo dati -zadovoljivih podatkov o lesnih zalogah. Pri teh gozdovih se tudi ne moremo zadovoljiti s preprostim okularnim ocenjevanjem, ne pridejo po navadi v poštev tudi donosne tablice. Edina pot do dovolj zanesljivih podatkov je popolna meritev. Ta je tudi nepogrešljiva osnova kontrolo gospodarjenja z gozdovi, h kateri v Sloveniji težimo. SpriCo tega pa se poraja vprašanje, ali ne obstajajo kak^e možnosti pocenilev tega najdražjega dela pri urejanju gozdov? Možnosti za pocenitev klupanja je vet;, od pravilne sestave delovnih skupin prek najustreznejše organizacije dela do uporabe registrirnih klup. Nedvomno pa zavzema prvo mesto izbira ustreznega meritvenega praga, zlasli za prebiralne tn mlajše enodobne gozdove z obilico tankih dreves. 2. Vpliv meritvenega praga na stroške meritev Meritveni prag odloča o številu dreves, ki naj jih izmerimo, in s iem vpliva tudi na obseg in stroške dela. Cini višji je ta prag, tem manj dreves je potrebno izmeriti, tem prej se delo opi'avi in tem inanjsi so stroški zanj. Na prvi pogled prihranek na delu ni velik, saj je ob katerem koli meritvenem pragu potrebno prehoditi ves sestoj, ob višjem meritvenem pragu hodimo tako rekoč mimo dreve.!!, ki bi Jih ob nižjem pragu merili. Ce pa porabo časa podrobneje analiziramo, spoznamo, da je ta prihranek prav narobe zelo velik in pomemben in da višina meritvenega praga odločilno vpliva na .stroške meritev. Pri analizi Easa. potrebnega za klupanje ob raznih delovnih razmerah, se bomo oprli na raziskovanje Speidela (Speidel, 9). Po njem je čas, potreben za meritev premera enega drevesa {t.,i), sestavljen iz časa. potrebnega za hojo k drevesu (t(;), in iz časa, potrebnega za njegovo meritev (t„i), torej; i,I = t„ -t- t,„ Za hojo od drevesa do drevesa potreben čas je odvisen od gostote sestoja oziroma od števila dreves na 1 hji in od hitrosti hoje, na to hitrost pa vplivajo oblilcovitost terena, podrast in druge ovire. V sestojih brez podrasti in na položnem svetu, kjei' strmina ne presega 20%. je računati s hitrostjo hoje km/h aH z 1 m poli v 1,1 sekundi. Pri zelo težkih razmerah pa se ta hitrost zmanjša na 2,0 km/h, Ce je na 1 ha sestoja N dreves, meri poprečna ra2dalja med drevesi v metrih a = 100 V K. Ker pa od enega do dragega drevesa ni mogoče iti v.selej v ravni črti, je računati z nekolika daljšo potjo kot je razdalja med drevesoma^ in sicer s poprečno potjo a = 120 VW metrov. Ce je za 1 m poti ob ugodnih deloviiih razmerah potrebno 1,1 sekunde, je za pot od enega do drugega drevesa potrebno poprečno 13(1 132 11, = 1,1 = sffkunti, 1'V t^N Cas, pogreben za meritev drevesnega premera, je po različnih študijah 5 sekund. V celoti je za meritev enega drevesa torej p.")trebno 13:2 1,1 = "rrr ' S seitun d, za meritev N dreves pa: T = N t,, = IS^I'^fT S- SNsekund ali T = 0,0a:j N + 2.2^^N'mjnUL (1) Ta čas je treba za delovne skupine z več merilci dehti s številom merilcev. Navedeni obrazec velja za zelo ugodne delovme razmere (položen svet, sestoj bre^ podrasti). Za skrajno slabe delovne okoliščine, ko je hitrost hoje zmanjšana na 2,2 km h oziroma, ko je za 1 m poti potrebno 1,6 sekunde, na pcdnben način fzračunamo naslednji obrazec za čaa (v minutah), potreben za meritev 1 ha sestaja z N drevesi; T = Ü,08,l W -K 3,2 I/ N (Z) Poglejmo sedaj na primei-u prebiralnih gozdov na Lehnu, kako se v luči te teorije kaže vpliv meritvenega praga na stroške klupanja Icot najdražjega opravila pri urejanj\j gozdov! LeU 1956 je odpadlo poprečno na 1 ha toliko dreves in lesne zaloge, kot je navedeno v rSKpredelnici, Podatek Debelinska stopnja Skupaj Število dreves N/ha "■'o Lasna zalogo rti^/lia o;,. Z nieritvenimi pragi 10 cm, 15 cm oziroma 20 cm zajamemo torej toliko dreves in lesne zaloge na 1 ha, kot je navedeno v razpredelnici. 3 1 4 1S7 281 5D5 2B 47 100 U 36 362 3,D 9,a 100 Podatek Meritveni prag 10 cm 1 15 um 1 20 cm Število dreves N/ha 505 514 ]00 72 53 Lesna zaloga m-'/ha 362 3411 326 "/o 100 96 90 Za navedene tri meritvene prage se za najboljše in za najslabše delovne i-a,zmere po obravnavanih dveh obrazcih izračuna čas. potreben za meritev 1 ha, ki je naveden v razpredelnici. Podatek Meritveni prag 10 cm 15 cm 20 cm Ugodne razmere: minut 103 81 63 100 73 63 Neugodne razmere: minut 127 102 83 f.'n 100 80 6S Prehod od praga 10 cm na prag 15 cm oziroma 20 cm pomeni po tem računu pnhranek na stroških klupanja ob najslabših delovnih razmerah 20 % oziroma 35%, ob najboljših pa 21% oziroma 37%. To pa ni edini prihranek na potrebnem času, izvirajoč iz višjega meritve-nega praga, S prehodom na višji prag lahko delovno skupino dveh merilcev in enega vodje skupine kot zapisnikarja koristno povečamo na skupino treh ali celo štirih meiilcev, ker se število dreves za meritev močno zmanjša In more zapisnikar zaradi večjih pi-esiedkov med narekovanjem podatkov slediti trem ali celo več merilcem. Pri prehodu ad skupine dveli merilcev na skupino treh merilcev se njegovi stroški porazdelijo na tri merilce V primeru, da ima vodja skupine enake prejemke kot merilca (navadno ima večje), pomeni to nadaljnji prihranek na stroških klupanja ok llVi, celotni piihranek pa se tako poveča na 31 do 32% pri pragu 15 cm oziroma na 46 do pri pragu 20 cm. Pri prehodu od skupine treh merilcev na skupino štirih je prihranek sicer manjši, anaša namreč le , vendar se celotni prihranek na stroških klupanja za prag 15 cm še vedno pov^fpne na 26 do 27% oziroma na 41 do 43% za prag 20 cm. Ne upoštevaje tudi druge prihranke (računska dela, materialni siroški itd,), lahko trdimo, da se na primeru prebiralnih gozdov na Lehnu s prehodom na prag 15 cm delo poceru približno za 20 do 32% ali za okoli 25%, s prehodom na prag 20 cm pa približno za 35 do i8% ali okoli 40%. Do podobnih rezultatov bi ^elo verjetno prišli tudi na primerih drugih prebiralnih go-zdov. Pri preučevanju meritvenega praga tudi ne smemo mimo dejstva, da se drevje pri klupanju in obveznem zaznamovanju merilvene točke bolj ali manj ranjuje. To velja zlasti za tanko drevje a tanko skorjo. S pomaknitvijo meritvenega praga navzgor do prem.era, ko je skorja že precej debela, se kvarne posledice takšnega ravnanja zelo omilijo ali celo odpravijo. 3. Pomen podmerne lesne zaloge Ko govorimo o možnosti za pocenitev ureditvenih del s tem, da zvišamo meritveni prag in ne upoštevamo alt pa le na grobo ocenimo podnierno lesno zalogo, ne moiemo mimo vpra.^anja, kakšen je njen pomen in njeiic"i vloga, pft gospodarjenju z gozdovi. Kol podmerno lesno zalogo bomo šteU lesno maso dreves s prsnimi premeri od ! O cm do meritvenega praga V primeru prebiralnih gozdov na Lehnu Je lesna naloga dreves s premerom od 10 do 15 cm v celotni lesni zalogi sestojev udeležena s . lesna zalega dreves s premerom od 10 do 2[)cm pa z V slovenskih zastaranih prebiralnih gozdovih bo ta delež Še manjši, z večjim pa je računati pri mladostnih, zlasti kmečkih prebiralnih gozdovih, V celotnem prirastku prebiralnih gozdov na Lehnu je drevje s premerom od 10 do 15 cm udeleženo z okoli 4,5%, drevje s premerom od 10 do 20 cm pa 2 okoli 12,Pomen tega di-evja je torej za prirastek lesne zaloge nekoliko večji kot za njeno količino, vendar pa je v primerjavi s številom dreves, ki ta prirastek ustvarjajo (28% oziroma 47% vseh dreves), še vedno zelo mttjhen. Tudi pri sečnji zadnjih 10 let je bila lesna masa drevja s premerom nd 10 do 20 cm rela-tivrio malo pomembna. V prizadevanju doseči kolikor toliko uravnovešeno obliko prebiralnih sestojev, in spričo dognanja, da to uravnovesenost ogroža zlasti pcmanjitanjc tankih dreves, se je pri secnj'ah lesa namreč posegalo med ta drevesa Je toliko, kolikor jc bilo to potrebno zaradi nujnih gozdnogajit-venih in varstvenih razlogov. Spričo majhnega deleža dreves s premerom od 10 do 20 cm tako v celotni lesni zalogi kot v prirastku in sečnji je pomen podatkov o teh drevesih dokaj majhen in ni v nikakršnem sorazmerju z velikimi stroški, ki so za ugotnvilev teh podatkov potrebni Se največ vrednosti imajo ti podatki kot element za ocenjevanje uraivnovešenosti prebiralnih sestojev, ki je toliko zanesljivejše in popolnejše, čim nižji je meritveni prag Podatki o podmerni lesni zalogi tudi niso neogibno potrebni za izvajanje kontrolne metode, ki smo si jo v Sloveniji postavili za načelo. Ce namreč po- maknemo meritveni prag navzgor, se ta. metoda nanaša pat za, nadmerno lesno nalogo, ki je predmet meritev. V primeru prebiraInih gozdov na Lehnu bi se la kontrola pii meritvenem pragu 15 cm izvajala na 95%, pri meriivenem pragu 20 cm pa na £10% celotne lesne zaloge, in bi je torej iz kontrole izpadlo le 5% o:!il'oma 10%. Ob viSjein meritvenem pragu bi bilo verjetno to kontrolo tudi laije opravljati, ker bi bila omejena na znatno manj dreves in na debelejša drevesa, ki jih je pri meritvah kot tudi pri evidenci ssčenj teže spregledati. To velja tudi z,a v rast, ki ima za vsak meritveni prag bolj ali manj podoben pfinicn, zanesljiveje pa jo je mogoče ugotavljali ob višjem meritvenem pragu kot ob nižjem. Zaradi različnega vrednotenja podatkov o tankem drijvju deloma pa tudi paradi različnih metod za ugotavljanje lesniii zalog v raznih deželah uporabljajo različne meritvene prage, razen tega pa jih tudi pogosto spreminjajo V Jugoslaviji je bil pred vojno za državne gozdove predviden meritveni prag 20 cm oziroma 30 cm. Navodila za urejanje državnih gozdov iz leta 1931 so namreč med drugim vsebovala tudi tale določila' -Pri oplojni sečnji pragozdnega tipa se merijo samo drevesa s premerom nad 20 cm. Lesna masa dreves s premerom od 11 do 20 cm se izkaže z odstotnim povečanjem lesne mase debelej.ših dreves. Ta odnos je treba ugotoviti na nekaj značilnih primerjalnih ploskvah. Pri prebiral-ni s£čnji se merijo samo drevesa s premerom nad 30 cm Delež tanjših dre\'es s premerom od 11 do 30 cm se ugotovi zaradi splošne orientacije na nekaj značilnih ploskvah. Ti rezultati se navedejo na ustreznem mestu teltstnega dela elaborata. Ta drevesa se štlejejo za rezervo in ne prihajajo v postev za določanje donosov. Po vojni, ko ni bilo enotnih navodil za urejanje gozdov za vso državo, so meritveni prag določala republiška navodila Tako je bil z navodili za urejanje gozdov v LR Sl'oveniji iz leta 1954 za prcbiralne gozdove določen meritveni prag 15 cm, medtem ko je moralo klupanje enodobnega sestoja najeti vsa drevesa, S tehničnimi navodili za urejanje gozdov iz leta 1959 je bil določen enoten meritveni prag, in sicer 10 cm, s tem da je pri prebiralnih gozdovih z veliko lesno maso lahko tud 15 cm, Navodila sa urejanje gozdov v SR Sloveniji iz leta 1963 so !.o izjemo opustila in so predpisala za vse gozdove enoten meritveni prag 10 cm. V tujih deželah je razen poprečne debeline dreves na meritveni prag naj-veC' vplival način ugotavljanja lesnih zalog. Takn je v Franciji in Švici, ki upor^ibljata tradicionalno kontrolno nietodo, ta prag 12 oziroma 16 cm, v Nemčiji. na Češkoslovaškem, v Švedski in drugih deželah, kjer na veliko uporabljajo reprezentančne metode, pa so ta prag ?-nižaJi na premere pod 10 cm. 4. Možnosti za ocenjevanje podnierne lesne zaloge S povišanjem meritvenega praga bi izpustili iz meritev del lesne zaloge, ki je bil doslej merjen in pri gospodarskih ukrepih bolj ali manj upoStevan, in . sicer toliko večji del, kolikor višji meritveni prag določimo, Zastavlja pa se vprašanje, ali naj se tem podatkom preprosto odpovemo, ali pa naj prizadeto Ic-sno zalogo na ta ah drug način ocenimo? V naših razmerah bi se pi'i večini prebiralnih gozdov lahko brez večje škode odpovedali podatkom za drevje premeron'\ od 10 do 15 cm; hudo pa bi pogrešali podatke za drevje do premera 20 cm, zlasti za kmečke gozdove z veliko tankih dreves. Pri povišanju ineritvenega praga bi bila vsekakor potrebna cenitev podmerne lesne zaloge, tj, lesa aa drevesa s premerom od 10 cm do mentvenega praga. Tu pa se nam ponujajo razni načim ocene, odvisni pi'edvsem od okolnost.i, ali gre za obnovo gozdnogospodarskih načrtov ali pa za prvo urejanje gozdov. Pri obnovi gozdnogospodarskih načrtov za gozdove prebiralne oblike, kjer je bila pri prejšnjem urejanju ugotovljena lesna zaloga po debelinskih stopnjah, lahko podmemo lesno zalogo med drugim ocenimo tako, da: a) preprosto uporabimo podatke prejšnjega urejanja gozdov; b) po podatkih prejšnjega urejanja gozdov ugotovimo koreladjo med podmemo in nadmerno lesno zalogo in glede na nadmerno zalogo po Lej korelaciji ugotovimo podmemo za vsak konkreten sestoj; c) v nekaj objektivno (po naključju ali sistematično) izbranih sestojih izmerimo podmemo Issno zalogo, jo primerjamo s prejšnjo podmemo zalogo teh sestojev in glede na njeno povečanje ali zmanjšanje povečamo ali zmanjšamo podmemo lesno zalogo drugih sestojev po podatkih prejšnjega urejanja. Pri prvem urejanju goxdov o7Jroma sploh p vi urejanju gozdov, za katere ni podatkov o podmerni lesni zalogi, pa to nalogo lahko ocenimo tako, da jo: č) ocenimo z reprezentančnimi ploskvami; d) izmerimo v nekaj objektivno izbranih sestojih, dozenemo korelacijo med podmemo in nadmerno lesno zalogo in na osnovi t.e korelacije ocenimo lesno zalogo za vsak konkreten sestoj; c) ocenimo na kakšen drug način. Vse te metode lahko približno presodimo na primeru lehenskih prebiralnih gozdov, ki an bili prvič urejeni leta 1956, lota I96f> pa so bile opravljene meritve 2a obnovo gozdnogospodarskega načrta. Rezultati te ocene za značilne prebiralne sestoje in za stanje v jeseni L 1966 v primerjavi z resničnim stanjem so navedeni v tabeli 2, in to posebej za drevje s premerom od 10 do 15 cm (tabela 2 a) in posebej za drevje s premerom od 10 do 20 cm (tabela 2 b). Podatki se nanašajo na iglavce, med katerimi prevladuje jelka z okoli 75%, preostalo smreka. V omenjeni tabeli so pod varianto a) navedene ocene, pri katerih so bili za podmevne lesne zaloge leta 1966 upoštevani podatkioteh zalogah iz leta 1956. Pod varianto b) so podane ocene podmerni h lesnih zalog po korelaciji, med podmemo in nadmerno lesno zalogo, dognani podatkov urejanja gozdau Iz leta 1956. Za ugotovitev [e korelacije so bili upoštevani podatki vseh, v tabeli navedenih oddelkov Ta način ocene upravičuje domneva, da ob dani strukturi prebiralnih sestojev z naraščanjem nadmerne lesne zaloge upada podmema zaloga, ker se s tem slabšajo razmere zu uspevanje podmemega drevja. Za tip korelacije smo predpostavili linearno korelacijo, kol nam nakazuje korelacij.ski grafikon. Z analitično metodo smo izračunali naslednji odnos med nadmerno lesno zalogo na 1 ha (V) kot neodvisno spremenljivko in med podmemo lesno zalogo na 1 ha (v) kot vrednost, odvisno od nadmerne lesne zaloge- a) za lesno zalogo drevja s premerom od 10 do 15 cm v = 32,04 — 0.02SU V (3) h) za lesno zalogo drevja s premerom od 10 do 20 cm: v^ — 0.05i(i V (4> Odvisnost podmerne lesne zaloge od nadmerne je dokaj ohlapna. Korelacij-ski koeficient za lesno zalogo drevja s premerom od 10 do 15 cm znaša r = —0,55, kocficient za lesno zalogo drevja s premerom od 10 do 20 cm pa celo le r = —0,41. Po prednjih dveh enačbah m po podatkih o nadmernih lesnih zalogah na 1 ha 2 l&ta 1956 bile izračunane ocene podmerni h lesnih zalog za leto 1966 in so v tabeli 2 podane pod varianto b). Pod varianto c) so navedene ocene poclmernjh lesnih zalog v letu 1966, dni^nfine s primerjavo podmemih zalog iz leta 1966 in iz leia 1957 za nekaj Li^branih oddelkov. V ta namen je bilo or3 31 oddelkov s površno 327,G4 ha na sisf^niatičen način zbranih 8 oddelkov (vsak 4. po spisku oddelkov), ki merijo trkupno 83,59 ha. Vsoto podmemih lesnih zalog teh oddelkov b. )eta 1966 smo primerjali z vsoto iz leta 1956. Pri tem smo za zalogo drevja s premerom od 10 15 cm dognali faktor i, = 953 m-" 1020 m'' = 0,935. To pomeni, da se je podmerna lesna zaloga pri drevju s premerom od 10 do 15 tm leta 1966 v primerjavi x/alögo iz leta 1956 v povprečju zmanjšala za 6,5%. Za diev.je s premerom od 10 dn 20 em je bil na enak način dognan faktor f^ = 2221 m^/2716 m' = Ü,B18; to pomeni: da se je zaloga tega drevja v primerjavi z letom 1957 zmanjšala za 13,2% S tema faktoi'jema pomnožene podmerne lesne zaloge iz leta 1956 so kot ccene za leto 1966 podane pri varianti c). Pri vseh treh metodah ugotavljamo za posamezne sestoje znatne, ponekod celo 100% razlike, ki pa se v sumariju za vse oddelke skoraj izravnajo (za pod-nierno zalogo drevja s premerom od 10 do 15 cm) oziroma ielo omilijo (za pod-memo zalogo drevja s premerom od 10 do 20 cm). Vsi načini so dali boljšo oceno K3 podmeiTio lesno zalogo drevja s premerom od 10 do 15 cm, kjer se sumarna napaka giblje med —2 in -t-4,8% podmeme lesne zaloge, kot pa za zalogo drevja s premerom od 10 do 20 cm, kjer se ta napaka giblje med +4.2 in +27,8%. V primerjavi s celotno lesno zalogo pa je tudi v tem drugem primeru relativna napaka (od +0,29 do +1,92%) še vedno malo pomembna, Napaka pri zalogi Vafianta od 10 do 15 cm od 10 do 20 cm nri "..■'o ialogf 'U zaloge podm. skup m-' pod m. skup. a b e d + J90 + fle — 78 —247 + 2,4 —2,0 —6.0 + (1.15 —0.Ü6 —o,ai -T 3309 + 1733 + 356 — 19f! + 27,B f20,l + 4,-2 - 1 H + l,f)2 + 1,38 —0.17 Od uporabljenih treh metod daje v obeh primerih najboljše rezultate vari-anla c) (popravek prvotnih podatkov po primerjavi nekaj oddelkov; —2,0% Gzircma +4,2K podmerne zaloge). Do nekoljko .slabših rezultatov pridemo po vfirianti b) (ugotavljanje podmerne zaloge s korelacijskim odnosom: +2,4% o-ziroma t- 20,1 % podmerne zaloge). N^ijslabše rezultate pa daje varianta a) Ipredpostavljanje ne.spremenjene podmeine zaloge; +4,8% oziroma + 27.8% pcdmerne zaloge). Glede stroškov za oceno pa je nasprotno najustreznejša varianta a), ki je tako rekoč zastonj. Le nekoliko dražja je varianta b), ^a katero je polrebno le računanje korelacijskih odnosov, najdražja pa je varianta c), ki -■■Ioni na meriivah podmerne lesne zaloge v več za ta namen posebej izbranih Sestojih. Od možnih metod za ocenjevanje podmernih lesnih zalog za primer, kadar Jie razpolagamo s podatki o teh zalogah iz prejšnjih meritev, smo omenili zlasti Tjcenjevanje z reprezentančnimi ploskvami in ocenjevanje .s korelacijo med pod-memo m nadmerno lesno zalogo, dognano za nekaj izbranih sestojev, Uporabnost reprezentančnih metod za ocenjevanje podmemih lesnih zalog lahke približno presodimo zopet na primeru prebiralnih gozdov na Lehnu in Tabela U a. Ocena podmeraih lesnih zalog r.a drevje s premerom od 10 do 15 t;m Odd. Povri. ha Lesna zaloga L. 1966 (m"') 70 KI—Ii cm po varhmlL Lesna zalfjga 1. 1956 (m^) Ocena za 10—15 cm po v ar. Ü Skup- t > 15 cm 10—15 cm a i L. 1 C Skup, > 15 cm 10—15 cm 1 9.3G 4551 4417 134 111 83 134 3334 3323 111 111 U,fi3 5394 5581 313 256 178 240 5000 4834 256 1G4 'J 7200 7104 18Ü 150 130 149 G252 GO03 159 137 10,35 357.i 3470 103 11)1 137 95 3181 3080 101 139 5 a 5.3fi 21508 2277 54 58 31 2153 2099 54 54 fia 3,2R 19^8 1B74 64 7H 07 74 1764 1685 79 63 7 12,45 3755 3eG3 E)2 160 179 15H 435! 4IJ12 169 143 H a 15.'12 4(575 450G 1G0 100 222 1B3 4G95 4409 196 203 !) lU.fiS 5070 5753 217 219 215 217 5202 5043 219 219 lOu ((,43 3301 3U(J B5 107 103 100 2374 27G7 107 100 11 3.7r3 1873 180(1 73 74 79 G0 1038 1764 74 74 la 12.UÖ 485^ 4703 151 140 142 131 4114 3974 14D 146 J^iEl 3,711 4234 4172 122 121 102 122 3796 3G75 121 121 lab 5010 4007 123 167 120 156 4 037 4460 167 117 n ^ l'i,41 625G 50G8 280 252 150 236 älftl 4029 252 173 111,70 3662 71 114 139 107 1121 4tV07 114 IIG Iti 21.BB 7028 6734 2114 335 306 294 6309 59B4 ■i-i 325 17 1R.55 GHÜO «(153 247 313 251 203 5774 5461 313 249 1!) 937 B92 45 46 67 43 800 B44 46 66 2.8B 1355 1331 24 31 27 20 1393 13G2 31 23 21 llj,7f> 5505 5505 G5 i;4 0G 65 54 28 53G4 64 G4 2- 12,55 5439 5315 124 13a 134 129 5061 4923 130 129 23 lfi,72 G248 132 176 10!) 164 6456 6230 176 177 24 J,.iS ft;iO ftoa 28 45 58 42 no7 1062 45 47 35 1148 1112 57 5fi 36 1116 1050 57 57 2[i ! 1,12 4454 41(J2 292 130 133 130 4531 4;192 139 115 311 a 17.88 ß278 Olli 1G7 IB^i 233 IBO 7042 GS4D 193 191 2;) ri.io S350 5272 87 lin IJO 04 5453 5352 101 129 ao a :j,29 104(! 1026 22 27 46 25 S27 900 27 45 31 5,05 lEiOl 1547 54 cn 9) 54 1246 1177 69 69 34 b 4.71 1477 1392 135 70 G7 65 1095 1025 70 75 Skupa i 327.G4 124380 120465 :?92;j 4113 ■1019 3B45 116461 J1234S 4(13 38ee opravljenih meritev temeljnice z Eitterlichijvim relaskopom za 1 ha in za 'A ha. S temi meritvami smo namreč ugotovil i tudi vaj'iacijslte koeficiente za temelj-nice drevja s premerom od 10 do 13 cm ter drevja s premerom od 1Ö do 20 cm. Na podJagi teh variacijskih koeficientov sn\o za razne stopnje natančnosti ob 5% tveganju izračunali števila potrebnih mefitev, ki so navedena v razpredelnici. Podatek 10 clii 15 cin 10 do 20 cm relaskop za relaskop aa 1 ha t K- ha 1 ha ha Varlacijski koeficient "/o iei,o 78,B 97.0 Potrebno meritev za na- pako: do 10'Vo 375 1037 240 377 Ö4 259 62 ö.-i SO"/» 43 115 2Ö 42 Iz tabele vidimo, da se moramo zaradi velike variabilnosti podatkov o pod-mernifi teraeljnicah in s tem o podmemih lesnih zalogah zadovoljiti z manj natančnimi ocenami ali pa celo z ocenami za skupine sestojev kot celoT.o, Če nočemo števila meritev povečati do neekonomične met'e. Za posamezen sestoj sprejemljivo Število meritev ugotovimo, čs se sprijaznimo z napako 20 do 30?-« in ce uporabiino relaskop za večjo površino Se boljše rezultate pričakujemo od relaskopa, ki daje temeljnico za 2 ha. Poudarili pa je treba, da pri ocenjevanju podmerne temeljnice z Bitterlichovim relaskopom zadošča že golo štetje dreves, ne da bi bilo potrebno meriti pi'emere, ižjema so drevesa, ki so s svojim premerom blizu meritvenega praga ali premera 10 cm tn smo zanje v dvon^u. ali še pridejo v poštev aij ne, Glede na to poteka merjenje temeljnice z Bitterlichovim relaskopom zelo hitro, zato si lahko privoščimo tudi večje število meritev. Navedli smo primer zh ocenjevanje pLidniernih lesnih za-log po Bitterlichovi metodi. Podobne rezultate je pričakovati tudi od drugih reprezentančnih metod, ki bi mogle pri Li v poitev, kot so npr, proge, krogi ali drugaPne ploskve. Prednosti enih ali drugih ploskev bi mogla pokazati šele posebna Študija. V vsakem primeiii pa bodo imele prednost večje plositve, za katere je pričakovati znatno manjšo variabilnost. Kot nadaljnjo možnost za ocenjevanje podmemih lesnih zalog v" primeru, kadaj' ne razpolagamo s podatki o teh zalogah iz prejšnjih meritev, .'imo omenili ocenjevanje s kofelacijskim odnosom med podnternimi in nadmernimi lesnimi zalogami. Za pceixkus lega načina so biU uporabljeni podatki o podmemih in nad morn i h lesnih zalogah iz leta 1956 pri že omenjenih sistemiUično izbranih ojmih oddelkih. Po teh podatkih je bil približno ugotovljen tale korelacijskT odnos med podmernimi in nadmernimi lesnimi zalogami na 1 ha: a) za lesno zalogo dreves s premerom od 10 do 15 cm: v = 24,00 — 0,0339 V (5) b) za lesno zalogo dreves s premerom od 10 do 20 cmr v -- 44,02 — 0,0321 V (6) Po teh dveh obrazcih in na osnovi podatkov o nadmemlh lesnih zalogah so bile izračunano ocene podmemih lesnih zalog po posameznih oddelkih -ia sta- Tabela Zli. Ocena podmernih Ipanili zaloe 'ia ilrcvjc, s premerom od 10 do 211 ctn Ocicl. PüvrS. Lesna ?3Lor£i 1. 19(3S (m^ OctllLl TB 1 10—20 fin pn nuriBiiii Lesna zalogii 1. 1956 (m') Ocena za 10—20 cm ha Skup. 1 > 20 c.-m 10—20 cm a Li C Skup. > 20 cm 10—20 cm po var, d 1 9,30 4551 4291 3R0 387 347 260 3S34 3047 2B7 287 2 14,83 5fj94 5286 eot) «81 464 556 5090 440H 681 510 •1 14,5G 72t)0 SHSB 391 358 370 293 6252 5894 358 450 <1 10.35 3573 ^330 244 26-1 342 232 3181 2B97 284 362 S,30 330B 3331 37 1G7 153 87 215:t 1936 167 167 6a 5.26 isae 179G 142 209 109 171 1764 1555 209 179 7 12, 3755 3SU 244 467 435 362 4351 3BRi 467 421 ii 15,43 -1075 4263 413 495 544 404 4695 4200 495 542 t) 16,(i5 5970 5472 4!)8 523 544 491! 5262 4739 523 523 U)a D,4 S 3201 2f)91 310 302 363 247 2874 2573 302 2B4 JI 5,75 1B73 1719 154 187 197 153 1.838 1651 Itn 1S9 12 i2M 41154 4525 329 383 3G7 313 4114 3731 383 409 13 a 3.70 429-1 4 009 2HÜ 336 277 286 3796 3i00 33ti 336 U b 1 Lifi 5019 4714 305 469 323 3H3 4627 -115H 469 3G7 M a 14,41 G25Ö 5G5G GOO öSß 425 ,544 ŠIBI 4515 666 389 ir. 10.7(1 ■J73:J 3543 191 301 34B 246 4121 3820 301 347 IG 21-sn 702B 6354 674 806 757 674 G3Ü!) 5503 806 S06 17 15,5.') o6G9 R31 Hit! G28 693 5774 492Ö 848 053 tO 4,08 m B4l 96 132 159 lOR 890 75« 132 155 2fi a 2.8Ö 1355 1291 04 81 76 66 1393 1312 81 83 21 10,70 5570 53B5 185 277 257 155 5428 5151 377 277 ■zi 12.SÜ 543Ö 5111 32B 432 360 353 50Ü1 4fi29 432 402 23 16,72 ti3B0 6034 346 514 520 420 6450 514 540 24 3.55 830 762 Ü8 127 136 104 1107 9B0 127 12.') 25 3,!)ä 1HÜ 1055 D3 135 141 93 me 9B1. 135 K-!5 2ti 11,13 432G 128 309 329 253 4531 4222 309 353 2Ra 17,88 0278 5894 334 517 583 ■122 7042 G525 517 577 2y 13,10 5359 5134 325 268 3«6 219 5453 5185 268 409 30 a 3,2U lO^a [)91 57 72 112 59 927 855 72 116 .■i,95 1601 1463 138 185 219 138 1246 1061 185 185 34 b 1477 1277 2U0 15Ü lun 123 1095 045 150 177 Skupnj 327,64 124388 1151(1)9 E579 10968 1Ü301 B935 116461 [^5493 10f)6'8 10770 d njü leta ^956 in so navedene v tabeli 2. V primerjavi s stvarnimi podatki za leto 195Ö je L£i ceena dala zadovoljive rezultate. sa,i meri celotna napaka za nalogo di-eves ? premerom od 10 do 15 cm le —5,0?^ te zaloge oziroma —0,21% vse It'sne zaJogt-; za zalogo drevja s premerom od 10 do 20 cm pa celo le —1,8k oziroma —0,17?^. Od drugih metod zfi ocenjevanje podmernih lesnih zalog za primer, če ne razpolagamo s podatki o njih iz prejšnjih meritev, bi priSla v poštev predvsem uporaba podatkov s kontrolnih ploskev, z raziskovalnih ploskev, iz podobnih sestojev ah drugih objektov Zanesljivost taksne ocene je v veliki meri odvisna nd natančnosti in primerljivosti uporabljenih podatkov. Oceno podmernih lesnih zalog bi bilo mogoče približno dognati tudi z ekstrapolacijo ali s podaljšanjem frekvenčne krivulje oziroma krivulje lesnih mas po debelinskih stopnjah v smeri njc.nega izliod)3č'a, upoštevajoč tendenco te krivulje v to smer. 5. Sklep Kakor drugod se tudi pri urejanju gozdov vedno bolj postavljajo zahteve po racionalizaciji dela. Med ureditvenimi opravili je merjenje premerov najdražje, obenem pa spričo velike heierogenosti in gospodai'ske vrednosti gozdov v Sloveniji skoraj nepogrešljivo delo. Potrebno je najti način, kako prav to dejavnos^t čimbolj poceniti. ?>!a stroške klupanja zlasti močno vpliva višina meritvenega praga Po primeru prebjralnih gozdov na Lehnu je mogoče brez večje škode la natančnost meritveni prag dvigniti na 15 ali celo na 20 cm, s čimer se klupanje poceni za okoli 25'Ä oziroma 40%. Od prihranka pri tem delu je treba odšteti stroške cenitcv lesne zaloge tanjšega drevja, kajti tega podatka na gre zanemarjati, freostali prihranki naj bi bili prvenstveno uporabljani zs. natančnejše ugotavljanje lesnih zalog lam, kjer bi se te zaradi dragega klupanja le grobo ocenjevale, ter za poglobitev drugih ureditvenih del, ki jih doslej Earadi velikih stroškov klupanja nismo zadovoljive opravljali. Prihranke na meritvfnih stroških ,je pričakovati zlasti pri prebiralnih gozdovih z veliko tankega drevja. Struktura teh gozdov pa je zelo različna. Poleg gozdov, kjer pretežni del lesne zaloge odpade na debelejše drevje, je liidi veliko takšnih, zlasti kmečkih, kjer je lesna zaloga tankega drevja v celotni lesni zalogi sestojev zelo udeležena. Iz teh razlogov m mogoče določiti enotnega rneritvenega praga. Ta naj bi se ravnal po strukturi lesne zaloge in naj bi bil postavljen tako, da bi s klupanjem zajeli 80 do 90% celotne upoštevne lesne zaloge, odvisno od drevesne vrste, vrednosti gozdov in intenzivnosti gospodarjenja; o.stali del lesne zaloge naj bi bil na primeren način ocenjen, bodisi po podatkih iz prejšnjih meritev ali iz podobnih sestojev, bodisi s primerjalnimi meritvami, z reprezentančnimi ploskvami ali na kakšen drug ustrezen način. Literatura 1. Biejec, M,; Statistične metode v gozdarstvu, I.jiibljana, IStil, 2. Cokl, M.: Bittei'lichova metoda meritv^e lemeljnLc In mozfiostt njene uporabe. Gozdarski vestnik, 1957. 3 Cokl, M.: Gospodarski načrt za gozdnogospodai"slco enoto Lehen za desetletje t957~ia60 4, Haberle, S.i Die Holzvorratsinventur mit Reprasentativvevfahren, Freiburg i. B., 1955, 5 Matič, v.: O planiranjtnia i o snimanjima u okvii'u uredjivaiija šuma, Sarajeva, 1955, 6. MifsfiJjerlich, C,: Der Tatinen-Fichten-(Buchen)-Plenterwald. Pfeibutg i. B,, 1932, 7. Prodan. M,.' Foistliche Biomütirie, München-Bonn-Wien, 19G1. S, Prodan, M.: Holzmesslehre, Frankfurt a M, 1Ü6S. 3. Speidel, C.: Die rechnerischen Grundla.^en der Leistungskontrolle und ihre praktisclie Durchführung in tier Forsteinrichrung, Frankfurt a M , 1957, 10. Smelko, K metcidike iiistüvania hmüty porastov skusnv'ini plochami, Les-nickä prsce, 9/19G6. DTE MESSSCHWELLE UND J HR EINFLUSS AUF DIE KOSTEN UND DIE GENAUIGKEIT DER MESSUNGEN (ZusamTTienfassung) Wie anderswo vvii'd auch in der Forsf.eintichtung VerbiUigung und Ration ali-sierung der Arbeiten gefordert. Unter diesen Arbeiten i.st die Kluppierung die teuerste, aber zugleich die einzige, welche angesichts der grossen Vielgestaltigkeit der Wälder senij,gend prazi.^ie Daten zu bieten imstande ist Repriisentalivverfahren können nämlich innerhalb ökonomischer Grenzen für den einselnen Bestand belrie-digende Re';uUate nur tür den Vorrat als Ganzes und für dessen grobe Umrisse ergebe«, .iedoch nicht für dessen Feinheiten, Das geilt auch aus dem Beispiele der Plf-nterwälder im Lehen am Pohorje hervor (Tab l — die notwendige Anzahl der Probeflächen und der bei den einzelnen Anzahlen den Gesa ml Vorrat, die Stärke-iclassen, Tanne und Fichte betreffende Ft'hler festseslellt, mittels Relaskopteren auf I ha und >5 ha). Die Kkippierungskosten könnten durch Ver.schiebung der Messschwelle von 10cm nach oben wesentlich tiefer geheilten werden, wobei die Messungen 30— de= Vorrates umfassen würden, der Rest hingegen bloll geschätzt würde. Nach den Feststellungen In den Plenterwätdern im Lehen W'äre die Kluppierung von 15 cm aufwärts etwa um 25?'«, von 20 cm aufwärts um etwa billiger. Hierbei würde aus dem M&ssungsbereich nur , bzw. 10% des Vorrates ausfallen Man kjinn den ausgefallenen Teil des Vorrates auf verschiedene Wei?e ermitteln. Wo in mdir odei weniger im Gieichgew'ieht sich befindenden Plen ter «räldem der Vorrat unterhalb der gehobenen Messschwelle schon bei der vorangegangenen Einrichtung festga^tt'llt wurde, kann man diese Daten direkt vei'wendfn (Varitinte a in Tab, 2) oder auf Gi-und der vorangeffaneencn Messungen die Korrelation zwischen dem Vorrat unter und über der Meßschwelle errechnen (Formeln 3 und ■?) und mit Hilfe dieser Korrelation die Schätzung des Vorrates unter der Meßschwelle aus/Lihren (Variante b in Tab, 2), U/Ian kann aber auch den auszufallenden Vorrat in einigen objektiv ausgewählten Beständen messen und an Hand des Verhältnis,seB zwischen diesem Vorrat und dem von gen Vorrat die vorigen Driten koiTi gieren (Variante c in Tab 2). Falls es keine frijheren Angab:?n über den Vorrat unterhalb der gewählten Schwelle gibt, i.^t e,'? möglich, ihn etitwedev mit Hilfe viin Probellächen abzuschätzen, oder sich zu diesem Zwecke auf die Korrelation zwischen dem Vorrat unter und über der Melsschweüe zu stützen, welche an einigen objektiv ausgewählten Beständen ermittelt worden war (Formeln 5 und 6, Variante d in Tab II, Auch andere Vorgehen können erfolgreich sein. Am Beispiel der Plenterwaider im Lehen Siind Abweichungen bei den einzelnen Beständen bedeutend, können jedoch in Bezu^ auf den Gesammtvorriit und im Summarium toleriert werden. 634.0.145.7 X 19.B8 ; 4H PREVENTIVNI UKREPI ZA ZAŠČITO LESA PRED NAPADOM HIŠNEGA KOZLIČKA Ing Ljerka Kervina (Ljubljana)" Uvod Ugotovitve, da je hišni kozliček med najbolj razširjenimi m nevarnimi škodljiva, ki pri nas uničujejo vgrajen les iglavccv, poudarjajo potreba lotiti se njegovega iemeljilega uničevanja, Številni ukrepi za zašiito pred raznimi insekti, ki bi. ji Vi pri nas lahko izvajali, so opisani v Vasičevih delih (7, G, 9, 10, 11). Hipnega kozlička kakor tudi druge insekte lahko zatiramo s preveinivninii in represivnimi ukrepi, S prvini! varujemo les pred napadom mrčesa z drugimi pa ga uničujemo v že napadenem lesu. Ker so preventivni tikrepi s stališča zaščite učinkovitejši in z gospodarskega stališča bolj uterneljcni, so tudi naše raziskave potekale v fimeri preučevanja preventivnih ukrepov. Poškodbe, ki jih povzroča hišni kozliček, preprečujemo z naslednjimi ukrepi: 1, Pravilna izbira, gradbenega lesa glede na drevesno vrsto. 2, Zaščita lesa v skladiščih, 3, Strokovna Icontrola lesa pred izdelavo polizdelkov in končnih izdelkov. 4 Strokovna kontrola gradbenega lesa pred vgraditvijo. 5, Higiena stavb- ß. Kemična zaščita lesa pred hišnim ko?Jičkom, Pravibia izbira gradbenega lesu glede wö drevesna vrsto Različne vrste insektov napadajo les različnih drevesnih vrst. Naše raziskave (3) raznih domačih vrst lesa so pokazale, da ličinke hišnega koiKlička napadajo les vseh naših vrsL iglavcev, najvL^čjo škodo pa povzročajo v beljavi rdečega bora in v sin reko vini. Ličinke hišnega kozlička se v lesu listavcev ne raxvi.jajo, torej je taksen les odporen proii temu insektu. Zato izvajamo preventivno zaščito lesa tako, da v ogroženih krajih v gradbene namene uporabljamo les listavcev. Ce pa se že ne moremo izogniti lesu iglavcev, ne segajmo po beljavi rdečega bora ali smrekovim! Svoj čas so pri obdelavi lesa odstranjevali beljavo in uporabljali za graditev samo črnjavo. Ta navada pa je sedaj spričo vedno večjega pomanjkanja lesa opuščena; zato pa tudi raste škoda, povzročena od insektov, ki napadajo beljavo. Zaščita lesa i' skladiščili Pogosto zaide v skladiSče že okužen les, ki je potem žarišče okužbe za drug zdrav material v skladišču. Zato je neogibna strokovna kontrola lesa, ki ga sprejemamo v skladišče, prav tako pa je potreben tudi občasen pregled lesa v skladišču. Strokovnjaki priporočajo pregledovanje skladišč tri do štirikrat na leto med aprilom in oktobrom. Nase zgradbe, kjer hranimo les, so večinoma lesene in so lahko že same okužene in tako predstavljajo nevarnost za uskladiščen les. * Tema je bila financirana iz sklada za znanstvenoraziskovalno delo biotehniške takultete v Ljubljani strokovna kontrola lesa }}recl izdelavo polizdelkov in finalnih isdelkov Pri žaganju lesa lahko odkrijemo hodnike z ličinkami hišnega kozlička, Takšen les maramo izločiti iz proizvodn.ie, Največkrat hišni kozliček zaide v stanovanja ravno v isdelkih, ki so bili nai'ejeni iz že okuženega lesa, Škodljivec se potem šin po vsem stanovanju. L5trtifcoL>nß kontrola graclhenega lesa pred vgraditvijo Potrebna je kontfola desk, tramov m drugega gradbeaega lesa Da hi olajšali pregled, je treba površine očistiti žagovine. Pri nas se še pogosto vgrajuje tes, čeprav je bil odkrit v njeni hiEni kozliček, kajti razširjeno je napačno mnenje, da bo njegov napad sčasoma sam po sebi prenelial. Ta trditev velja nanircč le za tiste insekte, ki živijo v živem lesu, medtem ko je za hišnega kozlička znano, da se razvija v mrtvem lesu in ga uničuje. Hi(jiena stavb Tudi higiena stavb igra pomembno vlogo v preventivni zaščiti. S podstrešij in iz kleti je treba odstraniti ves les, ki bi lahko bil vir okužbe. Večkrat so tudi nevarne pomožne stavbe v neposredni okolici, ki so po navadi narejene iz lesa slabe kakovosti, ki ga insekti radi napadajo. Strokovnjaki priporočajo neogibno uvedbo kontrole stavb Prva kontrola naj bi btla najpozneje dve leti po dograditvi. Vsi opisani ukrepi za preventivno zaščito lesa so učinkoviti, imajo pa to pomanjkljivost, da lesa ne zavarujejo pred ponovnim napadom insektov Zato je najboljše Icf; trajno zaSčititi; to pa lahku dosežemo samo s kemično zaaato. Kemična zaščita lesa pred Jiisuini kozličkom Kemično zaščito lesa opiramo na osnovno ugotovitev, da se hišni kozliček hrani z lesom. Ce hrano zastrupimo, pride strup pri zrtju v organizem ter ga zastruplja. Znaae sc številne kemične spojine, ki posamezne ali v kombiniranih zmeseh delujejo na insekte kot strupi. Ce s temi spojinami prepojimo les, je le-ta zaščiten ali impregniran. Kemične spojine, ki jih pii tem uporabljamo, imenujemo zaščitna sredstva ali sredstva za impregnacijo lesa. Z njihovo pravilno izbiro lahko les zavarujemo pred insekti, pred glivami, pred ognjem, torej pred dejavniki, ki ogrožajo obstoj >n zmanjšujejo življenjsko djb'j l-rsa. Obstajajo različna zaščitna sredstva kakor tudi različni postopki za prepojitev lesa zaradi preventivnega zavarovanja. Različna kemična sredstva, ki jih lahko uporabljamo za zaščito lesa, je opisal Ditrich (2) Izbira primernega zaščiinega sredsvva m ustreznega postopka za impregnacijo sta poglavitni vprašanji, ki ju '.ii treba rešiti. Za preventivno zaščito lesa pred hišnim kozličkom lahko uporabljamo raztopine inseklicidov. npr. iindan ali preparat DDT, Eno takšnih domačih •■sredstev, je tako imenovani ksilolin. Ker ji.-' v praksi večinoma potrebno le.s zaščititi hkrati pred insekti in glivami, najpogosteje segamo po zaščitnih sred.sivih, ki istočasno delujejo kot st)'upi na insekte in na glive. To so soli Tluoridov, kromatov, arzenatov itd,, ki jih uporabljamo v vodnih raztopinah. Te soli so po zadnji svetovni vojni močno zmanjšale uporabo katranskih olj za impregnacijo lesa, kajti pred slednjimi imajo določene prednosti. Vodotopne soli lahko namreč penetrirajo v vse vrste lesa. kairansko olje pa v snirekoving in jelovino le težko predira. Za razliko ocl katranskega olja so vodotopne soli brez vonja. Ta lastnost omogoča njihovo vsestransko uporabo, tako tudi za impregnacijo lesa, ki naj bi bil vgrajen v zaprtih prostorih. Na evropskem tržižču so takšne soli na razpolago pod raznimi nazivi, pač glede na ime izdelovalca in v 3vezi s sestavo soli. Tako imajo na Švedskem '►bolidenove soli", v Zahodni Nemčiji >i-\volmanil soli«, in sicer «■U-sol"-', »UR-soh', »UAR-sol-v itd. Preparat te vrste pri nas v Sloveniji imenujemo ^>si]vanit". Problem Zaäcita lesa z vodotopnimi solmi je zadnja leta zelo napredovala. Pri opazovanjih zaščitnega delovanja v praksi so ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti teh soli, tako glede zaščite pred i.nsekt.i kakor tudi pred glivami. Arzenove spojine so zelo strupene za insekte, hkrati pa tudi za ljudi, zato je delo z njimi zelo nevarno, Arzen se tudi ne da uničiti. Ce inipregniran les sežgemo, ostane arzen v pepelu, se spere v zemljo in tako lahko pride tudi v rastline, človeka in živali. Ko so razen tega še ugotovili, da mešanice soli fluoridov, arzenov in kromatov ne uničujejo velike skupine zelo Škodljivih gliv (tako imenovanih A-gliv), so začeli iskati novo sredstvo za zaščito lesa. To novo sredstvo je izdelano na osnovi bakrovih, kromovih in borovih soli. Razen učmkovitega delovanja proti gUvam ima Se to lastnost, da je le blago strupeno za ljudi in za toplokrvne živali. Preparat, izdelan na takšni osnovi, poznamo tudi pri nas pod imenom o 1 m a n 11 C B". Skušali smo raziskati delovanje tega sredstva na Učinke hišnega kozlička. Eksperimenti Učinek zaščitnega sredstva na insekte se ugotavlja po Becke.rju (1) z opazovanjem: a) ali se ličinke zavrtajo v impiegniran les, b) ali v takšnem lesu dalje živijo in delujejo ali pa poginejo. Poskuse smo opravili po zahodnonemških normah 5316,3 (5); Uporabili smo zračno suhe vzorce beljave rdečega bora, velike 5,0 y 2,5 X 1,5 cm (5,0 cm v smeri vlaken). Za vsako koncentracijo zaščitnega sredstva smo uporabili dva impregnirana vzorca. Za primerjavo smo uvrstili v poskus tudi dva vzorca, ki nista bila impregnirana. Kocka LZ beljave rdečega bora, velika 5 N 2,5 X 1.5 cm z 10 luknjami, kamor so bile vložene kozličkove ličinke Lesne vzorce smo klimatizirali en teden pri 20''C in ob 60 do 70% relativni vlagi (to ustreza približno 12% vlagi lesa), Kato smo vzoi^ce stehtali in impre- gniraJi s 3,2%, 1,6%. 0,8%, 0,4%, 0,27^ in 0,1% raztopino soli wulmanir CB, in sicer 30 minut v vakuumu 7Ü0—720 mmHg. Po prenehanju vakuuma smo pustili vzorce v raztopinah čez noč, nato smo jih obrisali in takoj ponovno stehtali, jmpregnirane in primerjalne vzorce, ki niso bili impregnirani, smo klimatizirali i ledne pri temperaturi 20 ± 2" C in ob relativni vlagi 60—70% 2a poskus fmo uporabili ličinke hiSnega kotlička, aLare eno leto. Skupaj z lesom, v katerem so živele, smo jih pripravili en teden pred poizkusom pri enakih klimatskih rajimerah kot lesne vzorce, ki so bili pripravljeni za poskus. Ličinke smo vzsli iz lesa in jih vložili v impregnirane in neimpregnirane vzorcc lesa. kot je to razvidno iz skice. Krožiči na skici pomenijo luknje, v katere smo vložili ličinke, "V vsako kocko smo vložUi po 10 ličink. Vzorce lesa z ličinkami smo shranili 12 tednov pri temperaturi 20 ± 2" C in ob relativni vLagi 70—75%. Pol«m smo ploščice razklali in ugotovili, koliko je živih in koliko mrtvih ličink, koliko zavilanih in koliko nezavx-tanih. Učinkovitost soli \volmani( CB na. ličinke hiSnega kozlička Koncen-tratija Količina sredstva . Število ličink JiiSnega kozlička mrtvih Sivih raztopine v lesu kg/m^ ki se T1ISD ki so ec lavriülc vrt a le ti sn se la vrt alfi. Ijfiiih 3,2% 22,63 2 S 1 9 0 0 0 {] 1.0% 10,34 6 4 2 8 0 0 0 0 0,8% 5,-11 3 7 1 9 ü Ii 0 0 0,4% 2,62 0 9 3 e 1 1 0 0 0.2% L,3S 4 1 2 2 5 6 f) 0 0,1% 0,61 3 1 2 fi e 7 0 1 Neimpregniran les 0 1 0 0 8 8 1 2 Rezultati in diskusija Iz lezullatov, zbranih v tabeli, vidimo, da .so se v kockah, ki so bile impregnirane s 3,2% raztopino soli woln^anit CB (vsebujejo 22,63 kg^m"), z 1,6% raztopino (vsebujejo 10.34 kg'm^), z 0,8% raztopino (vsebujejo 5,41 kg'm^^) nekatere ličinke v teku 12 tednov sicer zavrtale, vendar so vse poginile. Pri leseni kocki, ki je vsebovala 2,62 kg 'm'^ preparata, so bile razen zavrtan i h ličink, ki so poginile, tudi ličinke, ki so se zavrtale in preživele. Torej ta koncentracija ni :j;adostna za zanesljivo zaščito pred hišnim kozličkom- Pri količini 1,36 kg'm ', po.sebno pa pri 0,61 kg/m'' soli wolmanit CB v lesu, je število preživelih ličink opazno večje. Zaji'.miva je primerjava med Jesnimi vzorci, ki sq bili impregnirani z 0,1% koncentracijo snli wolmanit CB, in kontrolnimi vzorci, ki niso bili tretirani s soljo. Pri prvih je ostalo f>d 20 vloženih ličink 13 živih, pri drugih pa 16. vendar smo med obema primeroma opa2Üi velikansko razliko glede velikosti ličink in glede povzročenih požkodb v lesu. V vzorcih, impregniranih z 0,1% raztopino, so se ličinke le neznatno zavrtale in so se le slabo razvile ter praktično niso povzročile nikakršne Škode, Vzorci, ki niso bili impregnirani, pa so bili pcpolncma prevrtani, polni hodnikov in a'vojedine. Dporabnost rezultatov v praksi V praksi se uporabljajo številni postopki za impregnacijo lesa. Obširno so jih opisali Mahlke in Trotschel (4), Sandern-iann (G) in številni drugi avtorji. Najboljši postopek za impregnacijo lesa je v kotlih pod vakuumom in pritiskom, kjer zaščitno sredstvo predre globoko v les in ga dobro ščiti pred napa-donn insektov in gliv. Najnovejši je postopek popolne impregnacije v kotlih, kjer se les popolnoma prepoji z zaščitnim sredstvom in lako ustreza zahtevam kakovostne impregnacije. Prav ta postopek s solmi wolmanit CB omogciča zelo zanesljivo zaščito gradbenega lesa pred hišnim kozličkom. (Tovrstno impregnacijo opravlja Po djetje za impregnacijo lesa v Hočah pri Mariboru.) Sklep Za preprečevanje škod, ki jih povzroča hišni koziliček, so najbolj učinkoviti preventivni ukrepi, od katerh trajno zasčto lesa zagotavlja samo kemična za.ščita. Učinkovito kemično zaščito lesa dosežemo, če les impregniramo s sredstvom wolmanit CB, 2e 0,61 kg soli wolmanit CB v 1 m^ lesa dehije zaviralno na razvoj hišnega kozlička. Impregnacija z 0,8% raztopirto soli Wolmanit CB oziroma 5,41 kg soli na 1 m^ lesa pa učinkovito uničuje obravnavanega škodljivca v lesu. V praksi se priporoča impregnacija s 4% raztopino, vendar je poskus pokazal, da za vgrajen les, ki ni podvržen izpiranju, zadostuje že omenjena veliko nižja koncentracija. Lileraturu 1. Becker, G.: Holzschutzmittte!, Prüfung und Forschung, III. 1950. 2 Ditrich, B,; Zbornik referala seininara: "Savremeni načini zaštile drveta-i, Ee'jBCäid, 1961- a. fCenjiwa, Lj.: Gozdarski ue.stnik, Ljubljana, 1—2, 3—4, 1%7. 4. Mafilke-Trotschel: Handbuch der Hol^konservterung, Berlin, 1950. 5. NemSke norme DIN 521"Prüfung der vorbeugenden Wirkung gegen holzzerstörende Insekten«. ß. Sandermann, W.; GriintlJagen der Chemie und chemischen Technologie des HoizPii, Leipiäig, 1956. 7. Vasič, K.: Agrohcmija, Beograd, 196Ü. 8 Vasic, ff,.- Zbtjrnik referata seminara -Ejavremeni načini zaštite drveta-, Beograd, i9Gl. Ö. Vajiič, K.: Zal ti ta bilja, Beograd, 1963. 10. Vajsič, K.; Zbornik referata seminara i-Aktuehii problemi /ašUte drveta-' Beograd, I9G4, 11. K.: Zbornik referata seminara -Zaštita drveta u gradjevinarsLvu", Beograd. 1965. VORBEUGIINGSMASSNAHMEN ZWECKS HOLZSCHUTZ VOR DEM ANFALL DES HAUSBOCKES (HYt.OTRUPES BAJtJLUS) (ZUSAMMENFASSUNG) liier werden verschiedene Vorbeugunssmassnahrnen zwecks Verhinderung der Schäden von Hausbocklarven tHyloLrupes bajulus) bsschrieben, Besondere Betonung WLirden dem chemischen Schutze gegeben. Es wurde gepriiit, ob die einjährigen Hausbünklarven sich ins HoIä, das mit Wotmanit CB behandelt wurde, einzubohren und darin weiter zu letien vermögen. Dii^ Prüfungen wurden nach der Vorschrift DIN f^aiGS -Prüfung der vorbeugenden Wirkung gegen holzzerströrende Insekten- durchgeführt. Die nach i2-wöchiger Versuchsdauer festgestellten Angaben zeigen, dass dai WolrnaniL CB bei Einbringmetigen von 5,41 kg/m' guten Schutz gegen Hausbocklarven sichert. Die Resultate der Prüfung zeigen auch, riass schon die Menge von 0,t kg/m^ Wolmanit CB auf die Entwicklung dieses Holzschädlings hinderlich wirkt. 634,0 145.7 N la KACJI PASTIRJI — KORISTNE 2UŽELKE Ing. SaSa B 1 e i w e i s (Ljubljana) Pri obravnavanju koristnega m škodljivega živalstva, zlasti glede na go^d, favne, k skupno z goxdnjm rastlinstvom v odvisnosti od abiotskih činiteljev .sestavlja zapleteno povezanost gozdne biocerioze, se v strokovni literaturi s področja varstva gozdov, zlasti pa Se v gozdni entomologiji povsod omenja celoten red kačjih pastirjev ali libel kot izredno koristen člen omenjene življenjske :skupnosli. Čeprav je naziv fkačji pastir.- edino pravilno slovensko ime za tovrstne žuželke, se vendar senitertja §e uporablja ime "libela^<. ki je povzetek nemškega naziva: Libellen, ki pa mu je nedvomno osnova latinsko strokovno ime celotnega reda; Ltbellulidae. Druga imena so še-, hrvaško; vretenca, vodeni konjiči, vodene djevice; srbsko: vilinski konjiči; angleško: dragonflies; francosko: Jibellules. Ker so kačji pastirji zelo koristne žuželke, v slovenski strokovni gozdarski literaturi pa le pomanjkljivo omenjene, je namen tega prispevka izpolniti vriiel in se bolie seznaniti s temi koristnimi in tudi zanimivimi žuželkami. Kačji pastirji spadajo v redek žuželčji red, katerega predniki, sicer mnogo večji, so znani že iz davnih pračasov. V primerjavi s svojimi predniki so sedanji ka^čji pastirji pravi pritlikavci, Znarii permski fosil iz Francije pred-.stavlja orjaškega kačjega pastirja, ki je imel 1 meter širok raxpon ki-il. Vse du dandanašnjih časov pa so kačji pastirji ohi'anili značilno prvotno obliko, ki se bistveno razlikuje od vseh drugili žuželk. Sliki kažeta tipični obliki kačjili pa-istirjev (si. 1 in 2). Dandanes je na sveLu znanih m opisanih ok. 2500 različnil» vrst kaCjih pastirjev. V pslfiarktični coni razširjen os Li živalskih vrst, kamor spnda tudi vsa Evropa, pa živi Le ok. 100 vrst, Na ozemlju Slovenije je število vrst kačjih pastirjev še znatno manjše in verjetno ne presega 40, Velikost, tj, dolžina kačjih pastirjev, ki žive v naših krajih, je ok, 5 cm, razpetina kril pa ok 7 cm. Izjemna posebnost kačjih pastirjev je še pojav, da so samci večji od samic, kar je med žuželkami redek primer. Sliki 1 Ir 2: Kačja pastirja dveh Lipifnih oblik Kačji pastirji so izrazito zračne žužeUte. Odlikujejo se s sposobnostjo, da lahko po več ur nepretrgoma lete oziroma lebde v zraku. To lastnost jim omogoča značilno grajeno vitko telo, ki ga nosijo sorazmerno veUka krila. Razen kril imajo tudi te žuželke tri pare dolgih in tankih nog, ki pa jih ne uporabljajo za hojo, temveč le za pritrjevanje na podlago med nočnimi m krajšimi dnevnimi mirovajiji. Noge so na splošno zelo preproste z fci-očlenim stopalcem in dvema krempeljcema na koncu. Edino prednji par nog je nekoliko bolje razvit in služi kačjim pastirjem za lovljenje plena med letom. S prednjima nogama tudi drže ulovljeni plen, medtem ko se z njim hranijo. Za v.se kačje pastirje je zelo značilna velika in lahko gibljiva glava s kratkim vratom, ki je dejansko močno zoženo predpraje, povezano z ostalim trupom. Zelo velike in močno izbočene, sestavljene a Ji f a četne oči zavzemajo večji del glave. Te velike oči omogočajo kačjim pastirjem opazovanje okolice v vseh .i^mereh tudi navzdol in navztjor. Poleg sestavljenih oči pa imajo nekatere vrste kačjih pastirjev na temenu glave še po troje preprostih očesc. Na glavi so opa,zne še kratke niUste tipalke in pa močno razvili gornji čeljusti, značilnost vseh mesojedih in roparskih žuželk. Ostala prsna obročka, ki sta v primerjavi s predprsjem in zadkom močneje razvita zaradi krUnega mišičevja, ki izpolnjuje glavni del njune notranjosti, nosita poleg nog tudi po en par kril. Krila kačjih pa.^tirjev so razmeroma dolga, ozka in prepletena z vidnim ožiljem ali nervaturo. Prevladujejo brezbarvna in prosojna krila. Znane pa so tudi vrste kačjih pastirjev, ki imajo krila popolnoma ali pa le delno obarvana Barva kril^ ki je navadno zelenkaste, rdečkaste, kovinsko modre ali črne nianse, je eden iznied pomembnih deter-minacijskih znakov. Relativno velika krila usposabljajo kačje pastirje za odlične in vztrajne letalce. Glede brzine leta se mnenja raznih strokovnjakov zelo razhajajo, saj navajajo nekateri celo brzino 120 km'h. Vsekakor di-ži dejstvo, da so kačji pastirji med najhitrejšimi in najspretnejšimi letalci v svetu žu5elk. Značilno zanje je, da lahko v trenutku spremene smer lela, da lahka Jete tudi vrv-ratno ter da lahko tudi dalj časa lebde v zraku, Navedene izredne lelaiske sposobnosti so jim tudi v obrambo pred njihovimi uničevalci. Nadaljnja, moida najpomembnejša značilnost kačjih pastLr.jev pa .le njihov zadek Po obliki je sicer lahko različen, saj so znane vrste z enakomerno ozkim in tankim zadkom, prav tako pa tudi taksne, ki imajo nekoliko odebeijen in tudi relatj-vno dolg zadek, ki pa je vedno sestavljen iz desetih členkov. V prerezu Je zadek okrogel ali pa nekoliko s plošče n. Na koncu zadka, ki je tako kakor oprsje pri posameznih vrstah značilno obarvan, imajo samice kratku žličastn legiüico, samci pa m-nasta izraska, oblikovana v male kleščice. Tudi kačji pastirji, kot vse osLale znane žuželke, dihajo s trahejaml, tj. s sistemom izredno drobnih cevčic in kapilai', ki prepletajo vse telo. Prek trahej se telesne stanice oskrbujejo s kisikom, potrebnim za življenje. V trahealno omrežje vstopa zrak pri dihanju skozi male odprtinice-dihalJiice ali stigme, ki sc v paiih razporejene na bočni strani zadnjih dveh prsnih in prvih osmih zadkovih segmentov. Kljub ugotovljenemu dejstvu, da se kačji pastirji najraje zadržujejo v bližini voda, jih najdemo vsepovsod, Iz krajev, ki so daleč od voda, kjer love plen. se vedno znova wačajo k vodi, ponavadi še celo na iste kraje. Voda je eden osnovnih življenjskih pogojev za razvoj kačjih pastirjev. Večina kačjih pastirjev je izrazito toploljubna in svetloljubna. Pojavljajo se le oh vmčih in sončnih poletnih dnevih. Kakor hitro se pa zmrači ali pa oblaki prekrijejo nebo, kačji pastirji zginejo. Poiščejo si primerna skrivali.šča, najpogosteje med vodnim rastlinjem, kjer čakajo na ustreznejše wemenske razmere Po grobem opisu glavnih morloloških posebnosti kačjih pastirjev še nekaj zanimivosti o ekologiji, tj, a razvoju teh žuželk. Ob normalnih vremenskih i-azmerah opazimo kačje pastirje v naravi od maja dalje pa vse do septembra. Najpogosteje jih bomo srečali v bližini močvirij, potokov, rek in jezer. Našo pozornost vzbude predvsem zaradi svoje živahnosti med letom in zaradi združevanja parčkov v prav značilnem svadbenem plesu, ki je obvezen uvod k parjenju ali kopulaciji. Pri tem plesu so samci prav posebno aktivni. Ko svad-beni ples doseže vrhunec, samec tesno preleti samico in jo zagrabi s prednjima nogama. 2e v naslednjem trenutku jo s kle.ščastimi izrastki na zadku pHme 2a zoženo predprsje, za vrat. V tako združenem stanju se polet nadaljuje. Kmalu nato samec ponovno spodvije svoj zadek, s katerim drži samico, m kopulacijski organ na drugem zadkovem obročku napolni s spermo, ki jo proizvajajo in izločajo spolni organi na koncu zadka. Po prenosu spenne, samec sproži zadek v normalno lego, ne da bi izpusti! samico. V naslednji fazi dosedaj pasivna samica tako zelo spodvije svoj zadek, da s konceni, kjer so njeni spolni organi, dosaže kopulacijski organ samca in prevzame spermo. S tem je akt oploditve, ki je ponazorjen na si 3, končan. Po oploditvi ali pa še prej se samec skupno s samico vsede na izbrano ustrezno mesto, najraje na s^tebelce vodne rastline, kjer začne samica kmalu nato s pomočjo legalice odlagati jajčeca v ^stebelce {si. 3, 4 in 5) Pri nekaterih vrstah kačjih pastiijev se spolna partnerja ločita šele po odložitvi vseh jajčec, pri drugih vrstah, za katere je znano, da odloži samica posamezna jajčeca ali pa po več skupaj v podvodni mulj ali pa ,iih prosto strese med vodno rastlinje, pa se ločita takoj po opra.vljeni kopulaciji. Večina znanih kačjih pastirjev se pari na opisani način, tj. med poletom •oziroma ob lebdenju v zraku. Le za nekatere vrste je ugotovljeno, da kopuli- rajo v mirujočem stanju, tj. na stebelcih ali pa na kakšni drugi primerni podlagi. Po dosedanjih ugotovitvah odloži ena samica do 250 podolgovatih in ok 0,3 mm velikih belkastih jajčec (si. 5), Za razvoj mlade Ličinke v jajčecu je potrebna določena doba, zato je od časa odložitve jajčec odvisno, ali se bodo iz jajčec še isto leto izvalile ličinke, ali pa bodo jajčeca prezimila in se bo lazvojni ciklus nadaljeval šele naslednje leto. Ličinke kačjih pastirjev, katerih zadnji Jarvalni stadij kaže si. 6 žive izključno le v vodi. Kljub dobro razvitim nogam se le okorno gibljejo, Tudi one so izrazito mesojedke m se hranijo z malimi vodnimi žuželkami. poLžki, paglavci itd. Loy jim omogočajo dobro razvite oči in tipalke, s katerimi zaznavajo plen, ter na svojstven način prirejen ustni aparat. Spodnja ustna je podaljšana vt. i. prožilno krinko z malimi kleščami na koncu. Ta raztegljiva lovna priprava (si, 7} jim kljub slabi ijibljivosti omogoča uspešen lov. Slika 3; Kopulacija para kačjih pasticjij-v z naporednimi fazami 1—V Nadaljnja posebnost ličink kačjih pastirjev so še njihovi diKcdni organi. Ker žive stalno pod vodo, so funkcijo Irahej prevzele vzdušnične škrge, l.j male vrečke v notranjosti ličinke z močno prekrvljenimi stenami, ki omogočajo izkoriščanje kisika in ogljikovega dioksida neposredno iz vode. Istočasno pa vzdu.snične .^krge omogočajo ličinkam tudi hitro premikanje v primeru nevarnosti. V takih primerih vsrka ličinka večjo količino vode, ki jo nato s pomočjo močnega mišičevja, ki obdaja Škrge, iztisne iz telesa ob koncu prebavnega trakta. Močan curek iztisnjene vode požene Ličinko v nasprotno smer. Ličinka kačjih pastirjev se med rnstjo najmanj 10-krat levt. Po vsakokratni levitvi postajajo bolj podobne kačjim pastirjem, le s to razliko, da imajo namesto razvitih kril le nekake krilne nastavke. Par dni pred zadnjo levitvijo in končno preobrazbo v odraslo žuželko se ličinke prenehajo hraniti, zlezejo iz vode ter pritrjene na nadvodnih delih rastlin opravijo še zadnjo levitev oziroma preobra7-bo. Ta zadnja levitev se po dosedanjih opažanjih najpogosteje dogaja v zgodnjih jutranjih urah. 2c po 1 do 2 urah je novorojeni kačji pastir sposoben za Letenje. Dolconmo obai'vanost, značilno za razne vrste kačjih pastirjev kakor tudi za spol iste vrste, pa. pridobe kačji pastirji šele po par dneh, verjetno istočasno s spolno doxoritvijo, ki jih usposablja za nadaljnje razmnoževanje. Is navedenega je razvidno, da so kačji pastirji tako v stadiju ličinke kakor tudi kot odrasle žuželke iaključnn le mesojede živali. Glede na njihov neuteš-Ijiv apetit, love plen brez prestanka. Ker love le poleti, so njihov plen v glavnem manjSe let.ajote žuželke, kot npr, krilate uši, razne muhe, mušice, komarji pa tudi manjši metulji, med njimi nedvomno tudi pomembni gozdni škodljivci. Številčnost kačjih pastirjev pa je žal omejena, tako da ne morejo bistveno vplivati na dinamiko razvoja raznih škodljivcev v gozdni biocenozi. Kljub nedvomni koristnosti kačjih pastirjev pa tudi človek ne more na preprost načm povečati njihove številčnosti. Kačji pastirji imajo veliko sovražnikov in uničevalcev, Razen rib in raznih dvoživk (pupki, urhi, žabe) so sicer koristne ptice njihove najhujše uničevalke. Posebno v času zadnje levitve, ko nezavarovane Učinke doživljajo preobrazbo v kačjega pastirja in se praktično ne morejo braniti, uničijo ptice največ teh koristnih žuželk. Prav posebno so nevarne kačjim pastirjem razne vodne in obvodne ptice, zlasti pastirice, vodomci in palčki. 3 ^ ' - r " ^ irn n 51,"t 0) «7 1 SI 7 51.s St 6. Slike 4 do 6: 4: Samica kačjega pastirja polaga jajčeca v podvodni mulj, 5; Jajčeca so vlož.ena v stebelca vodne rastline, C: bičinka kačjega pastirja, 7; fstni aparat ličinke s spodnjo ustno, ki je podaljšana v t. i. prožilno krinko Kakor že omenjeno, je tudi pri nas znanih veliko vrst kačjih pastirjev, ki jih pa po zunanjih, morloloskih značilnostih razporejamo v dva podreda: Zygoptera m Anisoptera. Za podred Zygoptera je značilno, da imajo kačji pastirji v primerjavi z dolžino kril zelo dolg in enakomerno tenak zadek Predjiji par kril je po oblikj in velikosti enak zadnjemu. Oba para se proti osnovi počasi ožita. Nadaljnja značilnost temu podredu pripadajočih kačjih pastirjev je, da ob mirovanju zapro oziroma navpično zloie krila. (Glej si. 1!) Za kačje pastir.ie iz podreda Anisoptera pa je značilen nekoliko krajši in debelejši zadek ter zadnji par kril. Ta krila so širša od prednjih in se ob bazi hitro zožijo. Zaradi večjih kril so ti kačji pastirji tudi na splošno hitrejši letalci od vrsr iz podreda Zygoptera, Ob mirovanju pa vodoravno razprostrejo krila. Za lov kačjih pastirjev^ ki }e mogoč edino s pomočjo metuljuice, sta potrebni potrpežljivost in vaja. Laže je uloviti nekoliko počasneje leteče kačjt pastirje iz podreda Zygoptera kot izredno hitre kačje pastirje iz podreda Anisoptera. Ce z lovom želimo pripraviti nepoškodovane kfičje pastirje za zbirko, priporočamo naslednji postopek: V metuljnico ujetega kačjega pastirja primemo za krila^ glavo pa mu navlažimo a kosmom vate, natopljene v etru ali kloro-iormu. Mrtvega kačjega pastirja nato previdno izvlečemo iz mreže in ga položimo v plitko škatlo med sloje vate. Edino na tak način bo ostal ujeti kačji pastir nepoškodovan ob prenosu do doma. kjer ga moramo čimprej napeti na razpenjalno deščico. Da bi se izognili pojavu plesni, poskrbimo za hitro posu-filev na zračnem, toplem, toda senčnem prostoru. Koristnost kačjih pastirjev kot izrazitih roparskih žuželk je nesporno ugotovljena in razvidna iz našega opisa njegovega načuia življenja. Koristne niso le odrasle žuželke, imagi, temveč tudi njihove ličinke. Zato jih moramo imeli za absolutno pozitivne činifcelje gozdne biocenoze. Litciatura Raizeöurg, T.: Die Forst-Inaecten, III, 1844. Knaurs, T.: Tierreich in Farben, Insekten, 1953. ViiZiers, A.: Les plus beaux insectes, 1958. Amanii, G .- Die Kefei' des Waldes, 1059, Ro.«, H : A Textbook of Entomology, 1948. Brau-na, A.: Taschen h ucli der Waldinsekten, 1964. Brandt, H..' Insekten Deutschlands, II, 1954, Zim, H., Coltam. C..- Insectes, 195«. Polertec, A.: Iz življenja žuielk, 1950 KoratVvič, Primijetijena entornologija. I, 1950, 634,0.383.1 : 871 (497,12> NEKATERA PROIZVODNO-EKONOMSKA VPRAŠANJA PRI GRADNJI IN VZDRŽEVANJU CEST Ing, .Janez C e 1 i k (Bled) (Nada.ljevanje) EKONOMSKA UČINKOVITOST MEHANIZACIJE GRADBENIH DEL PRI GOZDNIH CESTAH 1. Splošno Zaradi svojevrstnosti gradbenih del se je glede tehnologije in organizacije-procesa graditve mehanizacija za te vrste opravU razvija.la počasneje kot v diTJgih gospodarskih panogah. V gozdnem gradbeništvu pa so doživeli pri nas Sfrojj Se celo kratko zgodovino, zaLo imamo še razmeroma malo izkujettj z n.iihovo rabo. V gradbeništvu premikamo delovno orodje in stroje 'i objekta na objekt, zato je njihova učinkovitost pri ekspioataciji v veliki men odvisna od njihove mobilnosti Graditev poteka na odprtem prostoru pod vplivom klimatskih razmer. To še bolj otežkoča organizacijo nepretrganega in. enakomernega izkoriščanja strojev. Tudi te okolnosti so zavirale uvajanje mehanizacije v gradbeno dejavnost. Zelo potrebne graditve in razvoj znanosti ter tehnike hkrati omogočajo in zahtevajo vedno uspegnejše uvajanje mehsnixadje v gradbeništvo. Razen tega, da mehanične naprave olajšujejo težko delo, omogof.ajo tudi gospodarske uspehe. Upoštevajoč svojevrstne delovne pogoje v gradbeništvu dandanes poznamo že več metod za merjenje ekonomske učinkovitosti pri uporabi različnih gradbenih strojev Tako kot v drugih panogah proizvodnje se tudi na področju gradbeništva vedno bolj postavlja vprašanje ustrezne izbire optimalne variante investicij oziroma najprimernejše rešitve mehanizacije gradbenih del. Ta izbira poteka po doloCenem sis'.emu, ki upošteva vsaj najvažnejše činitelje, od katerih je odvisna ekonomska učinkovitost strojev, Dandanes obra.vnavamo na nivoju gospodarske organizacije vlaganja v razširjeno reprodukcijo, zato jc še zlasti potrebno tudi v gozdnem gradbeništvu znati ugotavljati gospodarnost omenjenih vlaganj. Gospodarsko učinkovitost vlaganja v mehanizacijo pravilno presojamo tako, da primcirjamo nove metode dela z obstoječimi, ki so nam za osnovo. Primerjavo napravimo s pomočjo raznih nakazovalcev, ki morajo zajeti čint več odločilnjh čijiiteljev. Osnovni nakazovaki, na podlagi katerih presojamo gospodarsko učinkovitost mehanizli-anja gradbenih del, so naslednji; enotna cena za posamezno vrsto opravila ali cena za enoto dokončanega gradbenega objekta pri različnih stopnjah mehanizacije det. produktivnost dela ali poraba, živega dela za enoto proizvoda; koelicient efektivnnsti ali čas vezanja sredstev, porabljenih za nakup mehaničnih naprav, stroški za njihov nakup; vpliv mehanizacije na spremembo režijskih stvo&kov (splošni stroški izdelave); trajanje gradbenih del o-ziroma tempo graditve objekta, stopnja olajšanja dela in po-boljšanje zdravstvenih razmer na delovnem mestu; stopnja mobilnosti stroja in od nje odvisna izkoriščenost naprave; stopnja univerzalnosti stroja^ ki je zelo pomembna zlasti pri manjšem obsegu dejavnosti; udobnost upravljanja stroja; letna proizvodnost stroja in učinek na zaposlenega proizvajalca; življenjska doba stroja. Razen naštetih nakazovalcev lahko uporabimo še veliko dopolnilnih, ki nam služijo za kompleksno gospodarsko in tehnično oceno stroja (tehnične karakteristike mehaničnih naprav itd.). Zaradi Številnih činiteljev, Id vplivajo na gospodarsko učinkovitost gradbenih del, moramo v v.sakem konkretnem primeru ski'bno preučiti vse dejavnike, ki soodločajo o načinu in stopnji mehani-ziranja graditve. Gospodarjenje z gozdovi Je sedaj v Sloveniji doseglo že takSen razvoj, da nadomeščamo ročno delo s strojnim. Ker še niniamo izkušenj z novimi stroji, mfiramo po eni strani odločati o vrsti stroja, ki bo najprimernejši za naše razmere, po drugi strani pa moramo ugotavljati gospodarsko učinkovitost vlaganja v nakup izbrane naprave. Ni torej dovolj pos-nati le tehnične karakteristike stroja, temveč moramo dokazati ekonomsko upravičenost njegovega nakupa, Za vse, kj delajo v gozdne ni gradbeništvu, bo razmišljanje o gospodarnosti naprav prav gotovo koristilo, da bodo pogumneje predlagali uvajanje vedno nove in učinkovitejše mehanizacije. Gospodarska obdelava pa ni po- trebna le tedaj, ko nadomeščamo ročno delu s strojniin — tedaj je namreč razmeroma najlaže dokazati, gospodarnost — ampak tudi pri zamenjavi zastarele mehanizacije z no-vo. Stroji se namreč v procesu proizvodnje izrabljajo in tehnično zastarajo. Tehnika se razvija tako naglo, da so izboljšave obstoječih strojev na dnevnem redu, in na trg prihajajo vedno nove in bolj izpopolnjene naprave. Zato moramo vedno upoštevati novejšo mehanizacijo, ki bo omogočila boljše gospodarske uspehe. 2. Investicijska vlaganja v mehanizacijo in njena učinkovitost Pri odločanju o nakupu mehaničnih naprav je prvo m osnovno vpraSanje, kako bodo nova vlaganja vplivala na ceno za določeno vrsto dela oziroma, katera varianta (kaleri stroj) bo omogočila največje izboljšanje — znižanje stroškov v primerjavi s sedanjim stanjem? Vprašanje se lahko zastavi tudi takole: katera rešitev omogoča najhitrejše vračanje investiranega denarja s pomočjo prihrankov zaradi uporabe strojev. Rok računanja investicij oziroma ča.^, ko bodo vložena sredstva vezana v mehanizacije, sta določena z osnovno enačbo: .r K„ = nova kapitalna vlaganja {nabavna vrednost stroja); Ci = cena za proizvodnjo na leto pred uvedbo nove tehnike: Ci, = cena za proizvodnjo na leto po uvedbi mehanizacije. Cim krajši je rok vračanja, tem učinkovitejše je vlaganje in narobe. Recipročna vrednost enačbe (1) daje koeficient ekonomske učinkovitosti (K), kj mpra biti čim večji, če želimo, da bodo vlaganja učinkovitejša. Osnovna formula (1) je preprosta in primerna za primerjavo dveh vai-iant mehanizacije oziroma dveh variant izvedbe del. Kadar imamo opravka % več variantami, uporabljamo t. i indikativne stroške (Ij^) in optimalno rešitev določimo z obrazcem: L = C + — (2) T "■Llli li. = indikativni stroški; C = ustrezajoča cena za proizvodnjo na leto, če je za vse obravnavane variante vlaganja v mehanizacijo obseg del enak, K.f, ~ nova kapitalna vlaganja za dano varianto; Tm, = normativni rok angažiranja investicij oziroma normativni čas, v katerem naj se vlaganja vrnejo. Najugodnejša je tista vai"ianta, za katero so indikativni stroški (!,} najmanjši. Kadar pri uvajanju novih mehaničnih naprav nadomeščamo stare stroje, ki še niso popolnoma amortizirani, moramo pri analizi kapitalnih vlaganj upoštevati tudi neamortizirani del stroja, ki ga nadomeščamo z novim. Neamortizirani del (K„) izi-ačunamo po obrazcu: /N, - p■ 1 \ K„ = N,.— 100 ) {3) K„ = neamortizirana vrednost stroja; Nv = nabavna vrednost starega aü'oja, ki ga nadomeščamo; p = stopnja amoitizacije za eno lelo; t = število let, Ea katere je obračunana amortizacija, 1 = likvidacijska vrednost stroja, ki ga nadomeščamo 2 novim. V enačbah (2) in (3) upoštevamo, da je pri različnih variantah mehanizacije, ki jih primerjamo, lahko tudi učinek na lelo različen. V takem primeru moramo deliti vlaganja z ustreznim učinkom na leto, tj. z obsegom del. s sodobnimi stroji lahko ra^sn znižanja cene proizvodnje dosežemo (udi zmanjšEunje kapitalniti vlaganj za enoLo izdelka. Mogoči pa so tudi priraeri, da je za nov stroj potrebno sorazmerno večje vlaganje za enoto izdelkov kot za obstoječi (stari) stroj. V tem primeru računamo čas angažiranja dopolnilnih vlaganj (T„) ali koeficient efektivnosti po obrazcih: K; — K, C, — C-i 1 K, =---= — (51 Kj - K, T, Ky = kapitalna vlaganja za enoto proizvodnje na leto za bazne stroje; K| = kapitalna vlaganja za enoto proizvodnje na leto za varianto stroja, ki ga presojamo; C,. = cena za enoto proizvoda za bazne stroje; C; = cena za enoto izdelka za stroje, ki jih presojamo (novi stroji), Pn obrazcu (3) analiziramo učinkovitost dopolnilnih vlaganj, tj, ugotavljamo razliko glede na osnovo (bazne stroje). Kadar uvajamo nove stroje namesto starih, ki še niso amortizirani, čas^ angažiranja investicijskih vlaganj iüi'acunamo po obrazcu: K, + K, T,, =--(fi) " P,, (C„— C;) K,, = kapitalna vlaganja v nove stroje: K„ = izguba, ki nastane zaradi likvidacije starih strojev in jo izračunamo po obrazcu (3); P« ^ proizvodnost na leto (letni obseg del) novega stroja.; C,, in C/ = cena za enoto izdelka pri delu s starim in novi in strojem. V formulah (4) in (6) je vrednost stroja dvakrat računana, v ätevcu s simbolom K in v imenovalcu z amortizacijo, ki je zajeta v ceni za enoto izdelka Zato moramo amortizacijo za nadomestitev stroja izločiti iz cene. tj. Iz imenovalca obrazcev. V obrazcu (4) ni upoštevana vsa življenjska doba strojev, ki jih obravnavamo, temveč obseg proi2vodn3e v enem letu. Kadar stroji, ki jih analiziramo, nimajo enake življenjske dobe, je potrebno izračunati t, i. primerjalno kapitalno vlaganje za enoto enoletne proizvodnje (K'v). Doba trajanja enega stroja je (m)-krat manjša od dobe trajanja drugega stroja. Kadar je (m) večji od 1 in manjši ali enak 2 (1 < m < 2). primerjalna kapitalna vlaganja (K's) raOunamo po obrazcu: i m — 1 i K\, = Kv 1 i--- Kadfir je (m) večji od 2 in manjši ali enak 3 (2 < m £ 3), potem K'v izrazimo po obrazcu j 1 m — 3 \ K\ = K, t +---T + -(8) K^. = kapitalna vlaganja za enoto proizvodnje na leto za stroj z manjšo dobo (rajanja (iraktor iz števca v obrazcu (4)); K( = minimalni normativni koeficient učinkovitosti za obravnavano vrsto strojev, T = življenjska doba stroja z manjšim trajanjem (v letih). Nonnat-ivni koeficient učinkovitosti pri nas ni predpisan, V Sovjetski zvezi jc M gradbeništvo predpisan Kf = 0,17. To bi ustrezalo za gradbene stroje tudi pri nas. V. Novakovič navaja v članku -Ekonomska efektivnost mehanizacije, ^radjevinskih radova" (Naše gradjevinarstvo, 11/65) tudi obrazec za cflotne prihranke (E) zaradi povečanja nivoja mehasiizacije za razne vrste del: (9) 'C,lil in Ci.pi = poprečna cena enote izdelka za obravnavano vrsto dela v bazni in planski dobi; 0„( = celotni obseg del, predviden v planski dobi (planskem letu), 3. Praktični primeri Predočili bomo uporabnost obravnavanih obrazcev za našo prakso. Strokovnjak, ki dela na področju gozdnega gradbeništva, mora predlog za nakup mehaničnih naprav tudi ekonomsko utemeljiti. Ekonomika je na pohodu, zato bo v bodoče potrebno vedno veČ takšnih analiz, V gozdnem gradbeništvu uporabljamo zelo malo nakladalnikov, zato izgubljamo veliko denarja, ker moramo nakladati ročnO- Navajamo primer, kako utemeljujemo nakup nakladalnika. Nakladalnik kapacitate 30 m^ h a) osnovni podatki zanj so naslednji nabavna vrednost in prevozni stroški 160f)DO N din; cena za ročno nakladanje 1 m-' po GN za IV, kategorijo terena G,25Ndin. cena za strojno nakladanje 1 m' pri 1000 obratovalnih urah na let.o 2,76 N din; razlika stroškov prevoza zaradi hitrejšega nakladanja za 1 m^ 0,220 — 0,033 = 0,187: 0,187 X 42,00 = 7,85 Ndm; računajmo, da kamione plačujemo na strojno uro. b) Ekonomsko učinkovitost, vračanje vloženih sredstev po obrazcu (1) in ob upaštevanju obrazca (9) izračunamo: K„ K 16Ü,Ü00 t r = - =----= o 47 let, Kf = — = 2,1,3 Cf —C„ E,. M.OdO (6,25 —2,70 + 7,BS) c) Letni prihranek zaradi strojnega nakladanja znaša E,. O,,) (C(,i, — = = 30 000 X 11,34 = 340.200 N din. d) Ce z istim nakladalnikom naložimo le 20.000 m ' na leto, izračunamo naslednje vrednosti: K,, Lfjn.OOÜ T = " = ------— = 0,802; " E,, 20,000 X (6,25 — 4,13 + 7,35) 1 K, = — = 1,25; E^ = 20.000 X 997 = 199.400 N din Pri pi'esoji ekonomske utemeljenosti nakladalnika smo upoštevali, da je njegova obratovalna ura 82,63 N din. V tem so zajeti vsi direktni stroški in neposredna režija. V ceni obratovalne ure ni upoštevana posredna režija. Analiza nani pokaže, da se denar, porabljen za nakup nakladalnika, vrne ie čez pol leta obratovanja, če je njegova kapaciteta popolnoma izkoriščena in po 0,8 leta, če naložimo samo 20.0Ü0 m^ na leto Prihranki so zelo veliki Torej ie očitno, kalcšne izgube moramo prenašati zaradi ročnega nakladanja. Zelo važna je tudi i^oriščenost strojev, kot nam Lo kaže račun pod d). Pri eknnomski analizi je seveda potrebno osnovne podatke pod a) kar najbolj natančno in i-calno izračunati, da bi bile ugotovitve analize eim zanesljivejše. Cruder Ü-31 Za sodobno vzdrževanje naših gozdnih cest je še posebno pomemben nakup primernih strojev Zato navajam kratko tinalizo glede upravičenosti za nakup grader,ia s priključki aa vzdrževanje cest, a) Osnovni podatki zanj so naslednji; nabavna vrednost in prevoz 200.OOÜ N din: storilnost graderja G-31, struganje, razgrmjanjc in planiranje 200m''h; valjanje z' vjbrovatjarjem 200 m. h; obi"atovalne ure na leto 1000 uy; cena ročnega vzdrže-vavnja z valjanjem za 1 km 3,780 N din; cena za strojno vzdrževavnje (investicijsko vzdrževanje za 1 km je 820 N din: b) Ekonomsko učinkovitost ugotovimo po obrazcu (1); K„ 200.000 T. = -- =- = 0,675; Kf = 1,48 C( —C„ 10LM3780 — B20) ' ' c) Letni prihranki zaradi strojnega vzdrževanja znašajo: = 0„i(C|,,, —C|,|,|) = too X (3780 —«20 = )00 X 29Ö0 = 296.000 N din d) Ce bi z istim strojem opravili nad 100 km investicijskega vzdrževanja letno, bi bil račun naslednji: 200 000 T„ = -= O.^te ' 130 ('iTBO — 578) t K, = — = 2,40 T o E,. = 150 K 3200,aO = 400,030 Ndin e) v slovenskem merilu bi dosegli naslednje prihranke: Ej = 2700 X X 296.000 = 7,992.000 N din. Ta prihranek velja samo za pi'imer investicijskega vzdrževanja gozdnih cest. Pri analizi ekonomske utemeljenosti nakupa graderja smo upoštevali cene za leto 1966 in podatke, ugotovljene pri pralcličnem delu GG Bled, Anali'/a velja za investicijsko vzdrževanje vozišča, ko cesto strugamo, posipavamo in razgrinjamo pripeljani material, planiramo in valjamo. Posipamo poprečno 3—4 cm na debelo, Z računom smo ugotovili, da je nakup graderja utemeljen. Vložena sredstva se bodo vrnila, ge preden preteče pol leta. če vzdržujemo 150 km cest na leto, Če pa vzdrzujemo 100 km cest na leto, se vložena sredstva vrnejo po 0,675 leta Prihranki so v obeh primerih presenetljivo veliki. Pri računu nisem upošteval zmanjšanja stroškov za prevoz zaradi boljših cest, Privierjava nakladalnikov Nakladalnik KARLO PEŠCI je stroj, ki le delno rešuje nalogo mehaniziranega nakladanja gradbenih materialov. Za mehaniziranje vsega nakladanja je potreben sodobnejši nakladalnik, ki zmore nalagati vse vrste zemeljskega Angledozer se prebija skozi gozd Valjanje makadania s težkim motornim valjarjem 159 materiaia. Ekonomsko utemeljenost dodatnih vlaganj 7,a nakup sodobnejšega nakladalnika bomo analizirali s pomočjo obrazcev (4) in (7) oziroma (fi). a) Osnovni podatki Podatek N^v n^klabalhik J kapjcit^lo 30 m^/h Naklada In i ic CARLO PtSCI ria.bavna vrednost stroja ICO.OOO din 70.000 din obratovalne ure na leto 1.000 ur 1.Ö0Ü ur letni učinek 30.000 m-' 10,000 Itapitalna vlaganja za enoto letnega izdelka 5,33 din 7,00 din doba trajanja stroja 3 let 5 let cena nakladanja za 1 m^ 2,76 din 4.61 din cena nakladanja zs 1 brez amortizacije 2,12 din 3,77 din b) Primerjalna vlaganja Stroja nimata enake življenjske dobe, zato izračunamo primerjalna kapitalna vlaganja po obrazcih (7>: 8 m = — = 1,6; T = 51et, K, = 0,17 5 ' K', = K,- m — I 1 T (1 + 1,6 — 1 <1 4 0,17)' = 7 > 1.273 = 8,93 c) Ekonomsko učinkovitost dopolnilnih vlaganj izračunamo po obrazcu (4); —K,. 8,98 — 7,00 1,98 T„ = -------= — = 1,20 let C,.-C 3,77 — 2,12 L65 1 1 K,= — = = Ü,B33 1.20 Analiza riam pokaže, da so dopolnilna vlaganja v sodobnejši nakladalnik upravičena. Podatki za stroje veljajo za lel;o 1967 po planskih predpostavkah pri GG Bled 4. Sklep Obravnavani način presoje investicijskih vlaganj za nakup mehanizacije, ki sem ga posredoval, je le eden i2nied mnogih, zato bo vsak strokovnjak uporabljal takšen način utemeljitve, ki ga najbolj pozna. Splošno je znano, da mehanizirano delo zmftnjSa stroške proizvodnje iti režije, ki neogibno spremljajo proizvodnjo. Ce nam je do natančnega ekonomskega računa, moramo upoštevati vse činitelje, na katere vpliva uvajanje mehanizacije, Cas trajanja gradbenih del se s strojno graditvijo skrajSa in podjetje lahko zgrajeno cesto uporablja prej kot po ročni gradnji. Tudi to vpliva na splošno snižanje stroškov podjetja Ne glede na pripombe, ki bi tahkci veljale za nekatere obrazce v naših izvajanjih, pa je predloženi način merjenja (računanja) ekonomske učinkovitosti vlaganj primeren za nivo podjetja, kjer se mora vedno pogosteje ugotavljati učinkovitost razširjene reprodukcije in vlaganj v osnovna sredstva. Menim, da bo za gozdnogradbene obrate in za gozdna gospodarstva nasploh že samo zastavljanje vprašanja ekonomičnosti dovolj zanimivo, "zlasii v času, ko mehanizacija vedno bolj vpliva na proces graditve m na njeno gospodarnost. 634,0.233 (497.1) , 174.7 (Cedrus libanil CEDRA V JUGOSLOVANSKEM PRIMORJL' Ing. Anton Dean kovic (Coostantine, Alžirija) Nova politika pogozdovanja krasa Do diuge svetovne vojne pogozdovanje jugoslovanskega krasa ni bilo izvedljivo v večjem obsegu. Vse prizadeto območje je bilo r.amreč zaprto, siromašno in več ali manj zaostalo. Gojitveni načrti torej niti niso mogli biti Lzdelani-S lem ne mislim, da so sedaj rešeni vsi problemi, ki so zavirali načrtno pogozdovanje krasa, vendar pa se je stanje občutno popravilo. Zgradili smo jadransko magistralo in druge nič manj važne ceste in železnice, prepovedali smo pašo kos; v gozdovih in ustvarili dobro osnovo za hiter razvoj turizma, zato mora gozdarstvo spremeniti svojo doseda.ijo politiko glede pogozdovanja krasa. Ne gre več za pasivno območje Turizem mu je odprl neverjetne možnosti za proizvodnjo in zaslužek. Znani so številni, primeri, ko so majhni borovi gozdički in celo šopi dreves prinesli obmorskim občinam na desetine milijonov din zaslužka Treba bo ozeleniti magistralo in druge ceste, potem hotek, taborne pro.-store, stara in nova naselja, bencinske črpalke, parkirne prostore, sprehajališča in podobne objekte. Z eno besedo: treba se bo brez odlašanja lotiti snovanja rekreacijskih gozdov, ki bodo tako razsežni, kolikor je dolga naša obala, torej nad 1000 km. Koliko sadik bomo rabili vsako leto in katerih drevesnih vrst? Koliko in kakšnih drevesnic bomo potrebovali, koliko gozdruh uprav in gozdarjev-arhi-tektov? Da, v tem pi-imei-u bo moral biti gojitelj hkrati tudi arhitekt v pogozdovanju. Ali naj povsod sadimo bor? Razprostrta cipresa (Cupressus sempervirens var, horizontalis Gord.) je manj podvržena ognju, gosenice jc ne napadajo, nudi učinkovitej.so senco, temnejša je m vpija veliko premočnih in škodljivih žarkov. Zelo primerna je tudi za snovanje veUkih sestojev za proizvodnjo lesa. Deblo ima ravno do vrha, les pa dober in trajen. Tudi pomlajuje se, če prepovemo dostop v njen gozd, Piramidalna cipresa (Cupressus sempervirens var, pyramidalis Nym.) poudarja Idasični antični slog pokrajine (nmske ruševine). Sicer pa je nenadomestljiva pri cerkvah, kapelicah, znamenjih, osamljenih otočkih, pri samostanih in podobno Pogozdovanje večjih površin ali pa snovanje sestojev s piraniidalno cipreso ne pride v poštev. Cedra bo dala potreben oki'as okolici vsakega veüjega mesta. V zelenem pasu npr. mesta Trsta je cedra dobro zastopana. Vendar je njeno območje v notranjosti obmorskega pasu naše dežele. Je tipično drevo gora, ki so pozimi zasnežene, poleti pa suhe in vroče. Imamo na razpolago äe druge drevesne vi-ste, domaČe in tuje. Vendar moramo izbiro wste opreti na poprejšnjo podrobno razčlenitev vseh činiteljev- ki bodo skupaj s posajenim drevjpm ustvarili ugodnejše pokrajinske razmere. Rekreacijski g02d v našem primorju irt^a vsekakor prednost pred klasičnim, Število tunsLov raste z neverjetno naglico. V letošnjem letu pričakujejo največ turistov v dosedanji turistični praksi, ker inoitemcem niso več potrebne vize za prihod v našo deželo. Strokovnjaki za turizem predvidevajo, da bo letos obiskalo Jugoslavijo od 20 do 25 milijonov inozemskih gostov, ki bodo ustvarili okrog 300 milijonov dolarjev denarnega priliva. Torej ne moremo več računati s potrebo 100. 200 in več tisoč sadik. Vsako leto bomo rabili na milijone enoletnih in dvoletnih sadik, V primorju nimamo niti ene sodobne drevesnice, ki bi lahko dala milijon ali dva sadik na leto, Ce ne boino nemudoma ukrep ah, nas bodo v pogozdovanju primorja prehitele vse sredozemske dežele, celo tiste, ki so sele pred la'atkim izbojevale samostojnost. in niniajo kadrov in — da bo ironija že večja —, ki pri nas iščejo strokovnjake. Italija prispeva velike gospodarske žrtve za pogozdovanje v Toskani. Francija nadaljuje s snovanjem cedrovih gozdov v Primorskih Alpah Španija si je pridobila časten naslov prvega pogozdovtiica na svetu. Svetovni gozdarski kort-gres leta 1966 ni bil slučajno sklican v Madridu Maroko, Alžirija iii Tunizija pa posadijo na desetine milijonov gozdnih -in sadnih sadik, Libanon je vtkal cedro na državno zastavo. Morebiti bo ravno ta simbolika rešila libanonsko cedro pred propadom? Organizacija gozdarske službe v obmorskem pasu je v vsem Sredozemlju ravno pri nas najslabša Potreben ji je značaj finančne in administrativne stalnosti. Iz nje sledi tudi načrtno delo. Glede na neizmerno površino našega krasa, na izredno lepoto pokrajine, ki se na.-^Unja v glavnem na morje, na pisane obalo, zaprta polja, vode, kainen in rekreacijski gozd — končno na idealne pogoje proizvodnjo sadja, nienim, da kapaciteta bodočih sodobnih drcvesnic ne bi smela biti manjša od 5 milijonov sadik na leto. To pa samo za začetek-Tisoč gozdnih sadik na ha zadostuje za osnovanje gozda. Kar pa se sadnih in medonosnih vrst tiče, lahko posadimo do 2500 dreves na ha, s tem da gojimo in z obrezovanjem oblikujemo prilhkava drevesa ter da jih zalivamo v dobi dozorevanja sadežev. Francozi so npr dosegli zelo lepe uspehe s proizvodnjo sadja na pritlikavih drevesili, Dolina reke Diransa (Durance) v Primorskih Alpah je polna takih nasadov, prebivalci pa živijo v glavnem od pridelovanja sadja. Po drugi strani nasad oljk ne prenese več kol 100 dreves na ha. Po utrditvi gozdarske službe na krasu bo treba izdelati načrte za sodobne dreve.wice, za osnovanje rekreacijskega gozda m velikili nasadov sadnega drevja in končno še za splošno pogozdovanje obalnega pasu, Proizvodnja in pogozdovanje 5 milijonov sadik na leto, zahteva ok. 2,5 milijarde S din stroškov, Ce bi iz denarnega učinka od inozemskega turizma vložili vsako leto v sklad za pogozdovanje krasa le 1%, bi zbrali dovolj sredstev za uresničitev navedenih misli Ozelenitev primorja, rekreacijski gozd in turizem so dandanes pri nas in po svetu organ.sko povezani, tehnično in ekonomsko. Finančni uspeh turizma je že in bo šc bolj pogojen s stopnjo splošne ozelenitve krasa, posebno pa z osnovanjem rekreacijskega gozda. Turizem se naglo razvija v zelo donosno panogo narodnega gospodaJ'stva. V bližnji bodočnosti bo prav gotovo zasedel prvo mesto v narodnem dohodku Gozd bo vsekakor veliko prispeval temu uspehu Toda dosedanja organizacija gozdarske službe v primorju zaradi tehnične in finančne negotovosti ni ornogočils zčidovoljivih pogojev za razvoj. Primorju je potrebno specializirano »gozdno g os p od a rs t tehnično in finančno samostojno podjetje, ki bo opravljajo vsa dela od drevesnic do izkoriščanja gozdov. Skladno s lo novo politiko do pogozdovarija obmor.^liega dela naše dežele bodo našle svoje mesto pri nas tudi liste drevesne vi-ste, ki so se že udoniatile v nekaterih naših parkih, niso pa bile uporabljene za daljnosežna velika pogozdovanja, Ena takih vrst je tudi cedra. Nekaj splosnih podatkov o cedri V gojenju gozdov je cedra pri nas še premalo znana. Srečujemo jo le kot drevo parkov v obmorskem delu dežele, kjer se je dobro prilagodila, čeprav tla j^ivnih parkov nimajo vedno ustrezne fizikalne sestave, za katero je zelo občutljiva. V nekaterih parkih so cedre zelo debele irt redno dajejo seme. V starem veku so cedro zelo cenili, ker je dajala odlično gi'adivo. Les ji praktično ne gnije, ker je enakomerno prepojen s posebno smolo, ki mu hkrati daje značilen aromatičen dolgotrajen vonj in trajnost. Neuko in siromašno prebivalstvo povzroča v i^ozdu hudo škodo Na območju Sredozemlja sta dve pri rodni nahajali.šči cedre: v Libanonu (Cedrus libanl Laws.) in v Berberiji (Cedru.s atlantlca Man.). Paša je od nekdaj bila v teh deželah glavni vir dohodkov prebivalstva. Kjer pasejo, tam so tudi gozdni požari, Ce temu dejstvu prištejemo še suho klimo, ki je značilna za ta območja posebno v poletnih me.secih, potem bo laže razumljivo, zakaj cedre v Libanonu praktično ni. več. V Berberiji je ostalo še ok. 130.000 ha njenih gozdov, od tega pa nad 100.000 ha v Maroku. V Evropi so Francozi prvi začeli snovati umetne ae=;toje cedre, in sicer v Primorskih Alpah. Cedra se je tam dobro prilagodila in se odlično naravno ponilaja, celo bolje kot v Berberiji. Rastišča cedre Cedra ni posebno zahtevna za kemijske sestavine v tleh Rasle na apnencu in siHkaiu. Toda fizikalne lastnosti tal so veliko pomembnejše za njeno dobro uspevanje. Težka in zbita kakor tudi plitva tla ji ne prijajo. Izbira tal je pogojena z način o nv cedri nega zak^.ireninjcnja. Skozi dolge geološke dobe se .le prilagodila območjem, kjer sredozemska klima prehaja v celinsko. Na spodnji meji tega paau se meša z alepskini borom, na zgornji pa z bukvi podobnim hrastom Quercus faginea (v nadaljevanju gti bomo imenovali bukvasfci hrast) in celo z jelko (Abics nuniidica De Lann,). Ta pas je značilen po obilici padavin m zasneženih gorah v dobi september—marec ter po večji ali manjši suši v ostalem delu leta. Zato cedra v mladosti usmeri največji del prirastka v graditev globinskih korenin, brez katerih ne bi mogla kljubovati poletni suši. Tlo. ki onemogoča hitro prediranje osrednje korenine v globino, ni za cedro. Zato morajo biti tla globoka. Lahko so tudi skalnata; to je celo zaželeno, Ampak jnatična kamenina, oziroma podlaga mora biti razpokana. Tla morajo biti sveža, rahla in bogata s kisikom. Takšna so ponavadi na razpokam podlagi. Na Atlasu ima cedra na razpolago od 500 do 1800 mm padavin. Snežnico vegetacija bol.ie izkorišča kot deževnico, ker je Atlas želo strm Sneg je redkokdaj suh, zapade pa ga ludi več kot 1 m, posebno po severnih legah, kjer skopni marca. Najboljši sestoji ceder so Lam, kjer pade od 800 do 1200 mm vode. Ce ji tla ustrezajo, oblikuje cedra veličastne sestoje, katerih drevesa pri starosti od 120 do 150 let dosežejo višino med 30 in 40 m ter premer od 50 do 70 cm. Na odprtem (golem) zemljišču prenese cedra temperaturo od — 5 do + 30" Pri minimumu —10", —kakor tudi pri maksimumu 35" se pomladek na odprtem zemljišču ne more več obdržati. V lem primeru išče zaščito starega drevja (sestoja) Ce pa mraz oziroma vročina trajata dalj časa, potem mu je potrebna še učinkovitejša zaščita. Najbolj ga varuje hrast čniika (Quercus ilex), čigar grmičasti habitus ne dopušča dosLopa hudi sončni pripeki, mrazu in vetru. Zato je združba Cedreto ihcis idealna za gojenje cedre. Zelo dobro za.ščito mu nudita še bukvast hrast, in hrast puhavec (Quercus pubescens). Odrasla cedrova drevesa pa prenesejo precej nizko in visoko temperaturo (od — 15" do + 40"). Združba cedre Botaniki trdijo, da je alžirska cedra bolj kserofilna (stihi facies) za ra:žHko od maro.ške, ki uspeva v vlažili klimi (mokri facies). Ta bi utegnilo imeti praktične koristi pri pogozdovanju ustrezajočih rastišč na.^ega primorja, ki je poleti precej suho. Tudi Francozi uporabljajo seme alžirske cedre za potrebe pogozdovanja v metropoli.. V suhem faciesu živijo s cedro še naslednje rastline: Quercus ilex, Ilex aquifolium, Taxus baccata, Crataegus n^onogyna, Sorbus aria, Rhamnus alpina, Jemperus oxycedrus, Berbeiis Hispanica, Cotoneaster Fontanesii, Lon^csra ar-borea. Pin us halepensis, Acer monspessulanum. Ampelodesmos mauritanica, Juniperus thurifera, Fraxinus dimorpha in Genista tricuspidata. V mokrem faciesu se druzi s cedro sedem zadnje navedenih rastlin, razen tega pa še: Viburnum lantana, Viburnum tinus, Crataegus laciniata, Sorbus torminalis, Cistus iaurilolius, Daphne gnidium, Salix atrocinerea, Quercus faginea, Quercus lusitanica, Quercus tozza, Salix purpurea, Asparagus acutifoUus, Alnus glutinosa in Rhamnus frangula. Vredno je posebej omeniti zdtužbo cedre in čmike ter cedre in biikvastega hrasta Vloga črnike je sploh -/elo važna. za. gojenje gozdov v Sredozemlju, V Alžiriji npr. sploh zavzema širok pas med 400 in 2200 m. Na spodnji meji tega pasu je poleti iziedna suša, ki traja 4—5 mesecev. Celo pozimi tam ni veliko padavin (350 do 500 mm), temperatura pa poleti stalno niha med 35" in 45" C, Nasprotno pa dosežejo na njegovi zgornji meji padavine pozimi 700 do 800 mm. Temperatm-a pade tudi do —15", snega pa se ne manjka. Poleti traja suša 2—3 mesece, vendar Je vpliv višine zelo izrazit, Crnika blaži škodljiv vpliv opisane mikroklime in služi kot osnova za obstoj gozda. Tam, kjer je ni, tudi gozda ni, razen če klima ni izrazito vlažna, tako da črniko spodrivajo druge drevesne vrste, npr. bukvasti hrast ali pa piutovec. Zanimiva je združba Čmike, alepskega bora in cedre. Na spodnji me,ii opisanega pasu, k,ier je zelo suho podnebje, uspevata bor in črnika prav dobro. Bor, ki je Se bolj kserofilen kot čmika, jo ščiti pred hudo poletno pripeko. Vzvratno pa ona v svojem gostem grmičevju nudi zanesljivo zavetišče pred suso in mrazom mladim borom, ki bi brež nje morali propasti. Zato je tam gozd uravnovešen. Revolucionarni gojitveni ukrep v opustošenem gozdu, ki bo zalegel bolj kot vsako pogüzdovanje. Prekopali smo velik del goada Na drugi strani omenjenega pasu boi- ne zdrži, ker mu škodujeta sneg in iTU'az. Zato se ne pomlaja. Njegovo ntesto pa osvaja cedra, ki je veliko odpornejša. Ugaja ji tudi večja količina padavin. Prve cedre najdemo že pri llOOra n. v. Od 1500 do 2200 m pa gradi skup;^) s črniko krasne sestoje. Gozd cedre In crnike Je prebiralen. Zelo kakvosine, do 30 in več metrov visoke cedre so v vladajočem delu sestoja, v polnilnem, ki ni višji od 5 m, pa raste črnika. Pod njo in okrog nje se cedra dobro pomlaja (glej sliko'). Vloga črnike je tudi tam varovalna. Ona prva popravlja lla. Pod njo je vedno dosti dobrega humusa. Dalje ščiti mlade cedre, zlasti pa enoletne pred mrazom in močno pripeko. Tam, kjer črnike ni, namreč nad 2200 m n. v. ali tudi nižje na severnih hol;i svežih pobočjih, se cedra povsod ne pomlaja. Tam ona išče zaveLje ciDÜn, vrtač, globeli itd., kjei' ni. vati-a. Gradi lepo in gosto m-ladje, ki spominja na smrekovo. Cedro najdemo tudi v hiimidni klimi (BOÜ do 1.800 mm padavin) v hribovitem primorju Alžirije {gorovje Tel) skupaj z bukvaatim hrastom in Cfilo z alžii-ako jelko. Vendar je l.reba poudariti, da se ne spušča globoko v združbo Qucrcetum faginea. To pa zato, ker je ta hrast v svojem optimumu zelo napadalen. Po obnašanju je podoben nasi bukvi. Tudi on se pomlaja iz semena, še bolj pa iz panja. Njegovo mladje, gošče in dvogovnjaki so tako gosti, da uničijo vsakega tekmcca, Vendar to še ne pomeni, da sožitje bukvastega hrasta in cedre ni inogoče. S pravilno nego bi lahko vzgojili izredno dobre sestoje. 2al se v Alžiriji nega skoraj nikoli ni uveljavila. Toda poskusi, ki sa jih naredili gozdarji goji Lei ji na svojo roko brez skladov, so bili zelo uspešni Pred približno 80 leti posajene sadike so sedaj drevesa, Id bi lahko dala dobre hlode za žago in druge Sortimente, Skoda, da je obseg teh poizkusov laJto skromen CiTiika celo v svojem optimumu ne ovira bora in cedre tako 2elo kot buk-vasti hrast. Ona je namreč nizka, hrast pa zraste tudi do 40 m visoko, posebno v zaščitenih, svežih in plodnih dolinah, drugače pa do 2D in ludi do 30 m. V mladosti raste hitro, posebno pa iz panja. Cedra se v družbi buk vas te ga hrasta obnaša kot macesen v smrekovih sestojih Pokljuke in Jelovice. Ali je spinh ni v sestoju, ali pa je vedka in najbolj vladajoče drevo, ki se mu je posrečilo preriniti jn nato razviti veliko krošnjo. Tudi naši m.acesni so redki med strnjenimi smrekami. Vidni so se)e na jesen, ko jim iglice začnejo rumenet.i. Cedra se zato umika gostim hrastovim sestojem in se naseljuje nekoliko višje (1400—2,500 m), kjer je vpliv .^.nega in miaza očitno neugoden za bukvasti hrast. Snega je pozimi dosti tudi nižje, vendar ga omenjeni hrast se dobro prenaša. V višjih legah se ni treba boriti za svetlobo, vode pa tudi ne manjka, saj smo že omenili, da gre za vlaino območje. Cedra tam dobro uspeva, hitro pri-rašča in se pomlaja. Tam se srečuje t.udi z jelko. Vendar je jelkino območje majhno in osamljeno. Poletja so namreč Še vedno sušna (1—2 meseca), čeprav pade do IcSOO mm padavin, toda večinoma ne v vegetacijski dobi. Jelka najde potrebno talno in zračno svežino le na najbolj zaverovanih pobočjih. Ta endem raste v Alžiriji samo na gorah Babor in Tababor (200Sm), Iz našega kratkega opisa cedri ne združbe iahko naredimo nekaj sklepov: Cedra .je vsekakor pomembno drevo za obmorski pas naše dc/ele. Ker prekaša vse domače in naseljene drevesne vrste po kakovosti lesa, lepoti in veličastnosti, ki ju daje pokrajini, končno pa tudi po svoji prilagodljivosti krajevnim razmeram. Ko govorimo o obmorskem delu dežele, ne mislim samo na ozki primorski pas. Pod tem pojmom je treba razumeti vso obmorsko območje do toplejšega f age turna, kjer rastejo: alepski bor, črnika, hrast puhavec, črni gaber, leska in bukev. To so mnogo zanesljivejši činiteiji in nakazovalci kot. nadmorska višina, temperatura, padavine itd., ki jih ni mogoče primerjati oziromti preprosto prenesti iz drugih dežel in celin, ne da bi naredili velike napake. Zato ta pas nfi bo povsod eniiko širok. Načelno bo potekal po črti: Trnovski masiv—Nanos—Po--slojna— .iLižna pobočja Snežnika—Risnjaka in Kapele, pottm: Učka—Dinara— Velebit m dalje proti jugu. V primeru večjih pogozdovanj bi bilo treba izločiti in opisati rastišča, ki bodo najbolje ustrezala cedri. Pridobivanje sadik Cedrn tako hitro in globoko predira v tia. da je £kora,j nemogoče izkopati sadiko, ne da bi Ji poškodovali korenin«. Taka sadika bo brezpogojno propadla, čeprav inia dobro krošnjo. Zato ne priporočam pridelovanja sadik z golimi koreninami, ker je pogozdovanje z njimi popolnoma neuspešno. To je tudi eden od razLogov, da so v Berberiji prenehali pogozdovati s cedro. Poskušali so še pridei.oväti sadike v keramičnih lončkih, toda tudi to so opustili, ker je bilo predrago in neptipravno. Lonec se lahko razbije, drag je in neprikladen za prevoz. Razvoj polivinilske in še bolj polietilenske industrije je rešil mnoga prej nerešl.uva vprašanja v zvezi s pogozdovanjem, posebno pa v sredozemskem su^-nern območju ter za vrste, ki so občutljive za presajevanje. Pridelovanje sadik v polietilenskih preluknjanih vrečkah, dolžine 20—25 cm in premera 7 cm je najboljši način za skoraj popoln uspeh pri pogozdovanju. Te dimenzije vrečk omogočajo piotzvodnjo 200 sadik na 1 m^ Navajam prednosti in ponianjkljivosti proiz^/odnje sadik v vrečkah v primerjavi s sadikami, ki jih uporabljamo z golimi koreninami- Pomanjkljivosti pri uporabi vrečk so naslednje: stroški za naiiup vrečk, cena je sicer nizka, sicer pa je odvisna od tovarne; polnjenje vrečk, delavec jih napolni na dan po 2000; notranji prevoz napolnjenih vrečk v drevesnici; prevoz sadik — vrečk na delovišče; na 6-tonski kamion lahko naložimo ok. 6 do 10 tisoč vi-ečk, kar je odvisno od kamiona in velikosti vi-ečk; sadika — vrečka tehta ok. 0,7 kg. Ci.'cira, kraljica Atlasa, je rtassgla dobve uspehe lud; v fraiicoskih Primorskih Alpah Prednosti pri uporabi vrečk so naslednje: vsakoletna priprava in obdelava zemlji.šča v drevesnici odpade, nepotrebno je presajevanje sadik v drevesnici, prav tako tudi izkopavanje sadik; izognemo se ranjavanju korenin: zakopavanje sadik na delovišču do saditve ni potrebno; brezhibna organizacija raznih opi'avil od drevesnice do sajenja, ki je pogosto odločilna za dober uspeh pogo-z-dcvanja, ni iieogibna, sadike lahko čakajo na objektu tudi 15 dni; pogozdovanje je lahko in preprosto; vrečka zadržuje vlago in varuje sadiko pred plevelom; uspeh pogo2riovanja je skoraj vedno popoln. Ravno zadnja omenjena prednost, tj, popoln uspeh pogozdovanja bo naj-ptsmembnejši prispevek razširitvi pridelovanja sadik v pohetilenskih vrečkali ne samO' za cedro, ampak tudi za druge. nbčuiLjive drevesne vrste, zlasti, ko se bo začelo splošno in obsežno pogo2:dovanje jugoslovanskega krasa. Doslej .so pogozdovali boljše dele krasa, zlasti ob prometnih žilah, okrog naselij, ob obalah in podobno. Tam so pogoji boljši, organizacija pogozdovanja pa lažja Zato so bili uspehi pogozdovanja z uporabo sadik z golimi koreninami bolj ali manj dobri. Čimbolj pa se bo pogozdovanje oddaljevalo od naselij, drevesnic in prometnih žil, bo uporaba sadik z golimi koreninami manj uspešna, ■— pogozdovanje pa bo dražje. Tudi pri nas obstajajo močni negativni činitelji na rastiščih krasa (burja, suša, vročina), ki pogosto ustvarijo tako težke razmere, da jih upravičeno lahko primerjamo s tistimi v Berberiji ob Sahari, kjer pade komaj 350—400 inm dežja, in še to v glavnem pozimi, V takem okolju imamo z uporabo sadik v vrečkah neprimerno več upanja na uspeh, kot s sajenjem sadik, ki imajo gole korenine. Pogozdovanje Cedi'ine sadike zrasejo v enem letu v drevesnici do 10 cm vi.soko, v globino pa veliko več. To je najhujša pomanjkljivost pri uporabi sadik z golinii koreninami, ker se prt izkopavanju v drevesnici poškodujejo. Poškodb na sadikah ni lahko odkriti in prizadete osebke izločili. Poškodba je za sadiko usodna Vsa pogozdovanja s sadikami z golimi koreninami v Alžiriji niso dala večjega uspeha od 5?u, To je dejansko popoln neuspeh. Cedra ne prenese ranjavanja, oblikovanja ali pa celo prikra.iševanja korenin kol r.pr, smreka. Toda vrečk Fl nc dopušča koreninam, zlasti glavrü, da bi predrle v tla globlje od '20 do 25 cm. pač v odvisnosti od velikosti vrečke. Pri pogozdovanju se vrečki odtrga le dno in jo nato postavimo na dno jamice. S tem preprostim opravilom, ki zanj ni potrebna posebna strokovnost dclavcev, so odstranjene VKe mogoče nepravilnosti pri sajenju: korenine so v jamici v naravni legi in najmanj 25 cm globoko. Ce ,ie jamica globlja, tem bolje. Vrečka .ščiti sadiko in ji pospešuje rast v globino, kjer bo našla potrebno vlago. To je največja pred-no.^t uporabe sadik v vrečkah. Glede gostote sajenja priporočam od 900 do 1000 sadik na ha, torej sadimo na razdaljo 3X3m, To pa zato, ker je treba pogozdovanje čimbolj poceniti. zlasti pri snovanju gozda, uporabljajoč najzanesljivejše načme dela. Ta način omogoča skoraj vedno popoln uspeh. Sajenje je treba začeti po prvem jesenskem dežju V hladnejših območjih in tam, kjer ni nobene rastlinske zaščite, bo spomladanska saditev uspesnejsa. Jamice moramo pripraviti že poleti, V tem primeru saditev hitreje napreduje Jamica mora bili globlja, kot je dolžina vrečke. Na odprtem zemljišču je saditev lahka, Ce pa vnašamo cedro v nizki in go.sti gozd črnike, priporočam saditev v vrstah. Poleti presekamo sestoj črmke z presekami širine 1-m Razdalja med presekami je 5 nv Na teh presekah izkopljemo ustreza joče jamice 2 m vsaksebi. Saditev v vrstah zmanjšuje stroške pogozdovanja, nadzora in poznejšega vzdrževanja nasada. Razen enoletnih in dvoletnih sadik uporabljamo tudi setev semena (če ga imamo dovolj) v že pnpravljene jamice. Proti mravljam, mišim in ptičem se najuspešneje borimo tako, da seme posejemo v lesena lahko prenosna koi-ita. napolnjena z mešanico z:emlje in peslta. Po 3 ali 4 tednih, ko seme začne pokati (kaliti), ga posejemo v pripravljene jamice. Ne smemo čakati, da bi se kalček razvil, Ta način bo uspešen samo tsm, kjer obstaja že rastlinska zaščita (razni hi'cLSti in grmičevje). Na čisto odprtem zemljišču se bodo nežni kalčki težko obdržali (burja, mra?), zato tam sadimo 2-letne sadike Gojitvene značilnosti cedre Cedra je lepo in visoko drevo. Dočaka zelo visoko starost. Tisočletne cedre niso redkost. Vitka in elegantna je v sestoju, veličastna v starejši dobi in spoštovanja vredna kot viharaik z malo zelenih igiie in skoraj golimi koreninami» ki naskakujejo mogočne skale, jih objemajo m rušijo, V poznejši dobi se ji vrh upogne, krošnja pa razširi vodoravno. Tako dobi drevo obliko velikega dežnika, ki ga krasijo pokončni storži. Veje ne poganjajo iz debla v vretencih, temveč posamič. Oplodnja se dogaja v jeseni. Dve leti pozneje, tj, v jeseni tretjega leta so storži zreli. Razpadajo na drevesu ali pa padajo na tla celi oziroma na pol rai.padli decembra, ko nastopi vlažno vreme. Nabrani storži se odpirajo v vlažnem vremenu, Ce tega ni. jih je treba namočiti ali oluščiti. Senie po 6 mesecih praktično izgubi kalivost V storžih kakor tudi v hladilniku jo ohrani do 1 leta. V 1 kg je okrog 10.0Q0 semen. Cedra dobro prenaäa senco, ampak v njej ne napreduje. Podobna je torej jelki. Zfito se dobro poralaja pod črniko in drugimi spremljevalka mi. Mladje je trčba čimprej sprostiti, ker brez svetlobe ali pa v razpršenem žarko v ju stagnira. Cisti sestoji na suhih in plitvih tleh bres črnike in drugih spremljevalk se ne pomlajajo in izumirajo. Na svežih in zavarovanih tleh se dobro pomlaja tudi brez spremljevalk Cedra se dobro obnese v prebiraliii ui enodobni scstojni obliki, Prebiralna oblika je boljša na bolj suhih in plitvih tleh. V enodobnih sestojih je treba izvajati vse gojitvene ukrepe. LE CEDRli EST CONVENABLE TOUR LE REBOISKMENT DU LITTOKAL YOUGOSLAVE (Resumel L'arLide pade de cecli-e, D abord on clonne quelques donnees sur le devfcloppement general do littoral yougoslave apres la deUTcieme guei'i-e mondiiilc. Ce develcppement a ameliore les conditions pour la realisation plus vite de reboisement du Karst, On distingue ici la foret pi'oduciive de celle recreative. Les possibililes immenses de littoral danti I'economic louristique dieten t au Service des Forets de donner la prioi'ite ä la foret recreative, Le chaix des essences foreslieres doit etre etudie et confie auj; s.vlvicuUeurs-architects. L'auter pieconise la creation de fond special pour le reboisement du Ijttrvral. Apres on donne I'apei'cu sui' les stations du liltoi'ai, qui pourraienl etre conven-ables tiu cedi'e et qui suivent la ligne: I^e massil dii Trnova—Wanns—Postojna—Snežnik—Jtisnjak—Učka—Velebit—Küpela—Dinara ect. On parle aussi de Vecologie du cedre, en se servant, bien sijl\ des öorinees de l Atlas, qui est son pays d origine. 11 se repaiid nat"mallement sui' les terrains profnncts et mcubles 11 est indifferent ä la ctijmie du sol. Ne vient pas sur les terrains argileux et superficiel'; non fissures. En ce qui concerne la temperature les .ieuncs briiis resistent encore jusqu'au — f)'' et SÜ^'C. Si les minima et maxima sant pkis aceeniLies, alors jls chei'chent Tabri de chene vert, chene ieen, chene pubescent et les a Litres essences acconipagnatrices, Le eedre dünne des excellents resullats justeiment en association avec les chenes divers, dont certains (chene zeen = Quercus faginea) rappelent a notre hetre. An point de vue de la production de plants dans les pepinieres Tauteur recom-mande I'elevage de. ceux-ci dans les tubes polyethileries. A savoir, le cedre pivote trop et il est piatiquemesit impossible de rarracher sans mutt leu les laeines 1li ne suppoi'te absolument pas la mutilation de racines, comme par esemple I'epicea. Les plants mutiles disparent vite les uns apres les autres sur le terrain. Le cedre don ne de bons resuUals dans le massif jardinč ou regulier. Sous les chenes divers il se rejenere tres bien. La fecciiidation de fleurs se produit en automne. Les cones son t mCires deux ans apres, done, en automne de la Itoisieme an nee, Le cMr« est un be! et utile arbre, qui merite d'etre introduit dans le littoral yaugoslave SODOBNA VPRAŠANJA SODATiSKA RAZSTAVA V BISTRI PRI VRHNIKI Minilo bo leto, odkai' je gozdarsko lesni oddelek Tehniškega muzeja SI o ve ni.ie izroCil javnosti poiifno občasno rjestavo Sodarslvo na Slovenskem, Se je čas zs. ogled v gradu Bistii pri Vrhniki, kjer so tudi stalne zbirke Tehniškega muzeja Slovenije. Pri iKtiiri teme je strokovno komisijo vodila misel, da je sodarstvo ena naših najstarejših lesnoobdelovnlnlh dejavnosti, ki pa sedaj, žal, močno propada. Po vsebini je I'tiistavp razdeljena na tri dele; zgodovinski oris, povzetek tehnologije tc dejavnosti ter kofc sakljuCek sedanje stanje sodnr,';tva in njegova bodočnost, l^rvi del nas pouči o prvih najdbah in omembah sodijv ter o njih vsestranslti uporabnosti. Tu zvemo tudi, da so se s sodarstvom že v srednjem veku ukvarjali izučeni sodarji, močno p;) je bilo zastopano küt domača dejavnost, zlasti na Gorenjskem, na Notranjskem in na Dole ii j s k ein v okolici Ribnice, kjer je domovina sulie robe. Pomembno je, da Sta na prelomu v zadnje stoletje na podroOju "živahne domače sodarske tradicije nastali dve sodarskt zadrugi; ena v Selški dolini in druga v Tacnu pri Ljubljani. V dobi industrializacije stii arasli večji sodarski podjetji v Ljubljani in v Mecilogu pri Celju. Medtem ko sta ti dve pod.jetji po vojni zamrli, so sedaj najvažnejši sodarski obrati: sodarna lesnoindustrijskega kombi.nata "Savinja« v Celju, sodama lesnoindustrijskega obrata »Smreka^ v Loškem potoku — Iti sodi h kombinatu lesne industi'lje "-[nies« v Ribnici na Dolenjskem — in podjeije Sodarstvo Tacen, ki se je razvilo iz sodar.ske zadruge. Zgodovinskemu orisu sledi tehnoloiki, Z razvojem civilizacije in tehnike so se v »;odarstvu na SiDvensIvem izobliliovali trije načini izdelave sodov; obrtniSki, poi-industrijski in industrijski. Ti trije načini so s slikovnim gradivom nazorno dokumentirani na panojih, ki jih dopolnujejo razstavljeni origialni eksponati sodarskega orodja. Pri tem velja opozoriti, da je Jakob Solar iz Rudnega izumil 1837 za krivljenje dog poseben stroj in da sta neutrudni. Jože Blaznilt iz Cešnjice in .fože Prevc IK Rudnega, poslala lÜGl na deseti sejem tauinov v Biusejj zložljiv embalažni sad. Odlikovana sta bila ü biunaslo kolajno Bi'viseljskämu priznanju jo slerfilo ijubljan-skp -iJugoslovanski Oskar za embalažo lÖGl", Razsiüvo zaključuje ijre.gled sedanjega stanja sodarstva na Slovenskem. Tabe-iiinčna pLimei'java šl.evila sodarjev v ^adnjili sto letih nam piiča o upadanju to-VTütne dcjavTiosti, Giaiična predoCitsv uporabnosti sodov v treh deloniih organiza-cijfjh govoi'i, d«i se sod umiku modemejši embalaži, ki pa pretežno ni lesena. Toda ?amo lu ni iskfiti vzrol^ov 7.a propadanje sodarstva. ZaskrbljuJoSe so pritožbe privatnih Horfarjev in kolektivov v obratih, da najdejo pri svojih stremljenjih za racionalizacijo proizvodnje pri pristojnih organih premalo razumevanja, strokone, gmotne, In ne na^adje moralne podpore. Omenimo le Sodarstvo Tacen, ki že veC let nima nai-ašEaja. Menijo, da se '/.a sodarstvo mladina ne zanima, čes da ni perspektivno. Po statistiki iz let^i lOG^ sta se za sodarski poki i r v Sloveniji odločila samo dva 1'ajenca. Težko izgubo je SodarsLvo Tacen utrpelo z odhodom kar Šestih kvalilieiranlh sodarjev v Nemčijo, Problem zase je oskrba 1 ustreznim lesom. Naročil za sode imajo dovolj in zadnja leta se oglašajo producenii vin iz inozemstva, predvsem Italije in Španije. Znano ie, da .so hrn-slrj\/l sodi nenadomestljivi pri zorenju specialnih vin fnpr. slieryja). Strokovnjaki s področja uinai'st\'a nam povedo, da se le v ledeni po.sodi Izoblikuje individualni karakter posamezne \orte vina. Zato bo leseni sod tudi v bodoče v kleteh na vinogradniških območjih glnvna vinska posoda, ki daje originalnim vinom njihnvo kakovost, Pričujoči sestavek ima namen opozoriti go-/darjü na razstjjvo, saj je sodarstvo kot lesna dejavnost tesno povedano s svojim suvovinskim zaledjem — gozdnim go^po-dai'stvom. Gotovo je, da bodo uspehi razstave nudv.se pomembni tudi za gozdarje, ker nakazuje.in racionalnejši razvoj sodfirstva 2a trajne polrebe doma in i' inozem-Styu, Tako se bo naš les äe bolj ovrednotil. Vsem tistim, ki si zele ustvariti jasnejšo podubo r> sodfirstvu, priporočamo brošuro »Sodarstvo na Slovenskem-, ki jO je Tehniški muzöj Slovenije izdal kot dopolnilo it razstavi. Obsežen sestavek o sorlarsivu v .SelSId dolini je izšel 19GG v reviji Les, Tu bo objavljen tudi Clsnek o tacenskem sodarstvu, Katarina K o b e - A r z e 11 S e k GOZDNO IN LI-SN O GOSPODARSTVO NA ŠVEDSKEM Švedska je nordij.ska drzHv.i, ki ima 411,2.58 km- [HI,'!"») kopnega, od te§a icTT!- koristnih kmetijskih površin in gozda 225.053 km^ (50,0%), Na Švedsko odpade torej 0.3% celotne zemeljske površine. Sicoraj Ka polovico je VTČja od Zvezne republike Nemčije in po velikosti za Sovjel;slto zvezo, Francijo in Španijo, torej četrta dežela v Evropi. Čeprav leži vefji del Švedske, tj, del, ki se ra;;prostira severno od glavnega mesta Stcekhojma, na isti zt^mljepisni širini kot Sibirija in Aljaska, ima preeejšcn del Švedske zaradi vpliva Golfovega toka zmerno podnebje Guatlarstvo V uvodnih podatkih smo navedli, da zavzema f^ozd celotne površine svedskega ozemlja. Gozdovi predstavljajo za Švedsko veliko gospodarsko vrcdiio.^t, zlasti ker v njih raste malo drevesnih vr.st, in ker razmere za izkoriščanje in transport lesa ugodne. V svetovni produitciji primarne gozdne proizvodnje .sodeluje Švedska s 2%, v svetovnem izvozu po vredno.sti pa s 13%. V švedsiciii gozdovih sta zastopani smreka in jelita s 45% tei' bür s A\]%, ostanek odpade na listavce. Na 7.asebne posestnike odpade gozdov, na lastnike z nad lOOha 25%, na industrijska podjetja 2^% in na državne gozdove 25% Rastiščne razn^ere so ■zaradi zemljepisne lege ciežele zele, razliene in so v jažnem delu znatno boljše kot v severnem. Tam tudi gozdna tla veliko bolje izkodäCajo kol na severu. Prevladujejo podoiolirana tla s; tanitim slojpm humusa, ki oriemogota akumulacijo organskih snovi. V glavnem rastejo na teh rastiščih tanka drevesa do 25 cm prsnega premera in. visoka 17—20 m. Tö ,ie spričo kratke vegetacijske dobe razumljivo, Glede na gojitveno obliko prevladujejo obsežni enodobni iglasti gozdovi razen v skrajnem južnem delu dežele, kjer so državni enodobni gozdovi mešani s kmečkimi gozdovi, ki imajo nepopolno prebiralno zgradbo, Z gozdovi gospodarijo zelo različno, v odvisnosti zlasti od rastižcnih razmer, otl možnosti za naravno pomlajevanje in od spravi lil ib razmer. Gospodarjenje v državnih gozclovlln in v gozdovih večjih, industrijskih podjetij določajo priznani gozdarski strokovnjaki za gojenje gozdov s fakultete oziroma in.štituta. Obe najviSji strokovni instituciji sta v Stockholmu. Gozdovi imajo okoli 110 m '',ha zaloge in prirastek >1 m Vha, seka se 80-—B5% prirastka, Cenijo, da anasa na Švedskem enoletna gozdna produkcija 65 rrulijonov m^, medtem ko sekajo na leto 55 milijonov m' V predelih, kjer zaradi talnih in podnebnih razmer naravno pomlajevanje ne uspeva, se navadno odločijo za obsežne sečnje na golo, v enem kompleksu tudi do 200 ha. Sečne odpadke zažgo, nakar posc-jejo seme redkeje pogozdujejo s sadikami. Tam, kjer naravno pomlajevanje še delno uspeva, go,spodarijo z oplodno sečnjo v dveh stopnjah. V prvi stopnji pustijo še 30—40% dreves (ne m''), V naši praksi bi bila to združena pripravljalna in neseni en i) vena sečnja. Po ko-nČani setnji se naravno pomladi okoli 40—45% povr.^ine, drugo pa pogozdijü umetno, Pomlajeviilna doba traja 20 lev. Pri pogiwdovanju uporabljajo dveletne semt^nice, ki jim ,';podrežejo korenine. Za t ha porabijo 270Ü—3000 sadik Za vsak način gospodarjenja natančno in skrbno preučijo in analizirajo organizacijo ti-ansporta lesa. Vprašanju prevoda lesa posvečajo Švedski gospodarski stroitöv-njaki sploh veliko pu^omo.st. Za vsak način gospodarjenja in vrsto sečnje imajo posebno rešitev. Transport iz gozda do kam ion ski h cest oziroma do rek je 100% niehaniwran. O vrsti mehanizacije odločajo .soilimenti, ki napadejo pri sečnji, Nuvadno izkoriščajo le hlode; za žago, celulozni les smreke za suliitno predelavo in borov za sulfa t no eeluloKO, '.iT)% celotne gozdne proizvodnje usmerjajo v žajJarsko industrijo in 65?/"^ v proizvodnjo celuloze. V predelih, kjer sekajo večinoma na golo in izkoriščajo v glavnem celulozni les, Iransport lesa iz gozda do kamionskih cest o^irümfl do rek opravljajo s traktorji — kolesniki "AM boxer« večjih d i men/i j. kjer so montirane naprave hiab 17C, imenovane gozdni slon. Skupna teža traktorja z nakladalno napravo in tovorom znaša 17 t, od tega odpade na koristno nosilnost 10 t. Omenjeni traktor ima popiačni enodnevni učinek na razdaljo 5Q0m 70—ßfJ m \ S tralctorjem in nakladalno napravo ravna en nnož. Opisani traktor -AM boxer- je le eden od mnogih tipov, ki jih uporabljajo pri različnih načinih izkoi'iscanja in raznih vrstah sečnje. Najmočnejši go Kdarsko-lesno industrijski ironcecn na Švedskem se imenuje WIFSTAVARFS AKTIEEBOLAG, VIVSTAVARU in ima okoli BOO.dOÜ ha gozdov, od tega 400,000 ha na skrajnem severu, Letna sečnja se suče okrog 1,600,000 m'', torej na ha okoli 2m'\ kajti polovica gozdov leži v severnem delu Švedske, kjer je prirastek znatno manjši. Razen gozdov ima podjetje tudi lastne žagarske predelovalno obrate s kapaciteto od 2.'),000 m-' na leto {manjši obrati, tipične manjše švedske /age^ hl večje indiisii'ijske žage 2 täO.OO do !20.00()m> kapacitete na leto ter sulfilne ozi-i-oma sulfatne celulozne tovarne s kapacitetü od 100.000 do 250,000 t celuloze na leto Ker transport lesa, zlasti iz severnega dela zaradi velike vozdalje poteka po rekah, imajo le-le v nekaksaem zakupu, da lahko nemoteno plavijo in i:zkor!lčajo vodno silo za električno energijo v lastnih hidroelektrarnah. Poudarjam, da se daljši transport na Švedskem vrši še .sedaj večinoma s plavljeii.iem po rekah, dasiravno nianj iiot nekoč, to pa zaradi velikih izgub lesa. S kamioni prevažajo les najdlje do 300 km, nad 300 km pa z železnico oziroma s plavljenjem, Stanje in Etruktuia gozdov omenjenegti podjet.ia sta približno takšni, kot smo ju opisati za vso Švedsko, le dolofieni del njihovega posestva (ok. 100.000 ha), kjer zaradi ujäüdnih rastižSnih in klimatskih razmer (vpliv zalivskega Loka) gojijo sestoje 2 debelejšim drevjem. Sestoji, ki smo si jih ogledali, so imeli 300—?t50 m-Vha, poprečno višino 24 m in premer 30—35 cm Za švedske razmere v gozdnem gospodaj-stvu je to ^ares optimum. Dosledno s sv&jo visoko strokovno ravnijo in študioznostjo uporabljajo v tem predelu poseben način transporta. 2aradi debelejših premerov izkoriščajo tam iz gozda cela drevesa, ki jih krojijo šele na skladišču ob rekah oziroma ob kamion ski h cestah. Gozd se dobro naravno pom laja in skoraj ni potrebno umetno Fpopolnjevanje. Naše potovanje na Švedsko sta organizirali švedska tovarna Söderhamns, ki ima ime po kraju, kjer tovarna obratuje, in celulozno podjetje D j uro Sala j, Videm-Kriko, S Htrojeni cambio so na Švedskem rešili vprašanje beljenja hlodov iglavcev in drza-nja celuloze trdih in mehkih drevesnih vrst. Delovanje stroja cambio sloni na principu odstranjeva lubja od lesa v kambialnem stanič.ju. To opi-avijo rotirajoči noži, ki ,5e zelo hitro vrlijo v radialni smeri okro^ mirujočega debla, ki ga posebni nazobčani valji pritiskajo skozi stroj cambio, Na Svedsitem nI nobenega pravilii. kje naj se to beljenje opravlja, prav lako vudi ne pravila o tem. v kak.šni kombinaciji je camhiu uporablen. Stroj je tedaj, kadar lupi v gozdu, navadno montiran na traktor, ki po Ei'oji konstrukciji ustreza na.Šemu fergusonu (35; pritrjen pa je tudi nfi t«žke kamione z nakladalnimi napravami, kadar belijo ob kamionsltih cestah in so na voljo večje količine lesa. To so pok)-etni stroji cambio. Ob Žagarskih obratih oziroma celuloznih tovarnah so stabilni sirojt cambio, ki belijo les za potrebe obratov oziroma celuloznih tovarn. Navadno si vsako podjetje na podlagi razpoložljivih količin lesa, transportnih razmer in stroškov določi lastno orf^anizacijo celotnega transporta kot tudi faze. ■v kateri opravljajo beljenje oziroma lupljenje lesa, Različne tipe strojev cambio označujejo številke, ki so analogne maksimalnemu premeru okroglega lesa. ki ga je mogoče beliti na stroju Na Švedskem ves celulozni les žagajo na dolžino 3 ni^. ker so za to dolžino prirejeni tudi kamioni s posebnimi ročicami. Enodnevna kapaciteta stroja cambiD 35 znaša 3000 kosov v 7,5 h: to ustreza ok, 160 prm.. Pri stroju so zaposleni trije delavci, tako da skupni strošek zna.sa: .3 3000 X 9,02G Sv, Kr. ^ 234 švedskih ki'on, zaslu^.ek enega delavca je 70 Sv.Kr, za 7,5 h = 241 N din. Ko obravnavamo transport Lesa, bomo omenili še prevoze s kamioni. Kot je že omenjeno, so gozdarsld strokovnjaki izraCunali, da je maksimalna razdalja za takšen lesni transport 300 km; za večje relacije je predrag. Kamioni za transport lesa so opremljeni izključno le z. nakladalnimi napravami hiab in vozijo ,s priklopniki. Navadno uporabljajo kamione z naslednjimi tehničnimi značilnostmi: teža kamiona je 17 1 z nosilnostjo 9 t; dvoosna priivoiica tehta skupno 131 in ima nosilnost 141. Skupna nosilnost je torej 23 t ali okoli JO m' celuio2nega lesa. Za nakladanje kamionov uporabljajo že omenjeni naldadalec »gozdni slon«', ki ima dnevno kapaciteto nalaganja 96 m'' celuloznega lesa na razdaljo 80 km (12 ur), Predelava lesa Lesna industnja je projelUirann tako, cb konslrukci ja jiag ustreza Lehnolcškamtt postopku, jiri lern pa je bistveno važna uporaba vseli odpadkov v lüsno lieniifni predelovalni industriji. Tehnološki postopek Lipitne svedske intie je v glavnein naslednji- Žagarski obrati so razporejeni največ ob je/orih, ki jih je na Svedslceni zelo veliko. Uporabljajo jih kol; bazene za shranjevanje hloJov, da se ne kvarijo. Pri žagarskih obratih so velikanske lesne zaloge, po grobi oceni 2.1 vse leto. S ti-ans-portei-ji vlečejo hlode v zgornjo etažo obrata Tipični švedski ž^igarski obrat je ograjen namreč v dveh nadstropjih, v zgornjom so polnojai'ineniki in robilniki s krožnimi žagami. Ves postopek je na tekofem [raku; obrobljeno blago pada v spodnje nadstropje na eni strani v avtomatsko sorlirnico, ki ureja deske po dolžini in šiiini, Na drugi strani I'obilnikov padajo odpadki, ki se v spodnji etaži zbirajo na tekoči i rak, Le-ta jih pripelje do stroja, ki jih zmelje oziroma zreže v surovino, ut^iorabno za proizvodnjo lesa^i'ine oziroma celuloze. Te sekljatice viskladiščijo v silo.sih, od tam pa jih odvajajo s Icamioni do celuloznih tovarn Obstaja lesnoindustnjski obrat s kapaciteto 25.00t) m'* no leto, ki ga v eni izmeni streže 12 delavcev Večji obrati imajo proizvodnjo Ü0 pa tudi 120 tisoč m-' na leto, vendar so vse žage konstruirane po enakejn, tj. po svetu znanem SvetUkem sistemu. Glavna značilnost z;i švedsko lesno industrijo je njena zadostna zaioženost z lesno .surovino in uporaba vseh odpadkov. Celulozna tovarna, lu obratuje po sulfitnem postopku ^'Mackmyra'«, ima stabilna stroja -»cambio", tipa .IS ii\ ki obelita 37(1 pi-m smrekovega celuloznega lesa v 7;3Ü urah. Enoletna kapaciteta celulozne tovarne je HO.000 t i;eluloze in je zelo modei'na, vsa delovna mesta so kontrolirana iz sektorskih pisarn s pomočjo Leieviaije, prav tako tudi vsa skladiščna mesta. Vratar tovarne uporablja televizijo za iskanje zapo.slenih. npr inženirjev, ki so v proizvodnji in jih kliče direktor aH Sefl sektoi'jev ipd, HI AB — HVDRAULFSKA-JNDUSTEIIA AB — MUDIKSVALL je tovarna, ki izdeluje hidravlične nakladalne naprave, Je največja te vrste v Evropi in razpošilja svoje izdelke po vsem ,svetu in tudi v Jugoslavijo. Izdeluje nad 50 vrst nakla.dalnih naprav v različnih izvedbah in tonažah, Uporabljajo tudi posebni prodajni sisteiTi h'aktorjev gozdnim delavcem Tovarna proda delavcu traktor / nakladalno napravo za 80 000 Sv. Kr X 241 = 1H2,BOO N din. Delavec mora odplačati traktor v treh letih, tj. v 3 X 240 = 720 dneh. Torej mora odplačati na dan 80.000 : 720 = 110 Sv. Kr.+ 4-6?ij = 116 Sv. Kr Tovarna plača 2,6 Sv. Kr/prm za izvoz na razdaljo 400 m; 100 prm na dan = SßO Sv. Kr, = lie Sv Kr + 1-l-i Sv, Kr, G,,'iO I-60 Sv. Kr porabi delavec za gorivo in popravila, zasluži torej ß(J—90 Sv, Kr, na dan, ali UO X 241 = = l'J2,80Wdin. Inž. Rudi Strohmaier TZ PRAKSE UPORABA KSILOLINA PRt ZATIRANJU LUBADARJEV l.eta 1966 je tovarna Galenika iz Zemuna začela izdelovati preparat za uničevanje 1 ubada rje v in lesarjev, imenovan KE1LOLTW, Podatki v prospektu so ntipove-dovali njegovo zelo uspešno uporabo pri zatiranju omenjenih Škodljivcev, Da bi; prišli do praktičnih izkušenj in podatkov o uporabi ksilolina, smo ga na gozdnem obratu Slovenske Konjice načrtno prezkusJli. Poleg podatkov o njegovi učinkovitosti nas je ^snimala tudi ekonomičnost njegove uporabe Preizltus smo napvavili na treh objektih. Rezultati, ki smo jih dobili, f,ci presegali naša pi'iCaltovanja. V pivi iTSti Kmo želeli ugotoviti, icako in kojjko Cfisa ^aSeiti tcsilolin neobeljen leä iglavcev pved napadom lubadarjcv. V ta namen smo v vsakem objektu podrli pvimerjalni paf dreves. Eno drevo smo obrizgali, dingo pa smo pustili neobvaviia-vano- fJeobrizgarjo drevo jf? bilo eelo napaclerio od lubadarja, medtern Im tretirano črevo lubadar ni pripadel tudi po treh mesccih, tako da se je skorja prej razsušila. Ce torej s ksilolinoni obrizgamo neobeljen les iglavcev, je t^'i po naših izkušnjah trajno zavarovan pred lubadarji. N"atc smo £eieli prci2l-;usiti uporabnost ksilolina pri izdelavi lovnih dreves. Najprej smo skušali na primerjalnih drevesih ugotoviti, ali morda lubadar ob napadu na obvizgano drevo pogine Dognali smo da obrizgano drevo lubadarja odvrača 2ato smo obrizgali lovno drevo, v katerem je bil lubadar v končni razvojni faai. Po treh dneh 50 bili v deblu uničeni vsi razvojni stadiji lubadarja Na podlagi teh rezultatov smo ksijolin uporabiU pvi izdelavi lovnih dreves v dveh logarskih okoliših; povsod je bil uspeh odličen. V okolišu Slovenskih Konjic smo v 8 urah izdelali 40 m^ lovnih dreves. Poriivaji Emo jih z motoino žago stiM-OR, Ko je bil lubadar v lovnih drevesih v končnem stadiju razvoja, smo lovna drevesa obrizgali s ksilolinom Za brizganje je bila uporabljena vinogradniška škropilnica. Poraba ksilolina je bila 21 na 1 m', torej na vsak način mnogo preveliita (normalna O,al), zato bo potrebno posvetiti vso pozornost ixbiri ustre2:nih šivropilnic in šob. Vendar pa nam je opisani postopek ^ uporabo ksilolina za lovna drevesa omogočil naslednje ugotovitve: uma postavka delavca 439 din (bruto) pri faktorju 2,0; cena ksilolina je 400 din za liter; norma za izdelavo lubadark s požiganjem 1 m^; norma za izdelavo lubaclark s ksilolinom 3 m''; StroSki za izdelavo lubadarlc s požiganjem brez uporabe ksilolina so 8000 din; stroški za izdelavo lubadark s ksilolmom pa so bili 0000 = 2:333 + 800 za Icsilolin = 3133 din. Seveda pa je potrebno še upoštevati, da pri požiganju delo akoraj nikoli ni ustrezno strokovno opravljeno in precej lubadarjev pade na tla, medtem ko pri uporabi ivsilolina uničimo Vse škodljivce. Dalje je ponrembno dejstvo, da lahko delovodja sam izdeluje lovna drevesa in zaradi večjega učinka to delo prej opravi. KsiloUn se da tudi zelo uspešno uporabiti Irot žaščitno in uničevalno sredstvo v borbi proti lesarju. V obrizganih hlodih je poginil lesar, ki je bil zarit tudi do 5 mni globoko. Vsi naši rezultati kažejo, da smo v g.Dzdarsl.vu s ksilolinom dobili pomemben preparat, Iti bo zelo koristil pri uničevanju lubadarjev in lesarjev. Ing, Dušan Jug DRUŠTVENE VESTI PLENUM ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREUEDAVO LESA SR SLOVENIJE V NOVI GORICI 10. marca 1967 je bil v prostorih Izobraževalnega središča pohistX'ene stroke v Novi Gorici redni letni plenum Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in indu-■strije za predelavo lesa Slovenije, katerega se je udeležilo GO predstavnikov terenskih društev IT, upravnega in nadzornega odbora zveze ter povabljenih gostov Wa ple-numu so bila poleg rednih tekočiii zadev obravnavana aktualna organizacijska vprašanjfi zveze IT, n.ienili članov, strokovna problematika s področjii gozdnega in lesnega gospodarstva ter kadrovska vprašanja v lesni industriji Slovenije V uvodnem poročilu .ie predsednik upravnega odbora Zveze IT GIPL Eov. Mirko PeOar nanizal nekatera vprašanja in pl'obleme, s katerimi, se srečujejo pri svojeni delu tako upravni odbor kot centralni organ kakov tudi terenska društva in člani društev Pri tem je poudaril, da naj bi dal plenum odgovor ali pojasnilo o vzroldh postopne pasivizacije v delovanju zveze in njenih članov, hkrati pa nakazal smernice za nadaljnje delo in uveljavljanje strokovnih staliSč. V dn.igem delu poročila pa se je dotaknil problematike, ki pii obravnavi in reševanju zahteva jasne in dokumentirane koncepte, ki jih .stroka potrebuje. To pa zadeva predv.sem strokovno .šolstvo, kadrovsko politiko, znanst"veno-raziskovalno delo, pripravniški staž in strokovne izpite za inženirje in tehnike, poslovno-tehnifno sodelovanje med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo ipd. Poudarjeno je bilo, da obsežna strokovna problematika zahteva od vsega Članstva zveze IT živahno angažiranje za dosego najboljših .■strokovnih reSitev. Iz poročila o delu upravnega odbora je bilo razvidno, da je imel sedanji u, o. v razdobju od zadnjega občnega zbora 19, 3. 196f) 9 sej s poprečno udeležbo 55% Delo upravnega odbora je bilo začrtano na občnem zboru zveze; na osnovi sklepov občnega zboi-a pa je u, o. sprejel program dela za 2-letno mandatno dobo. Od po-rtiembnejäih zadev velja v dosedanjem delu omeniti zlasti obravnavo o poslovno-tehničnem sodelovanju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije, o posvetovanju o zdravstveni problematiki delavcev v gozdarstvu, o strokovnem šolstvu in problematiki strokovnega izobraževanja kadrov v lesni industriji, o problematiki aktivnosti dela društev IT, o pripravniškem stažu in strokovnih izpitih, o bonificiranenn delovnem stažu delavcev v gozdarstvu in lesnopiedelovalni industriji idr. Realizacija finančnega načrta za leto 19fit) in proračun za le.to 1967 sta bila podana v blagajniškem poročilu. V letu ItlfiG so bili dohodki realizirani z zneskom 26,721,87 Ndin, oziroma z 2-odstotnini presežkom plana, medtem ko so bili izdatki I8.9f)9,62 Ndin, tj. 23 pod planom. Presežek je nastal jaradi lanskoletnih subvencij, katerih pa v prihodnje ni vei; pričakovati. Finančni načrt, za leto 19e7 predvideva '^5,600 N din dohodkov in enako izdatkov. V poročilih urednikov društvenih glasil je urednik »Gozdarskega vestnika-i poročal o izvršitvi Finančnega načrta za leto 19Ü6. ici je bil pri dohodliih realiziran s 44,202,25 Ndin oziroma 30% pod planom, pri izdatkih pa s 46.962,72 Ndin, kar znaša IüJä pod planom. Razlika 2700,'17 N din je bila kiita s prihranki iz pretcliiih let. Proračun za leto 1967 predvideva 59.600 Ndin dohodkov oziroma izdatkov. V letu 19G7 namerava uredniški odbor i'evijo posvetiti eno številko problematilu postojnskega gozdnogospodarskega območja, eno pa dosedanjim katasti'ofam v naših gozdovih. Po organizacijskih poročilih je bila obširna in v.sestranska razprava, v kateri so diskuLanti obravnavali vrsto aktualnih organizacij.skih in strokovnih problemov. Navajali so stališča svojih terenskih druslev do posameznih odprtih vprašanj in predlagali ustrezne rešitve. Konkretizirali so sedanji položaj, me.sto in vloi^o terenskih društev IT Po organizacijski plati je bil poudarek na diskLisiji o aktivnosti delovanja terenskih društev, medsebojnem sodelovanju ter poveiiavi med društvi in upravnim odborom. Prevladovalo je mnenje, da bi moral sleherni Član društva po svojih močeh prispevati k večji aktivnosti društva V strokovnem pogledu pa je bilo v razpravi največ govora o poslovno-tehnifinem sodelovanju med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo na področju vlaganja v razširjeno gozdno biološko reprodukcijo. Diskutan ti so enotno ocenili pozitivni pomen te akcije, Id je koristna tako za. gozdarstvo kot lesnopredelovalno iiidustrijo Hkrati pa je večja proizvodnja l.esa tudi v interesu širše družbene skupnosti, V 1'azpl'avi je biki med drugim postavljeno kategorično vprašanje, zakaj akcija združevanja sredstev v cLlJu večje proizvoiinje lesa še ni zaživela iti kje so vzroki, da se v akcijo niso vključile vse gospodarske organizacije naših strok. Kol posebna točka dnevnega reda plenuma je bila ul3iavnavana informacija o kadrovskih vprašanjih v lesni industviji Slovenije, ici navaja, da so specifične razrneve v slovenski lesni industriji, za katero je poleg dru&ega značilna tudi obrtniška tradicija in i7rßdno močna razdrobljenost proisvodnih obratov, pogojevale kotiger-vativno oijrtntško miselnost in mnoge., iz nje izvirajoče kadrovske težave, Nagel povojni prehod od obrtniškega na industrijski način proizvodnje je zalite val korenite spremembe iako v miselnosti kot v sistemu Izobraževanja strokovnih kadrov V lesni industriji je bil in je — v primerjavi z nekaterimi drugimi induslrijskimi strokami, kjer je sam način proizvodnje pretežno ali izključno indusinjslti, ali s strol-tanni, ki £0 bile osnovane šele po 11, svetovni vojni — ta prehod od obrtniške na industrijsko proizvodnjo mnogo težavnej^i in bolj -jrapleten Spričo pomembnosti lesne industrije v gospodarstvu Slovenije (7,4?^ deleža v strukturi celotne industrijske proizvodnje in 11,5% skupnega števila zaposlenih v industriji SRS) je tej panogi tudi z vidika kadrov posvetiti posebno pozornost; to pa je bil namen tc informacije. V razpravi o kadrovskih vpraSanjih je bilo poudarjeno, da kompleksno področje kadrov in kadrovske politike v gospodarstvu ne more biti enkratna, ampak permanentna naloga tako gospodarskih organizacij kot tudi vseh drugih institucij, Id so zg i-eševanje takSnih vprašanj neposredno ali posredno :Kainleresirane. Sklepi 1 Sprejme se poročilo upravnega odbora s posebnim priznanjem predsedniku tov, jMirku Pečarju. 2. Sprejmejo se poročila urednikov društvenih gla.sil Gozdarski vestnik In Les ter nadzornega odbora zveze, S. Potrdijo se zaključni računi za leto 1R6G in odobrijo tinančni proračuni za leto 1067 za zvezo. Gozdarski vestnik in Les, Prizadeti morajo preudariti in poiskal;! nove prijeme in ustrezne ulu'epe, kJ bodo zagotovili uresničenje proračunov, 4, Odobri se predlog upravnega odbora glede sprememb in dopolnil Poslovnika uredniških odborov društvenih glasil, in sicer: a) k čl. 4,: ^-Glasili gospodarita po letnem finančnem načrtu, ki ga odobri organ zveze na enak način, kot je to določeno s statutom zveze za njen finančni načrt,- b) k čl 50 ■ "-Naloge za potovanja urednikov, črpanje deviz in njihove obračune odobrava upravni odbor zveze.-« 5. Na izpraznjena mesta v upravnem odboru so bili izvoljeni trije novi člani, in Sicer: ing. Igor Jelnikar (Slovenijales, Ljubljana), ing. Karfl Maselj (LIP Bled) in ing, Slobodan Rajie (Papirles, Ljubljana}. 6 Plenum t negodovanjem ugotavlja, da nekatera terenska društva IT niso poravnala svojih zaostalih obveznosti glede prispevka članarine zvezi. To neposredno prizadeva tudi tiste, ki so se pairudiU, da so svojo obveznost poravnali. Apelira se na terenske organizacije IT, da sWadno s sklepi občnega zbo-ra zveze od li>. 3 19Sb poiavnajo obveznosti, ki so jih same sprejele. 7. Plenum sprejema in podpira predlog uiedniškega odbora Gozdai'ske^a vestnika za pridf/bitev novih naročnikov društvenega glasila, V ia namen naj iiredni.ški odbor Gozdarskega vestnika angažira posebne poverjenike pri terenskih društvih IT. 8. Uredniška odbora obeh glasil, upravni odbor In terenska društva IT naj si Se nadalje prizadevajo vključiti nove strokovnjake iz operative v aktivno sodelovanje v revijah. Zato naj terenska DIT zadolžijo svoje določene člane, da izvedejo ustrezno akcijo na svojih območjih 9, Upravrii odbur naj si za tekoče leto cloločt realen delovni program in skuša del nalog opraviti ali pospešiti tudi s komisijami za konkretne naloge, Ob koncu leta je ti-eba podali dosleden obračun, v koliki meri je bil program izvršen. 1Ö. Zveza naj prek upravnega odbora občasno posreduje terenskim društvom IT odprta konkretiia strokovna vprašanja in jih zadolži, da dajo mnenja in zavKsmejo staliSca. 11. Plenum je kritično ocenil oc^klonilna stališča nekaterih gospodarskih organi-aacij do skupn& akcije poslovno-tehničnega sodelovanja med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo, kamor se je sicer solidarno vključilo že 90% organizacij. Ker je uspeh te akcije zasnovan in pogojen s solidarnim sodelovanjem vseh prizadetih organizacij, naj upravni odbor zveze organizira s terenskimi društvi IT v Kranju in Slovenj Gradeu razgovore, na katerih naj članstvo teh društev seznani z velikim strokovno-moralnim pomeno.-n medsebojnega sodelovanja, še zlasti, ket lahko od Skupnih naporov in združevanj razmeroma neznatnih finančnih prispevkov po m^ pričakujemo velike koristi za razširitev gozdnosurovinskega zaledja v Sloveniji. To pa je brez dvoma naloga, za katero morata biti zainteresirana celotno gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija. 12. Plenum je nakazal nekatere nove oblike dela upravnega odbora in terenskih društev IT za veČjo aktivnost vsega člaii.stva. Upravni odbor naj kot centralni or^an zveze analizira delo terenskih društev jn Jim pri tem pomaga z nasveti, hkrati pa naj skrbi za izmenjavo izkušenj in mnenj med njimi. Terenska diuSlA'a naj kol operativne organizacijske enote aktivnost svojega dela usmerijo na elastiL-nejše oblike (debatni večeri, seminarji, tečaji ipd.) in obravnavo tekoče aktualne problematike, Vsi člani zveze IT bi se morali že iz stanovske; zavesti in interesa aktivno vključiti v delo društev in s svojo dejavnostjo prispevati k ugledu in napredku svoje stroke, 13. Navalit omejenim možnostim planiranja kadrovskih potreb je potrebno usklajevati äolstvo, njegove zmogljivosti in organizadjsko strukturo s potrebami v gospodarstvu. 14 Reševanje hipertrofije Šolskih zmogljivosti je treba zahtevati in uveljavljati v jugoslovanskem prostoru, kar zlasti velja za fakultete in višje ,^olc. Reševanje tovrstnih vprašanj pa bo uspešno le tedaj, če bodo obravnavana kot permanentna naloga, V lastnem področju pa je treba težiti takoj k strožji kakovostni selekciji, 15. Glede deljenih mnenj v raznih strokovnih in di'uzbeno pctitiCnih krogih o tem, ali naj obstajata v Sloveniji v lesni stroki dve srednji tehnični šoli ali ena sama, ko se mnenje nagiblje na eno šolo, je treba dodobra preučiti vse strokovne in ekonomske činitelje, preden se odloči, katera šola naj ostane. 16. Potrebno se je lotiti razčiščevanja problematike kadrovskih profilov, izdelave pio/ilov poklicev, nomenklaLure poklicev v lesni industriji in ustreznejših učnih načrto^^ n Referat o kadrovskih vpraSatijih v lesni industriji je tre ha spopolniti po danih konkretnih pripombah in nato objaviti. Hkrati je treba skušati dobiti odgovor na anketo '-Kadri-122<. še od tistih večjih podjetij, ki niso odgovorila. 13 V povezavi z zbornico in statistično Službo je treba preučiti, kako bi se dosegla boljša ali zadovoljiva evidenca o strokovnih kadrih po strukturi kvalifikacij in delovnih mesi, ki je n&ngibna podlaga za vsako reševanje kadrovskiti vprašanj, 19, Raziskovanje kompleksa kadrovske problematike v lesni industriji je treba nadaljevati in v to delo vključiti strolcovna društva IT, nadalje za^'od za gospodarsko planiranje, zbornico, združenja ter druge institucije in družbene organe. Ing. Lado G a s p a [■ i č KNJIŽEVNOST RAZPRAVE O NAPAKAH PRI MERJENJU PRIRASTKA ZboiTiik gozdarskega inštituta v Zürichu (Schweizerische Anstalt Xür das forstliche Fersuchwesen) št. 42, zvezek 4. Züi'icl^ 196G. Na povabilo predsednika 25. sekcije TUFRO so šLevilni slrokövrijald iz rajnih de-žel predložili svoje razprave o napakah, ki nasta.jajo pri merjenju prirastka. Od teh je bilo izbranih ia v tem zborniku objavljenih 13 razprav. Iz njih je razvidno, da se ocenjevanju prirastka, posebno ocenjevanju z vrtanjem, posveča velika pozornost, Kakor je že iz uvodnega pregleda teh razprav razvidno, so posamezni strokovnjaki prišli do tehle glavnih ugotovitev: Avtorji razprav Fries (Stockholm), Oh to m o (Tokio) in Snielko (Zvolen) so prišli do ugotovitve, da napalre pri merjenju prirastka izvirajo predvsem iz netočnega mesta merjenja (potrebno se je čimbolj držati višine 1,30 m), iz poSevnega vrtanja (pozitivna sistematična napaka) in skrčitve izvrtka (negativna .sistematična napaka), Po.slednji dve napaki se deloma izravnata, ker sta raznosmerni. Napake pri iTierltvah v praksi so navadno mnogo večje kot napake pri raziskovalnih delih, tako da često pripeljejo do močno püpacenih podatkov. Seip (Vollebekk) je s primerjavo meritev izvrtkov na terenu in v laboratoriju priäel do ugotovitve, da pri merienju širokih branik običajno grešijo navzdol, pri merjenju ozkih pa navzgor Slučajne napake meritev so velike, standardni odklon individualnih vrednosti pa rnočno povečujejo še grobe napake. Vinš (Zbraslav—Strnady) je pri preučevanju škode od strupenih plinov ugotovil, da se zelo cesto pojavljajo izo.stanek branik in nepopolne branilte v spodnjem delu debla, temu pojavu pa se pri merjenju prirasflta ne po,sveča skoraj nobene pozornosti. Zelo izčrpno študijo o statističnih odvisnostih med širino branik, premerom dreves in starostjo sestoja je podal Hildebrandt (Freiburg). Po njegovih dofinanjib variabilnost širine branik pri drevesih enakega premera s starostjo sestoja raKte. Iz tega avtor sklepa, da je za enako natančnost potrebno pri starejših sestojih več meritev prirastka kot pri mlajših sestojih. Ugotavlja tudi .da je pri enodobnih gov.dovih koreiacija ined širino branik in premerom dreves linearna in je zaradi tega mogoče prirastek sestoja dognati po prirastku srednjega drevesa, Zanimivo in važno je tudi dognanje, da je za izdelavo krivulje debelinskega prirastka pri teh sestojih potrebno (za enako natančnost) komaj toUko meritev kot za ugotovitev povprečnega debelinskega prii-gstka srednjega drevesa. Smith (Vancouver) je prišel do sklepa, da je iTOi'elacija med povprečno širino branik v prsni višini in povprečno širino branik za celotno deblo zelo ohlapna Zaradi Le variabilnosti širine branik bi za ugotovitev volumnega prirastka onega debla potrebovali toliko meritev, kolikor za povprečni debelinski prirastek celotnega sestoja. Loetsch in Malier {Reinbek—Hamburg) sta pri številnih drevesih bukovega .sestoja ugotovila, da se z naraščanjem prsnega premera zelo spreminja ohlilca debla in da zanemarjanje tega dejstva pri merjenju prirastka lahko vodi do zelo zgrešenih rezultatov Na to okolnost je treba zlasti paziti pri poizkusih, pri katerih naj bi med seboj primerjali razne gozdnogojitvene posege, T1 i h o n e n (Helsinki) objavlja prve rezultate raziskav o izvirih napak, ki nastajajo pri merjenju prirastka po metodi, kakršna je uvedena na Finskem (po pr,snem premeru, širini branik, viiini in višinskem prirastku) Raziskave se nanašajo tudi na napake, ki nastajajo pii merjenju prirastka v času vegetacije C h a f k o (Dehi'fi D'jn) je mnenja, da poznavanje posameznih sistematičnih aapak äe ne vodi do končnega rezuilata, Itef se nekatere napake med seboj izravnavajo, k-umiilirajo in so Cesto v medsebojni zvezi, Napake so poteg tega odvisne še od rastišča, drevesne vvste, strukture sestoja, od vremena, od merilcev in celn od njihovega razpoloženja. Vse to zelo otezlwca razislwvanje napak, zaradi Cesar jih je potrebno pri merjenju prirastica celovito razi.skovati M. C. PRIMERJAVA GOZDARSKIH RAZMER MED EVROPO IN ZDA Daniel, T W ; Vergleiche forstlicher Verhältnisse Europas und der USA, Allgonieine Forslzeiiung, 78, 2, 19Ö7. V avstrijskem gozdarskem strokovnem glasilu (felDruar 19(i7) je bilo objavljeno zanimivo predavanje proüesorju za gojenje gozdov iz ZDA / univerze v Loganu. Predavanje je liilo na visoki šoli za Iculturu tal na Dunaju. Navajamo nekatere Ugotovitve, ki bodo zanimale naše bralce. Primerjava med gozdnim potencialom v ZDA in v Evropi pove. da je boga';tvo ZDA na velikih površinah gozdov marsikje le navidezno. Ne manjka prestarih in mladih gozdov Gospodarskih gozdov s pravilnim razmerjem starostnih razredov rl. Uijotavlja torej veliko premoč Evrope. Evropski gozdar je ustvarjal ol> upoštevanju načiela trajnosti in i mnogo idealizma, ki Američanu manjka. Druga velika lazlika v koi'ist Evrope je relativno malopovriinsko gospodarstvo nasproti ZDA, kjer dosežejo sečnje na golo tudi do ;l(l iTilj olasetia, in to na najboljših rastiščih. Napori in izdatki pri pogoxditvah takšnih zemljišč v ZDA so v evrop.iikem govidarslvu povsem neznani, Evropa ne pozna pravih gozdnih poSarov Insekti in hoiezni skupaj v. Ognjem uničijo lelr.o približno toliko, kolikor znaša vsa enoletna sečnja. Skoda od ■divjadi nt evropska posebnost. Poznajo jo v ZDA v enakem obsegu (gostota divjadi je tudi 40—50 glav na 100 ha). Gozd postaja vedno pomembne,isi za rekreacijo. Razumljivo je, da se Američan upira zgofaj prikazanemu ekstenzivnemu natinu gospodarjenja. Obstoji resna nevarnost, da v posameznih območjih prebivalstvo zahteva prepoved vseh sečen j in s tem ogroža obstanek gozdarskih tlcm. Zato veliko gozdarskih fakultet išče strokovnjake, ki bi znali i'esevati ta problem in združevati proi;;vodno in rekreativno vlogo gozda ter gozdarstva, Takinih problemov Evropa ne pozna. Sodobno gojenje si vedno bolj utira pot, in ne moremo več trditi, da v gozdarstvu ZDA ne poznajo gojenja gozdov. Gozdno gospodarstvo v ZDA kljub trenutnim morij ugodnini razmeram optimistično gleda v bodočnost Avtor govori na osnovi izkušenj iz kriz v preteklosti. G. Daniel presoja tudi optimi.stično razvoj gozdarstva v Evropi in m,'>žnosti za prodajo .gozdnih proizvodov kljub pesimizmu srednjeevropskih jjozdarjev. Le nagel razvoj znanosti lahko pripomore k ugodnemu reševanju gozdarstva in lesarstva. Izgubo tržišča za bukev je pripisati različnim v^.rokom, Eden od glavnih je gotovo pomanjkanje smisla pri evropskih gozdarjih za reklamo in propagando. Ce tu ne bomo napravili resnih ukrepov, utegne postati problem Se 1'esnejši. Pri tem vzhodnih držav ne gre jemati resno. Nazornejši so Skandinavci, predv,;en\ fivedi. Ne gre pa pozabljali, da Švedi srednjeevropskih problemov v gozdarstvu še ne poznajo, so pa na tem. da jih kmalu spoznajo. Avtor, ki .je bil v p.:vropi že drugič po nekaj mesecev in je v jeseni 19fiG obiskal Slovenijo ter tudi nekatere druge predele v ,Jugo,slaviji, vliva z naštetimi in podobnimi i?.javami optimizem srednjeeviopskeniu gozdarju. D, IVI 1 ; nš e k KNJIGA O MACESNOVIH PROVENIENCAH Schobei', R., fröhlich, H, J. Prcpvenienčni poizkusi z macesnom v C ii h r e n b e r g U, Raziskovanje biologije in prirastka ter metodološka študija. (Det Galirenbergel' Lärchen Provenienzversuch, Eine biologisch-ertragskundliche "Untersuchung und me Lh odi s che Studie.) Schriftenreihe der Forstlichen Fakultät der Uni-vcrJiität Götingen und Mitteilungen dei" Wiedersächsischen Forstlichfrn Versuchsanstalt, Band HT/38. 203 Str., 77 podob, 39 tabel, kartonirano 35,80 DM, založba PatJl Parey, Pravenienčni puizkus je bil osnovan 1. 1933 v daljni okolici GÖttingena na ßriüevnatem svetu 280 m nad moiiem, na rastišču hrastovega in bukovega gozda, ki je za macesen primerno. Preizkusili so sledeče provenience: slovaški nižinski macesen, vzhodnoalpski macesen iz dunajskega gozda, v;ihodnoalpski macesen iz Blühnbach-ta la pri Salzburgu. ^ahodnoalpski visokogorski macesen iz Wallisa, jugozahodnoalpski visoktigoi ski macesen iz Briangona, macesen iz umetnega se.stoja v Hessenu (verjetno alpski), japonski macesen (L, leptolepis), korejski macesen (L. Gmelini var. coreeiisis}. V obsežnem delu so tudi natančno opisana opažanja glede fenologije, morfologije, bolezni in Škodljivcev, vejnatostl, velikosti krošenj in lesnega prirastka. Največji prirastek je pokazal slovaäki nižinski macesen, sledijo japonski macesni, macesni iz Hessena, vzhodnoalpski macesni iz dunajskega gozda in iz Blühnbachtala pn Salz-burgu, macesni iz Wal lisa in Koreje in nazadnje macesen iz Briancona. Visokogorske alpske provenience se na rastišču pi'i Gottingernj niso obnesle, ostale evropske provenience in japonski macesen pa so raKviLi dobro last. Zanimiva je ugotovitev, da so se hitreje rastoči macesni obnesli tudi kot odpornejši proti škodljivcem. Maj'jan Zupančič PRIPRAVA ZA PREM AZOV AN.TE V Revue foresti^re franc^aise It.. 10, I0ö6 smo zasledili zanimiv članek n pripravah /-!> pi'wnazovanje: Dabufon, H.' Možnosti in meje uporabe zaščitnih sredstev za preprečevanje škode od divjad i. Bcrgnerjevn priprava so Itlešče z dvojno ščetko. Sredstvo teče na ščetko po cevi iz rezervoarja, ki ga nosimo nfi hi-btu Kle.šče pri premagovanju stiskamo in istočasno s pritiskom prstov iztiskamo tekočino na šceiko. J Bizjak Bergnerjeve kleščaste Sčctke .so uspešen pripo-nioček 7.ti premazovanje Pi i obrambi proti divjadi PRErZKUSANJE SMREKOVIH PROVENIEN'C Gofirn. v.: P )■ o n e n i e n s f o r s o ß med g r a n (Picea a b i e s L. K a i' s t.). Danske forsogresultater og uddrag a£ de hidlil offeiitilig-g.i orte resuHater fra den internationale forsogstirie 1938, Det Forstlige Forsogvaesen i Danrnark, Bind XXIX, Haelte 4. Kobenhavn, Trykt 1 Kan-drup & Wunsch's Bogti-Tkkeri, 19613, Provenienčni poskusi s smreko, Rezultati danskih poskusov in povzetek doslej objavljenih rezultatov mednarodnih poskusov iz leta 1938, Opisani so obsežni proventenfini poizkusi s smreko na Danskem, Pomernbni so zato, ker od narave smreka na Danskem ni razSirjena. Osnovani so bili na srednjem Jiitlandu na rahlo valovitem svetu slabäe bonitete, poi'aslem z res.iem. Nezadostni podatki Ü izviru semena in druge pomanjkljivosti pri. osnovanju poizkusov so zmanjšali njihovo vrednost. Avtor ugotavlja, da so za razmere na Danskem provenience iz srednje in iugo-vzhodtie Evrope produktivnejše kot nordijske. Za Dansko posebej priporoča provenience iz vzhodnih Karpatov in iz Bihorskega gorovja v Romuniji Poudarja pa, da pri tem ni treba Ka.iremariti nemških provenienc, Ici so za Dansico klasične, in seme iz umetnih smrekovih sestojev na Danskem, ki so se dobro obnesli. Tamkajšnje rezultate primerja nato z uspehi poizkusov v drugih evropskih deželah, iMa podlagi objavljenih podatkov marsikaterih rezultatov ni bilo mogoče pojasniti. Med najproduktivnejše evropske provenience šteje avtor nasledn,ie; Istebna (Poljska), Crucea Brostcni (Romunija), LankowitK (Avstrija), Stolpce {Bela Rusija), Vadul Hau (Romunija) in i>Pforfen« {Zahodna Poljska). Marjan Zupančič NOVOSTI S PODROČJA ŽLAHTNJENJA GOZDNEGA DREVJA Tz lanskega letnika mednarodnega glasila ^a go^.darsko genetiko Silvae genetica po\'zemamo pomembnejše prispevke; Slern, K.: Popolne veriance in kovariance v rastlinskih popu 1 a c i .i a h (Vollständige Varianzen und Kovarianzen in Pdanzenbeständen, 19B6/L, 6—11), V nadaljevanju raziskovanj, katerih izsledki glede konkurence različnih genotipov v gozdnih sestojih so bili objavljeni, ,so bila opravljena preučevanja konkurence meri drevesi v enoclobnih sestojih. V obravnavo so vključeni podatki, ki so bili .zbrani 7. merjenjem 10 sestojev rdečega boi'a in 9 smrekovih gozdov 7. ozemlja vse Švedske in iz Hesena. Izhodiščna starost objektov je znašala za bor od do 52 let. za smreko pa od lü do 48 let. V teku 40-letnega obdobja so vsakih 5 let merili prsne premere dreves, ki so bila oštevilčena in nalo kartirana glede na med.iiebojno lego in velikost krošenj Vsak objekt so razdelili na IG kvadratov, da bi tako iztočili vpliv heterogenosti tal. Na podlagi podmene, da je drevesna debelina o'Ziroma pripadajoča iemeljnica korelirana z drevesno vigino in velikostjo kroinje, so v krogih s premerom 1,25 do 7 m določali vpliv konkurence. S statistično iinalizo so dotsnali negativno korelacijo drevesne temeljnice in vsote temeljnic sosednjih osebkov. Ta korelacija se s starostjo povečuje, in sicer v redčenih gozdovih občutneje kot v sestojih, ki niso bili redJ!eni in pri visokih redčenjih ne zaostaja za konkurenco, ki je bila dognana za manj intenzivna redčenja. Periodični prirastek je bolj podvržen vplivu konkurence od dnbnega Lesfer, D. T., Barr, G. R.: Razvoj poganjkov v pfovenienčnih nasadih ameriškega rdečega bora (Shoot Elongation in Provenance and Progeny Tests of Red Pine, 19S6/1, 1—65. B državi Wisconsin so iia dveh kiajili osnovali provenienčne nasade bora Pinus resinosa Ait., kjer so vključili 7 provenienc iz Kanade in eao kot kontrolno iz centralne Minnesote, Devet zapo vrstni h let so opazovali rasvoj borovih sadflc in so dognali, da je dinamika vsakoletnih poganjk.ov potekala v dveh različili stopnjah. Medtem ko je bil prirastek v prvi stopnji odvisen predvsem od potenciala, ki je bil značilen za prizadeto provenienc o oziroma za pre-verjatio potomstvo, je rast v drugi stopnji občutneje varilrala in je bila močneje pogojena 5 klimatičnimi fluktiiacijami v tistem letu. Po variacijsko statistični metodi je bila izračunana, korelacija, ki omogoča predvidevanje prirastka za naslednje obdobje, Dogi'a, P. D.rl^avidezna spolna reprodukcija jelke Abies pin-dfow in vprašanje apomtksije pri golosemenkah (Observations on Abies pindvow with a Discusion on the Question of Occavcnce of ApomixSs in Gymnosperms, 1966/1, 11—20), Uporabljeni material je izviral s sevrozahodne Himalaje, in sieer iz izbrane populacije jelke Ables pindrow z nadmorske višine 2286 m Preučevan je bil razvoj protalusa, razen tega pa tudi anatomija in razvoj arhego-nija pri ženskih neoplojenih jajčnih celicah, Z inikrofotografijami sta predočcna anatomska zgradba arhegonija in njegov razvoj pri obravnavani jelki. Spremljali so tudi razvoj oplojenih ženskih jajdnih. celic in ga pojasnjujejo upoštevajoč pn tem posebnosti v zgradbi arhegonija. V neoplojenih jajčnih celicah so ugotovili pojave, ki bi mogli pripeljati do a.^amospermije pri spajanju jeder. Medtem ko so bile normalno oprasene jajčne celice iste populacije 7^% oplojene, je bita 2a vse primere neopi-ašenih jajčnih celic ugotovljena sterilnost. Prišli so do sklepa, da piri golosemen-kah ne moremo računati s pojavom apomiksi^a, ampak da pn njih sem, Z razvojem gozdarske genetike postaja vprašanje rai:pršilve cvetnega prahu vedno pomembnejše Zadnja leta so gozdarski genetiki opravili več raziskovanj o disperziji peloda. Izsledki so bili nato ■uporabljenj za določanje izolacijske razdalje okrog semenskih plantaž in za preučevanje verjeinosLi medsebojnega križanja dreves in gozdnih populacij. Navadno so pieučevali razpršitev cvetnega prahu s pomočjo merjenja gostote polena nekaj decimetrov riad tlemi v različnih razdaljah od znanega pelodovega izvira. Do-gnan je bil različen gradient upadanja ugotovljene gostote s povečanjem razdalje pelodovega izvira. Na podlagi teh ugotovitev so prišli mnogi strokovnjaki do sklepa, da za izolacijo semenskih plantaž zadošča relativno ozek pas od 400 do 1200 m. R. Silen je razislcal vprašanje količine razpršitve peloda na različnih razdaljah zä zeleno duglaiijo, A. Meškov v ZSSR zn rdeči bor, R, Florence za bor Pinns eliiottii, R. Sarvas za brezo, G. illy in J Sopena y.a prirnoiski bor in E Anderson za rdeči bor ter Z3 smreko. S presojo navedenih in drugih ugotovitev pride avtor do sklepa, da je daljava in gostota razpršitve peloda v prvi vrsti odvisna od klimatskih razmer. Djjgnal je, da je ob dviganju toplega ali vlažnega zraka mogoče zelo obilno kopi-čen.ie in prenašanje peloda v atmosferi, pojav, ki ga imenuje -^zračna vreča->. Hkrati ugotavlja, da det ne vpliva zaviralno na prenašanje cvetnega prahu, ampak ga pogo.sto celo pospešuje. Hkrati je bilo dokazano, da peiod v vodi ne izgubi svoje kaljivosti in življenjske sile Per-)^;, O. P., Chi-Wu, VV'., Scftmilt, D.: Odnosi med višinskim prirast icom bova Piinus taeda in Cotoperiodičn ostjo ter dolžiriA vegetacijskega obdob.ia (Height Growth for Lobloll.v Pine Provenances in Halation to Photoperiod and Growing Season, 19G6/3, 6I—Ei4). Iz semena 31 različnih provenienc bora Pinus Taeda L, so vzgojili sadike, Ici so jih porabili za osnovanje poskusnih nasadov v Floridi in drugih severneje v Marylandu, le-te za podaljšanje svetlega dneva (fotoperiodizem). Medtem ko so severne pro^^enicnce zelo reagirale na podaljšanje svetlega dneva, so bile južne le zelo šibko odvisne od trajanja osvetlitve, Višinski prirastek je bil koi'eliran z dolžino vegetacijskega obdobja, z izhodiščno višino provenienc, z obdobjem brez zmrzovanja in tudi z zemljepisno Širino provenience. Nadmorska višina in razlika glede trajanja sezonskega priraščanja določata celotnega prirastka, če sta kombinirani z multiplo legresijsko analizo. Izsledki so pomembni za področje fiziologije in genetike. Campbell, R. K., Rediske, J. H.: Genetska variabilnost focosinte-tit:ne dejavnosti in liopltenja suhe snovi rtuglazijinih SFidifc tGenetic Variability of Pliotosynthetic Efficiency Dry-Mattei' Accumulation in Seedling Douglas-Fir, 10S6/3, 65—72), Na 90 skupinah semcnic ielene duglazije sp preučevali velikost lotosinteze in so izsledite primerjali s prirastkom materin.iega drevesa, ICot merilo je bila uporabljena količina vezar.ega ogljikovega dioksida Upoštevana je celotna teža suhih sadik in teža iglic. Genetska varianca je bila pretežno dominantna. Dognano je, da je med zarodnikoma in potomstvom pozitivna odvisnost. Izsledki kažejo, da je mogoča selekcija saditvenega blaga glecJe na pri rastne sposobnosti staršev v vseh lislih primerih, kadar obstaja krepka korelacija s prirastkom inaterinjih dreves, Ce)iys, JB.: Geografska variacija virglnijskega bora (Geographic Variation in Virginia Pine, 1966/3, 72—76), S sadikami 17 provenienc virginij-skega bora (Pinus vii-giniana Mill ) iz 10 držav vzhodnega dela ZDA je bilo osnova-nih 5 primerjalnih nasadov, in sicer na ozemlju Pensilvanije, Marvlanda in Tenestje. E 7-letnim spremljanjem njihovega razvoja je prišel avtor do naslednjih sklepov: Južne pi'ovenience, ki so bile vzgajane na neplodnem tlu izven svojega prirodnega nahajališča, so se nad 50% posušile, toda bor, ki je izviral iz višinskih leg, se je (ibnesel zelo vitalno in je ostal živ 90—lOoS. Glede višinskega prirastka so znašale ekstremne razlike 20—23%. Vii'ginijski bor z atlantske primorske ravnine in z juga je v primerjalnih nasadih na jugu razvil Icrepkejši prirastni potencial kot provenience, ki so bile prinesene s severa in z viSinskih leg, Za viäine 3-, 4- in 5-letnih sadik je bila dokazana signifikantna korelaci]a z višinami 7-letnih virginijskih borov Namkoong, G., Snyder, E. B.i Dednost in finlteljl križanja za presojo sistema v semenskih plantažah {Herability and Gain Concepts Tor Kvalualing Breeeding Systems such as Seedling Orchards, 10(56''3. 7G—B4), Po variacijsko statistični metodi so analizirali naslednje modele za selekcijo v semenskih plantažah, množična selekcija k Ionov, test klonskega potomstva, proste opra-šitvc. kontrolirane oprašitve in kombinacije dveh klonov. Avior je razčlenil izsledke ra-^nih piscev glede klonskih razmerij v populacijah, ki se nanašajo na brezo, smreko, iTleči bor, kalifornijski bor. rumeni bor ter na bore Pinus taeda, P. montieola m P. elliottii. Iz tabele dednih rajmerij za gozdno drevje je razvidno, da so za mnoge odnose se nedoločene in nepojasnjene komponente v imenovalcih varianc in in v števnikih kovarianc Eguc/ii, T,, Sakai, /1., Usui, C,, Uefitira, T.-Preučevanje selekcije krip-tu met rije na odpornost proti pozebi {Studies of Selection of Frosl-Hardy Cryptonieda 1., 196(i/3, 84—5ö). V nasadih kriptomerije na jugu Hokkaida, ki obsegajo 770 ha, so napravili poskuse za selekcijo glede na odpornost proti pozebi. Dognali so. da sta ekotipa 1 In 11 manj obeutl.iiva od ekotipa Iti. Preverjali so jih 20 ur pri temperaturi —20" C. Med tremi skrajnimi tipi so odkrili tudi očitne morfološke razlike, zlasti glede velikosti iglic in njihove razpoi'ediLve ter glede položaja vejic. Razen tega pa st.a tipa I in 11 imela v obdobju november—maj večje ozmotske vrednosti od ti(3a 111. Tip t je tudi odpornej.si tivotJ .suši kot tip 111. Na podlagi teh kriterijev so v vsem nasadu izbrali nekaj najodpornejših drevesc in so s pomočjo nadaljnjega preverjanja med njimi, določili najodpornejše o.^iebke, ki so jih končno trikrat analizirali glede na odpornost proli pozebi in glede sposobnosti za cepljenje, Vinš, B.: Oder za delo v drevesnih krošnjah (Scaffolding for Work in Tree Crowns, 1966'3, 8Ü—91). V wezi s seleltcijo gozdnega drevja, zlasti pa Že za opraševanje odi'asllii dreves so potrebne pnmerne naprave, ki omogofaio delo v krošnjah visokega gozdnega di'evja. V ta namen je bil Konstruiran poseben prenos-sljiv kovinski oder, izdelan iz jeldenih cevi, težek okoli SO O kg z najdaljšimi sestav-ntnii deli do 4S0 cn:i. Z uporaba te priprave ne vplivamo na normalno življeiije drevesa in ga ne poškodujemo. Preizkuänja prototipa se je zelo dobro obnesla. Km' je itonatfukcija zeln preprosta, je za sestavljanje priprave v ki'oänji visokega dre-ve^a potrebno le 3 do 5 ur. Podi'obnejSa pojasnila glede uporabe in izdelovanja opi-sanegti odra je mogoče dobili v Inštitutu za gozdarska raziskovanja v Zbiaslavu (CSSR), Wright, J.W.. Scott, S, P., Polk, R. B., Jokela, J.J., Read, R.A.: Raziskovanja i'azličkov rdečega bora v- severnem delu centra i.ji e regije (Performance of Scotch Pine Varieties in the North Central Region, 1966/3, 101—HO), V primerjalna raziskovanja je bilo vitij učeno lOR evropskih in azijskih pvovenienc rdečega bora, med njimi tudi ena iz Jugoslavije Z dvoletnimi sadikami so osnovali stalnih poskusnih nasadov. V teku razvoja so merili in registrirali S- do 7-letnH drevesca. Najhitreje so priralSale provenience iz Belgije. Francije, Zahodne Nemčije, vzhodne Anglije jn iz CSSR, medtem ko so bori iz Skandinavije, Mongolije in z AUaja dosegli komoj Ki poprečne višine omenjenili hitro rastočih pfovenienc. Drevesca, vzgojena iz spanskega, južno francoskega, balkanskega in malo azijskega f.fmena so ohranila prek zime temno zelene iglice, toda skandinavski različki so obledeli, centralnoevtopski pa so glede bai've iglic prek zime bili nek.je v sredini, hkrati pa so se odlikovali z najdaljšimi iglicami, medtem ko so imeli južno eVTop-sid najkrajše iglice. Španske prnvenicnce so pozimi najbolj trpele. 5:cn,ske cvete so Opazili že na 5-letnih borih, nato pa se je njihovo število povečalo, V poskusnih nasadih, ki so bili južneje od '53'^, je bilo največ ženskih cvetov. Cvetenje .je bilo v prvi vrsti odvisno od elementov: zeleza in aluminija, in sicer pri visokih drevescih, medtem ko je pri nizkih glavno vlogo Igral natrij, Uralski bor je bil najodpor-nejši proti borovemu rilckarju, najobčutljivejši pa mongolski. Meicfiior. C. M., Haitemei, H H.: Raziskovanje klonov črnega topo-lagledenekaleriti fizioloških lastnosti {Untersuchungen von Sdnvarz-pappelklonen mit physiologischen Merkmalen, 19eS/4, 111—120). Avtorja sta primerjala začetek in razvoj ozelenitve ter rasli korenin na potaknjencih 11 različnih klonov črnega topola in njegovih hibridov s ,severnoameriškimi topoli, V obdobju november—januar so dali v rastlinjaku 3 serije zaličev v vodno kulturo. Posebno so upoštevali prvotni položaj uporabljenega materiala na 2- do 4-letnih drevescih, prav tako pa so tudi ugotavljali dolžino, debelino in volumen potaknjencev. V ta namen so bili namreč uporabljeni le višji poganjki matičnih drevesc in so bili iz vsakega narezani po 3 zatiči, dolgi 11 do 22 cm ter debeli od 5 do 15 mm. Ozelenitev potaknjencev £0 ugotavljali glede na 4 razvojne stopnje, prav tako tudi nastajanje kalusa in koreninic. Dognali so. da se glede ozelenitve v vseh štirih razvojnih stopnjah veČina klonov med seboj zelo razlikuje. Toda za nastajanje korenin za različne klone niso nsali zanesljivih specifičnosti. Prvotni položaj materiala na matičnih drevescih in volumen zatičev sta občutno vplivala na raziskovane lastnosti Cim nižje ro bili potaknjenci narezani na vrsnjem poganjku in čim manjši je bil njihov volumen, tem prej so ozeleneli. Pri tem pa je bil prvotni položaj orfločilnejši od volumena zatičev. Kloni, ki so prej začeli odpirati popke, so nato počasneje razvijali liste od klonov, ki so pozneje dosegli prvo razvojno stopnjo. Preseneča ugotovitev, da je potekal razvoj ozelenitve pri seriji, ki je bila zastavljena v decembru, hitreje kot pri zadnji, tj. janu- a rs ki seriji. Ta pojav je mogoče i-azložiti s pomočjo podmene, da Je bila zadnja serija ravno u stadiju zadnjega počilkn, kajti doj^nano je, da rastline čez zimo ne počivajo ves čas enaitti trdno, kei' popiti po itončanem vegetacijskem obdobju doživljajo najprej L L predpočiLek, l;i inu nato sied i trdni počitek, za. njim pride t. i. popočitek, nato pa stanje pripravljenosti, Ito le še neugodni Ciniteiji olrolja zadržujejo ozelenitev. Na podlagi opravljenih poskusov je pričaltovati, da bi bile obfavnavane fiziološke razlike med kloni najočitnejse, če bi uporabili cepiče, ki bi bili narezani takoj nato, ko topol odvrže listje Raziskovanje Je potekalo po skrbno izdelani metodiki, ki je v prispevku podrobno opisana. Podatki so bili vrednoteni z vsestransko uporabo vanaejjsko statistične metode. Glede na ti dve svoji z^načilnosti je lahko obravnavana razprava za vzgled, kako naj bodo pripravljena in vodena podobna ra^Jskovanja, ki se nanaSajo na preučevanje lizioloških razlik gozdnega drevja. Orf-Ewing, A. L." Vrstno in medvrstno križanje duglazije (Inter* and Int.raspeeific Crossing in Douglas-"Fir, Pseudotsuga menziesli (Mirb.) Traneo., IS(i4/4, 121—126). Na knnadskem otoku Vancouver so leta 1963 in 1904 n:i 46" sev širine vrstno in medvrstno križali duglazijo. Za inters peci Ii f no hibridlzacljo Sta bila uporabljena kot moSIta zarodnika Pseudotsuga macrocaipa iz Kalifornije in P. ivilsoniana s 'Poimoze, OpraSitev se ni posrečila in je bilo pridelanih le nekaj normalnih sementc iz križanja z duglazijo P macrocarpa. Pri tntra.specifičnem križanju je bil uporabljen cvetni prah s 09' sev. Širine v Britanski Kolumbiji in do sev. Širine v Kaliforniji. Seme, ki je bilo pridelano, je bilo v vseh primerih enako dobro kaljivo. Eno- in dveletno potomstvo, ki je bilo pridelano iz semenja moških zarodnikov iz Oresona in Kalifornije, je doseglo pomembno večje višine od potomstva, pridelanega z uporabo lokalno nabranega peloda. Duelazine sadike, ki so bile vzgojene iz .semena, nastalega s križanjem očetov iz severnih območij in \z kontinentalnih predelov Britanske Kolumbije, so prej zaključile sezonsko priraščanje in glede rastruh sposobnosti signifikantno zaostajajo. Melchior, G. IL. Seit^, F. W.; O nekih rezultatih t r e p e 11 i k i n i h It r i -Sancev v testnih nasadjh (Einige Ergebnise bei Testanbauten mit Aspenhy-briclen, 1%4/-I, 137—133). Testiranje se je nanašalo na poskusne nasade, ki so bili leta 1951 osnovani na šestih krajih v Zahodni Nemčiji s sadikami 7 različnih trepet-likinili križancev, ustvarjenih s kombinacijami med partnerji Populus tremula, P, canescens, P. tremuloides m P alba fj primerjavo odstotkov preživelih osebkov, njihovega višinskega prirastka In debeline ter oblik in razmerja najdebelcjSih osebkov sta prišla avtorja do ugotovitve, da so le tedaj mogoč! zanesljivi sklepi, kadar se testir;mjc ne nanaša samo na križance, ampak ga spremlja tudi bonitironje Cisteg;i potomstva zarodnilcov, Drugače je mogoče povečani pnrastelc, ki je posledica različnih folopetiodičnih lastnosti zarodnikov, neupravičeno pripisovati heterotičnosti Raziskovanja so nadalje pokazala, da je presoja stopnje .smrtnosti primerna šele potem, ko sadike dosežejo starost 10 let Najkrepkejša vitalnost je bila dognana za križance P tremula X P Tremuloides, med njimi pa najhitreje priraščajo potomci tistih kombinacij, kjer eden od partnerjev i/haja z geografske širine, ki leži južneje od poskus-nejja nasada Zaradi neustreznih svetlobnih razmer preizkusnega rastišča je tistim križancem, katerih eden sorodnikov izvira iz višjih zemljepi.snih širin, pripadel nizek položaj na pri rastni lestvici. Glede ravnosti debele in polnolesnosti pripada prvo mesto križancem P. tremula X P. tremuioides. Doslej gliva Valsa nivea ni povzročila nobene škode. niie.!, Z- jM..' V a ri a C i j a aneuploidnega števila kromosomov v m e r i s t e m u m a c e .s n o v i h popkov (Die Variation unbalanzierlcr Chromo- romeiiKahlen im Knospenmenslem fünf aiifeir.eiTidei' tolgfndev Astj^ilifgänge bei aneuploidm C(-Lärc!ien, 19(34/4, KJ^i—135). Z namenom, (3a bi doloCila stopnjo aneu-ploidnosti (povečanja števila kromosomov za nepopolno številu kromosomske garni-luL'e) in da bi pojasnila ra^iporeditev tega pojava na drevesu v teku njegovega razvoja, je avtorica določila število kromosomov za reprezentativno meristemsko tkivo popkov na 5 zaporednih ietorast.ih. Raziskovanja je opravila na intraspecifičn^h hibri-dih, pridelanih s križanj eni normalnega, in poliploidnega evropskega macesna, kot tudi na inlerspeciličnih hibridih, pridobljenih s križanjem normalnega evropsivega in poliplciitlnega japonskega macesna. Dognala je, da se število kromosomov s staranjem drevesa približuje euploidnemu stanju. Glede razporeditve različnega Števila kromosomov na drevesu v zvezi s stai'osijo nI bilo mogoče dognati nikaltršnih odnosov. Aneuploidilo merislemsko .stanlčje je razporejeno kot mozaik, zato avtorica domneva, da je ta pojav posledica delovanja nekega niehani^.ma, ki je različen od obravnavanega. Tigerstedt, P Af.R a z v o j genetskih varianc višinskega prirast-li.a ■v poskusnem nasadu navadne breze (Entwicklung der genetischen "Varianzen des HöhenwachsLums In einem Feldversuch mii Betula verrucosa. 1964/4, 13G—i;-t7). Stiri osebki navadne breze so bili medsebojno skrižani v vseh mogočih Ifombinacijah. Iz pridelanega semenja je bilo vzgojenih 12 drLižin sadik Pri tem samooplodnja ni prišla v ijostev. ker je breza avtosLerilna Nato je bilo enoletno potomstvo v ustreznem razporedu presajeno v razisliovalni nasad ter so na njem ü let merili višine in debeline v prsni višini. Pred pfcsnditvljo je znašala aditivna genetska vaviaca 70%, dominantna pa lö%. Po presaditvi pa je prvo omenjena popolnoma odpadla, druga pa se je povečala na trojno vredno.st. Vzrok za ta pojav leži v dejstvu, da je po presaditvi korelaci.ia med vi.sino in prira.stkom negativna. Razen tega so tudi neenake ekološke razmej'e v posku.snem na.sadii mofneje vplivale kot v drevesnici picd presaditvijo. Po štirih leiih ]e prenehal vpliv presaditve. Nato je obdržala adi-tivno genetska varianca približno nespremenjeno vrednost, neaditjvna varianca pa je kazala trend upadanja. Kei' je varianca, ki izvira iz vrednosti za posamezno matično drevo, občutno večja, lahko sklepLimo, da je množična selekcija, ki se opira na preverjanje potomstva, zanesljiva. Sctionhach, H., BelLmarin. £,, i"c)iäumann, VV.P r i r a s t e k ter odpornost prnti poze bi jti sn.^i različnih proverLienc japonskega macesna (Die Jugendwuchslei.stung, Dürre- und Frostresi.steni verschiedener Provenienzen der j spanischen Lärche Larix leptolepi.s Gordon, 1ÜS6/S, 141 — 147). V okviru mednarodnega raziskovanja provenienc japonskega macesna so bili analizirani podatki merjenj 25 različnih provenienc 5-, 6-, in fl- letnih sadik, ki so bile posajene v 4 nasadih na ozemlju Zahodne m Vzhodne Nemčije. Glede prirastka je pripadlo neka-teiim proveniencam v vseh nasadih isto mesto na lestvici, druse pa pri različnih rasti.sčnih riSzmerah niso bile dosledne. Raziskovanje ni potrdilo podmene, da odpornosti proti suši in proti pozebi izvirata i'/ skupnih fi-cioloških vzrokov — posebnosti plazme Ni bilo namreč mofjoče dognali statistično utemeljene korelacije med obema omenjenima lastnostima Odpornosti proti suši torej ne moremo imeti za fiziološko pogpjHno značilnost. Dognano je, da je omenjena lastnost odvisna od stopnje, do katere je razvilo korenin je, zlasti srčna korenina, Občuti ji vo,st za zgodne jesenske pozeiie pa je odvisna od časa, kdaj razUčne provenience zaključijo svojo sezonslto rastno aktivnost. Ni bilo moeoče dokazati dovoij zanesljive odvisnosti višinskega prirastka posameznih provenienc od Idiinatskih razmer izhodiščnega rastišča. Toda glede na to, da klimatični podatiii za izhodiščna rastišča le nepopolno izražajo vremenske razmere širšega območja in torej nf- dajejo prave podobe o klimi ožje opredeljenega kraja, od koder izvica.io pi-ovenience, m iakljuteno, da vendarle obstn.ia clolfičena odvisnost obravnavanih lastnosti o(J ekoloSkih razmer izhodisčrega rasliSča. Mergen, F.. Lester, DT., Furnii-'al. G. M., Hurley, J - Analitietia loEUev križancev Eukalyptus cinerea X E. (Disci'iininant Analysis of Eucaliplus cinerea X Eucialyptus maculosa, 1966/5—6, 148—154). Seme, iz katerega SD bile vzgojene sadike, je bilo pridelano v Avstraliji s kontrolirano in proste opra-äitvijo evkaliptüv E. cinerea in E. maculosa. Za ugotavljanje mzlik med kriSanei so primerjali njihove lastnosti z značilnostmi aarodnikov. Ort 27 mei-jpnih karakteristik jiii je bilo 19 statistično analizirano. Med njimi so bile posebno pomembne: višina sadik, oblika in velikost listov, število in oblika bradavic in poprečni prere?, debelca. Razen tega so preučevali tudi nekatere anatomske lastnosti in količino klorofila tel število in velikost kromosomov, icoličino In sestEiVo eteričnih olj itd. Od fizioloških značilnosti sta bili določani in primerjani respiracja in fotosinteza. Križance in Ka-rodnike najpreprosteje razlikujemo glede na kot listnih vrSičkov in listnih osnov, Vidakov>ič. M.; Neke posebnosti glede zgradbe iglic in prirastka križancev med črnim in japonskin\ rdečim borom (Some Chai'acteristics of tbe Needle Structure and Growth in Hybrids between Austrian Pine and .Japanese Red Pine, l0Gt)/5—6, IS,!—IfiO). Po oprnšitvi črnega bora s pelodom japonskega rdečega bora (Pinus densiflora) ozivoma s cvetnim prahom kii-žancev P. densiflora X P. nigi'a in P. nigra K P. densiflora je bik> pridelano seme in nato U nJega vzgojene sadike, Z raziskovanjem njihove anatomske zgradbe In prii'ast-ka je prišel avtor do naslednjih sklepov: Med obema boroma srj anotomske razlike, zlasti glede višine in .širine prečnega prereza iglic, število hipodeninnih plasti, dolžine smoinih kanalov in števila na floemu ležečih aklefenhimskih plasti Hibridt imajo' glede širine iglic in dolžine smoinih kanalov intermediarni položaj, po drugih omenjenih znamenjih pa so bližji enemu od obeh zarodnikov Na potomstvu, ustvarjenim s povratnim križanjem iiibridov P, nigra X P deiisillorn in črnega bora kot ženskega partnerja, so močneje izražene materinje anatomske značilnosti kot v primeru kombinacije iste matere s pelodom hibridov P, densiflora X P. nigra. Potomstvo iz kriJanja P. nigra X P, densiflora ni vedno hitreje rastlo od .sadik črnega bora. Pfitaatna sposobnost križancev je bila odvisna od indivicivjalnih spo.sobnosLi ženskega partiiei'Ja. Sadike, nastale iz semena, ki je bilo pridelano povratnim križanjem, so v tretjem letu prerasle višine sadik črnega bora, Razmerje med debelinami mladih boi'ov je bilo analogno tistemu, ki je bilo clognano za višini?. Bingham, R.T.: Selekcija bora Pinus m o n t i c o 1 a na o d p rj r n o s t proti mohurki (Breeding Blister Rust Resistant Weilern White pine, l!)iiö/5—ß, 160—IG4). Opazeno je bilo, da so v populacijah boiov Pinns strobus in Pinus naonti-cola osebki, ki so rezislenlni proti rji Ci'onavtium ribicola Fi.scli Z ra:^iskovanji;m genetskega značaja te lastnosti je bilo tlognano, da je odpornost poligeno pogojena in da njena osnova leSi v stančjLi iglic in lubja Nadalje so ugotovili, da recesivni geni niso nosilci rezistenčnosti. Fenoli pska selekcija v pri rodni h populacijah je bila zelo uspeSna, zato lahko to pričakujemo tudi od .selekcije v dreve.'vntcah V razmerah splošne okužbe lahko imamo enega od štirih, ki nimajo Kunanjih znakov bolezni, za odpornega. Toda v primeru za infekcijo zelo ugodnih razmer rezisLenčnost ni zanesljiva, "torej je le selektivnega značaja. Zato ni verjetno, da bo mogoče vzgojiti raso bora P. monticola, ki bi bila popolnoma odporna proli obi'avnavani bolezni. Fechner. G. H., Funsc/i, fi, VV ; K a i i v o s t p e 1 o d a po enajstletnem uskladlščenju {Germination of Blue Spruce and Ponderosa Pine Pollen After El ven Years ol= Storage at OO to 4i'C, 1366/5-G. 1G4—IßGj, Preizkušali so kalivost cvetnega prahu različnih ifjlavcev, potem ko je bil n let shranjen pri temperaturi t)" do C in pri vla^i 0,25 in 5Ü%. V ta namen je bil uporabljen substrat agarja s 3,2% saharoze oziroma raztopina sahai-oze različnih koncentracij Pelod borov Pinns contorta Douß, in P. Hexilis sploh ni skalil. Cvetni prah bodljikave smreke (Picea pungens Engelm.) je uveljavil najboljšo kali vos t, potem ko .ie bil shranjen pri 50% vlagi, rumeni bor (Pinus ponderosa Laws.) pa pri 25% vlagi. PreizkuSnje so opi.'avili pri sobni temperaturi Biirelj;, J., Burrows, FB.. Armitage, F. B., Barnes R. D..'Test potomstva za bo I' Pinus patula v Rodeziji (Progeny Test Designs for Pinus pa tu la in Rhodesia, 1966/5—6, 16(]—173), Pred 3Ü leti so začeli v Rodeziji pogozdovüti in so do iy58, leta posadili nad 28 lisoc hektarjev, od tega nad polovico z borom Pinus paiula, drugo pa z bororn P, elliottii, Glede na pomembnost prvo ornenjene vrste so se lotili tudi njenega žlahtnjenja, 2a snovanje seinenskih plantaž so izbrali 40 plus dreves, stavejžih od 12 let. Izdelali so metode za določanje fenotipsltih in genotip-skih varianc in kovarianc v pupulaci.iah, 2a testiranje potomstva Ln za ugotavljanje stopnje interakcije, da bi tako dosegli cim ustreznejše sestavo semenskih plantaž, Posebnr) pozornost so posvetili razlikam glede genetske strukture pri rodnih populacij in vprašanju ustrezne kombinacije klonov v semenskih plantažah preverjanje potomstva pripovočaja metodo faktorialnega ki'izanja in metodo nepopolnega dialel-nega križanja. Izdelali so splolni model fenotipske variacije. Polovica potrebnih opra-Sitev je že opravljena, tako da bodo pnhodnje leto križanci že presajeni v primerne poskusne nasade. Vyskot, M.: P r i r a s t e k in v a z o j mladih m a e e S n o v L h s e s t o .i e i' različnih provenienc (Zuwachs und Eritwi cid Ling junger Larch en bestände verschiedener Herkunft, lÖßS'S—6, 17;?—181). V Jezirku (CSSR) je bil na višini 420 m leta IÜ38 osnovan preizkusni nasad s saditvijo enoletnih maoesncvih sadik 8 prove-niehc. Od teh so 2 iavirale iz Moravske, ena iz Češke, dve iz Slovaške in 3 iz Avstrije, in sicer z nadmor.skih višin od 400 do 1300 m. Sadike v nasadu so 25 !f?t merili in bonitirali glede na višinski in debelinski prirastek, kakovost debelca, čiščenje vej in ■\'elikost krošenj. Končno üo opravili se tehnološka raziskovanja les^T Posamezne provenience so se med seboj zelo x"azlikovale glede vitalnosti, prirastka in kakovosti debele kakor tudi glede širine krošenj in tehnoloških lastnosti lesa. V vsakem pogledu je dosegla prvenstvo vzhodno slovaška proven i enca Sabino v s 400 m n. v, S tem je ponovno potrjen renome. Iti ga uživa slovaški nižinski (sudetski) macesen, Najpočasneje je priraščal macesen iz Dunajskega gozda, ki se i-azen tega še relativno zelo slabo čisti vej. Položaj ostalih provenienc na kakovostni lestvici ni dosleden, Značilno pa je, da so se najslabše čistiie vej avstrijske provenience, med njimi pa zlasti tiste, ki izvirajo iz najvišjih leg, medtem ko se je najlepše čistila provenienca z Visokih Tatr, ki tudi pripada gorskemu pasu (1200 m}, H., Weber, £..' V p 1 i v dednih lastnosti in okolja na r a i;-voj mladih iglavcev (Einflüsse von Erbgut und Umwelt auf die Entwicklung der Konilert-n-Jungpflanzen, 196fi/ö—6, 181—Ifiä). Obdelani so podatki, zbrani z nierjenjem 23.ÜOÖ sadik R gospodarsko najpomembnejših vrst iglavcev v 26 zahodno-nemških drevesnicah, Provenience, ki izvii-ajo iz r.ižjih leg, so glede na težo sadik in kot-eninja prekašale material z vlšiih leg. Tudi glede dolžine poganjkov so bile razlike, čeprav blažjo. Iste provenience niso enako reagirale na različne ekolosite razmere, v katerih so rasle, Najkrepkejše sadike so .se ra^.vile v primorskem območju, Owanski vpliv je povečal poganjke pri smreki za 60—95%, težo korenin celo za 130%, težo vseh sadiJt pa za 310%, Toda borovim sadikam je bolje ustrezala kontinentalna legn. Smi-ekove sadike so glede dolžine poganjkov in teže koveninja v drevesnicah s težko ilovico le neznatno zaostajale za sadikami v drevesnicah z rahlo pešte- tiD 7,eml]o, toda üb upoštevanju teže sadik je razHlia zelo pomembna in verjetno izvira iz večjega asimilatijsltega aparata ter več vejic. Dokazali so nätialje, da medsebojna razdaLja zeLo vpliva na prirastek smrekovih sadik, S povečanjem pripadajočega prostora za 30% se je namreč debelina poganjkov povečala IZ'/o, njihova dolžina za 15%. leža sadile in^h in teža ko renin ja za 30 Iz te ugotovitve Je od-iten močan vpliv presaditvene razdalje na i-azvoj koreninia. Presajanje stniečic v vegetacijskem obdobju se bolje obnese od spomladanskega, kajti že eno leto nato so bili ugotovljeni za 31—49% daljäi in za 29—i\% debelejši poganjki, za 1Ü9—139Vo večja teža sadik in za 84—116^ povečana teža koreninja. Pri tem gre zlasti za bu.inejši razvoj vejic in i^Hc. Po analogiji lahko pričakujemo, da je tudi za druge iglavce poletno presajnnje najboljše. Zelo pomembne so nadalje razlike med razvojem presajenih in nepresajenih sadik. Primerjava bortfev 2/(1, 1/1 in l/ž je pokazala, da nastanejo prvo leto zlasti občutne razlike glede korenin ja, medtem ko se nad talili deli sadik se ne razlikujejo pomembno. V drugem letu pa razlike glede na težo sadik prekašajo prednosti glede teie korenin Ja, Tudi pri presoji teh okolnostl Ishko sklep o prednostih presajanja in n.iegDvem vplivu na razvoj sadik posplošimo tudi na druge vi'ste iglavcev. Ing M. B r i n □ r PREDPISI ODLOK O RAZVELJAVITVI PKEDPISOV O OMEJITVAH ZA SEČNJO TISE IN DOMAČEGA OREHA (Uradni list SRS, št. 25 rsd 2B 1. IÜ6G) I Razveljavita se: 1. odredba o omejitvi sekanja in gojitvi domačega oreha (Uradni list LRS. št, 2-11/53); 2, odj-edba o sečnji tise v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 20—93''5ö) Ta odlok začenja. veija,ti z dnem objave v -Uradnem listu SRS'', Ljubljana, dne 13. julija 1966 St. 321—E)'6(i Izvršni svet Skupätine Pred.sednik: SociallsUčne republike Slovenije Janko Smole t. r. 634-0.182,2 : 228,2/3 (497 125) UGOTOVITVE FITOCENOLOŠKIH PREUČEVANJ V MESANTII GOZDOVIH JELKE-BUKVE NA POSTOJNSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU IN NJIHOVA PRAKTIČNA UPORABA Ing, Zvone IVastran fPostojna) Zaradi splošnega pomena mešanih gozdov jelke-bukve-smreke za jugoslovansko gozdno gospodarstvo (po podatkih statistike poraščaio 2,5 milij. ha), še posebno pa za Slovenijo (200 tisoč ha) kakor tudi zaradi zelo rai:širjenega pe-pričanja o njihovi ohranjenosti na Notranjskem (Snežnik, Javomik) in spričo dolgoletne tradicije kontrolnega načina gospodarjenja ter dragocenih podatkov o njihovem razvoju v zadnjih 70 letih, so ti gozdovi postali predmet intenzivnih preučevanj. Za osnovno nalogo teh raziskovanj je bil prvotno izbran cilj: >'najci tak načm gospodarjenja, ki bi zagotovil trajno naj večji prirastek po količini in kakovosti , in . ,. ^preučiti rezultate dosedanjega načina gospodarjenja in ugotoviti, kje in kako so bili na tem kraškem območju doseženi najboljši go:sdnogospodarski uspehi(5), V ta namen je bil v Ljubljani osnovan zvezni zavod -za preučevanje gozdov Visokega krasa (Zavod za planinske gozdove), ki je začel delati leta 195(1. 3 posebno odločbo Ministrstva za gozdarstvo SRS je bil izločen celoten masiv Snežnika in Javomika za raziskovalne namene. Pozneje se je zavod priključil Gozdarskemu inštitutu Slovenije, ki je prevzel ra.7.-j skoval ne objekte in nadaljeval začeto znanstveno delo. Cilj teh preučevanj .je bil ugotoviti osnovne vegetacijske enote z ustreznimi talnimi tipi in hkrati opredeliti ekološke činitelje, ki so vplivali na njihov razvoj Prvi izsledki raziskovanj, ki jih je vodil dr ing. Vlado Tregubnv, so bil! objavljeni v ediciji Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije -Prebi-ralm gozdovi na Snežniku- (1957). S klimatološkimi, pedološkimi, geografskimi in fitocenološkimi preučevanji se je nadaljevjüo, tako da so bile od 1956. do 1062. leta obdelane m kartirane vse stabilne gozdnogospodarske enote na po^T-žini 24 583 ha m za njih sestavljeni gozdnogojitveni elaborati na osnovi gozdnih tipov. Obsežno delo Je bilo opravljeno pod vodstvom V, Tiegubova in sodelavcev. Biro za gozdarsko načrtovanje iz LJübljane se je lotil opisa gozdnih tipov in kartiranja v zasebnih gozdovih Loške doline na površini 5000 ha, Tako so sedaj preučene in kartirane gozdne združbo na površini prek 3ü,00üha, tj, nad polovico vseh gozdov v območju. S tem so bili zajeti gospodarsko najpomembnejši gozdovi, zato izsledki omogočajo uspešen napredek gozdnega gospodarstva. To je spričo zapletenih gojitvenogospodarskih problemov, ki so za družbene gozdove se posebno pereči, tem pomembnejše Ne nameravam sc spuščati v podrobnejšo razlago gojitvenogospodarske problematike, Id je posledica nastanka, razvoja in dosedanjega gospodarjenja s prizadetimi sestop. Naj zadošča le navedba, da smo že dolgo na splošno ugotavljali, da se Jelka v »prebiralnih« gozdovih ns Snežniku ne pomlaja, ome- njali smo prablem »zabukovljcnja-s tarnali smo, da se sestoji "Starajo^*, da ni vrastka, da se z razvojem gozdov vedno bolj oddaljujemo od prebiralne zgradbe; srečaval) smo se še s kopico drugih problemov, za katere nismo poznali ustreznih rešitev, Gospodarskogojitveno najbolj pereče pa je bilo in je še vedno vprašanje nadaljnje usmeritve gospodarjenja e gozdovi s posebnim ozirom na ajcumulacijo prirastka na že itak velikih poprečnih lesnih zalogah, pojav, ki ga z dosedanjim načinom gospodarjenja ni bilo mogoče zajeziti. To seveda velja za kompleks mešanih sestojev združbo AbietoFagetum, zlasti pa za družbene gozdove, s katerimi se že 70 let načnno gospodari (2, 3). Dandanes se pred gospodarstvo izi'edno ostro postavlja potreba po intenzivnosti Tudi gozdno gospodarstvo stremi za intenzivno proizvodnjo. Cilji našega bodočega gospodarjenja morajo sloneti na racionalnem usklajevanju naravnih in gospodai-skih komponent gozdne proizvodnje Ena njenih osnov je naravna sestavina — gozd. Za intenzivno gospodarjenje je potrebno temeljito poznati osnove, zlasti s področja biologije gozda, kaj Li samo tako je mogoče razčleniti kompleks medsebojnih vplivov, ki delujejo v gozdni titocenozi. Zato se je tem potrebr.eje seznaniti z vsemi gozdnimi detajli in spoznati osnovno življenje vsakega sestoja in njegovega dela. Le tako bomo lahko odkrivali vse naravne silnice v razvoju gozda, ki odločilno vplivajo na uspeh ali neuspeh naših prizadevanj. Gozd je kompleksna vegetacijska združba, ki ob naravnem razvoju dosega najvišjo stopnjo Gozdna fitocenoza je izraz kompleksnega delovanja ekoloških činiteljev na določenem rastišču, njihovo preučevanje pa je olfijšano, če je znan učinek njihovega delovanja. Zato je gozdna litocenoza ali gozdni tip osnova za globlje poznavanje naših gozdov, njihovega razvoja in možnosti za njihovo maksimalno izkoriščanje v določenih mejah. To so osnovne praktične vrednote, ki smo jih pridobili z obsežnimi tipološko karti ranimi gozdnimi površinami. Prt tem pa smo v našem primeru deležni izredne prednosti, kei' lahko s pomočjo 70-lelne evidence gospodarjenja s prizadetimi gozdovi preučujemo vpliv dosedanjega gospodarjenja na razvoj gozdov. Pregled in obseg gozdnih tipov na kartiranem delu območja iz asociacije Abicto-Fagetum tlinaricum (Tregiibov) in Neckcro-Ahietetnni Pri nadaljnji obraxmavi se bomo omejili na navedeni dve asociaciji, ker sta na kartiranem deJu območja najbolj zastopani, in zato, ker sta gospodarsko najpomembnejši ter gojitveno najzahtevnejši, hkrati pa fitocenološko karti-ranje in opis gozdnih tipov prav glede njiju največ prispevata k boljšemu poznavanju ekoložkih in rastiščnih razmer. Mešanim gozdovom jelke in bukve pripada na postojnskem gozdnogospodarskem območju velik površmski delež, hkrati pa prevladuje njihov gospodarski pomen, kot je razvidno iz naslednjo razpredelnice, Delei le.?ne zaloge Delež pnrastka Delež etata Isl. List. Skup, Ig!. List, Skup Igl. List. Skup Odstotek SiJ 5Ü 79 aR 57 70 95 GL 33 Iz površinskih izkazov po gozdnih tipih v gozdnogojitvenih elaboratih smo zbrali podatke xn vse subasociacije mešanih gozdov jelke in bukve ter za asociacijo iglastih gozdov, kot so prikazani v naslednji razpredelnici Opredelil-vent nakazoralec A.-F. omphjilodetosum A--F. festucetosurn A..-F. jnei'curialetosum A.-F. lycopGdietcsum A,-F Ecopolietosum A.-F. homog.vnetcjsum A.-F, clematidetosum A.-F. denlanetosum digit, A -F. caricetosum A,-F. veronicetosum A.-F. galliunetosurn A.-F, elymetösum A.-F, hacquetosum A,-F. maja.nttiemetösum Ncckero-Abietptum Vsota Drugi gozdni tipi Skupaj Fovräina (ha) Delež v mešanih gozdovih Površinski delež % 7,185 34,2 24,0 352 1.6 1,2 ^.37;! 20,3 14,6 6IB 2,8 2,0 1,756 B,0 5.8 1,446 6,6 4,3 1.375 6,3 4,6 214 1,0 0,7 132 0.6 0,4 337 1,0 0,7 110 0,5 0,4 40S l,B 1,3 250 0,B 175 0.8 0,G 2.843 13,2 9,5 21.460 6 593 100,0 71,4 28,6 30,053 100,0 Iz tabele je razvidno, da .ie bilo na kartiranem delu območja izločenih 14 siibasociacij v okviru asociacije Abieto-Fagetum dinaricuni, tj. v meSanili gozdovih jelke in bukve. Ta ugotovitev nam vsiljuje vprašanje, ali je bilo pt>trebno tako nadrobno' opredeljevanje gozdnih tipov oziroma, ali ne bi bilo mogoče brez škode za preglednost nekatere od upošievanih gozdnih tipov zdi-užiti s sorodnimi? Menim, da bi nas takšna odločitev ponovno pripeljala do posploševanja in poslabšanega pregleda, ki nam je pri vsakodnevnem delu prav zelo potreben. Ce presodimo opise gozdnih tipov in njihove ekološke posebnosti, bomo kaj lahko prišli do sklepa, da je vsak od njih ne le potreben za pregled nad stanjem rastišč, še posebno zato, ker bi brez podrobnega pregleda kaj težko določali dolgoročne in kratkoročne dlje bodočega gospodarjenja. Pričakujemo, da bodo nadal.inja preučevanja gozdnih tipov pokazala, da bo potrebno opredeliti še nove, kajti v praksi st; zelo pogosto srečujemo s prehodnimi gozdnimi tipi, ko v razvoju sestojev opazimo kombinirano delovanje dveh sosednih tipov. Ni izključeno, da bomo sčasoma prisU do spoznanja, da so nam tudi nadrobnosti potrebne, če hočemo kar najbolj izkoristiti rastnost in razvojni trend raznih delov sestoja. S tem seveda ne nameravamo trditi, da v operativi ne bomo združevali določe.ruh tipov s sorodnimi ekološkimi značilnostmi v ra-stiščno-gojitvene tipe in si v njihovem okviru prizadevali doseči iste cilje, vendar pa bomo morali pri tem upoštevati posamezne sestavne dele, ki se razlikujejo z ekološkimi posebnostmi. Gozdov asociacije Neckero-Abistetum zaradi boljšega pregleda nismo razčlenili na subasociacije, ker bi to spričo namena tega sestavka bilo odveč. Tudi drugih gozdnih tipov, ki so bili kodirani, nismo podrobneje razdelili. Na splošno pripadajo predgorskemu vegetacijskemu pasu bukovih in drugih gozdov ter goi-skemu vegetacijskemu pasu bukovih, smrekovih in drugih gozdov ter na njih odpnde 28,6% kartirane površine. PogJed na karto gozdnih tipov katerekoli gospodarske enote nas zlahka pripelje do sodbe, da je osnovna značilnost vsega, območja izražena z izredno pestrostjo, in posameznim gozdnim tipom samo izjemoma pripadajo večje površine, in še v leh primerih so praviloma prekinjene z oazami in vložki pasov in otokov, pogojenimi z reliefno razgibanostjo l-craškega sveta in s pripadajočo speeilično mikroklimo, \z preglednice je razvldtiOj da prevladujejo naslednji gozdni tipi: A.-F, omphalodetosuni s 24% kartirane površine, A,-F. mercurialetosum s 14,6%, A.-F honiogynetosum s 4,8%, A.-F. lycopodietosum z 2% in Neckero-Abie-tetum s 13,2% kartirane površine. Hkrati so ti tipi Ludi gospodai-sko in gojitveno najpomembnejši ter po svojih ekoloških posebnostih tako značilni, da na njih najlaže prikažemo praktično vredno.st v.seh opisanih in opredeljenih gozdnih tipov. Opis osnovnih gozdnih Upov, njihova razvojna tendenca in reakcija na različne gojitveno gospodarske ukrepe 1. Abieto-Fagetum dtnancum omphalodetostiTn Gozd jelke in bukve s pomladansko torilnico porašča položna pobočja in ravni razgibanega kraškega sveta z vlažnim podnebjem, saj je padavin 1500 do 2200 mm in so ugodno razporejene skozi vse leto. Nahajamo ga na zrelih, globokih. stabilnih raJihli tleh, ki so do 30?« kamnita in so nastala na triadnih in jursitih apnencih ali pa na kiednem. dolomitu. Gre 2a klimak.^, tj. za naravni kliniatogeni gozdni tip. Pomlajevanje jellce je iielo kočljivo Močnejše sečnje .so v prid bukovem mladju. Prebiralno gospodarjenje je zaradi nestabilnih odnosov med jeiko in bukvijo zelo otežkočeno. Praviloma se pod vplivom gospodarjenja razvije gozd v enomerno zgradbo, k.jer je naravno pomlajevanje jelke le izjemno. (Pičle lesne zaloge; prebirahie oblike ■z večjim deležem listavcev.) V tem gozdnem Upu se uveljavljajo že čisti ali prcttvžno čisti ■•sekundarni-" bukovi gozdovi, kjer .se v različnih razvojnih stopnjah pojavlja jelovo mladje. Zaradi globokih tal je mogoča umetna obnova .s smiekö, pri čemer pa jo potrebno težiti k zadostnemu deležu list,;jvcev, zlasti bukve Gospod a rjej^je naj bo usmerjeno h kakovosti bukve, pod katero je pričakovati ponovno pomltijovanje jelke. Skupinsko raznodobna oblika gospodarjenja ima — po vsem sodeč — prednost pred prebiralno, ki ne kaže štabi hinsLi, 2. Ahieii-Ftigeirtm mercurinJriofiwn Gozd bukve in .jelke z golšcem porašča slirma kamnita .južna pobočja v pasu od 750 do l^OOm z enakimi klimatičnimi razmerami kot pri prejšnjem tipu. On\ejen je na zelo skeletna, plitva iti nerazvita tla s pičlim profiloni A—C, nastala na apnencu ali pa na krcdnem dolomitu, ki z ra:istresenim kamenjem ali gruščem povsod siliui na površje. Opravili imftmo S parakhmaksum, ke;- se zaradi erozijskih pojavov na sirmth pobočjih tla in. vegetacija ne morota razvUi in doseči klimaksa. Bukev ,jc pretežno enomenia, njen delež je pičel in m vitalna. Jelka se ne pomlaja. Svethtvam sestojev sledi postopna degradacija, ker humusna plast kmalu zgine, in je odprta pot zakiaševanju. Bodoče gospodarjenje in razvoj sestojev sta navezana izključno na problem regeneracije. Vsako močne;'še poseganje v sestoj povzroča slabljenje njegove Gozdni Up Abieto-Fagetum omphalodetosuin; mlajSi bukov drogovnjak s posamično primešano jellco ii starega sestoja vitalnosti, posainično sušenje jelke in degradacijo tal. Nega sestojev, redtenje in higienske sečnje tei.' podsetev s smreko na presvetljenih delih so edini ukrepi, ki bodo postopoma rešili gojitvenogospodarski problem teh sestojev. Za Si:'daj drugi ukrepi ri.e pridejo v poštev. Povsod je zaželena čim izdatnejša primes listavcev, ki pa imajo slabe pogoje za svoj razvoj. 3. Ahieti-Fngeium scopoJi'etoSKm Gozd jelke in javnra nahajamo na vlažnih severnih pobočjih glavnega grebena Hrušiue, kjer vlada prek vsega vegetacijskega obdobja vlažna klima s pogostimi meglami in z letnin^i padavinami nad 2000 mm. Razvit je na rjavih karbonatnih tleh s kislim humusom, zelo mozaičnih, srednje globokih do globokih, biološko aktivnih z intenzivnimi procesi izpiranja^ nastalih na apnencu ah pa nft triadnem dolomitu. Zgradba sestoja je zelo labilna. Presvetlitve in močnej.še sečnje povzročajo razbohoTenje visokih zeli.šč in pomladitev bukve, le redko smrelie ali jelke. Gospodarjenje je zelo otezkočeno zaradi labilnih odnosov med jelko in bukvijo Poslednja je vitalne,jša in konkurenčno močnejSa. Sestoji so pretežno dvoslojni z jelko v zgornji in z bukvijo v spodnji plasti. Primerna je skupinsko postopno gospodarjenje z vnašanjem smieke pri obnovi. Hkrati ie potrebno skupinsko pospeševati plemenite listavcc — javor. Mogoča je umetna obnova s smreko üb ustrezni skrbi za zadosten delež listavcev, Prebiralna oblika je zelo otežko-Čena in pride le izjemoma v poštev. Pomlajevanje jelke in smreke je mogoče le sporadimo. 4. Ahieti-Fagetum homogyneiosum Gozd jelke in bukve s planinščkom porašča izrazito severna in kamnita pobočja v višini od 800 do 1250 m s podobno klimo kot pri tipu št, 1. Nahajamo ga na slabo razvitih tleh, ki sc rahla, humozna, bolj ali manj zakisana, s humusnim profilom, ki leži navadno neposredno na osnovni kamenini, tj. na apnencih ali pa na krednih dolomitih Tudi v tem primeru gre za parakHmaks Pomlajevsnje jelke in smreke je ugüdnu- Vitalnost bukve je srednja ali pa šibka in je njeao drevje slabe kakovosti, S tem gozdnim tipom ni težko gcspodafiii, ker je praviloma povsod razvita skupinsko prebiralna oblika, ki ^e glede na rastisčne razmere najustreznejša. Problem pa predstavlja spravilo lesa, ker se z njim pomladek močno poškoduje 5. Ahieti-Fagetum lycopoäieiosum Gozd jelke, smreke in bukve z lisičjakom je omejen na dna ali korita ravnih ali rahlo nagnjenih kotlin na nadmorski višini od 70G do 1000 m. Za kliir;o je značilno manj vetrov m nižje temperature, vendar pa ne mraziščnega značaja. Padavine so obilne kot pri tipu št, 1. Pripadajoča tla na triadnih apnencih so različno kamnita, delno izprana, precej zakisana, globoka in bogata ter sodijo med rjava go?.dna 1.la s precej humozno zgornjo plastjo. Ta gozdni lip predstavlja klimaks m nakazuje razvoj v smeri močnejšega xaki.'iovanja tal zaradi debele plasti mineralne zemlje in zaradi hladne, manj vetrovne klime. Jelka in smreka se dobro pomlajata in bukva ne more uveljavljati svoje vitalnosti ter je slabe kakovosti. Doslej se je s temi gozdovi gospo-daiilü prebu'alno, zato je drevje slabše kakovosti. Naravne razmere omogočajo skupinsko prebiralno ali skupinsko raznodobno gospodarjenje. Potiebno je skcbeti za večji delež listavcev. Močne sečnje pospešujejo udeležbo .smreke, zmerne pa ustrezajo jelki. 6. Neckero-Ahietslum Gozd iglavcev z mahovi srečujemo na triadnih apnencih, ki predirajo na povreje s skalnimi bloki do 90% in so do 60% preraščeni z mahovi. Tla so v zepih med skalami globoka, kisia, podzolastega tipa z diferenciranimi horizonti; spodnji je terra fusca. Pod mahovi je inicialni humozni horizont. Ta dva lalna kompleksa se pojavljata mozaično. Na splošno so t.la humozno karbonatna. Klima je podobna kot pri tipu št. 1, toda zaradi pretežnih severnih položajev je hladnejša. Razvojna stopnja je parakliinatlčna in iglavci se dobro ali vsaj zadovoljivo pomlajujejo. Zaradi ekstremnih ekoloških razmer je ohranitev gozda prvi pogoj za obstoj tega gozdnega tipa. Primerno je zmerno prebiralno gospodarjenje z nego enomernih jelovih in smrekovih skupin s pomočjo redčenja. Pomembna je skrb za talno pokrovnost. Gozdni tipi in praktična aplikacija spoznanj Ce bi nadaljevali z opisovanjem gozdnih tipov in bi upoštevali tudi manj razvite, bi kaj hitro spoznali, da so to dinamične tvorbe s samo.wojimi ekološkimi značilnostmi in s posebnim odnosom vzajemnega delovanja med sestavnimi členi (medsebojni odnos drevesnih vrst, vpliv sestoja in okolja, mikroklima itd,), ki jih pri gospodarjenju moramo upoštevati, če hočemo izbrati optimalni cilj in predvideti ukrepe, ki bodo danim sestojnim razmeram in narav- Gozdni tip Abieto-Fagetum lycopodietosuin, skupinska pomladitev smreke in jelke je reden pojav; žal pa so s tem tipom gospodafiü po načelu šablonsltega posamičnega prebivanja in je zato pogosto slabe kakovosti nim razvojnim težnjani ntijbolje ustrezali. Zato je tipološka karta teh gozdov osnova, s katero določfimo cilje bodočega gospodarjenja in ukrepe, Je nepogrešljiv pripomoček pri odkazovanju, negi sestojev in temeljno oßrodje, kadai gre za korenite odločitve, ki jih za posamezne objekte pripravljamo z na-drobnirn gojitvenim načrtovanjem. "Razlike med gozdnimi tipi, kar zadeva ekologi.jo, razvojno dinamiko in stanje sestojev, so ne glede na to, da so bili dolga desetletja gospodarjeni po istem, tj, po prebiralnem načelu, vendar Lako velike, da lahko že na osnovi ■splošnega videza sestoja in okolja, v katerem se razvija, sklepamo o njegovi pripadnosti gozdnemu tipu Splošni gojitvenogospodarski problemi, ki so značilni zlasti za družbene gozdove postojnskega gozdnogospodarskega obniočja v pasu mešanih gozdov jelke in bukve, so s tipološko osnovo postali jasne]ši, usmeritev nadaljnjega gospodarjenja z njimi pa je bolj dokumentirana. Seveda pa je povsem razumljivo, da bodo tem spoznanjem morala slediti še druga, preden bomo lahko trdili, da so zaostreni gospodarskogojitveni problemi dokoeno rešeni. Pri določanju bodočih gojilvenogospodarskih ciljev v kraških gozdovih bomo morali zlasti upoštevati že znana dognanja o razvojni dinamiki gozdnih tipov in jih poglobiti z novimi raziskavami. Ce hočemo priti do čim popolnejše podobe o razvojni tendenci gozdov in posebej še za vsak gozdni tip, je neogibno potrebno poznati biološke zakonitosti razvoja, ki jih moremo bolj aH manj usmerjati. Pri obravnavanju razvojne dinamike gozdnih tipov, ki jih po Sukačevu (8) vrednotimo kot biogeocenozo, tj. kot izredno dinamično tvorbo, moramo pri njihovi razlagi posvetiti vso pozornost vzajemnim odnosom komponent, ki jih sestavljajo (rastlinstvo, žival.stvo, mikroorganizmi, tla, klimal Pri tem posamezne silnice gozdne biogeocenoze vzajemno delujejo in so v do- ločeni medsebojni odvisnosti (rastlinstvo — tla, rastlinstvo — mikioklima), Vzajemno delovanje silnic i?! spreminjanje intenzivnosti tega delovanja preoblikuje lastnosti in uveljavljanje drugih itomponent (rastlinstvo spreminja značaj tal zgradba sestoja vpliva na spremembo mikroklinie), to pa povzroča spremembo medsebojnega delovanja posameznih sestavin biogeocenoze. Vse komponente, ki kot biogeocenoza sestavljajo gozd, tvorijo skupno dailektično celoto, za katero je značilno notranje delovanje, ki povzroča, da v njej nikoli ne nastane mirovanje — ravnoteža Ravno ta protislovja so tista gibalna sila, ki vso celoto vzdržuje v nenehnem razvoju. V razvojnem procesu gozdne biogeocenoze se silnice zaradi protislovnega položajra vzsjomnih odnosov neprestano spreminjajo, zato se venomer ruši stari in ustvarja novi tip medsebojnih razmerij- Vse razprave in dileme okrog gospodarjenja z .lelko in problemi, ki se porajajo, dobijo v tej luči povsem novo vsebino, ugotovitve in sklepi teh razprav pa postanejo jasnejši in deležni potrditve (1, 6, 7). Za nadaljnji razvoj intenzivnega gospodarjenja z gozdovi je torej odločilnega pomena poznavanje prirodnih zakonitosti razvojne dinamike vsakega gozdnega tipa. Ce jih razumemo, potem lahko razvoj vsakega gozdnega tipa do določene stopnje usmerjamo, Usmerit-veni cilj pa je takšno izkoriščanje naravnih zakonitosti, ki zagotavlja gospodarsko čim vrednejši gozd Zato moramo vedeti, kako bo gozdni Lip reagiral na določene gojitvene ukrepe (vplivi človeka), kajti z njimi vplivamo na razvojno dinamiko sestoja, pri tem pa vsak gozdni tip uveljavlj;; drogačno reakcijo. ]S"aj za ilustracijo navedem en primer, kako dva različna tipa reagiiata na določen poseg v sestoj: 1, Gozdni lip A,-F. omphalodetosum , ukrep močnejša presvet-litev sestoja; posledice: povečan dotok svetlobe in toplote, z^^anjšana zračna in talna vlaga, sprememba talne khme ter humifikacijskih in drugih procesov v tleh itd. Reakcija sestoja: sprememba odnosov med jelko in bukvijo; a) v stadiju mladja in gošče (je, iii bu.) bukev začne hitro priraščati v višino in osvaja pvostor na Škodo Jelke; b) v Stadiju prebiralncga gozda hitro vrasčanje bukve na Škcdn jelke, ki jo bukev preplavi, 2. G o z d n i tip A.-F. lycopodietosum ; ukrep in poalodicc so enaki kot pri 1.; reakcija sestoja; močna pomladitev smreke. Cim blažji je poseg v sestoj, tem večji je delež jelke pri pomJaditvi Bukev ob močnejši presvetlitvi pridobi na moči (več toplote), vendar smreke ne more ogrožati. Navedeni primer smo uporabili samo zato, da na teh gozdnih tipih, kjer so odnosi preprosti in najbolj znani, pokažemo, kako r-azlično razvojno pot pod vplivom zunanjih sil (gojitvenih ukrepov) ubirajo ra2ni gozdni lipi Spričo zelo številnih gozdnih tipov in sestojnih oblik ter razvojnih stadijev moramo pri delu upoštevati vsa dosedanja spoznanja za razne gozdne tipe in sestojne oblike, zato pa je potrebno poznati v.se podrobnosti, ki opredeljujejo značaj samostojnega gozdnega tipa, S tipološko osnovo naših gozdov in z gojitvenimi elaborati, slonečimi na gozdnih tipih. nam je omogočen zlasti podroben vpogled v njihovo ekologijo, medtem ko bn potrebno spoznanje o njihovi naravni razvojni dinamiki z nadaljnji nii raziskovanji še poglobiti. To bo naša najvažnejša naloga, Če hočemo čim prej najti odgovore na tista vprašanja, ki so ostala še odprta. Za intenzivno gospodarjenje niso potrebna samo večja vlaganja v gozdove, temveč zlasti tudi več intelektualnega dela, ki mora težiti za čim globljim spoznanjem vseh naravnih razvojnih silnic nagih rastišč in sestojev; dokopati se moramo do vseh tislih odločilnih sestavin proizvodnje, ki opredeljujejo naravne razmere, da jih moremo sklad o z našinii splošnimi cilji naravnati tako. da bomo dosegli največje gospodarske učinke ob hkratni krepitvi naravnih proizvodnih možnosti naših gozdnih rastišč. LITERATURA 1. Brinar, M.; Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimalič-nimi fluktuarijami, Gozdarski vestnik, 1964. 2. CokL M.: Raziskovalne ploskve v prebiraliiih gozdovih na Snežniku v razdobju 1940—1360, Institut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 1961, 3. GasperSiČ, F.: Seminar iz gojenja gozdov (Masun-Leskova dolina), Uvodni relerat, ISGG. 4. Horvat. J.: Sumske zajednice Jugoslavije, Zagreb, 1950, 5. Rasni pisci; Prebiralni gozdovi na Snežniku, Inštitut za gozdno in lesno Soapoclai'stvo Slovenije, 1057. fi, Kordiš, F.. Problemi pri obnovi jelovih gozdi;v, Gozdarski vestnilt, 106i. 7. ATlin&ek, D.; Sušenje jelke v Sloveniji — prvi izsledki. Gozdarski vestnik. 19G4, 8. S7ikačev, V. 7V., in drugi: Osnovi lesnoj biogeocenologii, Musitva, 1964 9. Sa^ar, J.: Uzgajanje šuma, Zagreb, 1963. 10. Tregubov, V,,' Fltocenoza — izraz ekoloških razmer, Gozdarski vestnik, 10G2 FESTSTELLT:NGRN DER PFLANZENSOZIOLOGISCHEN STUDIEN IN DEN TAN-NEN-BlICHEN'-MISCHWÄLDERN OES FORSTWIRTSCIIAFTSBEREICIIES posto,jna und deren praktische anvendung (Zu.sammenfassung) Im Forstwii'tschaftsbereiche Postojna sind bisher über 30.000 ha Tannen-BuchenMischwälder, mit weichon die Kalkstemgebirge Sneänilt, Javornik und Hrušica bewachsen sind, typologisch kartiert worden. Die retchen Angaben aus der Vergangenheit dieser Wälder .^ind auf diese Weise mit einei" wertvollen analytischen Anlage ei-gänzt, welche eine ins Einzelne gehende Behandlung der Entwicklungsd.ynamik jedes der Waldtypen ermöglicht und eine sichere Stütze für die Bestimmung seiner kündigen Enlwicklung mit Anwendung entsprechender Vorltehrungen bietet. Im Rahmen der Assoziation Abi/^io-Fageium- dinaricum wurden im behande.lten Bereiche 14 Subassoziationen bestimmt und kailtert, unter welchen folgende voi'hcrrsthend sind: A.-F. omphalodeiosum, A.-F. msrcurialetosum. A.-F. nomogy-netosüTTi, A-F. scopolwlosum, lycopodietosum und die Assoziation Neckero- Abietetum. Für diese pflanzensozioloslschen Einheiten sind in dej.' Abhandlung die grundlegenden orogi'üphischen. klimatischen und geologisch-edapbischen Daten angegeben, zugleich ihre Genesis tind hie bisherige Entwicklung als auch Richtlinien für ihre Erneuerung und zweckmässige Bewirtachaftung angedeutet. Die Studien über die Entwicklungsdynamik der Wald typen sind auf den Gesichtspunkt gestützt, dass es sich um Durchsetzung des biogeocänotischen Komplexes als dynamischei- Gestaltung handelt, in weicher Komponenten edaphischen, pflanzlichen, tierischen und kiimati.schen Charaktefs und der Zusammensetzung des Bestandes wechselseitig mitwirken Diese dialekti.sche Gesamtheit befindet sich in lortwijhren-der Entwiciilüiig, bedingt mit dem Itomplcxeti Wirken der Krattiinien, welche sich unnuthörlich ändern und durch Schaffung einer neuen Konstellation das jt-weils bestehende KraftveihältnUs zerstören. Ari einem konkreten Beispiel -wird geneigt: wie zwei Waldtypen auf die gleiche Massnahme sehr v(?rschieden reagiren. Diis Erkennen der Eigenheiten und der Entwiciclungsdynamilc der Waldtypen ist ein zuverlässiger Anhalt für eatsprechendes walrtbauUches Verfügen, von welchem erfolgreiche Losungen der gegenwärtigen Probleme in den betroffenen Tann.en-Büchen-Misfhwäldern, wie '-Verb-dchung-i., Altern der Bestände ohne Verjüngung der Tanne, Abweichung von der Plenterstruktur und, als bretinendste Frage, Ai-:kum.ula-tion des Zuwachses auf schon ohnehin hnhem HoUvorrat, erwartet werden können. b34,0,G4U4 :22a.2/,3 (497,125) RAZVOJNA DTNAMIKA MEŠANIH GOZDOV JELKE-BUKVE NA SNEŽNIKU V ZADTNJIH STO LETIH Ing, Franc G a š p e v s i £■ (Postojna) 1. UVOD IN PROBLEMATIKA 2a celotni jugoslovanski Visoki kras je jelka gospodarsko in gojitveno najpomembnejši iglavec, odlikuje se z velikimt donosi dobrega iesa, v gojitvenem pogledu pa Jp enako uspešno ne more nadomestiti nobena druga drevesna vrsta. Zaradi tega je v ditiai-skih mešanih gozdovih jelke-bukve upravičeno dobila, naziv -mati prebiralnega gozda-. Prav zaradi njene vsestranske poniemb-nosti za gozdarstvo Visokega krasa je tem bolj na mestu skrb gozdarjev za njeno bodočo usodo. V strokovni gozdarski literaturi se je že nekako udomačil termin »problem jelkeM, ki se kaže t ze]o slabim naravnim pomlajevanjem, s premeno jelko z bukvo in raanj s smreko ter s pešanjem vitalnosti jelke in celo t njenim fiziološkim propadanjem. Gozdar.ji si regresijo jelke razlagajo na različne načine, nekateii jo pi'ipLsujejo neustreznim khinatskim razmeram, drugi neustreznemu gospodarjenju, tretji obojemu itd. Za nas primer so posebej zanimiva raziskovanja Safarja, kt se nanašajo na Gorski Katar in ostali jugoslovanski Visoki kras. "Problem jelke^* na Visokem krasu je zelo zamotan tn kompleksen. Jelka je že po naravi polna raznih ugank m muh, na Visokem krasu pa se njene posebnosti še bolj stopnjujejo zaradi izredno razgibanega reliefa in značilne geološke podlage, ko jelka gradi celo lestvico raznih gozdnih tipov, kt se na Visokem krasu izredno mozaično med seboj prepletajo Podrobna tipološka razčlenitev mešanih gozdov jelke-brvkve Visokega krasa glede marsičesa zelo poenostavi Študij »problema jelke«, Ce S! sleiiernt gozdni tip predstavimo kot velik dinamični sistem gozdne bjogeocenoze (Sukačev, 19), za katerega je značilen poseben režim notranje povezanosti in vzajemnega delovanja med posameznimi komponentami od gozdne klime, tal pa tja do rastlinstva. Živalstva in mikroorganizmov, kjer vsak zunanji ukrep (npr, s sečnjo) na ta dinamični sestav vsakemu gozdnemu tipu specifično reorganizira sistem notranjih vzajemnih odnosov in vzpostavi novega, je razumljivo, da tudi isti ukrepi povzročajo v različnih gozdnih tipih povsem drugačne razvojne tendence. Dejstvo, da nahajamo skoraj vsak gozdni tip v različnih razvojnih Stadijih, še bolj popestri že itak zelo različno mozaično tipoloSko zgradbo mešanih gozdov jelke in bukve Visokega krasa Ta izredna pestrost vnaša na\ndežno zmedo in stihijo, ki izredno otežkofa laxiskovanje osnovnih razvojnih procesov mešanih gozdov jelke-bukve na Visokem krasu. Da bi se lahko dokopali do osnovnih zakonitosti, bi morala biti poglobljena raziskovanja /elo sistematično in podiobno zastavljena. Zelo poLiCen primer za nadaljnje spoznavanje «problema jelke-' na Visokem krasil so snežniški mešani gozdovi jelke-bukve ter gospodarjenje z njimi. Ti sestoji se odlikujejo t bogato tradicija urejenega gozdnega gospodarstva, o njej najbolj zgovorno priča dejstvo, da je bila sedaj izvršena že sedma revizija gozdnogospodarskega načrta, peta popolna premerba sestojev, ter dejstvo, da se že od leta 18f)0 po oddelkih in odsekih skrbno vodi evidenca o posekanem lesu. Razen tega obstoji še najrazličnejša tehnična dokumentacija, ki nam omogoča dokaj podrobno analizirati preteklost teh gozdov. Takoj po vojni se je začelo z obsežnimi gozdno tipološkimi preučevanji, tako da je sedaj celotno območje raziskano. Prav izsledki gozdno tipolcjških raziskav so nam dali pobudo, da smo začeli presojati razvoj mešanih gozdov jelke in bukve bolj dinamično ter vzr-očno povezovati njihovo sedanje stanje z gospodarskimi posegi v preteklosti. S snežniškimi mešanimi gozdovi jelke-bukve se je zadnjih 60 let go,spo-darilo na prebiralni način. Zaradi bogate tradicije urejenega gozdnega gospodarstva in ohranjene tehnične dokumentacije so bili snežniški mešani gozdovi jclke-bukve po vojni uvrščeni med najlepše in najbolj urejene prebiralne gozdove v Jugoslaviji, Pil gospodarjenju s temi gozdovi so se v povojnem času porajale vedno hujše težave Zaradi akutno slabe regeneracije jelke je bil kljub velikim lesnim zalogam s sečnjo realiziran relativno majhen del pnrastka. V irmogih od teh gozdov je le v manjši mevi mogoča sečnja po sodobnih principih nege lesnih zalog, izkoriščanje večjega dela prirastka pa je odvisno skoraj izključno od problema regeneracije. Da je stanje v tem pogledu res kritično, dokazuje podatek, da je Gozdno gospodarstvo Postojna (družbeni sektor kot celota) v desetletnem poprečju J 355—64 s sečnjo realiziralo le 62% prirastka iglavcev, Ta ugotovitev dobi svojo pravo veljavo, če upoštevamo, da na mešame gozdove jelke-bukve odpade 86'/; prirastka iglavcev v celotnem družbenem sektorju postojnskega gozdnogospodarskega območja, in da \majo prav mešani gozdovi jelke-bukve našega območja tudi v poprečju relativno veliko lesno zalogo, Ce se že vnaprej odločimo za sodbo, da je imelo prejšnje gospodai-jenje z obravnavanimi gozdovi zelo usodne posledice za njihovo sedanje stanje, potem je zelo poniembno preučevEuije celotnega gospodarskega dogajanja ter v zven z njim tudi razvojne dinamike gozdov kot posledice prav tega gospodarjenja za dolgo preteklo obdobje, »»Problem jelke-^ na dinarskem Visokem krasu nI povsod enak; jelka se drugače obnaša zlasti v prirodnejših sestojih proti jugu dinarskega masiva (npr, manj okrnjeni predeli v Boani), kjer je človek relativno pozno posegel v te gozdove in je manj spremenil prvotno sestavo celotnega kompleksa biogeocenoze V severnih predelih Dmaridov je bil npr. človeški vpliv na jelove gozdove Gorskega Kotarja relativno zgoden (Frančlskovič, 5), Še zgodnejši pa so bili posegi v še dostopnejše jelove gozdove Notranjskega Snežnika, Ce presojamo -problem jelke« na dinarskem Visokem krasu začenši s primerom snežniških mešanih gozdov jelke-bukve, kjer je biia že zelo zgodaj spremenjena prvotna zgradba gozdov, pa tja do bosanskih gozdov pragozdnega tipa, kjer se jelka tako različno obnaša, potenc dobi -^problem jelke«, gledan s stališča preteklega gospodarjenja, neogibno tudi določeno zgodovinsko obeležje Primer snežniških mešanih gozdov jelke-bukve nam nudi možnost, verjetno edinstveno v Jugoslaviji, da na osnovi bogate tehnične dokimientacijo za celih 100 minulih let ra/.i&kujenio vpliv gospodarjenja na razvojno dinamiko gozdov. Študij gospodaijetija v 100 preteklih letih nam ob vzročnem povezovanju dosedanjih ukrepov z reakcijo gozda omogoča spoznati silnice, ki sedaj delujejo v raanih tipih mešanih gozdov jelke-bukve. Kratko rečeno: vse dosedanje gospodarjenje lahko uporabimo kot temdjit pouk za njegovo nadaljnje usmerjanje. S tega stališča je primer snežniških mešanih gozdov jelke-bukve pomemben za primerjavo 2 drugimi velikimi gozdnimi kompleksi, zlasti s podobnimi ffozdovi na Trnovski planoti. Kočevskem ter v Gorskem Kotarju. 2. DELOVNA METODA Analizo smo omejili na mešane gozdove jelke-bukve v revirjih; Mašun, Jurjeva dolina. Leskova dolina ter Snežnik I in II — 22 njih imamo na voljo največ podatkov iz preteklosti — deloma pa xudi na kmečke gozdove, ki se naslanjajo na te revirje v centru masiva. Na osnovi znanih razvojnih zakonitosti meSanih gozdov jelke-bukve na Visokem krasu, ki jih je na j podrobneje prikazal Safar (20—26), ter s pomočjo študija gozdno tipoloških elaboratov, smo si zastavili nalogo podrobno raziskati dosedanje gospodai'jenje s snežniškimi mešanimi gozdovi jelke-bukve za vso preteklo obdobje, za katero obstoji tehnična dokumentacija, in pieučiti reakcijo gozdov na načrtovane in Izvršene ukrepe. V ta namen ^mo prestudii'ali ves razpoložljiv arhiv bivšega, veleposestva Schönbtjrg-Waldenburg, tj. nekdanja navodila za urejanje gozdov, s'.are gospodarske načrte, kronike, gospodarske knjige, stare gospodarske karte ter dmg arhivski material. Tako nam je bilo mogoče ustvariti si jasno podobo o ciljih, ki so si jih gozdarji zastavljali za snežniške gozdove v vsem obdobju načrtnega gospodarjenja. Za študij razvojne dinamike s,mo imeli na voljo podatke iz zelo bogate tehnične dokumentacije o teh gozdovih: podatke petih popolnih premerb {št.evi!o drevja, lesna zaloga in prirastek), natančno evidenco sečenj po oddelkih za skoraj 80 let ter razne taksacijske podatke, kot: višine drevja, visinski prirastek, debelinski prirastek, podrobne podatke o modelnih drevesih, o starosti drevja itd. Ker se je s snežniškimi gozdovi jelke-bukve v zadnjih 60 letih prebi-ralno gospodarilo, nas je pri Študiju razvojne dinamike zlasti zanimalo vprašanje, ali je sedanja j e 1 o v a populacija n a s 1: a 1 a in se i* a z -vijala po zakonih prebiralnega gozda. Pri vrednotenju podatkov smo uporabljali metode matematične statistikein verjetnostnega računa. Zaradi preobsežnosti, žal v tem prispevku ne moremo posredovati vsega obdelanega gradiva, zato bomo grafično prikazali Ic najpotrebnejšo dokuraeni:aci,jo. 3. ANAT.I^iA DOSEDAN,IEGA GOSPODARJENJA 31, Kratek sploSen zgodovinski ovis Preden se lotimo podrobne analize dosedanjega gospodarjenja, moramo vsaj na kratko navesti najvažnejša dejstva iz zgodovine snežniških gozdov. V sianh zapisih f.e trdi, da so že v rimskih časih čez območje Snežnika vodile važne poti, k; so povezovale obmorska mesta z notrsnjostjo dežele (27). Valva- zor še vedno opisuje centralni del snežniskih gozdov kot pragozdove Kronist Schollmayer {27} posebej navaja dobo, ko je bilo posestvo Snežnik v lasti plemiške družine Lichtenberg (1707—J853) in ;o opisuje kot dobo brezobzirnega izkofiščanja ter zelo slabega odnosa do gozda, SchoUmayerju lahko pritrdimo, saj so bile v dob; okrog leta 18D0 tudi splošne gospodarske, politične in socialne razmere take, da so bile za gozdove zelo usodne (Prančiško^^ič, 5), Ta nemirna leta po francoski revoluciji so hudo prizadela tudi snežniške gozdove, V nadaljnjih podrobnih analizah bomo v zvezi s to dobo prišli do zelo pomembnih ugotovitev, Začetek načrtnega gospodarjenja pomeni leto 1853, ko je posestvo prišlo v last plemiške družine Schönburg-Waldenburg. Postopoma do leta ],B74 je bila izvršena segregacija (odprava sevitulov), 32, Dosedanje metode gospodarjenja 321. Doba neurejenega gozdnega gospodarjenja da odprave servituiov leta ]S74 Za razliko od mešanih jelovo-bukovih gozdov v Gorskem Kotarju (Franči-škovič, 5) ali pa celo tistih na Kočevskem, ki so nastali iz pragozdov ali vsaj iz gozdov pragozdnega tipa. je za snežniški pi'edei snačdno, da so pragozdovi izginili zelo zgodaj. Vzroki za to so bili zlasti: relativna bližina in dobra povezava z obmorskimi mesti ter uničevanje gozda zaradi pase in oglarjenja. Sledove zelo zgodnega pridobivanja oglja in uničevanja gozda s požarom nahajamo v snežniških gozdovih povsod, na to nas končno opozarjajo mnogotera ledinska imena. Za to dobo je torej značilno bolj ali manj neurejeno in večkrat tudi neprizanesljivo izkoriščanje gozda. O kakih ustaljenih gojitvenogospodarskih konceptih tedaj seveda ni bilo niti sledu, 32B. Doba premene neurejenih sesiojnih oblik 1853 912 Hkrati s postopkom segregacije üo začeli z geodetsko prpmerbo gozdov, tako da je leta 1800 avstrijski taksator Hermann Eretschneider izdelal prvi elaborat Iz pripadajočih opisov gozdov vidimo, da je .slu za gozdove z velikim deležem bukve (glej tabelo Št 11). Opisani so kot dvoslojni sestoji s starimi jelkami in bukvami v gornji etaži,, v spodnji pa je bil obilen jelov pomladek. Za osnovni gospodarski cilj je Dretschneider postavil načelo maksimalne zemljiške rente, ki je bila po takramih statično tinančnih računih dosegljiva le v mo-mernem (regularnem) gozdu s pretežnim deležem iglavcev. Spodbuda za tak gospodarski cili je bil nedvomno bujen jelov pomladek. Za dosego tega osnovnega dl.ja je Eretschneider predvidel premeno neurejenih, heterogen i h sestojev v enomerne gozdove s pretežnim deležem iglavcev. Premena naj bi se izvršila z naglimi pomlajevalnimi (oplodnimi) sečnjami. Predvidel je tudi ,'5ečnjo na golo. Vse te sečnje, ki so jih izvajalt zaradi premene (UmwandlungsschlägeJ, so redno za vsako gospodarsko leto vrisovali v gospodarske karte, in sicer ločeno zu mrenzitete pod 50% in nad 50% obstoječe lesne zaloge. Opisi sečenj v gospodarskih knjigah te dobe potrjujejo, da so bile sečnje res takšne. Poleg knjižne vrednosti po.sekanega lesa so v gospodarske knjige vpisovali tudi vrste sečenj, kot npr. svetiitev bukve, osvobajanje jelovega pomladka, svetlosek, odstranitev nadraslih jelk. končni posek, odstranjevanje starih jelk itd. Takšne sečnje so torej značilne za oplodne. pomlajevalne sečnje za pospeševanje skoraj čistih enodobnih jelovih sestojev. Da bi spravili v promet ogromno stare bukovine, so leta 137-5 v Leskovi dolini osnovali tovarno za suho destilacijo bukovega le.sa, v teže dostopnih predelih pa so oglariü. Zmanj- šanje lesne zaloge med leti 1864—1901 ter relativno še vedno velike sečnje po podatkih evidence za dobo 1890—1900 (glej grafikon št, 1!) nam kažejo, da so v tej dobi relativno veliko sekali, Kako daleč so prišli s to -^premeno^ sestojev, nam za vsako dobo (1890—1901) kažejo karte dobnih razredov. Ker je bila poprečna starost sestoja ugotovljena. n.a ostiovi znanih obrazcev 7,a poprečja, je razumljivo, da najmlajši dobni razred predstavlja sestoje, ki so bili že skoraj popolnoma prevedeni v enodobne (pomlajeni), za sestoje 2 obilico starega materiala v gornji etaži pa je bila izračunana višja starost. Prva revizija elaborata iz leta 1890 je bila izvršena lela 1Ö01, vendar so še vedno ostali pri isrih načelih, ki jih je v prvem elaborata (1890) uveljavil Bretschneider. .923. Dob,a prebiralnego gospodarjenja (I9JS—1063) Elaborat iz leta 1312 pomeni preobrat v urejan]u ir, sploh v gospodarjenju s snežniškimi gozdovi. Leta 1906 so za obravnavane gozdove sprejeli navodila za urejanje gozdov, ki jih je že pred tem dr. Leopold Hu£nage] \'peljal za gozdove na Kočevskem. Elaborat iz leta 1912 je sestavljen popolnoma v duhu takratnih Hufnaglovih idej o prebiralnem gozdu. Osnovni gospodarski cilj elaborata je bilo prebiralno gospodarjenje, sekalo naj bi se tako. da bi od gozda dobili, največjo rento, pri tem se ne bi smela poslabšati produkcijska sposobnost tal in lesne zaloge. Skladno s tem na.čelom naj se močno pospešujejo iglavci. Posebno pomembno je dognati, kako je omenjeni elaborat vplival na gospodarjenje z gozdovi ter kakšno vsebino gojitvenega ukrepanja je izoblikoval, saj .se je ta način dela skoraj nespremenjen ohranil do nedavnega. Sečnje zai'adi ^■premene-', ki so jih izvajali v prejšnjem obdobju, so bile le ponekod izvršene do konc3 (nastali so mladi, skoraj čisti jelovi sestoji), pretežno le do polovice, tako da je bilo v zgornjem sloju še vedno precej starih jelk m bukev. Da je bilo to res, se bomo lahko prepričali na osnovi preciznih podatkov v naslednjih poglavjih. Kot vzor (normals) za prebiralni gozd je v elaboratu uporabljena llufna-glova konstrukcija normalnega gozda z enako površino temeljnic v vsakem debelinskem razredu. Etat je Ü1 izračunan sumarno za cele obratovalne razrede po Hufnaglovl lormiili na osnovi števila dreves. Zrelostno debehno za iglavce je določil s 45 cm. Ta ureditveno tehnični formalizem je tesno povezan z gojitveno tehničnimi principi, po katerih je realiziran etat (odkazovanje). Na teh tleh je zraslo gablonsko posamično prebiranje, s katerim se je razumelo zlasti; sečnjo iglavcev nad predpisanim zrelostnim razredom, radikalno sečnjo listavcev in higienske posege. Revizije, ki so bile izvršene v letih 1924 in 1936 s popolno premerbo sestojev, niso pokazale vsebinsko nič novega, l^esna zaloga se je občutno povečala, spremenil se je ludi odnos v korist iglavcev. Po velikih sečnjah v tcj dobi so postajali sestoji ponekod zelo redki, vendar se je namesto jelovega mladja uveljavljala bujna plast bukovega podrasta Prišli so do sklepa, da je za pomladitev jelke premalo svetlobe m zraka, iiato so predpisovali intenzivno izsekava-nje bukve v polnilnem sloju. Zlasti močno so sekali bukev v dobi svetovne gospodarske krize v letih 1928—1934 (glej grafikon št. 1!). Pri odkazovanju drevja so se še vedno ravnali po principih, ki so bili izraženi v elaboratu iz leta 1912 Revizijski elaborat iz leta 1953 je nastal ravno v dobi, ko je bil prebirahii gozd proglašen za ^edino možno gospodarsko obliko-' in ko je prebiranje postalo splošna parola. Bil bi pravv čudež, če bi v snežniških gozdovih tdtlcrat pomislili na kakšen drug način gospodarjenja. Značilno 2a povojne revizije v obravnavanih mešanih gozdovih jelke-bukve je, da so kljub zelo močnim sečnjam v obdobju 1945—1951 ugotovile relalivno velike lesne zaloge ter pi'ii'astek. Ker je bil etat kljub relativno veliki lesni zalogi določen po raznih računskih obrazcih precej pod prirasi;kom, so akumulacijo dela pi-irastka zagovarjali s t&m, da si prii£adevajo doseči relativno visoke gornje meje normalnih lesnih zalog. Gojitvenih razlag za to ni bilo. Lesna zaloga se je povečala na račun preraščanja drevja v višje debelinske razrede, zato so tudi povišali prej predpisani zrelostni razred, Glede gojitvene tehnike so bolj ali manj veljala stara pravila: sečnja nad predpisano zrelostno debelino ter bolanega in poškodovanega drevja. S škodljivim oglarjenjem polnilnega sloja bukve so prenehali šele leta 1058. Ze med izvajanjem zadnjega elaborata smo prihajali v nasprotje s smernicami za gospodarjenje, Pod vplivom raziskav gozdarskega inštituta na obrav-navadnem območju in po študiju bogate tehnične dokumentacije, ki je ohranjena za dolgo dobo, smo prišli do pomembnih spoznanj o razvojni preteklosti snežniških jelovo-bukovih gozdov, ki neogibno spremmjajo vso dosedanjo gospodarsko strategijo v teh gozdovih. Na obsežni površini teh gozdov ne moremo veČ uve-ljaT,Tti prebiralnega gospodarjenja, pa čeprav gre za sodobne principe gojitvenega prebiranja. Pri&lo je, do nasprotja, ko kljub relativno veliki lesni zalogi in prirastku s sodobnimi gojitvenimi ukrepi sekamo le manjši del prirastka iglavcev Problem lealizacije etata za. velik del mešanih gozdov jelke-bukve ni namreč več v vprašanju nege obstoječih lesnih zalog, ampak v njihovi regeneraciji. 4 AKALI2A RAZVOJNE DINAMIKE GOZDOV V ZADNJIH STO LETIH Za obdobje do leta 1912 bomo uporabljali podatke cenitev, od leta 1912 naprej pa podatke popolnih klupenj m drugih laksacijskih nakazovalcev. Poglejmo SL najprej gibanje sumarnih podatkov o lesni zalogi in o prirastku za revirje Masun, Leskova dolina, Jurjeva dolina t.er Snežnik I m II na površini 9329 ha po stanju lfiß4—1964, Nakazovalci so razvidni iz tabele št. I. t. Gibanje lesne zaloge in prirastka v dobi 1780—1964 za revirje Mašuji, Jurj&va dolina, Leskova dolina ter Snežnik I in II Stanje leta igl Lesna zaloga Nli ha Delež list, skup. igl. list. Prirastek na igl. list ha skup. Odstotek prirastka igl list. 1789 24 76 _ „ _ _ J 864 144 150 394 49 51 — — — — - 19Ü1 Dfl 50 1^0 64 .36 — — - — — 1012 110 57 167 50 4,IE t.72 5,30 .3,01 3,02 1924 144 57 201 72 28 4,66 1,S9 6,0.1 3,2-1 2,44 i 936 172 43 215 RÜ 20 5,53 0,97 6,50 3,3-2 2.26 t954 239 ao 312 70 ,30 5,50 1,91 7,31 2,.36 2,30 1961 240 Gl 3S1 75 2S 3,58 2,14 7,72 2,3a 2,64 l2 podatkov v x-azpredelnid je opazno zmanjšanje lesne zaloge do leta 1901, ko doseže najnižjo vrednost, naio pa sledi njeno neprestano povečavanje. V prepisu cenilnega elaborata iz leta 1864 in 1901 nahajamo mnenje strokovnjakov, da je bila lesna s'aloga leta 1864 nekoliko previsoko ocenjena, leta 19U1 pa prenizko — to bo najbrž res — trdijo pa, da je bila lesna zaloga leta 1864 v primerjavi z letom 1901 občutno večja, in to pojasnjujejo z zelo velikimi sečnjami v tej dobi. Da napaka pri ugotavljanju lesne zaloge leta lÜOl ni bila velika, dokazuje podatek iz leta 1912, ugotovljen a premerbo. V obdobju povojne graditve in obnove ter ekonomske blokade (1945—195Ü) so bile zabeležene največje sečnje po Letu 1890 Po letu 3951 so se razmere ustalile, tako da so sečnje v splošnem zelo upadle, Pn realizaciji viäjih sečenj pa smo naleteli na težavne gojitveno-tehnične probleme, V raznih dobah so bile sečnje zelo malo odvisne od dejanske zmogljivosti gozdov, ki so jo predpisovali taksalorji z letnimi etati, Ce se ozremo na nekdanja družbena dogajanja, ugotovimo, da prav obravnavana doba pomeni najbolj razburkan interval naše preteklosti. Vse pomembnejše družbeno-ekonomske poti'ese lahko neposredno beremo s grafikona st 1. Zelo zanimivi so podatki o gibanju sečenj in z njimi v zvezi s spremenihami strukture sestojev za nekatere najznačilnejše rastištno-gojitvene lipe, vendar teh podatkov zaradi preobsežnosti ne moremo navesti. Posegi v posamezne sestoje (odseke in oddelke) so bili zelo različno intenzivTii, posebno hudo so bili izkoriščani iglavci med leti 1920—1925, 1935—1940, 1945—195Ö in listavci v obdobju 1025—1930, Za 24 oddelkov v revirju Mašun, ki obsega nad 1500 ha mešanih gozdov jelke-bukve, razpolagamo s podrobno obračunanimi podatki o periodičnih intenzivnostih .^ečcnj ter o obhodnjicah za razdobje 1890-—1964, Od teh podatkov navajamo nekatere v naslednji razpredelnici. Intenziteta sečnje v nn" ha Obhod ni ca (let) minim, maksim, poprečna miriim, maksim. poprečna Na.imnn jša 8.3 GO.O 34,2 4 11 7,4 JSfajvečja 28,0 153,3 71,0 II) 2n 15.2 42. Analiza sprenuiml) stvuktuic .sestojev Potem ko smo analizirali sečnje za dobo 1890—1963 glede njihove višine in pred l.em tudi glede na kakovost fs kakäno gojitveno lehniko so bile izvržene), bomo presodili, kako je vse to vplivalo na razvoj sestave sestojev, tj na njihovo strukturo glede na drevesne vrste, na vertikalno zgradbo tei.- na razmei'je debelinskih razredov in na vražčanje. Zaradi preobsežnosti ne moremo n[ivesti podatkov, ^ato bomo spremembe strukture sestojev na osnovi nakazovalcev le opisno predočili. 1 Z meritvami leta 1912 je bil ugotovljen še vedno izdaten delež li.<^tavcev predvsem drobnejšega drevja., debelih iglavcev je bilo relativno malo, V opisih elaborata i:; lela 1912 se povsod omenja veliko jelovega pomladka To je razumljivo, saj j C bilo pri l.em mišljeno drobno drevje, ki ,^0 ga bili v prejšnjem obdobju z oplodnimi sečnjami sprostili in .še ni dosegel meiilvenega praga. Za gozdni tip A—F. lycopodietosum zbuja pozornost dejstvo, da je lel.a 1Ö12 vsebovali zelo malo listavcev, nasprotno pa jih je bilo veliko v skoraj vseh drugiii gozdnih tipih, zlasti v A.—F, omphatodetosum in A.—F. elymetosum. 2. Meritve leta 1324 so pokazale močno zmanjšanje deleža listavcev, alasti tanjäega drevja, nadalje vrast iglavcev v tanjše razrede ter odločen premik iglavcev v debelejše razrede. Kljub relativno velikim sečnjam po prvi svetovni vojni se je lesna zaloga povečals. 3. Leta 1936 je bila ugotovljena ista tendenca, vendar še bolj poudarjena. Z obsežnim oglarjetijera ter s sečnjo bukve za prage se je delež listavcev se bolj zmanjšal, tako da jc padel na najnižjo vi'ednost: v zadnjih 100 letih. Debelejši razredi so se zelo okrepili 2 iglavci in lesna zaloga jc občutno zrasla. Moremo si predstaviti, kako močna je bila pomaknitev iglavcev v debelejše razrede, Če upoštevamo, da so bila posekana vefinoma le debela drevesa iglavcev nad zrelostnim razredom. Meritev leta 1953 je pokazala kalravostno spremembo, ki si Jo lahko razložimo, ce upoštevamo obseg sečenj pred njo ter principe, po kal:erih so bile izvajtine Iz podatkov je razvidno naslednje; Kljub načrtnemu oglarjenju drobnih podrashh bukev v prejänjem obdobju se je prvi debelinski razred zelo okrepil z listavci. Ta ugotovitev velja za tiste gozdne tipe, kjer je bukev konkurenčna drevesna vrsta. Zelo je upadel delež iglavcev v tanjših razredih, Izjema je gozdni tip A.—F. lycopodietosum, kjer je vrast obilno zagotovljena s smreko. Kljub obsežnim sečnjam med obema meritvama je bilo ugotovljeno izdatno povečanje lesne zaloge, vendar le na račun pomaknitve drevja v debelejše razrede. Zgradba sestojev —■ kar zadeva iglavce ■— je postajala vedno bolj enoslojna, medtem ko je spodnji sloj pripadal bukvi, v gozdnem tipu A,—F lycopodietosum pa je začela vrasčati smreka 5. Z meritvijo \t leta 1963 je bilo ugotovljeno podobno stanje kot leta 1Ö53, vendai- še veliko bolj poudarjeno. Lesna naloga debele,iših razredov se je izredno okrepila z iglavci, količina listavcev v I. in II debelinskem razredu je občutno povečala. Zanimiva je ugotovitev glede razmer pod taksacijskim pragom in glede razlik za meritve leta 1963 in leta 1912, V večini gozdnih tipov lahko sedaj vraste čez taksacijsko mejo le bukev, kajti iglavcev praktično nt. Stanje pod taksacijskim pragom leta 1912 se bistveno razlikuje s tem, da je bilo takrat pod 10 cm se veliko iglavcev, ki so nato vrasli čfiz meritveni prag. V gozdnem tipu A.—F, lycopodietosum pa so razmere popolnoma drugačne, ker je vrast zagotovljena s smreko. Da bi dognali, kako se je n^ed zadnjima dvema meritvama spremenila struktura jelke glede na debelinske razrede, smo izdelali tabelo št. 2 za vse območje tipov mešanih gozdov jelke-bukve v gospodarski enoti Mašun. 2. Gibanje šttvila jelk v obdobju 1953—1963 Debelinski Premertia 1953 Premerba 1063 Premik raareri cm N/ha % N/ha % 1963 : tf3;53 10—20 Gö,6 32,10 SB,1 29,42 — 19,4 20-30 49,4 22,76 37,1 19,50 — 24, a 30—40 4a,a 22,52 39.6 20,03 - [R,8 40—50 3e,i Ki.Gl 35.2 18.58 — 2,6 50—GO 11,8 5,43 1H,7 9,82 + 58,5 GO—70 1,0 0.47 3.1 1,62 + aio,o 70—80 - - 0,2 0,08 — Skupaj 216,7 100,00 190,0 100,00 — 12,4 Iz tabele se vidi, da je bilo leta 1963 število jelk v primerjavi z letom 1953 deficitno za 12,4%, Zmanjšanje je nastalo na račun debelinskih razredov do 50 cm ob istočasnem poveeanju števila jelk, debelejših od 50 em, •13. Analiza starostnega razvoja jelove populacije po letu 1908 (1912) Na osnovi zelo podrobne analize sestojne strukture po drevesnih vrstah in debelinskih razredih po letu 1912 smo ugotovili, da se je zgradba pomembno spremenila. Razvojni trend teh sprememb pa ne vodi ravno k ugodni prebiralni strukturi. Do poglobljenega razumevanja vzrokov za te spremembe sestave bomo lahko prišli s pričujočo analizo. Podatki številnih drevesnih analiz jellce so nam omogočili starostno razčlenitev, ki se nanaša le na mešane gozdove jelke-bukve (Abieti-Fagetum) v revirjih Mašun, Jurjeva dolina. Leskova dolina ter Snežnik I, in II. Modelna drevesa so sistematično podirali v mnogih odsekih naštetih revirjev, njihovo število pa je znašalo določen odstotek drevja po debelinskih razredih. To pomem, da so si prizadevali sestavo modelnih dreves prilagoditi dejanski strukturi drevja po debelinskih razredih. Poleg dinigih podatkov so za vsako modelno drevo ugotovili starost na panju. Podrta jelova modelna drevesa lahko imamo za dober vzorec iz celotne jelove populacije. V zvezi s preteklostjo obravnavanih jelovih gozdov je zelo zanimivo vprašanje, kakšna je struktura jelove populacije po stalnosti in kakSne tovrstne razvojne težnje kaže? I. Kakšna naj bi biJa distribucija števila dreves po staroati v pravem (uravnoteženem) prabiralnern. gozdu? Kot model za. strukturo uravnoteženega prebiralnega gozda smo uporabili ni Klepčevo normalo za jelko (tretji bonitetni ra:^red po Suriču), ki dobro ustreza poprečnim rastiščnim razmeram (boniteti) tega območja, Norniala sama po sebi nas pri tem ne zanima, pač pa kot določena zakonitost v številčni zgradbi po debelinskih stopnjah. Pravilo, ki velja za uravnotežen prebiralni gozd, da število drevja z debelino upada po zakonitem zaporedju (Liocourtov zakon), naj bi vsaj v grobem poprečju veljalo tudi za strukturo po starosti. V uravnoteženem prebiralnem gozdu je torej relativno malo starih, debelih dreves (ne zbuja nam pomislekov dejstvo, da vsa s(,ara drevesa niso tudi neogibno debela), veliko več je srednje starih, največ pa mladih in končno največ pomladka. V uravnoteženem pvebi-ralneni gozdu gre tudi pri distribucijskih krivuljah žtevila dreves po starosti v splosncm za padajočo in enokrako krivuljo. Debelinskim stopnjam III. Klepčeve normale smo s pomočjo prehodnih dob, ki jih je Klepac izračunal na osnovi Schaefferjeve relacije (3), ugotovili pripadajoče starosti. Relativno starost vsake debelinske stopnje smo izračunali s seštevanjem vseh prehodnih dob do te stopnje ter z dodatkom določenega poprečnega števila let, potrebnih, da di-evo doseže debelino 10 cm Ta metoda prav gotovo ne vzdrži kritike, toda ne nameravamo se spuščati ožje v ta i'prašanja, ker nam za naše analize zadostuje le najbolj groba primerjava. Vrednosti lako transforrairane III Klepčeve normale so naslednje: Debelina (cm) 15 20 25 30 35 40 50 5.5 60 55 70 80 «5 Starost (let) (+ 30) 44 56 68 79 fiO 10[i 110 120 130 140 ISO IGO 170 180 190 Število dreves 108 81 59 -15 34 25 18 14 11 S 6 4 3 2 1 I, MASDN IN JUR.IEVA DOHNA V OBOOBJU 1890—1960 MOOrn' PUVmCHa IITHO _ Jtto™' pevrRctHi iftHn p Ititrt'bt fvw-jfffwff Lirna - nstM' rotf»i(m Liixe ^oirrA^ Uht^ikt ih^ivzif (f/a Tej "U.ravii.otetženi-' fr^-kvenčni distribuciji Števila dreves po starosti smo izračunali popieSnü starost ki znaSa 74 let ter standardno deviaciju (poprečni odklon starosti okrog aritmetične sredine), ki znaša 31 let. Staiidardna deviacijü nam v določenem pomenu predstavlja stopnjo raznodobnosti. Za Liravnolešeni prebiralni gozd je značilna relativna ustaljenost frekvenčne krivulje, ki je posledica pravilnega in kontinuiranega ponilajevanja, nepretrganega in zadostnega vraščanja nad meritveni prag ter normalnega preraščanja dreves sko^i vse območje debelinskih razredov, Pri uravnoteženem prebiralnem gozdu ne moremo govoriti o poprečnem staranju lesne zaloge kot celote, torej tudi ne obstoji premik Trekvenčne krivulje po abscisi (starosti) v desno, ki je tako značilen Zc^ enodobne gozdove Iz naslednje razlage bo razvidno. da 3 transformacijo Klepčeve normale nismo nameravali iskati modela za uravnoteženi prebiralni gozd, ki nam bi bil za vzor, ampak smo jo uporabili v drug namen. 2. Kakšna je h'üa stfirostua dUlribucija jelke leta I9ÖS in 1924? Pi'i vsaki od meritev smo v ta namen analizirali skoraj 500 modelnih dreves, tako da je njihova distribucija po debelinskih razi-edih ustrezala pre,j opisanim pogojem, Drevesa smo razvrstili v starostne ra2rede po 10 let ter smo nato konstruirali dejanske krivulje starostne distribucije dreves, kot jih kaže grafikon ät. 2 (polna zlomljena črta). Za primerjavo med leti (meritvami) smo zaradi razlitne^'a skupnega števila modelnih dreves nanašali relativno frekvenco, izraženo z odstotki, namesto z absolutnimi vrednostmi. Na isti sliki je prikazana tudi kontinuirana krivulja zvonaste oblike. Njen pomen bomo razIozili pozneje. Očitno je, da frekvenčni krivulji za .število jelk po starosti za leti 1908 in 1924 nimatii ničesar skupnega s prej prikazano transformirano III. Kiepčevo normale. Namesto enokrake padajoče imata ti dve krivulji nepravilno binom-sko obliko. Skoraj nobenega drevesa ni mlajšega od 40 let. Taka oblika frekvenčnih krivulj dopuSča domnevo, da se je jelova populacija v obeh gozdovih raz\Tjala v drugačnih razmerah, kot so značilne za prebiralni gozd in smo jih idealizirano na grobo prikazali s TII. Kiepčevo normalo Zanimivo je dejstvo, da sta poprečni starosti (A) za obe distribuciji praltticno enaki, čeprav je razlika med meritvama I{)08—1924 = 16 let. Obe poprečji sta za okoli 10 let večji od poprečja JU Klepčeve normale. Pomenrbnejša pa je razlika med standardnimi deviacijami (stopnjami vaznodobnosti), V primerjavi s III. Klcpčevo normalo je pri naših krivuljah standardna deviacija skoraj na polovici, posebno za leto 1924, Stopnja raznodobnosti je torej pri teh krivuljah veliko ožja, torej gre za zelo naglo pomladitev jelke v krajšem razdobju, nato pa ie pomlajevanje prenehalo. Te ugotovitve niso v skladu z načeli za prebiralni gozd, kjer poieka pomlajevanje veliko počasneje, toda bol.j ali manj trajno. Ob nasprotni predpostavki, da se je jelova populacija razvijala po principih enodobnega go^da, bi morala poprečna starost od leta 1908 do 1924 O^let) narasti, vendar pa je nasprotno celo nekoliko upadla (glej grafikon št. 21). Odkod ta anomalija'' Ce presodimo najvišji frekvenci na obeh zloniljenih krivuljah, ugotovimo, da je nastal premik proti višji starosti. Zakaj se torej tudi poprečna starost ni povečala? Pri opisu stanja gozdov ob prehodu na prebi-ralno gospodarjenje leta 1912 -■smo ugotovili, da je bilo v gornji plasti še vedno precej starih jelk. To nam kaže tudi frekvenčna distribucija jelke po starosti, Na zlomljeni krivulji leta 190S (graf, št, 2) opazimo veliko grbo m.ed 110. in 121), letom ter nahajamo še vedno znaten delež tja do 100 let slarih jelk. Očitno gre 3, RAZVOJNA DINAMIKA STAROSTI 1908—1 fJZI—lflfia s I! J» m I i. IT r 10 10 40 (C SO TO 10 (O (00 tO 10 «Ö » W 7C I Ur« I" -s i 1' 10 » io *> 10 w » le BO 1« lo «1 »o »a lo 6o » W is 1 1 1 1 1 i\ r H 1 /j S E" -.{_ t ' ■ i'' lijfT J ! i CT, U f 1 J' 5 3 1 v 1 H A 1 1 \ [•V V Vi 1 f ! ■S 1 1 i t 1 ! 4 r i ; [M 1 1 1 J 1 1* 1 1 1 "1 1 i 1 1 7. -i i. 1 ! 1 V 1 ; i ^ i 1 1 1 1 { 1 1 1 i 1 — / J t V 4 1 C r ■ 1 L-l— / / 1 > 1 / S f 1 t- ht" KW7B SOJOlOOlOiOiO« WMTOSOSOiOO STuroft /r/ •VA IP Id JO tO 50 W 7CJ W >0 Kf 10 so JD « 90 W » to »i UO pri tem za dve populaciji jelke, eno, številnejšo mla.jso (I) in drugo, manj številno, starejšo (II). Da bi bil grafikon bolj nazoren, smo s črtkano črto hipotetično prikazali obe populaciji, katerih vsota da skupno Irekvenco. Na krivulji iz leta 1924 opazimo, da je ta ■►starejsa« populacija že precej izginila; vidna je le manjša grba V obdobju 1908—1924 so bile torej posekane starejše jelJce. To je povzročilo celo blago upadanje poprečne starosti jelke in močno zmanjšanje standardne deviacije (zožitev starostnega intervala). Iz analize gospodarjenja po letu 1912 smo ugotovili, da so se sečnje iglavcev nanašale predvsem na drevje, debelejše od 45 cm. Ce bi to bilo res, potem bi se morale znatno zmanjšati poprečne starosti večjih debelinskih razredov. Da bi to dokazali, smo za leti 1908 in 1924 izračunali knrelacijo starosti po debelinskih razredih, Izračunali smo sledeče enačbe (glej graf. št. lil); Za leto 1908 velja enačba a = 56,68 + 0,9452 d; Ij.^ = 0=4792, za leto 1324 pa enačba a = 5S,94 - 0,7428 d; Ivj = 0,5294 (a = starost, d = prsni premer, Ij.^ = indeks korelacije). Dejstvo, da sta indeksa korelacije relativno šibka, je razumljivo. Na grafikonu št. 3 opazinno, da za leto 1908 jedro populacije (I) ustreza manjšim debelinam, jedro populacije (11) pa večjim. Na grafikonu sta v istem koordinatnem sistemu nanašani premici za leto 1908 m 1924. S primerjavo obeh ugotovimo, da so bili leta 1924 večji debelinski razredi mlajši kot leta 1908. Za stai'ost jelke po debelinskih razredih smo izračunah standardne deviacije, ki so prikazane v razpredelnici. Debelinslcj razred I I! Ul IV V VI VII Stand, dev. 1908 (let) ± 14,S ±11,5 ± 1^1,4 ±20,0 ±23,7 Stand, dev. 1924 net) ±ii,3 ±14.8 -12,0 ± lj,7 ±18,5 ±13,9 :27,0 3. KORELACMA DEBELINE IN STAROSTI 19Q6-a=56,6S*0,9452c ää" M « K It 10 äf.iJtsvuväf upozüri.ti iia značilne lasinosti te drevesne vi-ste, tj. na njeno lastnost, da zelo pogosto semeni ter na njeno skiolilnost (lastnost, da prenaSa zasenčenje) posebno v dobi nastajanja in razvoja pomladka Obe karakteristiki sla vpUvali tako, da poteka krivulja dinamike pomlajevanja tako kontinuirano. Ugotovitev, da ima vsako drevo v sredini jedro zelo gostih letnic, nam omogoöa sklep, da :sgogeene branike prav gotovo izvirajo iz dobe, ko so jelke rasle v odvisnosti od stanh dreves v gornji etaži. Glede na opisani način gospodarjenja, ki je veljal do leta 1912, v nekoliko spremenjeni obliki pa še pozneje, bi bilo zelo pomembno ugotoviti, kdaj je bila sedanja jelova populacija, ki je debelejša od 25 cm, sproščena vpliva gornje etaže. Na grafikonu št. 4- je prikazana distribucija jelk nad 2S cm glede na Čas po sprostitvi s prilago.jeno normalno distribucijo za iste parametre. Iz statistič-nili podatkov, ki so vpisani v grafikonu, se virii, da ta element ni normalno distribuiran. Ce podobno, kot smo prej starost, tudi ta nakazovalec: transformi-ramo na pieteklost (z odštevanjem od 1962), 2 uporabo zakonitosti normalne distribucije ugotovimo, da je bila dinamika sproščanja naslednja: od 1682 do 1908 (2G]et) je bilo sproščeno 6fi,3K dreves jelke nad 25 cm, od 1809 do 1921 (52 let) je bilo sproščeno 95,4% dreves jelke nad 25 cm. Tako ugotovljenemu številu let, ko je drevo normalno priraščalo, smo dodali še pel let, potrebnih, da je drevo jelke reagiralo na sprostitev s povečanim debelinskim prirastkom. Na analogen način smo izračunali tudi distribucijo jelk (nad 25 cm) glede na čas zastrtosti. Iz statističnih podatkov, ki so vpisani k grafikonu št. 4, lahko sklepamo, da je ta nakazovalec normalno distribuiran Na prvi pogled preseneča relativno dolga doba. ko so bile jelke zastrte in so zato počasi priraščale v debelino. Rezultati te analize se ujemajo z dognanji v pogiavju 322. Iz ohranjene tehniCiae dokumentacije smo namreč ugotovili, da je bilo v obdobju 1882—1908 prav osvobajanje jelke najvažnejši ukrep (Breitschneiderjev koncept) 6 Proces alternacvie jelke in bukve Na osnovi sprememb strukture lesne zaloge zadnjih 100 let ter s pomočjo naiančnih analiz starosti smo ugotovili, da sc je v omenjenem obdobju v veli-ken\ površinskem merilu izvršila izmena bukve z jelko, sedaj pa je začel nasproten lazvoj z izmeno jelke z bukvijo. Nekoliko hipotetično (ker nimamo dovol,! podatkov za bukev) smo ta proces prikazali s starostno distribucijo za leti 1890 in 1962 na grafikonu št 6. Sedanja mlada bukova populacija je v veliki meri nastala med leti 19Ü5_1942, v dobi izredno intenzivnih sečenj in zaradi zmotno postavljenega ciljaj da bo z iztrebljanjem bukve do.sežens pomladitev jelke. Da gre očitno za izmeno drevesnih vrst v mešanih jelovo-bukovih gozdovih snežniškega masiva, jasno spoznamo tudi po podatkih o sestavi števila dreves ter lesne zaloge po debehnskih razredih za meritve od 1912—1963. 2al pa teh podatkov zaradi preobsežnosLi ne moremo predočiti. Vse te analize, ki smo jih izvršili na osnovi starosti, veljajo v določenem splošnem popiečju za mešane gozdove jelke-bukve (3LP) na snežniškem masivu. V nasledn.jih poglavjih bomo z natančnimi analizami višin, višinskega in debelinskega prirastka ter razvojne dinamike volumnega prirastka, torej z elementi, ki na starost značilno reagirajo, podkrepili naše doslej navedene ugoioxntve. 6. ALTERNACIJA JELKE Z BUKVIJO V OBDOBJU 1800—1062 »4 M 4a SB iS M J3 M it 1A 10 It H It ia t, t, A 1 1 1 k- 1 fisi 1 1 ■t r - 1 1 jei Ki i i ' - I 1 1 1 1 ^ ( 1 - 1 j - 1 \ 1 1 1 \ 1 \ ■ti. - 4- i C I I f- 1 —1— / t t 1 \ 1 / f ( \ T \ 1 r J ^ "K 1 V v / 1 1 \ r 1 1 / j \ 1 T i VKfV \ > J ■m / s S 1 J \ J i 1 X •A -- S \ s. V; L M v, > S ■s. M > thr^tf- tet- 44. Analiza razvojne dinamike prirastka 441. Analiza wišm in višinskega prirastka jeike Podobno, kot smo to naredili pri analizi starosti, bomo tudi analizo višin in višinskega prirastka jelke opirali na značilne lastnosti višinske krivulje v pravem prebiralnem gozdu (relativno uravnoteženo stanje), ki so: 1, Višinska krivulja v prebiralnem gozdu ima značilno obliko ^S-.; pri nižjih debelinah kaže torej prevoj (infleksijo). 2, Značilna za višinsko krivuljo prebiralnega gozda je njena relativna ustaljenost (stabilnost) — torej nima večjih premikov, 3 Velika disper^ijska širina višin in višinskega prirastka za manjše debeline, ki je posledica zelo različnih razmer za priraščanje v višino zaradi posebne strukture prebiralnega gozda, kjer je višinski prirastek podraslega drevja parali žira n zaradi pomanjkanja svetlobe. Za to analizo razpolagamo s podatki o višinah in višinskem prirastku za ista modelna drevesa, ki smo jih uporabili za analizo starosti za leti 1908 in 1924 ter z višinami iz leta 1954 {1953—1955). Iz teh podatkov smo 2 uporabo splošne enačbe hiperbole tipa: dä (h—1,31 = ^- izračunali naslednje izraze za viSlnske ki'ivulje: ' A + Bd i Cii= d- 1908; h =---h 1,30; IC,12ÖE — 0,1377 d — 0,034fi d^ d' 1524; h =--------r-h 1,3L); 0,3254 + 0,8010 d -1- 0,0264 d= 1954; h = loi , d 0,4166 — 0,1205 ( —^ 0,0465 — 'lÜ, -I- 1.30, (d = prsni premer cm. h = vi,sina drevesa ml Krivulje so prikazane v grafikonu št 7, kjer je predočen tudi poprečni letni visinski prirastek za leti 190S in 1924, izračunan na osnovi višine zadnjih deset vencev. Na prvi pogled opazimo, da gre pri višinskih krivuljah za izredno močne višinske premike. Krivulje so izračunane na osnovi zelo solidnih podatkov in veljajo kot poprečje za jelko v mešanih gozdovih jelke-hukve, zato odpade sum, da gre morebiti za ponaik v okviru standardnih napak pri krivuljah, nasprotno, pomik krivulj pade izven območja standardnih napak. Ce hočemo pojasniti te premike, moramo upoštevati razvojno dinamiko prizadetih gozdov, ki snno jo spoznali z analizo starosti za leta 1908, 1924 in 1962, Na prvi pogled napravi višinska krivulja iz leta 1908 vtis, da gre za pravi pre-hiialni gozd (oblika i-i-S), vendar ne smemo prezreti dejstva, da imamo leta 1908 še vedno opraviti z dvema slojema jelke, s številnim mlajSim, ki je bil šele dobro sproščen (63,3%) in še ni razvil popolnega višinskega prirastka (glede na njegovo starojšt ■—■ zaostanek višin) ter z maloštevilnim starejSim, v katerem se je drevje razvijalo bolj ali manj neovirano in je popolnoma uveljavilo svoj višinski prirastek. Višinska krivulja iz leta 1908 kaze torej dve različni jelovi populaciji, tj, dva drevesna sloja, To najprepricljiveje dokazuje krivulja iz leta 1924, ki predstavlja v pnmerjavi s tisto iz leta 1908 izredno povečanje višin tanjšega drevja (mlajša populacija). PrevoJ krivulje (točka infleksije) se je pomaknil čisto k Izhodišču koordinatnega sistema, tako da ima krivulja obliko, ki je značilna za enodobne gozdove (oblika parabole). Da je premik višinskih krivulj v obdobju 1Ü08—1924 stvaren, najtrdneje dokazuje višinski prirastek (glej graiikon št. 7 spodaj!), ki smo ga ugotovili z merjenjem na istih modelnih drevesih kot za določanje višine Iz podatkov o višinskem prirastku vidimo, da se je med letoma 1908 m 1924 višinski prirastek zelo povečal, posebno pri tanjšem drevju (nilajša jelova populacija). "V prebiralnem gozdu ima 7,lasti višinski prirastek tanjšega drevja relativno majhne vrednosti, ker pomanjkanje svetlobe paralizira priraščanje. Kot značilen nakaaovalec prebiralnega gozda je vanadjska širina višinskega prirastka po debelmah, zato smo tudi njo izračunali ter jo kot koeficient variacije navajamo po debelinskih razredih v naslednji razpi-edelnici. Iz podatkov v razpredelnici je razvidno, da je koeficient variacij'e pri tankem drevju majhen. To je v popolnem nasprotju .s tovrstnimi zakonitostmi za prebiralni gozd, Ugolcivljeno stanje je značilno za mlajše enodobne gozdove, k]cr vse drevje relalivno enako prirašča v višino in se dviguje kot enoten sloj. Debelinski j'azred ti III IV V VI Vil tem) 15.0 35,0 .12,5 37,5 42,5 47,5 nad 50 1908 11.55 7,73 S.21 113,45 22,0!) 2i,70 .'ig.ig 1924 5,66 7,37 12,95 10,61 12,88 15,01 9,2Ü Podobno si je mogoče razložiti premik visinskih krivulj v obdobju 1924 do 1954 (30 let). Jedro mlade jelove populacije, ki je bila leta 1924 v območju 10—cm in smo za njo ugotovili zelo velik višinski prirastek, je sedaj v glavnem nad 30 cm. Le-ta je povzročila, da se je dvignila krivulja (1954) v območju večjih debelin. Opozoriti moramo, da smo ki'ivulje risali le za debeline do 65 cm in se na prvi pogled zdi nelogična razlika med višinami najdebeljsih dreves za leta 15)08, 1924 in 1954. 2e iz poteka višinskih krivulj je razvidno, da bi v podaljšku dosegle vse tri približno enako vrednost. Padec višinske krivulje (1954) 2a tanjSe drevje, ki je povzročil prehod visinske krivulje v obliko »-S^', si razlagamo takole: V dobi izredno velikega višinskega prirastka v obdobju 1908—1924 (1930) se je izvršila tudi močna selekcija v jelovi populaciji. Drevje, ki je v konlturenčni borbi omagalo, je začelo naglo pešati z višinskim prirastkom ter predstavlja seda.i spodnji sloj jelove populacije (kapniki). To smo ugotovili tudi s korelacijo starosti in debeline v prejžnjem poglavju (glej grafikon št. SIj- Analizirana dinamika višinske rasti je značilna za enodobni gozd. Premiki višinskih krivulj so sedaj glede na relativno starost jelove populacije že zelo umirjeni, vendai" še vedno zaznavni. Inštitut za goadno in lesno gospodarstvo SRS je s periodičnimi meritvami višin na raziskovalnih ploskvah na Snežniku registriral še vedno znatno nestabilnost višinskih krivulj (Cokl, 3). Naši podatki po naključju padejo v obdobje najživahnejšega višinskega prirastka, zato so premiki višinskih krivulj tako veliki. Premike višinskih krivulj v prejšnjem obdobju dokazuje tudi neprestano spreminjanje lokalnih tablic, ki so zaradi povečanja višin postale prenizke (sprememba kubnih krivulj). 442. Analiza razvojne dinamike jelovega debelinskega prirastka Potem ko smo pojasnili razvojno dinamiko višin in vi.šinskega prirastka, poglejmo, kako je z odločilnejšo komponento kubnega prirastka, tj. z debelinskim prirastkom! V ta namen imamo na razpolago naslednje podatke: 1- desetletni debelinski jelov prirastek za mešane gozdove jelke-bukve prej naštetih revirjev iz leta 1908 (5700 izvrtkov), 2. podatke o debelinskem prirastku in prehodnih dobah za jelko iz leta 1960 v štirih najbolj razširjenih gozdnih tipih; 3, podatke globinskih analiz jelovega debelinskega prirastka leta 1963. Za debelinski prirastek smo z uporabo splošne enačbe parabole tipa y = = a -h bx 1 cx" izračunali krivulje debelinskega prirastka, ki so razvidne iz grafikona št. 8. Čeprav krivulja debelinskega prirastka iz leta 1908 predstavlja poprečje za mešane gozdove jelke-bukve (Abieti-Fagetum), jc na grafikonu znatno višja celo od krivulje najboljših gozdnih tipov (A.—F. omphalodetosum, A.—F. lycopodietosum). 7. RAZVOJNA DINAMIKA ViSlN'SKEGA PRIRASTKA V OBDOBJU 1908—1^51 vitiHA m 1 ' ; [ 1 1 1 1 1 ms A 1 Hlr&H- rt _ Ö 193* ■i ■ t —-fi-iÖ a32}4 *asoio 1 1, 1 -1 'F i 1 1 i ■ J 40 "7™ 1 / 1 _ H- -i- -i ■■ f ' ,'r' / - w ■v » 1 4 -l— i' t / iO - 1 1 1 I h 1 / [ 1 1 JI 1 44 ■ n «t L J V 1 Tn i 1 p j 1 ! J' 1 1 ' 1 / / 1 1 1 J / 1 1 1 1 1 / 1 . 1 .. 1 / / 1 1 1 1 1 1 J 1 1 1 J J.. 1 . 1 r 1 1 1 1 1 1 1 JI 'T . L . ■ -V - J 1 : 1 1 L; 1 1 1 .lil 35 H ^ 1 tlEBELIMSlil RMRftl 1 h HI IV K V\ vil ■i fiTAHEABIl«! «KL-I^B i 4 J.ä^ 1 i 1 ^ 1 1 ^ 1 tHTi - - — - S, M - li.95 1 1 1 . 1 j 1 1 1 [ f 1 1 1 J 1 1 r \ 1111 T r 1 1 I LT U-1 i .11 l.i ■m "t JS 50 5£ 60 65 dem J DtSEllwiW/ l'lSOi-Ablsfl-Fag.fum I 4 - I960- JLF. iHrtä^^rvPtcwm t i - 19t 0- U mncu^ittoM."- i S,Bi?O1M,!DB55d+(l,0DD76d'-19bD 5 7.1?677t2,Ü9628d-0,tl?«7d^-l960 4 ' HS t t J s H f K ^ .o ' a II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 M < T aeumitM acaiLD/m/ «uiMjrr« L' ■ 1 ■ t 1 J* 1 TI- - n i 1 rtr 1 / r 7- 1 1 - 1 ^ i ! i". J i ^ J n 1 i 1 1 ! i- ■ —i— 1 ; Z , f r : ■7+ - r ■ ' r i 1 k 'f M ; 1 t 1 \ L. ] 1 -r-t 11-1- 1 1 j 1-M ■ 1 J 8. RAZVOJNA DINAMIKA DEBEIJNSKEGA PRIRASTKjI mikn pcaeiiHSiritA pniKtimA fintiltfrtnc i9tif -10 T 1 ■T / 1 1 f. \ 1 " / \ \ i' , 1. -IV T"" J ; [ s -1- v C 0 1 1 1 f isFuottfNo leA^ MAO a on 1 Tr ' 1 T 1 ÜJ ^ i 1 1 KW 1 ISKOmwO 9S>?tvl[B epEVEt 1 'H , 1 d UB JI» f i 11 .11. i 1 MM 1 1 1 1 1 i 1 11_L1J 1 ^ J f isu IM iMi tan twi -uu »gi leij mi premer cm 1B» Ktl 19) J 19äi ieta Za krivulje po gožidnih tipih iz leta 1960 je značilno, da se v območju nad 30 cm po višini debelinskega prirastka tako razvräcajo, kot to ustreza ra-stiščnim razmeram vsakega teh tipov. Spodnji dve krivulji dosegata celo ek-slrem, ki smo ga izračunali tako, da smo prvi odvod izračunane parabole /dziu\ --enačili z 0. \di, -J Gozdni tip A.—F. mercurialetosum kulminira i debelinskim prirastkom pri 43 cm, A,—F. homogynetosum pa pri 70,cm. Za v.'sak gozdni tip je zelo značilna disperzijska širina debelinskega prirastka, ki je večja za gozdne tipe z ekstremnimi talnimi razmerami. Na istem grafikonu smo k izračunani kfivulji debelinskega prirastka za leto 1908 (detalj spodaj) prilagodili poligon razrednih poprečij debelinsicega prirastka. Čeprav gre za izredno veliko število izvrtkov (5700) nas preseneča slaba prilagojenost, izračunane krivijlje razrednim poprečjem, po drugi strani pa vidimo, da ima celo poligon razrednih poprečij obliko nekakšne zvezne krivulje. Ugotovitev je pri tako velikenr številu izvrtkov razumljiva. Vzrok za to more ležati le v dejstvu, da gre za krivuljo debelinskega prirastka dveh slojev, mlajšega, kjer je zaradi konkui'ence v krošn]ah Že prišlo do stagnacije debelinskega prirastka tanjšega drevja, ter starejšega (gornja eta5a), kjer se debelinski prirastek razvija popolnoma neovirano. Spodaj na grafikonu št 3 smo to dognanje shematično prikazali. Za dokaz, da je debelinski prirastek üd 1908. do 1D60. leta upadal, kot jc to jasno razvidno iz položaja krivulj debelinskega prirastka na grafikonu Št. 3, bomo uporabili podatke globinske analize jelovega debelinskega prirastka. Pri globinskem vrtanju smo vsako drevo klasificirali po Leibungutovi biološki klasifikaciji dreves za prebiral ne gozdove in smo drevje razvrstili v vladajočo, sovladajočo in podraslo skupino. Kriterij za klasifikacijo ni bila le absolutna višina drevesa, ampak tudi njügov biološki položaj nasproti sosedstvu. Rezultati globinske analize debelinskega prirastka so razvidni iz grafikona št 8, ki kaže, da je debelinski prirastek med leti 1903 in 1913 dosegel svoj višek. Na tej višini je ostal za vladajoča drevesa vse do obdobja 1933—1943, nakar je začel rapidno upadati, pri sovladajočem in podraslem drevju pa je začel pojemati takoj po doseženi kulminaciji. Debelinski prirastek iz leta 1960 pada torej v obdobje, ko je trend debelinskega prirastka že močno upadel, zato je razlika, ki jo levo zgoraj na grafikonu št, 6 predočujejo krivulje debelinskega prirastka, razumljiva. Pod grafikon trenda debelinskega prirastka smo vrisali dobo, v kateri je bilo sproščenih 68,3?& in 95.4% vseh dreves nad 25 cm. Očitno je, da se ta ča,5ovni interval ujema z dobo največjega vzpona debelinskega prirastka. Pri primerjavi trendov debelinskih prirastkov vseh treh kategorij po biološkem položaju nam zbuja pozornost značilnost, ki nima nič skupnega s pre-birslnim gozdom. Obravnavane tri biološke kategorije dreves v pravem pre-biralnem gozdu bol) ali manj kažejo le trenutno razvojno stanje in položaj vsakega drevesa. Vsak osebek je namreč ob svojem nastanku kot člen pomladka v podraslem položaju, ko dobi med sklepom kroženj potreben prostor, se z izrednim višin.i^kim prirastkom povzpne v sovladajoči položaj, kjer pa ga Še vedno ovirajo sosedna drevesa, in končno se vključi v vladajoči položaj ter nato rasle popolnoma neovirano. V pravem prebiralnem gozdu predstavlja obravnavana klasifikacija razvojno zaporedje drevesa od njegovega nastanka do zrelosti; to pa pomeni, da imamo v poprečju pri vsaki kategoriji opraviti s popolnoma različnimi starostmi, V našem primeru (glej graf. št. 8 desnol) pa vidmio, da vse tri kategorije izhajajo iz iste osnovne gmole 443 Analiza razvojna dinamike kubnaga prirastka Za boljžo preučitev in trdnejšo utemeljitev določenih premikov pri razvoju prirastka mase za gospodarsko enoto Maäun smo uporabili podatke, ki sniD jih obdelali pri analizi viSin in višinskega tei- debelinskega prirastka, ki sicer veljajo za širše območje mešanih jelovo-bukovih gozdov (Mašun, Jurjeva dolina, Leskova dolina ter Snežnik I in 11). Upoštevajoč nakazano razvojno dinamiko seslojev glede starosti, ki jo je potrdila še analiza višin, visinskega ter debelinskega prirastka, in upoštevajoč velike spremembe v strukturi sestojev v zadnjih SO letih, ostaja odprto najbolj zanimivo vprašanje: Kako se obnaša prirastek niase mešanih gozdov jeike-bukve in končno, kakšna je njegova tendenca, ali raste, ali pa Že upada? V zvezi s temi vprašanji smo za mešane jelovo-bukove gozdove gospodarske enote Mašun po meritvah v letih 1912, 1924, 1936, 1953 in 1963 izračunali kore-ladjske odvisnosti prirastka na ha od hektarskih lesnih zalog, ki so izražene z naslednjimi enačbami: Za leto 1912 je y = — 1,27060 + 0,62473 Za leto 1924 je y = 1,5SHH7 h 0,35313 Za leto 1936 je y = — 1,U383 -V 0,5H11 2a leto 1953 je y = 1,54536 -t- ü,lS451 — + 0,00044 Za teto. 1963 je y = — 3.6 X Za boljšo ilustracijo smo iia korelacijskih krivuljah s krožiči označili poprečne prirastke na ha iz tabele št. puSEice pa prikazujejo zaloge na abscisi, iia kateri so nasUli (gle.i grafikon št. J)!). Pri preutevanju izračunanih nakazovalcev, ki predočujejo razvojno dinamiko prirastka v obdobju 1912—1964, je potrebno upoštevati naše ugotovitve glerfe spremembe strukture po (Jrevesnih vrstah in debelinskih razredih, dinamiko razvoja po starosti ter po višinskem in debelinskem prirastku za obdobje 1912—10G4. Korekcijske krivulje med prirastkom in lesno nalogo na grafikonu st. 9 nam prikazujejo spremembo v produktivnosti lesnih zalog. Očitno je, da predstavlja ordinantna razlika med krivuljami spremembo intenzivnosti priraščanja (spremembe odstotka prirastka). Trend gibanja odstotka prirastka med leti 15512—1064 bo zelo solidna osnova za presojo ujegovc bodoče tendence Za leto U112 je značilna relativno majhna lesna zaloga 128 m^, ha s prirastkom 5,28 nvVha ter z odstotkom prirastka iglavcev 4.23%. V letu 1924 jc saanaven precejšen vapon knrelacijske krivulje nad tisto iz leta 1912 ter premik lesnih zalog na ha v višje kategorija, Da se je intenzivnost prira.ščanja iglavcev povečala, smo ugotovili že na debelinskem in višinskem prirastku, lesna zaloga na ha se je povečala na 179m^/ha, prirastek na 3,00 m Vha, odstotek prirastka iglavi^ev pa kar na 4,"Q%. medtem ko je za listavce upadel. Do take razlike odstotka prirastka iglavcev (ki je povzi-očila vzpon korelacijske krivulje) je lahko prišlo le tedaj, če sta se občutno povečali glavni komponenti prirastka mase, tj. debelinski in višinski prirastek, kol smo to že ugotovili Del povečanega prirastka gre na račun spremenjene zmesi v korist iglavcev (glej odnose med iglavci in listavci po lesnih zalogah!), večji del pa je posledica povečane intenzivnosti priraSčanja iglavcev. Z meritvijo leta 1936 je bilo ugotovljeno povečanje lesne zaloge na 203 m'/ha s prirastkom G.SBm^/lia ter s prirastnim odstotkom iglavcev 4,]9?ä. Opazno je torej zmanjšanje prirastka odstotka iglavcev Ožji Časovni, interval okrog leta 1936 Stejerno za kulminacijo prirastka, še posebno, če upoštevamo delno napako pL'L ugotavljanju lesnih zalog, ki je nastala z uporabo obračiiriskih Tablic \z leta 1924 in je dokazana z evidenco sečenj. Meritvi v letih 1953 in 1963 sta sicer pokazali konstantno naraščanje zaloge, vendar pa je bilo naglo zmanjšanje prirastnega odstotka iglavcev tako učinkovito, da tudi povečane lesne zaloge listavcev (glej tabelo št. 3!) niso veČ dosegale absolutne višine prirastka iz leta Ü936. Površen pogled na korelacijski krivulji zadnjih dveh meritev (1953—1963) nam odkrije določeno nelogičnost, Iz poprečnih vrednosti v tabeli št. 3 vidimo, da je prirastek leta 196-i večji kot leta 1953 To anomalijo si lahko razložimo takole: 1. Meritev v letih 1950—1953 pade v dobo, ko so bile lesne zaloge zmanjšane z izdatnimi sečnjami v planskih letih. 2. Lokalne tablice, ki so bile uporabljene leta 1953, so za iglavce 10,8% prenizke, za listavce pa 11,9%, Ce za te odstotke lineaiTio povečamo lesno zalogo in prirastek iz leta 1953, ugotovimo nekoliko večji prirastek iglavcev na ha kot je bil leta 19E53 3. Občutno povečanje absolutnega prirastka na ha leta 1964 gre izključno na račun vrasla ml^idih bukev v dobi, ko le-te zelo intenzivno priraščajo (glej grafikon št. 9 in tabelo št, 3!), Prirastni odstotek iglavcev je po letu 1924 neprestano upadal, medlem ko se je prirastni odstotek listavcev zaradi vraščanja mladih bukovih sestojev spei. povečeval, V letih, ko narašča višina lesne zaloge na ha, izredno popušča stopnja kore-lacijske odvisnosti med prirastkom in višino lesne zaloge (glej indekse knrela-cijel). To pa je značilno za bolj ali manj enodobiie gozdove. Rezultati te analize so popolnoma v skladu s prejšnjimi ugotovitvami na osnovi analize strukture višinskega ali debelinskega prirastka ter starosti. Izsledki vseh teh analiz nam potrjujejo isto razvojno pot sestojev. Problem staranja lesnih zalog iglavcev se očitno kaze t. upadanjem prirastnega odstotka Iglavcev. Ni dvoras, da tudi absolutni prirastek iglavcev peša. Sumanii obračun prirastka po kontrolni metodi se ujema z ugotovitvijo, da je bil absolutni pri-ra.stek iglavcev na ha največji v obdobju okrog leta 1936. Zanimivo je, da je Brinar 2a naslednje obdobje na osnovi analize klimatičnih Iluktuacij dokazal močno premalcnitev klime h kontinentalnosti (Brinar, 2), Normalno je, da tako močna otoplitev zapusti sledove na priraščanju jelke v že iUik prizadetih sestojih, kakršni so snežniški. Izredno zanimivi so podalki analize produktivnosti lesnih zalog v različnih gozdnih tipih ter primerjalne analize produktivnosti lesnih zalog med družbe-ninii in zasebnimi me.šanimi gozdovi jelke-bukve na istih gozdnih tipih, kjer se je v jiadnjih 80—100 letih bistveno različno gospodarilo Toda ta vprašanja presegajo naš okvir, zato jih bomo posebej obdelali v enem naslednjih prispevkov. Pri opisu metod gospodarjenja v preteklosti smo ponoviio ugotavljali osnovni sm-oler: pospeševanje iglavcev na račun listavcev, ki so jih vedno odločno sekali (to smo ugotovili na osnovi podatkov iz evidence sedenj), da bi sprostili iglavce ali pa pospešili njihovo naravno pomladitev. Zanimivo je vprašanje, v kaksm zveai je sedanji hektarski prirastek listavcev kot tudi iglavcev s poprečno letno sečnjo na ha v obdobju 1890—1963 (73 let). Nesporno je, da poprečni letni posek na ha v tej dobi kvantitativno vsebuje merila tiste doktrine gospodarjenja, ki je tedaj veljala (lavonzii^atije iglavcev na račun listavcev). Na osnovi sumarnih podatkov smo ugotovili, kako je delež listavcev v mešanih gozdovih jelke-bukve upadal, dosegel pn meritvi leta 1936 svoj miriimum, nato pa ic spet naraščal. Normalno bi biJo, da bi drevesni vrsti, ki so jo v obdobju zadnjega stoletja nenehno radikalno iztrebljali, sedaj pripadala majhna lesna zaloga in pičel prirastek. Ker razpolagamo za gospodarsko enoto Masun z obračunskimi podatki iz evidence sečenj za obdobje 1890—1963 po oddelkih, smo za mešane gozdove jelke-bukve izračunali korelacijske odvisnosti hektarskega prirastka in lesne zaJoge po stanju 1964 od poprečnih letnih seČenj na ha za omenjeno obdobje (73 let). Korelacijo prirastek-sečnje za listavce izraža obrazec y ^ 0,5043 t-+ 0,8326 X -!- 0,3941 x^ Ij-., = 0,Š034, za iglavce pa obrazec y = 3,7907 -!- 0,4983 x -t-+ 0,0224 X-; Ijji = 0,4070, Korelacija lesna zaloga-sečnje za listavce je izražena z enačbo yi = 15,6447 + 3Ü,7712 x + 8,0596 ly^ = 0,ßl58, za iglavce pa z enačbo yi = 134,3341 -H 26.4263 x t 0,7157 x^ I.s = 0,18]9. Za korelacijo glede na prirastek kakor tudi glede na lesno zalogo je za listavcc značilen izredno velik indeks. To ugotovitev lahko preprosto izrazimo takole; Cim bolj so bili listavci v obdobju 1890—1963 (73 let) sekani (v absolutni koliCini), tem večja sta bila leta 1964 njihova lesna zaloga in prirastek. To para-dok.^no ugotovitev je mogoče razložiti samo z domnevo, da se je bukev zaradi radikalnega iztrebljanja v preteklem stoletju dobro pomlajala. Drugače navedene trdne korelacije ni mogoče pojasniti. Obravnavani analitični izsledek računsko potrjuje sicer znano biološko moč bukve, zlasti kar zadeva njeno vitalnost in konkurentnost. Do enakih ugotovitev je prišel tudi Safar za gozdove Gorskega Kotarja (Safar, 24, 26) Nasprotno primenj 2a listavce imata obe korelaoiji za iglavce šibka koeficienta, Takšen odnos najbrž lahko v prvi vrsti phpišemo kakovosti rastišča. Glede na to, da kaže produktivnost lesnih zalog iglavcev stalno tendenco upadanja in v zvezi s skrajno slabo regeneracijo jelke bi verjetno korcladjska knvulja za iglavce nekje v bodočnosti začela celo padati (glej velik posip vrednosti okrog krivulje in njeno zelo položno lego!) Pri raziskovanju prirastnega Trenda jelke je naäo pozornost pritegnila tudi smreka, čeprav v mešanih gozdovih jelke-bukve njen sedanji delež poprečno ne dosega niti 10% lesne zaloge iglavcev. 2e na prvi pogled se v primerjavi z jelko po zunanjosti odlikuje z izredno vitalnostjo. Analizirali smo debelinski prirastek, ki ga lahko pripisujemo njeni sedanji življenjski moči, Na.^a smi-eka je na jugu ,svajega, sicer zelo širokega, ekološkega areala, zato so jo druge konkurentne drevesne vrste (predvsem bukev) izrinile na edafsko ali pa mikroklimatsko ekstrcmnejša rastisča, ker na dobrih niti aktivno niti pasivno ni kos konkuretno zelo krepki bukvi. S tem pa seveda nikakor še ni rečeno, da smreka na odličnih tleh obravnavanih gozdnih tipov ne uspeva, nasprotno, mnoge smi-ekove kulture, osnovane na naših gozdnih tipih, uveljavljajo odličen prirastek. 1(J. DESETLETNI HEBELINSKI PKIRASTEK SMREKE IN JELKE V MEŠANIH GOZDOVIH JELKE-BUKVE SMREKE NA OBMOC.Itl REVIRJEV MASUN IN LESKOVA DOLINA a-Jdka B 6'«710 -Ifi^jCJifftl-I OSZHf^o)' 15 tji 17 deb.siufinjii Pri opazovanju dinamike pomJajevanja mešanih gozdov jelke-bukve (smreke) v zadnjem obdobju, marsikje nahajamo živahno pomlajevanje smreke. Ko presojamo potencialno moc pomlajevanja smreke v gozdnih tipih, kjer je sedaj izredno skromno primešana, moramo upoštevati izredno slab nalet smrekovega semena ter sestojne razmere, ki niso pripravljene za razvoj smrekovega pomLadka. Vse kaže, da je bil dosedanji konservativni način posamičnega prebiralnega gospodarjenja kriv, da se smreka ni bolj uveljavila, Smreka ne bi vzdržala zastrtosti tako dolgo kot jelka {glej grafikon št, 4!). Te ugotovitve so za mešane gozdove jelke-bukve izrednega pomena. Vse kaže, da bo marsiJcje vrzel, ki jo bo pustila jelka, izpopolnila smreka. 5, SKLEPI Na osnovi opisa gozdnogospodarskih dijev m metod gospodarjenja v preteklem obdobju ter na podlagi zelo obširnega in precizno dokumentiranega prikaza razvojne dinamike gozdov v zadnjih 100 letih lahko raziščemo dobre in škodljive vplive tega gospodarjenja in iz teh ugotovitev povzamemo koristne sklepe za njegovo nadaljnjo usmerjanje. Ce presojamo — upoštevajoč gospodarjenje v zadnjih 100 letih — .sedanje slsnje sestojev, ia icatere lahko kompleksno trdimo, da so rezultat bivšega gospodarjenja, moramo preudarjali s stališča sodobnih bioloških ter gojitvenogoEpodarskih konceptov, Snezni.^ki go- zdovi so glede tega v izjemno ugodnem položaju, kajti poleg zelo obsežne dokumentacije o preteklem načrtnem gospodarjenju za skoraj 100 let imajo s podrobnim kartiranjem gozdnih tipov dokaj dobro raziskane biološke temelje. Oba vira informacij sta solidna osnova, za naše pomembne sklepe. Gospodarjenje z mešanimi go^.dovi jelke m bukve na Snežniku v zadnjih 100 letih je zaradi neupoštevanja naravnih zakonitosti tako zelo spremenilo celoten kompleks biogeocenoze. da mu lahko zelo zanesljivo pripišemo vzrok za. sedanje težave pri gospodarjenju z jelko. Drastično spremenjena sestava vegetacije v zadnjih 100 letih je odJočilno vplivala ne le na sestojno klimo, ampak tudi na mikrobiološki kon^pleks tal (mikrobiocenozo), tj. na procese humifikacije. Zlasti sovjetska šola gozdnih tipologov prisoja mikrobioioškiiri razvojnim procesom v gozdnih tleh izreden pomen pri študiju vzajemnih odnosov med drevesnimi vrstami v mešanih sestojih. Obravnavana razvojna dinamika snežniških jelovo-bukovih mešanih gozdov dokazuje, da je razlago problema jelke na dinarskem Visokem krasu iskati prav v študiju tesnih medsebojnih odnosov in vzajemnih delovanj med jelko in bukvo ter smreko v skupnostih različnih gozdnih tipov. V zadnjih lOü letih je bil v snežniških mešanih gozdovih jelke-bukve odnos med iglavci in listavci v strukturi lesne zaloge s sečnjami popolnoma obrnjen. S to ."ipremembo se je bistveno predrugačila tudi mikroklima in sestava gozdne stelje, in to je povzročilo spremembo mikrobioloških procesov v tleh Spremenjeni talni mikrobiološki procesi odločilno vplivajo na pomlajevanje ene ali druge drevesne vrste. Odnosi med določeno drevesno vrsto in mikrofloro gozdnih tal v mešanih sestojih posredno odločajo o razmerju med drevesnimi vrstami, Ta vpliv se praktično najbolj uveljavlja pri procesu pomlajevanja in premene drevesnih vrst. Enostransko pospeševanje ene drevesne vrste v mešanem gozdu na račun dnjge spelje tudi mikrobiološke procese v tleh v taksno smer, da delujejo stimulativno n,a poinlajevanje druge vrste, zato postane takšen vpliv usoden za razvoj drevesne vrste, ki jo pospešujemo (10). Vse namreč kaže, da je težave s pomlajevii-njem jellte v mešanih sestojih na Visokem krasu iskati prav v zelo zapletenih bioloških procesih gozdnih tal. Ce na podlagi analizirane raz\'ojne dinamike snežniških jelovo-bukovih mešanih gozdov presojamo populacijo jeUce kot Individuum, potem razpoznamo njeno ^-rojstvo-*, njen vzpon, kulminacijo njenega razvoja in življenjske moči in prav sedaj tudi njeno regresijo. Vrzeli, ki jih jelka sedaj pušča za seboj, izpopolnjuje izredno vitalna bukev in v nekaterih gozdnih tipih tudi sma-eka. Gre torej za izrazito ciklične procese, ki so bili v gozdni biogeocenozi umetno sproženi, 2a vsak gozdni tip je značilen čislo drugačen razvojni proces. V.siljuje se vprašanje, ali je razvojna dinamika, kala-gna je bila sprožena z gospodarjenjem v snežniških gozdovih jeUce-bukve, v zadnjih 100 letih, ko gr e za drastična nihanja sestoj ne zgradbe glede na drevesne vrste, s tem pa ludi glede višine in zlasti vi^ednosti donosov, neogibna; ali se teh nihanj ne da z gojitvenotehničnim uravnav an jeni nara\Tiih sil vsaj omiUti? Velika raz-\fojna nihanja, kL so značilna za snežniške mešane gozdove jeikc-bukve, v dolgoročnem poprečju neogibno spi'emljajo pomembni vrednostni izpadi proizvodnji Na podlagi orientacijskega preučevanja razvojnih procesov v km.cčkih mešanih gozdovih jelke-bukve bi smeli trditi, da Z ustrezno sestavo drevesnih vrst v skupinsko prebiralnem ter skupinsko postopnem obratovanju lahko te tokove v precejšnji meri obvladamo, S premeno jelka-bukev-smreka bi 2e v naprej zavestno račuiiah, vendar bi jo v tem primeru izvajali na malih povr- šinah in bi bila ta ko rekoč vlcljučena v gojitveni obrat. Popolnonia drugačna so bila dejanska dogajanja v snežniških mešanih gozdovih jelke-bukve, kjer je zaradi šablonskega in radikalnega pospeševanja jelke na račun, bukve premena drevesnih vrst dobila vehkopovršinski mačaj. Glavne zmote v celotni dolgoletni strategiji gospodarjenja s snežniškimi gozdovi so bOe naslednje: a) Pri presoji začetne točke načrtnega gospodarjenja v pi-vem obdobju se nam zä\ takratni cilj; sprememba gozdov z velikim deležem bukve v enodobne gozdove večinskih iglavcev« popolnoma razumljiv. Slabe posledice za današnje sestoje je imelo radikalno iztrebljanje bukve zaradi oblikovanja enohcnih sestojmh oblik. Na srečo so to spremembo le ponekod izpeljali do konca. b) Načrt iz leta 1912 predstavlja preobrat gospodarjenja. V tej dobi üe je kot reakcija na teorijo o maksimalni zemljiški renti ter zaradi pešanja srm-e-kovih monokult.ur na nižinskih rastiščih srednje Evrope vedno bolj utrjevala ideja o nai'avnem gozdu ter prebirabiem. načinu gospodarjenja. Nobenega dvoma ni, da je načrt iz leta 1912 sestavljen pod popolnim vplivom Hufnagla, ki je za takratne naše ožje razmere {Kočevska, Gorski Kotar, Snežnik) veljal za teoreti.ka prebiralnega gozda. Vsiljuje se vprašanje, ali je bilo glede na razvojno preteklost večine mešanih gozdov jelke-bukve, kot smo jih v prejšnjem poglavju analizirali, leta 1912 sploh mogoče govoriti o pravem prebiral nem gospodarjenju? V omenjenem elaboratu je bila razen tega predpisana gojitvena tehnika šablonsko navezana na določene ureditveno-tehnične postavke, kot so; normalni g07d po Hufnaglovi zamisli, zrelostni razred, etatni ratun itd, c) Ob prehodu na prebiralno gospodarjen.ie {1912) ni bila upoštevana struktura sestojev, ki jo je zapustilo prejšnje gospodarjenje. Ni bilo poja-snjeno zamotano vprašanje odnosov med jelko in bukvo, zato je osnovni gospodarski cUj proteSiranja iglavcev (jelke) na račun listavcev s šablonsko gojitveno tehniko doživel poloiu in privedci ravno do nasprotnega izida, do močnega uveljavljanja bukve. Snežniške mešane gozdove jelke-bukve sestavlja- zelo pestra mešanica različnih gozdnih tipov s svojstvenimi ekološkimi in gojitvenimi posebnostmi, za katere ne morejo veljati enaki togi predpisi posamičnega prebiranja Izredno •so bila zanemarjena zlasti načela nege. č) Z analizo dosedanje razvojne dinamike gozdov smo ugotovOi, kakšne bistvene stniktume spremembe so doživeli mešani gozdovi jelke-bukve. Gojitvena tehnika ni sledila razvojni tendenci raznih gozdnih tipov, ampak je ostala pri istih okornih konceptih, ki jih je predvidel elaborat iz leta 1912, ko je bila zgradba gozdov bistveno drugačna. d) Zti povojne revizije gospodarskih načrtov je bilo uaodnoj da padajo ravno v dobo vsesplošne m a n i j e prebiranja-', ko so tako pri nas, kakor tudi drugod v Sloveniji prebiral ni gozd proglasili za edino in povsod zveličavno gospodarsko obliko gozda. Kljub obsežnim sečnjam .smo pred II svetovno vojno ter po njej ugotovili relativno visoke lesne zaloge in prirastke ter smo sestoje glede na bogato tradicijo urejenega gozdnega gospodarstva prišteli med najlepše in najbolj urejene prebiralne gozdove v Jugoslaviji sploh. Ni pa bilo podrobno analizirano ozadje preteklosti teh gozdov, čeprav je bilo na razpolago zelo veliko dokumentacijskega gradiva. Posebru cilj prebiralnega gospodarjenja je bil: doseči relativno visoke vrednosti normalnih lesnih zalog, ki b) dajale največje prirastke. e) Vsa dosedanja gospodarska strategija 7. obravnavanimi gozdovi je bita vedno odsev določenih strokovnih vplivov (vsakokratne strokovne mode v raznih podobdobjih). Toda intenzivno gozdno gospodarjenje lahko gradimo le na trdno zasnovanih gospodarskih cUjih, do teh pa lahko pridemo le t znanstveno analizo dosedanjega gospodarjenja z gozdovi ter njihovega sedanjega stanja. 51, Kako usmeriti bodoče gospodarjenje 1, Osnovna misel, ki se vleče skozi vse dosedanje gospodarjenje z mešanimi gozdovi jelke-bukve na Snežniku, nas zavezuje, da moramo našo bodočo dejavnost trdno opreti na prirodno osnovo sestoja. Pri tem nam bo v veliko pomoč goidno tipološka razčlenitev. Ko iščemo najustreznejše rešitve gojitvenih problemov po gozdnih tipih, uvidimo, da ni dovolj le načelno poznati gojitveno tehniko, ampak jo je potrebno sproščeno prilagoditi zahtevam različnih gozdnih tipov in njihovim različnim razvojnim stadijem. V nasiJi razmerah velja posebno upoštevati razvojno preteklost ter nakazano razvojno tendenco vsakega gozdnega tipa. Gre torej za gojenje gozdov po gozdnih tipih. Ko slehernemu gozdnemu tipu priznavamo njegove posebne ekoloäke pogoje ter različen režim vzajemnih delovanj med členi, ki ga sestavljajo, tedaj predstavlja vsak gozdni tip pravzaprav izvirno kompoaicijo delovanja "-notranjih si)-.- (velik dinamičen sistem bio-geocenoze); gojitvenotehnični posegi pa so zunanja sila, ki povzroča kvalitativno in kvantitativno spremembo ''notranjih sil-s njena posledica pa je posebna razvojna tendenca sestoja. Gojiti gozdove skladno s to razlago pomeni z gojitvenotchničnimi ukrepi do določene mere obvladati in koristno usmerjati naravne sile za dosego optimalnega gospodarskega u&nka (maksimalna vrednostna proizvodnja lesa). Gozdni tipi se med seboj ne razlikujejo le po vsebini »notranjih sil-, ampak še bolj po mejah, ki določajo gojitveni tehniki okvir vplivanja na sestoj, da bi bil osnovni gospodarski smoter še dosežen. Vsak gozdni tip ima torej značilno amplitudo dovoljenih sprememb sestojnega mikro okolja, ki äe zagotavlja njegovo biološko in gospodarsko stabilnost. Pri intenzivnem gospodarjenju z gozdovi ne moremo biti zadovoljni s pavšalnimi napotki, ampak moramo poznati tudi podrobnosti. Ena in ista drevesna vrsta (jelka, bukev, smreka) se v razmerah raznih gozdnih tipov različno obnaša, Izredno pomembno je poznati stopnjo prilagojenosti vsake drevesne vrste naravnemu režimu različnih gozdnih tipov, pomembno .je torej poznati "temperament" vsake drevesne vrste ter medsebojne odnose razhčnih drevesnih vrst. 2. Proces staranja lesne zaloge iglavcev (jelke), ki se očitno kaže že z upadanjem prirastka, neprimerna debelinska struktura iglavcev in akutno slaba regeneracija jelke nam vsiljujejo vprašanje o trajnosti donosov iglavcev v daljši bodočnosti. V okvim območnega gospodarskega načrta bo potrebno temeljito preučiti ta problem ter njegove posledice na enakomernost dolekatija donosov iglavcev za daljšo perspektivo. Dokler smo koncept gospodarjenja z gozdovi gradili le na principu prebi-rnlnega gospodarjenja s trajnim naravnim pomlajevanjem, se nismo vpraševali glede ti'ajnosti donosov za daljšo bodočnost. Ugotovljeno stanje za velik del gozdov nagega območja zelu spremeni navidezno ravnovesje, zato je neogibno potrebna določena osvetlitev ludi s stališča trajnosti donosov iglavcev za daljšo perspektivo. 3. Mešani sestoji jelke-bukve so tipičen primer, ki nas prepriča, kako slabo poznamo kompleksno naravo gozda. Da bodo pota pri nadaljnjem usmerjtinju gospodarjenja v teh gozdovih trdneje utemeljena, moramo neogibno zastavili ttmeljito raziskovalno delo. Osnovna enota, na katero bi oprli raziskave, je gozdni tip, Menimo, da bi bilo potrebno preučevanje usmeriti na naslednja področja; ätudij vzajemnih odnosov med drevesnim,! vrstami v vsakem gozdnem tipu; pomladitvena ekologija vseh raznovrstnih gozdnih Lipov, preučevanje razvojne dinamike za vsak gozdni tip, 4. Pri opravljanju gojitvenih nalog se bo potrebno poglabljati v vsak detalj, ki izvira iz raznovrstne tipološke zgradbe in še bolj pestrih sestojnih razmer v meSanih gozdovih ielke-bukve. Vse važnejše gojitveno-tehnične rešitve bo potrebno zelo skrbno podrobno načrtovati. Spričo sedanjega stanja gozdov morajo biti izvajalci del tudi zelo prožni, dinamični in ne smejo pogrešati ustvarjalnega duha. 5- Za gospodarjenje s snežniškimi gozdovi je za preteklo dobo 80 do 100 let značilno uveljavljanje posebne kontrolne metode. Ohranjeni podatki iz preteklosti teh gozdov so neprecenljive vrednosti za nadaljnje usmerjanje gospodarjenja in so tako rekoč strateškega pomena. S tako dokumentacijo se lahko pohvalijo le gozdarsko napredne dežele srednje Evrope, Zato smo gozdarji sedanje generacije še prav posebno odgovorni za nadaljevanje in spopolnje-vanje te tradicije. Zanemarjanje teb vrednot bi pomenilo ne le strokovno gozdarsko, ampak tudi kulturno sramoto. Snežniški mežani gozdovi jelke-bukve so prav sedaj v zelo kritični stopnji svojega razvoja. Ravno sedaj, ko se ubadamo s težavnimi problemi, kako povečati sečnjo v prizadetih sesto.iih, je izredno pomembno, da ne presojamo problemov časovno izolirano, ampak jim iščemo izvir v daljnji preteklosti, pogojen 2 najrazličnejšimi vplivi, gospodarske, družbeno politične, ekolo.ške. biološke in str o kovno teh nične narave. Presoja s tako vsestranskega vidika bo veliko lažja in bolj utemeljena. Obravnavanje gozda s takšnega stališča je značilno za kontrolno metodo, ki nenehno spremlja razvoj sestoja, ga primerjalno vrednoti in preučuje pota za dosego najboljših gospodarskih uspehov Kontrolna metoda se torej ukvarja s neprestanim spopolnjevanjem strategije gospodarjenja z gozdom. Njen pomen je pogosto vrednoten veliko preozko, ko ji prisojajo le računanje prirastka iz podatkov o evidenci sečenj in periodičnih meritev sestojev, 6. L.ITERATUKA I Bailey, JV..- Statistical Metiiods In biology (rušiti prevod} (1363). 2. ßrinor, M.; Življenjska kriza jelke na slovenslcem ozemlju v zvezi s klima-ličnimi ilulftuacijaml (1064). 3. Cokl, M.: Raziskovalne plMkve na Snežniku (L9G2). i. Feller, W.: An introduction to probability theory and its applications (ruslci prevod) (ia(i4). 5 FrančiŠkovič, S : Razvoj šumskog gospodarstva u zapadnohrvatskoin visočju (1565). G. Klepac, D..- Rast in prirast šumskih vrsta drveča i sastojina (19G3). 7 Klepac, D ' Istraživanja debljinskog prirastka jele u najraširenijim fitoceiio-/.ama Gorskog Kotara (1956), e. Klepac^ D.: Novi sisLcm ui'edjiuanja prebornih suma (1961). 0- Klepac, O,: Uredjivanie 6i-irna <196!5), 10. Kordi^, F.: Problemi pri obnovi jelovih gozdoi' (196-!). 11, Lavrinenko D. D.: Vzainiodejstv^je drevesnih porod v različnih tipah lesa (1965). J2, Levakovič, A.: Piziolcišlto-cUfiamičIci osnovi funkcije rastenja (1938). 13- Miietič, 2.; Osnovi uredjivanja prebirne žume ], II (lf)5Ü, 1951), 14, M/inšek, D,,' Sufien.je jelke v Sloveniji — prvi izsledki (1Ü64I 15, Pipün, R,; Pornen in vloga frekvenčne krivulje v urejanju gozdov (1950), 16, Pipan, R.: Prispevek k proučevanju ekonomske zmogljivosti gozdnih gospodarstev Slovenije (1964), 17, Remezov, iV. P Lesnoe potvovedenie (1065). 38- RoJdckij P.F.i Biologičesltaja statistika (1964), 13, iSi/fLOteu, t-', N, in dr,: Osnovi lesnoj biogeocenologii [196'1). 20. Sa/oTj J Proces pomladjivania jele i bukve u hrvatskim prašumama (1953), 21. Safai- J.: Ugibanje i obnavljanje jele u preborrtim šumama (1954), 22. Safar J.: Problem njege mladog naraštaja u preboi'nim šuraama 1954). 23. Sa;aT, J.: Problem izmjene vrsta u šumama (1952) 24. Sa.fai\ J.: Problem nadiranja i .širenja buJvve u arealu jele. Prilog poznavanju podmladjivanja jele u prebornim lumtima (1955), 25. Safar, J.: O pomladjivanju jele na plnninskom području (19Ö7) 2B. SafctT, J,: Pojava proSirivanja bukve na DinaLidima Hrvatske {I9fi5). 27, Tregubov, I', in dr.: Prebiralni gozdovi na Snežniku (1957), ENTWrCKLUXGSDVNAMIK DER TANNEN-BUCHEN MISCHWÄLDER IM SNEÄNIK-GEBIRGE WXHUEND DER LETZTEN HUNDERT JAHRE (Zusammenfassung) Schon ."ieit einigen Jahrzehnten wird von europai.schp.n Forstleuten der Weisstanne besondere Aufmerksamkeit gezollt. Man versucht das »Teniperament-" der "Weisstanne zu ergrönden und einen Weg zur kontinuierten TaanenWirtschaft ?.u finden. Untei' dem -Weisstanjienproblemji versteht man die schwierige Vei.-jijngung,s-mÖglichkeit, den natürlichen Holzartenwechsel sowie die Vitalitätsfrage der Wdss-tanne. Für das Studium dieses Problems ist besondere d«' Fall der Tannen-Buchen Wälder des Notranjski Snežnik im jugoslavischen Hochkai'SLgebiet interessant. Die ursprünBÜche natürliche Zusanimeiiseti^ung dieser Wälder ist wegen der unweit entfernten grossen Holzkonsumenten verhältnismässig bald verändert worden. Beim Ubergang zur geregelten Bewirtschaftung dieser Wälder im Jahre 1!151, betrug der Anteil der Laubhölzer (der Buche) mebr als 50% der Holzvorräte. Die Struktur der Wälder ist als zweischichtig beschrieben worden, mit sehr alten Buchen und Tannen in der Oberschicht, und mit einer sehr üppigen Tannenverjüngung in der Unterschicht. Iri den ersten Wirtscha/tsplänon ist eine Übfevtührung dieser "unReordnEten Bestande^formen- in gleichaltrige Bestände mit überwiegendem Tannenanteil vorge sehen worden. Die Überführung wurde mit .sehr rasch fortschreitenden Schicmhieben ausgeführt Damit wurden eini£;e Bestände m glcicbaltvige Formen umgewandelt, doch die meisten nicht. Ein Wendepunlct in der Bewirtschattung ist das Jalir lfil2, als man miter Huinagis Einiluss zur Plt!nter\vifte(;haft überging- .Tetzt. nach mehr als SO Jahren der Planierwirtscliaft, befinden sich die Wälder in eüieL' schweren Krise. Auf Grund einer reichen technischen Dokumentation für den ganzen. Zeitraum der letzten hundert Jahre vind mit Hiüe von mathamatisch-staListischen Methoden wird die Entwicklungsdynamik dieser Wälder analysiert; und der Autor vorliegender Abhandlung kommt zu folgenden Schlüssen: 1. Nachdem durch eiJiseitige Bevorzugung der Weisstanne auf Kosten der Buthe der Anteil der Weisstanne am Holzvorrat sehr gestiegen ist (auf über 80%), setzte [lach dem Jahre 1925 eine stai'ke '■"Verbuchung- ein. Die Verjüngung der Weisstanne hörte fast völlig auf, statt dessen verjüngte sich die Buche mit grosser Vitalität. Die sehr intensiven Bemühungen in den letzten 50~B0 Jahren sind fast alle ganz erfolglos geblieben, und die Struktur der Wälder weicht von der Plenterstruktur immer mehr und mehr ab, 2 Durch eine genaue AUersanalyse wurde fe.s t gestellt, dass die bestehende Weisstannen-Population unter den Verhältnissen der gleit haitiigen Bestände entstanden ist und sich entwickelt hat. Sie wurde innerhalb einer (curzen Zeltdauer, in der ersten Hälfte des vergangenen Jahrhunderts verjüngt. Kennzeichnend ist die verhältnismässig lange Zeit des SchirmdLuckes (von 35 bis 110 Jahre) Die obere Baumschicht wurde in verhalten i s massig kurzer Zeit {in 2ü bis 4Ü Jahren) gegen das Ende des vergangenen Jahrhunderts entfernt. Durch Alters Vergleichsanalysen der Tannen--Populatian für die Zeit zwischen den Jahreii 190Q, 192'! und 19C2 ist uaistreitig festgestellt worden, dass die Tannen-Population im Durchschnitt äUer geworden ist. Das heutige Durchschnittsalter der Tannen beträgt cca 130 Jahre. 3. Genaue Analysen de.s Dicken-, Höhen- und Volumen Zuwachses haben gezeigt, dass die Vi tali tat der Tannenbestände stark und rasch naehlässt, Angesichts der aUut schlechten Naturverjüngung ergibt sich die Frage, ob die Nachhaltigkeit der Nadelholrecträge in einer längeren Perspektive gesichert ist. Die Hülzvorräte der Bestände sind hoch. Doch iit ein starkes Eingreifen in die Bestände wegen öer schlechten natüiiichen Verjüngung und wegen des ausgesprochenen Karstgeländes unmöglich 5. Bei Anaiysiening der Bewirtschaftujig und Entwicklungsdynamik koirunt der Autor zum Schluss, dass die jetzigen Schwierigkeiten bei der Bewirtschaftung dieser Wälder in grossem Masse durch Nichtberücksichtigung der Entwicklungsgesetzinäa-sigkeiten des natürlichen Waldes und durch die Starrheit der Waldbautechnik verschuldet wurden. Die Tannen-Buchen Mischwälder von Snežnik werden aus einer bunten Mischung von Waldtypen zusammengesetzt, von denen jeder seine ganz eigene Waldbautechnik verlangt. Diese kann nicht in den Vorschriften der >■ schablonenhaften PJenterung" enthalten sein, sondern nur nrit einer freien Waldbautechnik erreicht werden, G. Die Bewirtschaftung der Tannen-Buchen Mischwälder ist ein Schulbeispiel, das uns unsere Unkenntnis der grundlegenden natürlichen EntwicklunEsgesetzmäs-sigkciten zeigt. Eirie gründliche Forschungsarijeit soll Antwort auf mehrere grundlegende Fragen geben, mit denen die forstliche Praxis jetzt nicht zu Rande kommt t!34,Ü.374.3 t4U7.125) SPRAVILO LESA Z ŽIVINSKO VPREGO NA KRAŠKKM SVETLI POSTOJNSKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA Ing. Edvat'd Rebula (PoEtojnal Pri izkoriščanju gozdov odpada na transport gozdnih sorrinientov večji del vseh stroškov, med njimi pa je ria pr\r&m mestu spravilo lesa. Kljub pnzade-vanju za mehaniziranje te faze prevoza z raznimi spravilninii napravami, kot so traktorji z rasnimi priključki, različni vitli, žičnice ipd., je uporaba živinske vprege se vedno neogibna bodisi zato, ker ni na voljo prikladnih mehaniziranih spravilnih naprav ali pa zato, ker je v določenih razmerah spravilo z živinsko vprego najbolj racionalno. Pri prebiralnem in drugih sodobnih načinih je drevo osnova gospodarjenja, sečnje niso intenzivne in koncentracija lesa sorazmerno le majhna, Na kražkem svetu, kjer nI izrazitih pobočij in se smer ter strmina nagiba zelo pogosto spreminjata, je koncentracija gozdnih sortimentov se posebno težavna, gradnja prometnic pa draga. V taksnih razmerah je neogibna uporaba Živinske vprege, in bo takšen način spravila potreben tudi v bodoče vsaj za ptivlačenje do drugih spravilnih naprav. Izdatki za najemanje ali vzdrževanje živinskih vpreg gredo pri posameznih gozdnih gospodarstvih v več sto milijonov dinarjev, Pn Gozdnem gospodarstvu Postojna so za leto 1S65 znašali 119,2 milijonov S din, v enajstih mesecih leta 1966 pa 251,7 mUijonov S din. Preračunano na I m^ pomeni to sa leto 1965 162Q S din, za leto 1966 pa 2160 S din. Zadnje leto so stroski narasli zaradi spravila v neurju 1965. leta podrtega lesa, deloma pa tudi zaradi nagle podražitve vozniških uslug. Navedene številke obsegajo le neposredne izdatke iz obračunske liste. Z upoštevanjem posrednih stroškov bi te Številke Še znatno narastle Velikost omenjenih zneskov dokazuje njihovo pomembnost. Razumljivo in neogibno je torej prizadevanje za njihovo pocenitev. Osnova za kakršno koli ukrepanje pa je lahko .samo temeljito preučevanje dela. Gozdno gospodarstvo Postojna se ga je lotilo 1964, leta, Izvršene so bile obsežne meritve sprčivila lesa i. živinsko vprego namenom, da bi z^ izdelavo norm ugotovili delu\me učinke pri različnih razmerah. Z obdelavo podatkov .je bilo mogoče izluščiti nekatere zakonitosti, ki jih obravnavam v tem sestavku. 1, METODIKA DELA 2a terenske mentve je bil pripravljen poseben snemalni list. Celoten proces spi-avila lesa z živinsko vprego smo razdelili na štiri postopke, in sicer na prazno h o i o. ij. na čas, potreben za hojo vlačilca po tovor v goid, kjer ga zapne, pripravljalna dela obsegajo čas, potreben za pripravo tovora v gozdu. tj. od trenutka, ko vlačilec ustavi konje, do tedaj, ko požene konje z zapreženim tovorom; vlačenje je čas, potreben za premikanje tovora od kraja, kjer .je bil pripravljen, do tam, kamor ga vlečemo. Ta čas je omejen s irenutkom, ko -vlačilec požene konje s tovorom in s trenutkom, ko jih ustavi, da bi na ranipi ali traktorski vlaki odpel tovor. Končna dela obsegajo čas, potreben za odpenjanje in sorliianje tovora na rampi ob kamionski cesti ali ob traktorski vlaki. Ta čas je omejen s irenutkom, ko voznik usta\n konje, in s irenutkom, ko jih ponovno požene po dtugi tovor v gozd ali pa se loti kakega drugega opravila. Poleg časov za omenjene postopke smo merili še dolžino vlake, veljkost lovora, števUo kosov v tovoru in nagnjenost vlake. Opisno smo ugotavljali kakovost vläke, vlažnost lesa, značilnosti terena in druge pomembne podatke. Meritve so bile izvršene ločeno za vlačenje po vlalci, posebej do vlake, lojeno z£\ vlačenje na rampo in posebej za vlačenje na traktorsko vlako Zbrani so bili podatki za vlačenje z enim konjem, in posebej za par. ločeno za iglavce in za ]ist:avce Vsj časi so bili izmerjeni s slopaticami. Največkrat je bila uporabljena ki-onometrična metoda, ki je bolj vjstrezala, le izjemoma tudi statistiäia metoda snemanja z intervalom 15 sekund. Skoraj vse nieritve se nanaša.io na poletne razmere, na vlačenje po zeniJji le z vlačniki in v kopnem (brez snega) v revirjih Debeli kamen, Jurjeva dolina, Mašun, Gomance, Leskova dolina in Snežnik za razne vlačilce. Poleg avtorja so pri terenskih meritvah sodelovali Še drugi strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Postojna, ki so se tikvarjali s preučevanjem dela. Terenska snemanja je vodil ing. Vlado Meglic. Zbrano gradivo je obdelal avtor. 2. VLAČENJE OBLEGA LESA IGLAVCEV S PAROM KONJ Na Notranjskem je v navadi vlačenje z dvema konjema, ki ju vodi en človek. Vlačijo po tleh, ne da bi hlod dvignili na kakšno pripravo. Pri vlačenju uporabljajo ]e vlačnike (kvake, grebe), ki jih zabijejo v hlod. Delež iglavcev je bil v primerjavi s lilodi Ijstavcev znatno večji Razmerje je bilo 3 : 1 do 5 : 1 v korist iglavcev Zato smo ,se najprej lotili iglavcev in je bilo na njih izvršenih največ snemanj. Pod oblim lesom iglavccv so mišljeni vsi Sortiment! iglavcev, ki jih izdelujemo in prevažamo v dolgih okroglih kosih. Ugotovljene podatke ne obravnavamo v zaporedju delovnega procesa, ker sta si bistvi končnih in pripravljalnih opravil bližji, prazna hoja in vlačenje pa sodita bolj sknapaj 2.L Pripravljalna dela Pripravljalna dela obsegajo vsa opravila, ki so potrebna za pripravo tovora ob panju Sem .sodijo: zabijanje vlačnikov, zbiranje sortimentov v tovor, obračanje konj in obroblj;mje sortimentov Analiza opravljenih snenian,i je pokazala razlike glede trajanja in zakonitosti Časov pri pripravljalnih delih za vlačenje na rampo ob kamionskj cesti od tistih pri vlačenju na traktorsko vlako, kjer traktor nadaljuje spravilo. Zato smo te podatke ločeno obdelali 2.11. PTipravljalna dela pri vlačenju na rampo Osnova za preučevanje je 149 meritev. Podatke smo obravnavali na več načinov. Grobi rezultati vrednotenja teh obdelav nam povedo, da je poprečen ::ovof velik 0,79 m^ da je sestavljen poprečno iz 3,44 kosov in da trajajo pripravljalna dela za tovor v poprečju 7,98 nnin. Podrobnejše rezultate prikazu.ie tabela t, kjer je ».si-" standardna deviacija KV pa koeficient variacije. Rezultati kažejo veliko variabilnost podatkov, ki je razumljiva, če upoštevamo dejsivo, da poleg merjenih elementov vpliv,i še cel kup drugih (debelina drevja, intenzivnost sečnje ter koncentracija, oblika reliefa ter njegova k amen i tost itd.). Variacija je velika tudi zato. ker smo pri obdelavi podatkov združili vsa merjenja pripravljalnih del za vlačenje navzdol kakor tudi navkreber, Ze podatek, da je najmanjši izmer.jcni tovor 0,10 m'' in največji 2,04 m'' ter da je v tovoru od 1 do 8 kosov, pojasnjuje to variabilnost. Tabela. 1. Rezultati meritve prit>ravljalnih del pri vlačenjii na rampo Nakazovalec Merska enota Popreč.ie si KV % Srednja napaka Natančnost % Tfajanje pripr, de] min. 7,976 7.475 94 ±0,614 ± 7,70 Velikost tovora 0,793 0,283 36 ± 0,023 ±2,93 Število kosov v tovoru kos 1,807 52 ± 0,148 ± Pri nadaljni obdelavi smo preizkusili odvisnost trajanja pripravljalnih del od velikosti tovora in števila kosov v nJem. V ta namen smo vse podatke (brez razvrščanja v skupine) statistično obdelali. Reiiuhati kažejo določeno odvisnost med temi količinami. Tako je indeks korelacije med trajanjem pripravljalnih del in velikostjo tovora 0,601, med trajanjem pripravljalnih de! in številom kosov v tovoru pa 0,474. Izračunali smo tudi regresijsko enačbo tipa X| = a -f bxo + cx;i, kjer je Xi = trajanje pripravljalnih del, X^ = velikost tovora in X^ — število kosov v tovoru, Ta enačba glasi X| — 8,534 t + 13,742 X?-t- 1,(j29X3. Korelacijski koeficient zanjo je 1,23^ 0,649 in nam kaže stopnjo odvisnosti trajanja pripravljalnih del od velikosti tovora in števila kosov v njem. Preizkus s F) scher je vi m testom Z nam da vrednost Z = 0,8557, ki kaže. da je zveza stvarna s tveganjem, manjšim od 0,1%. 2.12. Pripravljalna dela pri vlačenju na traktorsko i>lako Zadnja leta se pri spravilu lesa vedno bolj uporabljajo traktorji. Pri takem kombiniranem spravilu največkrat živinska vprega opravi fazo privlačenja do traktorske vlake, stopnjo prve koncentracije lesa. Meritve smo ločili predvsem zaiadi trajanja končnih del. Ta se razlikujejo, ker pri vlačenju na traktorsko via ko ni potrebno lesa valiti kot na rampah, pogosto pa odpade tudi sortiranje. Voznik privleče les le na vlako. na kupe, v velike vsaj za en traktorski tovor, izbije vlačnike in delo je končano. Obdelava podatkov je pokazala, da se pri vJiičenju na traktorsko vlako razlikujejo tudi pripravljalna dela. Zato smo jih obdelali ločeno. Že poprečja kažejo razlike. Tako znaša poprečni čas priprav-Ijahiih del 3,406 min,, poprečni tovor ]e 0,714 m-' m je sestavljen iz 1,952 kosov. Podrobnejši podatki o tem delovnem postopku so v tabeli 2. Pripravljalna dela so bila izmerjena 146-krat. Tudi tu je bila zastavljena statistična analiza kot pri pripravljalnih delih za vlačenje na rampo. Ze prvi Tn.l)Clrt 2. Rezultati merjenj pri vlatenjn na traktorsko vlako Na Itazo valeč Merska Poprečje si KV Srednja Natajičnosl enota % napaka % Trajanje pripr del min. 3,406 3.75 81 + 0.223 ± 5.68 Velikost tovora 0,714 0,30 36 ± 0.032 ±3,08 Stavilo Itosov v tovoru t.34 ± 0,1U rerultati te analize pa so pnkuzali, da bi bila podrobna obdelava neplodna, ker ni bila ugotovljena nikakršna odvisnost, med trajanjem pripravljalnih del in velikostjo tovora Tndeks odvisnosti znaša — 0,035 in je celo negativen, torej kaže nesmisel, da bi pri večjih tovorih porabili manj časa. Ta paradolcs izvira iz druge odvisnosti, ki sicer ni velika, razloži pa nam ta navidezni nesmisel. Odvisnost velikosti tovora od števila kosov v tovoru kaže. da z večjim številom kosov v tovoru upada njegova velikost, izražena v m'V kajti indeks odvisnosti znaša 0,060 Odvisnost trajanja pripravljalnih del od števila kosov v tovoru je precejšnja in je izražena z indeksom 0,446; kajti z n^irašcanjem števila kosov v tovoru se daljša trajanje pripravljalnih del in upada velikost tovora v m^; zalo je razumljivo, da lahko pridemo do takih raSunskih paradoksov, kot je omenjeni, Regresijske enačbe nismo izračunali, saj pri tako šibicih korelacijsh ne bi imela nikakršne praktične vrednosti. Rezultati analize dopuščajo domnevo, ki bi jo bilo vredno preizkusiti, da je namreč za omenjene pojave kriva dolžina vlačenja. Razložimo jo lahko na naslednji način: Pri vlačenju do traktorske vlake je dolžina vlačenja veliko krajša kot pri vlačenju na rampo S tem se bistveno spremeni razmerje trajanj raznih postopkov. Za pripravljanje optimalnega tovora je potrebno včasih precej časa in je zato smotrno le pri vlačenju na dolge razdalja. Voznik iz izkušnje išČe optimalno razmerje časa pripravljalna dela in časa za vlačenje ter temu primexno uravnava velikost tovora. Ce je veČ kosov skupaj in jih ni treba vlačiti skupaj, jih zabije več, drugače pa le posamezne. Ker naše meritve niso obsegale teh vplivov, jih ni moč izračunati. Tako domnevo potrjuje analiza Števila kosov v posameznem tovoru in primerjava med vlačenjem na ran^po In na traktorsko vlako, kot to prikazuje tabela 3. Tatiela 3. Struktura vlačenj po številu ko.sov v tovoru Nakazo valeč Število kosov v tovoru 1 2 3 4 5 6 7 8 skupno VlaCenje na rampo Število tovorov 24 32 21 31 19 14 5 3 14,9 Delež % 16.1 21.S 14,1 20,8 12.8 9,i 3,3 2.0 100 Vlačenje na trak- Število tovorov 74 in 12 5 3 - 1 146 torsko vlako Delež % 50.7 20,1 6,0 S,2 3,4 2,1 — 0,7 inn 2e povržen pogled na tabelo 3 nas pouči, da je pri vlačenju na traktorsko vlako polovica tovorov sestavljena le iz enega kosa. Praktično je Vs tovorov z najVeč dvema kosomfi. Pri vlačenju na rampo je polovica tovorov sestavljena iz več kot treh kosov m delež tovorov s 5 in več kosi je še vedno nad 'A, medtem ko jih pri vlačenju na traktorsko vlake skoraj ni več. Iz obdelanih podatkov posnetih pripravljalnih del pri vlačenju na traktorsko vlako lahko sklepamo, da so tu praktično uporabne le poprečne vrednosti. Za odkritje zakonitosti in medsebo]nih povezav ter vplivov bi bilo potrebno obsežnejše in drugače zastavljeno snemanje dela. 2.2 Končna dela H končnim delom štejemo vsa opravila, ki jih voznik opravi, ko s konji privleče tovor na namembno mesto. Ta obsegajo odpenjanje tovora, sortiranje, kjer Je to potrebno, valjanje na rampi, pospravljanje vlačnikov in druga drobna opravUa v zvezi s tem. Iz razlogov, ki smo jih že navedli, se obseg teh del razlikuje pn vlačenju na rampo od tistih pri vlačenju do traktorske vlake. Zaradi tega so bili tudi podatki obdelani ločeno. 221. Končna dela na rampi Osnova je bilo 14.6 snemanj. Podatki so bili obdelani enako kot pri pripravljalnih delih. Nekaj rezultatov te obdelave je zbranih v tabeli 4 Tabela 1. Rezultati analize itončnih del na rarapi Nakazoval ec Merska enota Poprečje si KV % Srednja napaka Natančnost % Trajanje končnih det min. 4,689 69 + 0,257 ± 5,69 Velikost tovora 0,806 0,203 35 ± 0,024 ± 2,98 Število kosov v tovoru kos 1,791 51 ± 0,149 ±4.27 Najprej moramo pojasniti male razlike med podatki za velikost tovora in število kosov v njem in med istovrstnimi podatki za pripravljalna dela pri vlačenju na rampo Razlike izvirajo od tod, ker je voznik pri vlačenju del poti vlekel vsak tovor ločeno, nato pa jih je združil in pripeljal na rampo .";kupaj, ali pa narobe' ker Je najprej vleltel večji tovor, nato pa ga je razdelil in vlekel naprej dvakrat. Pet primerov pa je tudi takih, da je bil sneman le del procesa, končno delo pa ne, ker je voznik pustil tovor sredi poti. Rezultati podrobne statistične obdelave so zelo podobni tistim pri pripravljalnih delih. Velikost tovora in Število kosov občutno vplivata na dolžino trajanja zaključnih del. Indeks korelacije med velikostjo tovora (X^) in trajanjem del (Xi) je 0,368, med številom kosov v tovoru (Xj) in trajanjem del pa je 0,552. Skupni indeks korelacije med trajanjem del m velikostjo tovora ter številom kosov v lovoru pa je 0,618. Regresijska enačba je istega tipa kot za pripravljalna dela, in sicer; Xi = — 1,490 + 3,611 X- ^ 0,937 X3, 2.22, Končna dela no traktorski vlaki Osnova za račun je bilo 146 snemanj. Poprečni tovor in poprečno število kosov v njem ter drugi podatki so isti kot pri pripravljalnih delih za vlačen,je na traktorsko vlako, ter so razvidni v tabeli 2. Razlike so le glede trajanja del. V poprečju trajajo končna dela na vlaki 1,176 minute za tovor. Standardna deviacija je 0,770, koeficient variacije je 0,66, srednja napaka aritmetične sredine 0,064 min. in natančnost i 8,3%. "V nasprotju s pripravljalnimi deli pa se kažejo precejšnje odvisnosti med trajanjem del in velikostjo tovora ter številom kosov v njem. Ta znaša 0,70 Tudi tu je močnejša odvisnost od Števila kosov v tovoru, ki znaša 0,523 odvis- nosti od velikosti tovora, ki je 0.320, Regresijska enačba je naslednja: Xi = = 0,336 + 0,455 X; + 0.261 Tako kot končna dela na rampi se tudi končna dela na vlaki odlikujejo v primerjavi z ustreznimi pripravljalnimi deli z manjšo variabilnostjo, z manjšo napako in zaradi tega z večjo natančnostjo. To je razumljivo, saj so delovne razmere precej enotnejše na rampi ali na vlaki kot pa v gozdu ob panju, Končna in pripravljalna dela kažejo, da so precejšnje odvisnosti med njihovin\ trajanjeni in lahko merljivimi količinami; velikostjo tovora in številom kosov v njem. Izjema so le pripravljalna dela pri vlačenju na traktorsko vlako, Islo velja za. regresijske enačbe, ki imajo prakitčno vrednost povsod tam, kjer so odvisnosti dokazane, 2.3 Vlačenje do vlake Pri snemanju smo delovni postopek vlačenja razdelili na vlačenje do vlake m vlačenje po vlaki. Z vlako je mišljena kakršna koli prometnica, bodisi da je bila zgrajena ali pa je nastala s ponovno hojo in vlačenjem pri poprejšnjih spravilih. V vlačenje do vlake so vključena opravila, ki jih mora voznik opraviti, ko spravlja tovor do vlake. Posebej je bilo snemano vlačenje navzdol In vlačenje navkreber. Izmerjeni so bili celo nagibi posameznih smeri vlačenja. Obdelava podatkov je pokazala, da na vlačenje do vlake deluje %elo veliko vplivov. Velikokrat pri isti vlaki poteka smer vlačenja včasih navkreber, včasih navzdol. Pri taki pestrosti je vpliv malih razlik zaradi nagiba neznaten in se izgubi v množici drugih. Zaradi tega so bili podatki obdelani le skupno za vlačenje navzgor in za vlačenje navzdol. Pri vlačenju gre najprej voznik s konji po tovor. Zaprega takrat nič ne vleče, gre prazna, zato smo ta postopek imenovali prazna hoja. Ko se s tovorom vrača, konji vlečejo. Ta postopek smo imenovali vlačenje v ožjem pomenu 2.3J, Praina hoja Prazna hoja pa tudi vlačenje sta potrebni do vlake in tudi po njej, ker se navadno hoja začne že po vlaki, vlačenjf, pa se po njej nadaljuje. Ločili smo ju, tako da smo posebej merili čase in razdalje pri hoji po vlaki in posebej od trenutka, ko je prenehala vlaka in je vprega nadaljevala hojo izven nje. Podatke snemanj smo obdelali tako. da smo za vsako snemanje izračunali hitrost hoje in nato ugotovili aritmetične sredine za vsa snemanja. Rezultate ieh računov vidimo v tabeli 5, Osnova je bila 262 meritev. Potrebno je opozoriti, da hoja navzdol pripada k vlačenju navkceber in narobe: hoja navkreber k vlačenju navzdol. Koeficienti variacije so tazmeroma veliki in pona^orujejo posebno pestrost razmer, v katerih poteka obravnavano Tabela 5. Rezultati snemaiij pridne hoje do vlalie Smer hoje Merska Aritm. si KV Srednja Natančnost enota sred. napaka % Mavkreber m min 1S.3 55.Ü ± 1,67 ± ,1,07 Navzdol m min. 43.Ü2 28.1 65.3 ± 2.37 ± 5,51 Poprečje m."min. 38,4 24,(5 64.0 ± 1.52 + .S,97 cipj'avilo. Signifikantnost razUk. med aritmetičnimi sredinami pri hoji navzgor in navzdnl smo ugotovili po obrazcu: d, T= - kjer je T = vrednost -t-^-distribucije, d,- = razlika aritmetičnih sredin in Si- = — srednja napaka aritmetičnih sredin. Izračunali smo vrednost 3,46, ki opravičuje sklep a tveganjem, manjšim od 0,1%, da so razlike med poprečnimi hitrostimi značihie. Kljub temu je bila izračunana tudi poprečna hitrost prazne hoje do vlake. Pri vseh hitrostih je merska en.ota m/min., ki se nam je zdela najprimernejša zaradi tega, ker smo lahko uporabljali podatke snemanj neposredno brez preračunavanj- Prav tako je taka enota primerna za poznejšo praktično uporabo. Njena pomanjkljivost je v tem, da ne vzbuja občutka hitrosti, ker smo jo vajeni izražati v km h. Ce naše podatke preračunamo v to enoto, dobimo za poprečje hitrost 2,3 km b. 2.32 Vlačenje Podatki 30 obdelani ločeno vločenje navzgor in za vlačenje navzdol. Vendar pa ta opredelitev ni popolnoma natančna. Za medlo smo v^eli končne točko relacije. Ce je bilo mesto, kjer jo voznik tovor zapel, više od tistega, kamor je tovor privlekel, je bilo to opravilo opredeljeno kot vlačenje navzdol, v nasprotnem primeru pa navzgor. Na kraSkem svetu, kjer je polno vrtač in brežcev, se nagnjenost sveta zelo pogosto spreminja. Ker so bila vlačenja do vlake razmeroma kratka, so bile tudi nagnjenosti pretežno enolične. Drugače pa je pri vlakah; tam so, zlasti na daljših, protivzponi in strmci pogostnejši, so pa vedno relativno kratki. Podatke smo podrobno statistično obdelali. Da bi bilo delo hitrejše in preprostejše, smo jih razporedili v skupine. S tem srao sicer nekoliko zmanjšali natančnost rezultatov, vendar pa le-ta kljub temu za naše namene še vedno zadOušča. 2.321. Vlačenje navkreber do vlake Osnova za obdelavo je bilo H6 meritev. Najprej smo izračunali čas, porabljen za vlačenje, v odvisnosti do razdalje. Analiza je dala presenetljive rezultate. Indelts korelacije med dolžino vlačenja (x) m za to potrebnim časom (y) namreč znaSa 0,908 Torej niti 20% vaa'iance ne povzročajo ostali vplivi, kot sor velikost tovora, število kosov v njenx kakovost konj. sposobnost voznika, različne strmine in relief. Odvisnost je tako velika, da regresijska enačba znaša y = 0,917 -r 4,739 x (x = razdalja v hm) in je zelo uporaben pripomoček za računanje časov vlačenja na različnih razdaljah. Iz omenjene enačbe lahko izpeljemo obrazec za hitrost X 0,1935 = 0.2110 — 0,917 4- 4,739 X 0,917 -r 4,739 x Iz enačbe vidimo, da z daljšo razdaljo hitrost narašča in bi bila na zelo dolgih razdaljah skoraj konstantna —21,1 m/min Naraščanje hitrosti na večjih razdaljah ni realno, prej bi pričakovali nasprotno. Ta nerealnost ima le računski Knačaj, ka.jti pri snemanju so v času vlačenja obseženi tudi poganjanje konj iz mesta in drugi kra.jši zasto.ii. Ti se pcijavljajo kot neke vrste konstunUi in vplivajo na krajše razd^ilje relativno bolj kot na daljše. Dognanje, da je hitrost vlačenja prsktitno konstantna, nas je napotilo na sklep, da smo pri nadaljnjih rafiiskavali raje uporabljali hitrost namesto časa vlačenja. Za računsko obdelavo je hitrost primernejša, ker xdruifuje v sebi dve spremenljivki (čas in dolžino poti) ter se uveljavlja kot konstanta. Raziskovali smo odvisnost hitrosti vlačenja od velikosti tovorni in smo ugotovili poprečne vfednostj, ki so razvidne iz tabele 6. Tabela <5, Rez;illati snemani vlačejija (Jo vlaJte Nakazovalec Merska enota Poprečje KV % Sprednja napaka Natančnost % Vlatenje navltreber razdalja hitrost tovor m ni' m i n m^ 58,0 2(1,75 0,701 42.0 t3,8 0,258 72,5 Gl,7 36,0 ±< 3,49 ± 1,08 + 0,022 ± 6,02 ± 5.30 + 3,14 Vlačenjc navzdol razdalja hitrost tovor m m . min. m-' 71,2 18,85 0,86-! eo,9 t6,l 0,;J35 85,6 85.5 39.6 + 5.94 ± t.47 + 0,030 + 8.34 ± 7,78 ±3,51 Odvisnost hilrosti od velikosti tovora je razmeroma majhna in indeks koi'e-lacije znaša — 0,306 ter kaže pravilno tendenco. Enačba y = 35,554 — 19,670 x določa zvezo med hitrostjo (y) in velikostjo tovora (x). Sicer ima zelo majhno praktično vrednost, vendar pa je raziskava pojasnila vzrok za del variance, ki nastaja pri časih vla&nja. Zanimivo je, da je poprečna hitrost vlačenja, izračunana iz hitrosti posameznih vlek, znatno večja od hitrosti za poprečno razdaljo, izračunano po enačbi, ter znaša ]5.8m/min. Razlika, ki je znatna, nastaja zaradi različnih načinov računanja. Poprečna hitrost 20,75 m/min. je izračunana kot aritmetična sredina rezultata 146 ulomkov, hitrost 15,8 m/min. pa kot kvocient seštevka 146 števcev in 146 imenovalcev. Taka razlika na,^taja pri vseh naših primerih in je relativno tem večja, čim bolj heterogeni so obravnavani podatki. 2.33, Vlačenje do vlake navzdol Podatki so bili zbrani in obdelani na enak način kot pri vlačenju navzgor Nekaj rezultatov je razvidnih iz spodnjega dela tabele ß, Podrobnejša statistična obdelava m raziskava odvisnosti časa (y) od dolžine vlačenja (x) nam je dala. naslednje podatke: indeks korelacije znaša 0,832 jii je razmeroma vehk Kaže nam, da je skoraj 70% vse variacije odvisno le od dolžine vlačenja. Preostalih 30% variacije nastaja zaradi različne kakovosti terena, sposobnosti voznika in vprege, velikosti tovora in drugih vplivov. Izračunali smo naslednjo regresijsko enačbo za premico (dolžine v hm> y = 1,783 + 5,730 X. Raziskava odvisnosti hitrosti od velikosti tovoi'a (x) pokaže nekaj odvisnosti z indeksom korelacije —0,143. Obrazec za računanje hitrosti na osnovi velikosti tovora pa je y = 37,535 — 21.640 Tudi ta enačba nima zaradi razmeroma Šibke odvisnosti posebne praktične vrednceti. Podobno kot pri vlačenju navzgor se tudi pri vlačenju navzdol poprečna hitrost viačenj razlikuje od hitrosti, ki je izračunana iz časa vlaženja za poprečno dolžino vlačenja. Prva je 18,85 m/min. (glej tabelo 6!), druga pa 12,15 m min. Primerjava med podatki za vlačenje navzgor in navzdol nam pokaže, da je variacija v prvem primei-u manjša od tiste v drugem. Manjši je tudi poprečni tovor. To je razumljivo, saj so pri navzdolnjem vlačenju moSnosti za razlike glede velikosti Lovora praktično neomejene. Pogosto koncentracija sortimentov omejuje velikost tovora. Pri obsežnih tovorih z veliko kosov se ti cesto zatikajOj vlačenje se prekinja, zato je hitrost, celo manjša kot pri vlačenju navzgor. Mogoče tudi vzorec snemanj ni popolnoma pravilen in gre tudi za vzorčno napako Vpliv drugih faktorjev je tako močan, da zelo zamegli vpliv nagnjenosti, To nam potrjuje test razlik poprečnih hitrosti pri vlačenju navzdol in navzgor. Vrednost T znaša komaj 1,043 in kaže, da je poprečna hitrost vlačenj iignilikantno različna s tveganjem prek 30%, Takšno tveganje je preveliko in zato lahko sprejmemo hipotezo, da je poprečna hitrost vlačenja v obeh primerih enaka, in sicer kot poprečje vseh hitrosti vlačenja navzgor in navzdol ter znaJa 19,88 m.'min s srednjo napako i 0,88 m/min. in z natančnostjo ± 4,i2%. Za vsa viačenja do vlake smo raziskali tudi odvisnost hitrosti od velikosti tovora. Le-ta je razmeroma šibka, saj je indeks korelacije le 0,419. Izračunali smo tudi regresijsko enačbo, ki je y~ 35,059 — 19,956?:. Zanimiva je tudi analiza razdalj do vlake. Iz nje lahko sklepamo, kako na gosto so speljane prometnice. Poprečna dolžina vlačenja navzgor je 59 m in je znatno krajša od poprečne dolžine vlačenja navzdol, ki je 71,2 m, 63% vlačenj do vlake je kt'ajsih od SO m. Najdaljše izmerjeno vlačenje je bilo okoli 300 m. Omeniti moramo še eno zakonitost, ki jo bomo pozneje pri vlačenju po vlaki bol.i podrobno obdelali. Test značilnosti razlik glede velikosti tovora pri vlačenju navzgor in navzdol nam da vrednost T = 4,37; iz tega lahko skltjpamo, da je razlika glede velikosti tovora popolnoma zanesljiva. 2.4. Vlačenje po vlaki Podatki so bili zbrani in obdelani na enak način kot za vlačenje do vlake. Upoštevali smo tudi ista načela kot tam, m so razložena v poglavju o vlačenju do vlake. Ker je postopek vlačenja po vUld daljši od tistega do vlake in od vseh postopkov navadno naj d al je traja, je tudi najvažnejši. Zato smo tudi pripadajoče podatke najdrobneje obdelali. Tudi tu smo ločili prazno hojo od vlačenja, ki smo ga delili na vlačenje navzgor in navzdol 3A1. Prazna hoja Za vsako snemanje smo ugotovili hitrost hoje. Nato smo izračunali poprečno hitrost hoje po vlaki navzdol Ln navzgor. Tudi tukaj hoja navzdol ustreza vlačenju navzgor in nasprotno. Rezultati teh računov so zbrani v tabeli 7. Osnova za tabelo 7 je 210 meritev, Iz nje sta razvidni dve značilnosti oziroma razliki v primerjavi s prazno hojo do vlake. Prva je ta, da je popi-erna hitrost za 18m/min. večja, in druga, da je variacija podatkov za prazno hojo po vlaki absolutno, zlati pa še relativno veliko nvinjša. Zato so podatki o hoji po vlaki natančnejši. Ugotovili smo tudi, da so razlike glede hitrosti pri hoji navzgor in navzdol neznatne {ok.4%). Test značilnosti teh razlik nam da vrednost T= 1,245 in Tabela 1. Reaultati siieman.i prazne boje po vlaki Smer vlačenja Merska Poprečje si KV Srednja Natančnost enota % napaka % Navkreber rn'min 57,45 ]4,7 35,6 + 1,455 ± 2,53 Navzdol m''min. 55,11 13,3 22,3 ± 1,190 ± 3,16 Poprečno m/min. 56,36 12,B 22,6 ± 0,883 ± 1,S7 kaie, da je ti'ditev o razliki obeh poprečnih hitrosti tvegana tiar za prek 20%. Vse to nas opozarja, da v praktične namene ne kaže ločiti obeh hitrosti in Je bolje uporabljati poprečno hitrost. 2.42. Vlačenje navkreber pa vlaki Osnova za obdelavo je 107 snemanj. Pri preučevanju vpliva števila kosov v tovoru na hitrost vlačenja smo imeli na razpolago le 93 snemanj, ker pri ostalih v snemalnih hstih ni bilo vpisano Število kosov, ampak le skupna masa tovora. Zaradi važnosti tega postopka pa tudi zato, ker so se ze pri površni obdelavi pokazale trdne odvisnosti, smo vse podatke podrobno statistično obdelali Nekaj rezultatov te obdelave je v tabeli 7a. Tabela la. Rezultati sneman.j vlačen.ja navkreber Nakazo valeč Merska enota Poprečje si KV % Srednja napaka Natančnost % Dolžina vlačenja m 305,6 16E,0 &5 + 1G,3 ± S,34 Cas vlačenja mir. 8.83 4,76 54 ± 0,463 ± 5,22 Hitrost m/mln. 35,61 10,40 29 ± 0,992 + 2,71 Tovor m'' 0,633 0,177 33 ± 0,017 + 3,69 Število kosov v tovoru kos 2,7B 1,70 61 + 0.177 ± 6,37 Z raziskovanjem, Icako je čas vlačenja (y) odvisen od doliine vlake {x), smo izračunali indeks korelacije 0,342, ki je razmeroma veUk. Reg res i] ska enačba premice je naslednja y = 1,567 -i- 2,385 x (kjer je x dolžina v hm). Raziskovali smo tudi vpliv velikosti tovora (x?) in števila kosov v njem (x^) na hitrost vlačenja (xi). Koeficient korelacije je D,574 in kaže, da ti dve količini znatno vplivata na hitrost vlačenja, prva veliko bolj (koeficient kotel, je — 0,564) kot druga (—0,189), Tudi v tem primeru z večjim številom kosov v tovoru njegova velikost upada, saj je indeks —0,154. Zaprega torej laže vleče isto maso, sestavljeno iz manj kosov. Ta odvisnost je sicer zelo blaga, ponazarja pa nam iz b.kušnje znano dejstvo. Regresijska enačba tipa xi = a -I- bxo + cxri je za naš primer Xl = = 61,332 — 35.loa X2 — 1,000 x;;. Ta enačba nani omogoča iz velikosti tovOra m Žtevila kosov v njem izračunati poprečno hitrost. Za vlačenje pn vlaki navzgor smo iz podatkov, razvrščenih v skupine, izračunali regresijsko enačbo tipa y = a -H bx -r ex'', ki je naslednja y = 2,649 I + 1,535 X + 0,124 X- (y = čas vlačerija, x = dolžina vlake). Parabola je zelo iztegnjena in ima zelo podobne vrednosti kot premica, če jo izračunamo iz podatkov, razvrščenih v skupine. Ker so razlike le neznatne, lahko sklepamo, da izravnava podatkov s premico popolnoma ustreza našemu namenu. Izračunali smo tudi čase vlačenj za ] ni^ za posamezno vleko in smo naprej preizkusili zakonitosti teh podatkov. Iz podatkov, razvrščenih v skupine, smo ieraČLmali odvisnost časa vlačenj a (y) od dolžine vlačenj a fx) za 1 m^. Izražena je z indeksom ü,977, ki pa ni čisto natančen, ampak je zaradi razvi-Jčanja podatkov v razrede in nadaljnjega računanja z aritmetičnimi sredinami razredov nekoliko prevelik, Regresijska enačba, za katero velja omenjeni indeks korelacije, je naslednja y= 1,346 4,482 X. Ce enačbo y = liSG"? + 2,385 x translormiramo v enaČ- 0,656 bo za hitrost, dobimo v = 0,418— —---;-Tudi ta hitrost z dolžino 2,385 X -h 1,567 vlake narašča iz istih razlogov kot pri vlačenju do vlake. Za poprečno razdaljo vlačenja dobimo iz enačbe hitrost 34,4 m/min,, ki se razbkuje in je manjša od aritmetične sredine vseh hitrosti, "Vzrok za to razliko smo že pojasnili. 3 i3. Vlaženje po vlaki navzdol Osnova je 11Q snemanj. Podatki so bili obdelani prav tako kot pri vlačenju navkreber. Nekaj rezultatov je zbranih v tabeli 8, Tabela S, RezulLati ana-lize vlačenja po vlaki navzdn) Nakazo valeč Mer.^ka enota Poprečje si KV % Srednja napaka Natančnost % Dolžina vlačenja m 479,G 308,8 04 ±23,3 ± 5.90 Cas vlačenja min. 13,65 ea ± (),86b ± 6,3S Hitrost m/min. 9,25 25 ± 0,851 ±2,30 Tovor ml 1,027 0,295 29 + 0,027 ± 2,62 Število kosov v tovoru i\oa 3.41 2,12 R2 ± 0,225 ±6.tiD Podrobna obdelava nam je omogočila naslednje ugol-ovitve; Regresijska enačba premice za odnos med časom (y) in dolžino vlačenja (x) za tovor je y = — 0,107 + 2,&70 x. Koelicient korelacije za to regresijo pa ztiaša 0,941 Njegova presnetljiva velika vrednost je razumljiva, če upoštevamo, da je pri vlačenju po vlaki navzdol vpliv konj, tovora in drugih činiteljev skoraj neznaten. Raziskava je pokazala, da velikost tovora ne vpliva na hitrost vlačenja. Le-ta je piaktično konstanma in se zelo malo spreminja vzdolž vlake. Tudi tu smo čase vlačenja preračunali na 1 m-'. Obdelava podatkov nam je dala regresijsko enačbo y = 1,821 + 2,373 x (y = čas vlačenja za 1 m ', x = dolžina vlačenja). Pripadajoči indeks Icorelacijc jc 0,974, Trdnejša koreladja kot pri časih za tovore je bolj posledica dej.stva, da so časi za 1 m' obdelani v skupinali, medtem ko SÜ 7J\ tovore obdelani individualno. Razlike niso znatne, ker je velikost lovora poprečno zeio bhzu 1 m'^ Primerjava rezultatov za vlačenje navkreber in navzdol nam kaže določene razlike in omogoča nekatere sklepe. Najprej lahko ugotovimo, da je vlače- nje navKdol poprečno daljše in zato tudi dalje traja. Ta pojav je razumljiv in je posledica razporeditve cestnega omrežja. Ker je v predelih, kjer smo snemali, veliko cest, ki so bile zgrajene v vojaške namene, je ta pojav verjetno nekoliko manj izrazit kot bi bil sicer. Primerjava poprečnih liitrosti kaže le neznatne razlike. Te&t značilnosti razlik da vrednost T = 1,055 in kaže, da je trditev o značilni razliki glede hitrosti tvegana v pr&k 30% slučajev. Ce upoštevamo, da enak test glede razlike velikosti tovora da vrednost T = 36, ki potrjuje zanesljivost glede razlike tovora, lahko napravimo naslednji, sklep: Konji se gibljejo pn vlačenju bolj ali tnanj enako hitro, tj. ok. 36 m min, aJi ok, 2,2 km h, Kjer je to mogoče, zagotavlja vlačilec to hitrost s primerno velikostjo tovora. Opazovanja pri snemanju so pokazala, da je čas za vlačenje velikih kosov navkreber nesorazmerno dolg, ker se konji nenehoma ustavlja.jo, da bi nato kratek čas vlekli z dvojno ali s še večjo silo. V primerjavi z vlačenjem do vlake se vlaženje po vlaki odlikuje z dvakratno ali še večjo hitrostjo. To je razumljivo, če upoštevamo, da voznik, če le more, zapne že ob panju tak tovor, kot ga bo vlekel naprej po vlaki. Pri vlačenju do vlake se tovor pogosto zatika, vprega se ustavlja in tako zmanjšuje hitrost. 3. VLACENJE OBLEGA LESA IGLAVCEV Z ENIM KONJEM Ra^en vlačenja lesa s parom konj se vedno bolj uveljavlja vlačenje z enim konjem, s t., i, samcem. Vzrokov za to je več. Nadomeščanje konj pri raznih prevozih in kmečkih delih s traktorji, motornimi kosilnicami, in drugimi mehaniziranimi pripravami vedno bolj zmanjšuje potrebo po konju kot vlečni sili. Reja konj, ce niso stalno zaposleni, ni smotrna, Kmetje raje redijo vole., ker jo t:o bolj donosno. Za potrebe svojega gospodarstva pa imajo navadno le po enega konja. Nabavna cena za konja je zelo velika. Ce se konj poškoduje ali zboli, ga. je mogoče prodati le zelo poceni v veliko izgubo. Ker so premije visoke, le redkokateri voznik zavaruje konje. Debelih sortimentov je čedalje manj. vedno več je takih, ki jih lahko vleče samec. Razen tega je uporaba samca v navadi v grdih, kamnitih predelih, zlasti pri vlačenju navzdol. V takšnih primerih pogosto vlači samo en konj, drugi je medteni v hlevu. Vsi ti razlogi govorijo za I.O, da je delo s samcem smotrnejše, zato smo se tudi ndločili ugotoviti delovne učinke s samcem. Metodika snemanja in računanja je bila i.^ta kot pri vlačenju s parom. Žal je bilo posnetih veliko manj vlačenj s samcem, zato so tudi rezultati manj zanesljivi kol za vlačenje s parom, toda še vedno so dovolj uporabni za primerjavo učinkov obeh načinov vlačenja in za izpeljavo usireznih zaključkov. 3.1, Pripravljalna dela Obdelava podatkov je pokazala, da iii bistvenih razlik med pripravljalnimi deii za vlačenje na ram po in za vlačenje do traktorske vlake, zato smo, jih združili in obdelali skupno. Nekaj jih je zbranih v tabeli 9, Osnova je 139 snemanj. Podrobna statistična obdelava je pokazala, da skoraj ni odvisnosti med irajsjijem pripravljalnih del in velikostjo tovora, pač pa. so pripravljalna dela (xi) zelo odvisna od števila kosov v Lovoru (x;). Indeks korelacije je 0,7L Spričo dejstva, da je bilo 39,2% Lovorov sestavljeno iz enega, kosa in 30% iz dveh kosov, so nam odvisnosti I'azumljive. Dobre 73 tovorov sta sestavljala največ Tabela 9. Rcxuita.ti merjenja, pripravljalni!) del Nakazovalec Merska Poprečje Bi KV Srednja Natančnost enota % napaka % Trajanje del min. 2,219 1,904 86 ± 0,162 ± 7,-30 Velikost tovora 0,514 0,199 37 ± 0,017 ±3,12 Število kosov v tovoru kos 2,083 1,112 53 ± 0,103 ± 4.93 dva kosa. Primer je podoben kot prL pripravljalnih delih za viačenje do traktorske vlake s parom in je tam tudi pojasnjen. Regresijska enačba za trajanje pripravljalnih del iz podatkov o velikosti tovora (Xj) in o Številu kosov v tovoin (x,;)) je Xi =—2.0313 + 2,5830x5 + + 1,3662 X:',. Koeficient korelacije znaša 0,72. Ker je ta korelacija praktično enaka, odnosu med trajanjem pripravljalnih del m številom kosov v tovoru, smo izračunali regresijsko enačbo samo za to zvezo = — 0,2192 — 1,2452 x;|. 3.2 Končna dela Pri obračunavanju podatkov, ugotovljenih s snemanjem končnih del — Lako na rampi kakor na traktorski vlaki —, ni bila odkrita praktično nikakršna odvisnost trajanja teh del od velikosti tovora in le zelo šibka od\'isnost od števila kosov v tovoru, ki je izražena za končna dela na rampi z indeksom 0,46, na vlaki pa 0,57. Zaradi tako šibkih korelacij, ki so praktično nepomembne, nismo izračunali regresijskih enačb, ampak le poprečne vrednosti, ki so pn-kazane v tabeli 10. Osnova za podatke zaključnih del na rampi je 55, na vlaki pa 84 snemanj. Tabela, 10. Poprečja zaključnih del za vlaCenje s samcem Kondna dela Merska Poprečje si KV Srednja Natancnosl enota % napaka % Na rampi mm. 1,289 o,9sg 74 + 0,130 ± 10,1 Na traktorski vlala min. 0,890 0,618 (59 + 0,068 ±7,6 l2 tabele je razvidna velika variacija in razmeroma mala natančnost ; poglavitni vzrok za to je premajhen vzorec, 3.3 Viačenje tlo vlake Podatki za viačenje do vlake so bili obdelani po podobnih principih kot za vlačenja s parom konj, in sicer ločeno za prazno hojo in za viačenje. 3,5], Prazna hoja Osnova je 100 vlačenj navxdol in 39 vlačenj navkreber. Vlačenju navzgor ustreza piazna hoja navzdol in narobe Izračunana je poprečna hitrost hoje Rezultati so zbrani v tabeli 11. Tabela 11. Rw.ultati merjenja prazne hoje pri vlačenju do vlake s samceTn Smer vlačenja Merska Poprečje si KV ■ Srednja Natančnost enota % napaka % .Navkreber m,' min. 51M IG.TB 29 ± 2,73 ± 4,70 Navzdol m; min. 51.00 23,B2 45 ±2.30 + 4,51 Škripaj m I min. 02,91 21,53 41 ± 1,83 + 3,30 Hitrosti prazne hoje so razmeroma velike, za poprečje je ok. 3,2 km'h. Tesi signifikantnoati razlik aritmetičnih sredin za vlačenje navkreber in navzdol ima vrednost 1,91 in kaie, da so hitrosti značilno različne s tv&ganjem nekoliko nad 5?o. Razlike hitrosti za hojo navzgor in navzdol so razmeroma male. Podatki se odlikujejo z razmeroma ozko variabilnostjo, zato so razmercvma zelo natančni, 3.32. Vlačenje navkreber do vlaks Osnova je 39 snemanj. Poprečja obdelave so zbrana v tabeli 12, Tabela 12. PoprEČ.ja vlačenj do vlake s samcem Nakazo valeč Merska enota Poprečje si KV % Srednja napaka NatančnosI % Vlačenje Hitrost m/min. 32,18 12.37 39 ± 3,01 ± 6,2S navkreber trivor m-i 00,533 0,185 35 ±0,0:? ± 5,63 Vlačenje Hitrost m/m in. 33,08 17,10 52 ± 1,73 ±5,23 navzdol tDA'Or 0,545 0,203 37 ± 0,02 ± 3,6G V tabeli so zaradi lažje primerjave navedeni tudi podatki za vlačenje navzdol. Analiza vlačenja navkreber a parom je pokazala, kako vpliva velikost tovora. Da bi ta vpliv bolje preučili, smo nekoliko dnigače obdelali podatke snemanj za vlačenje navkreber s samcem. Iskali smo odvisnost časa vlačenja (xi) od dolžine vlačen.ia (x^) in od velikosCi tovora (x;i). Skupna odvisnost je izražena i indeksom korelacije 0,876, Tako velika odvisnost napoveduje, da je smotrno Izračunati regresijsko enačbo, ki je naslednja >i:i = — 0,990a + + 2,1948 -H 4,9444 X,, Parcialni koreladji časov vlačenja in dolžint? vlake pripada indeks 0,839, zato smo tudi za njo izračunali regresijsko enačbo, in sicer xj = 1,4055 + 2,3701 x^. Iz nje izračimana hitrost za poprečno razdaljo je 29,45 m/min. Tudi ona je manjša od aritmetične sredine hitrosti posameznih vlačenj, ki je 32,13 m/min, Vzrok za te razlike smo že pojasnili. Zanimiva je tudi razmeroma velika parcialna korelacija med časom vlačenja in velikostjo tovora. Izražena je z indeksom 0,540, Vpliv velikosti tovora na čas vlačenja doženemo v drugačni obliki tudi iz odvisnosti hitrosti vlačenja od velikosti tovora. Koeficient korelacije je v tem primeru — 0,426, 3.33, Vlačenje do vlake narsdol Osnova je 97 snemanj, Nekaj podatkov o poprečjih je zbranih v tabeli 12. Pri vlafienju navzdol časi vlačenja niso skoraj nič odvisni od velikTOti tovora. 2a ro smo računali le odvisnost časov od dolžine vlačcnja. Eegresijska enačba med dolžino vlacenja in časom vlačenja (y) je y= — 0,9657 + 2,264 x. Pripadajoči indeks korelacije je 0.644. Tudi v tem primeru je korelacija za vlačenje navzdol Šibkejša kot za vlačenje navkreber. Verjetno to izvira iz istih raiilogov kot. pri vlaženju s parom konj. Ce iz prej omenjene enačbe icračunamo hitrost za. poprečno razdaljo 76 m, dobimo vrednost 28,30 m.'min. Hitrost, izračtmana iz hitrosti posameznih vlačenj, je razvidna iz tabele 12 in ztiaša 33,08 m'min. Tudi ona je večja od hitrosti, izračunane iz časa vlačenja za poprečno razdaljo. Razlike med vlačenj em navzgor in navzdol niso bistvene niti glede hilTOSti niti glede velikosti tovora. Taka podobnost ni normalna in je posledica vzorcev, ki sta razmeroma majhna, zlasti pri vlačenju navkreber. Pri vlačenju navzgor ni šlo za večje strmine, za taksne vprega enega konja ni primerna, zlasti, če so tovori težji 3.4. Vlačenje po vlaki Omenjeno je ze, da smo izvršili razmeroma malo snemEUii vlačenja. z enim konjem, zato ni bilo dovolj podatkov, da bi tudi vlačenje po vlaki obdelali ločeno za navkreber in za navzdol Podatki so komaj zadoščali za analizo vlačenja navzdol, bilo jih je 47. Nekaj podatkov te obdelave je v tabeli 13. ra.bela 13, Rezullali merjenj vlačenja po vlaki i enim konjem Nakazo valeč Merska Poprečje ,,4 96,9 89,3 104,0 Številke v tabpli pomenijo odstotni učinek samca v primerjavi z učinkom para konj. Razlike med razn^erji za vlačenje navkreber in navzdol so majhne in skoraj konstantne za vse razdalje, to ps zato, ker smo uporabili enake hitrosti in enaka trajanja pripravljalnih in itoncnih del za vlačenje navkreber in navzdol. Rezultati se spreminjajo le zaradi različnih razdalj in velikosti tovora, V drugem, delu tabele 17 so prikazana razmerja učinkov za vlačenje po vlaki. Predpostavke so pri tem nekoliko drugačne. Iz podatkov snemanj vla-Cenja po vlaki poznamo velikost tovora in število kosov v njem za vlačenje navzdol pri samcu in za obe smeri pri paru, S temi podatki in z ustreznimi obrazci smo izračunali trajanje pripravljalnih in končnih del ločeno za vsako vrsto vlačenja. Ker nimamo podatkov za vlačenje s samcem po vlaki navzgor, smo tudi v tem pnmeru določili, da tovor zna.ša 62% tovora, ki ga vlači par konj navkreber. Število kosov v tovoru smo izračunali tako, da smo upoStevali enako velikost poprečnega kosa kot pri vlačenju s samc-em navzdol. Računali smo s hitrostjo, ki je enaka poprečju za vlačenje navzdol in navkreber. Razmerja aa vlačenje po vlaki se znatno razlikujejo od tistih do vlake Razlike pri pripravljalnih in končnih delih med samcem in parom so zelo velike. Vzrok za to je bil že razložen v tem poglavju, ko smo primerjali te postopke. Te razlike so tako velike, da prevladajo vpliv zaradi različnih hitrosti in velikosti tovorov. Ker so pripravljalna in končna dela pri samcu veliko krajša kot pri paru, so tudi učinki sanica, zlasti na krajših razdaljah, kjer ta dela močneje vplivajo, celo dvakratni. Seveda velja to le za naše predpostavke, ko smo računali z enakimi velikostmi tovoi'a in s tem tudi z enakim trajanjem pripravljalnih in končnih del za vse razdalje. Pri vlačenju navkreber je uänek pava na razdaljah, ki so daljše od 600 m, večji od učinka samca. Kot pri vseh vlačenjih upada z dolžino prednost samca Na neskončno dolgih razdaljah bi samec dosegel le 72,4 TS (.istega učinka, ki ga zmore par konj. Pri vlaČenju po vlaki navzdol je uanek samca ceJo na razdaljah 1000 m za 4.% večji od para. Manjši je šele na razdaljah, daljših od 1170 m jii bi znašal na neskončno dolgi vlaki le 71% od učinka, ki ga doseže par konj Pri presoji vrednosti v tabeli 17 je treba upoštevati, da so izračunarie z določenimi predpostavkami. Na taka razmerja pri delu naletimo le po naključju. Vendar to dejstvo ne znianjšuje njihove vrednosti, če upoštevamo predpostavke, na osnovi katerih so izračunana, Le-te so izbrane tako, da je razmerje pri vlačenju do vlake najugodnejše za samca, ker smo račnnali s tistim trajanjem pripravljalnih in končnih del, ki ustreza vlaČenju do traktorske vlake. Pri vlačenju po vlaki smo za pripravljalna in icončna dela računab s trajanjem teh del pri vlačenju na rampo. Ker so pri tem razlike zelo velike, je razmerje učinkov ugodnejše za samca. Njegov učinek je izredno velik, zlasti pri vlačenju navzdol. Tedaj so te razlike največje, hkrati pa so absolutne razlike glede velikosti tovora največje. Vlačenje po vlaki navzdol je obenem najugodnejša varianta za samca. S to primerjavo smo dobili okvire, v katerih se gibljejo dejanska razmerja učinkov, Ker poteka vsako vlačenje nekaj časa po vlaki, nekaj časa pa do vlake po različnih strminah in okoliščinah, se tudi velikosti tovora zelo spreminjajo, Nanje vpliva tudi dolžina vlačenja. Zaradi vseh teh vplivov so razmerja za vsako vlačenje razliCna. Na osnovi ugotovitev v tem in prejšnjih poglavjih pa lahko trdimo, da za razmere, v katerih so bila snemaiija izvršena, v povprečja ne izstopajo i^z okvirov, navedenih v tabeU 17. Ob koncu ponovno poudarjam, da obravnavano velja le za razmerja količinskih učinkov obravnavanih dveh vrst vpreg. Z upoštevanjem cene za delo s parom konj in s samcem v Časovni enoti se navedena razmerja znatno spremenijo v korist samca. Očitno je namreč, da je delo s samcem, četudi ga vodi ravno tako 1 delavec, veliko cenejše kot s parom konj, ij. dnevnica (pogodbena cena) je za samca skupaj z voznikom mnogo manjša kot za par konj z voznikom. Ce je torej količinski učinek s samcem enak kot s parom konj ali pa ga celo presega, je razumljivo, da so stroški dela toliko manjši ter da se delo s samcem veliko bolj splača. Tudi, če je količnik učinka za samca manjši od učinka za par konj, je delo z njim gospodarnejše do meje, ki ustreza nižji ceni za njegovo delo. Toda tovrstni računi presegajo namen tega prispevka. 5. SKLEP V strokovni literavuri so podatki o učinkih pri spravilu iesa z živinsko vprego največkrat sumarni in brez podrobnejše razčlenitve. Zato so uporabni le za normiranje. Racionahzacija dela pa mora biti oprta na podrobne.jše nakazo-valce, ki odkrivajo medsebojne zveze in vplive. Doženemo jih lahko le s podrobnim, vnaprej pravilno zastavljenim in izbranemu namenu prilagojenim preučevanjem dela. Z analizo spravila lesa odkrivamo vrsto zakonitosti. Korelacije med trajanji delovnih postopkov m med količinami, ki jih lahko merimo (dolžina vlake^ velikost tovora, število kosov v tovoru, nagnjenost v smeri vlačenja), so pri večini postopkov razmeroma trdne. To omogoča zanesljivo praktično uporabo ugotovljenih rezultatov. Odločilen činitelj pri spravilu z živinsko vprego je nagnjenost terena. Kratki, blagi protivzponi za živinsko vprego niso bistvena ovira. Rezultati obdelave kažejo, da kakovost vlake in talne površine, če ne presega okvira normalnih razmer, razmeroma blago vpliva, manj kot se v splošnem misli Delovni proces je bil sneman z namenonn, da bi podatki rabili za osnovo pri izdelavi norm üa sedanji način dela. Zato smo delovni proces razmeroma grobo razdelili na postopke Kljub temu je izbrana razčlenitev omogočila razne primerjave ter dognanje nekaterih sklopov v primerih, kadar smo se lahko oprli na zadostna dejstva ali domneve, ki so zelo verjetne, čeprav niso dokazane Njihovo dokazovanje ali pa zavračanje bo naloga nadaljnjega in posebej prirejenega preučevanja. Snemanje spravila lesa s samcem je omogočilo presojo njegove uporabnosti v primerjavi s parom konj- V primerjavi je bila odkrita velika prednost uporabe samca. Izsledki primerjave veljajo popolnoma le za obravnavane primere Za njih so prednosti samca tako velike, da smemo na splošno trditi, da je uporaba samca vedno smotrna, zlati če upoštevamo denarne učLiike. Vsi obravnavani podatki bi bili Še znatno tehtnejši, če bi delo posneli še podrobneje Iz snemalnih listov ni mogoče ugotoviti tako imenovanih dodatnih časov. Del le-teh, kot so: kratki zastoji, oddihi in podobno, je zajet v časih za tisti postopek, v katerem so nastajali. Z dodatnim, podrobnejšim snemanjem bi bilo potrebno dodobra preučiti delovni proces spravila. Mi smo obravnavali le spravilo iglavcev i vlačenjem po tleh. Za vi a cen je s premo, ponvijo in za druge načine ni podatkov, ali pa so prepičli. Isto velja tudi za listavce. 2e a samo podrobnejšo obdelavo opravljenih meritev bi se lahko dokopali se do marsikaterih drugih koristnih ugotovitev. Iz opisnih podatkov o vlažnosti lesa, vlažnosti. kamnitosti ter kakovosti vlake in še drugih bi s primemo obdelavo (analiza variance) lahko prišli do dognanj o velikosti razlik pri različnih delovnih razmerah. Zato pa bi bilo potrebne posebno obsežno delo. Zato tega preučevanja ni mogoče imeti za končano. To je le začetek, kjer so bile odkrite najbolj grobo zakonitosti in razmerja, ki so le osnova za nadaljnje preučevanje in izboljševanje spravila lesa LITER.^TURA 1. Biejc. M..- Statistične metode v gozdarstvu (.skripta), Ljubljana JOül. 2. Boljša ko v, V. D.: Teoilja ošibok nabljudent, Moskva, 1965. 3. Hafner, F.: Savremena Sumska transportna srcdstra, Sarajevo 195S. 4. Hilf, H.: Nauka o radu (prevod), Rijeka, 1963. 5. O brado 11 td S., Seniič M.; Osnovi statističke analize, Beograd, 1963. R. Mali šumarskD tehnički priručnik, Zagreb, 1949. HOrZRLCKEN MIT ZUGTIEREN IM KARSTLANO DES FORSTWIRTSCHAFTSBEREICHES POSTOJNA (Zusammenfassung) Die Kosten des Holzrückens stellen gewöhnlich den höchsten Posten in den Aussahen für Woldnutzung dar. Trotz der Anstrengungen diese Phase der Produktion mit verscliiedenartigen Transpcivteinrichtungen zu mechanisieren, ist die Vcrwendun;; von Zugtieren häufig nocii am wirtschaftlichsten, insbesonders lyährend der Phase des Sammeins von Sort i men ten. Zumal im Kai-stland und bei HolMchlag geringer Intensität ist ein Gespann ei-forderlich, Die Kosten des Hoizrückens mit Zugtieren steigen sehr schnell. Es ist rieshalb unumgänglich notwendig mit Arbeitsstudien die besten Verfahren aufzudeclten und die Arbeit zu rationalisieren. Ein umfangreiches Studium des Holz rück ens ist in der Fovstwirtschajt Postojna ausgeführt worden. Die Terrairiarbeiten wurden im Jahre 1964 verrichtet. Die gewonnenen Daten wurden hieraul nach verschiedenen statistischen Methoden auage-■wartet. Ihre Bearbeitung jeigte, dass bei fast allen behajidelten Arbeitsverfahren genügend starke Korrelationan unter den gemessenen Grossen bestehen. Dies ermöglichte für prakttscJfie Zwecke der Normung ausreichend genaue un verlässliche Berechnungen der Dauer einzelner Verfahren auszuführen, Bei Arbe:itsweisen niit nicht genügend starker Korrelation wurden Mittelwerte berechnet, welche ebenso zufriedenstellend demselben Zwecke äiejien. Zergliederung des Prozesses des Holsrijckens und Studium der verschiedenen Arbeitsweisen ergaben die Möglichkeit, diese Arbeitsweisen und Verfahren zu vergleichen Die Vergleiche zeigen den grossen Vorrang des Einspänners vor dem Zweispänner und geben überdies weitere Informationen über die Möglichkeiten der Arbeitsrationalisi erun g, 634,0.377.1 : 672.1 (497,125> IZKUŠNJE Z MEHANIZIRANIM NAKLADANJEM LESA PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU POSTOJNA Ing. Milan Kuder (Postojna^ V relativno kratkem času se je mehanizacija dejavnosti za izkoriščanje gozdov v svetovnem merilu in v naši ožji domovini zelo na široko uveljavila. Podiranje in prešagovanje drevja je pri nas že popolnoma mehanizirano. Lupljenje in cepljenje lesa pri panju pa se ni nikjer zadovoljivo tehnično rešeno. Za racionalno mehanizacijo teh faz dela pri sečnji In izdelavi gozdnili sortimentov so potrebni določeni pogoji glede oblikovitosti terena in posebnega nač-ina gospodarjenja z gozdovi, tj. koncentracija lesa in čim krajše trajanje od sečnje do dovoza na skladišča. Take razmere in pogoji so v Sloveniji zelo redki, na kraškem območju pa jih sploh ni. Mehanizacija spravila, tj. transporta lesa od panja do karmonske ceste, se neprestano razvija in spopolnjuje. Tudi stopnja mehanizacije te faze gozdne proizvodnje je odvisna ne le od tehničnega razvoja ustreznih strojev in piiprav, ampak tudi od razmer in načina gospodarjenja. Vprašanje transporta lesa po cestah — prevoza — je tehnično in praktično rešeno, odprt pa je še problem ekonomičnosti glede na kakovost cest, teše vozil, uporabe priklopnikov in podobno. Vra,esna faza med spravilom in prevozom lesa, tj. nakladanje je sedaj se najbolj zaostalo opravilo v procesu mehanizacije deta pri izkoriščanju gozdov. To je opravičljivo, ker so se tehnične rešitve zelo naglo razvijale in za naše razmere niso bile naj ideal ne j še, kajti za racionalno mehanizacijo nakladanja ]G potrebno zamenjati naš sedanji avtopark in nabaviti nove priprave; to pa so 2:elo drage investicije. Vendar pa je za modernizacijo določene proizvodnje potrebno kontinuirano mehaniziranje celotnega procesa, v našem primeru se to nanaša na nakladanje v zvezi s transpoi-tom. Priprava lesa za ročno nakladanje pri mehaniziranem spravilu, rj. izdelava ramp in vlačenje lesa nanje stane v skrajnih primerih ravno toliko kot samo spravilo od panja do vlake. Računa se, da se porabi za izdelavo ranip in za vlačenje lesa nanje povprečno ojtoH 15 K časa, potrebnega za spravilo. JTaŠe podjetje je pred dverai leti kupilo in vključilo v poskusno obratovanje štiri kamione z hidravličnimi dvigali »tico<'. Tovornjaki so znamke OM-tiger, in imajo štiritaktni dieselski motor s 153 KM. Kamion je dolg 7,025 ni in širok 2,500 m, razmik med osovinama znaša 3,800 ni, minimalna "višina od tal pa 0,220 m. Nosilnost, tovornjaka je 7.4 t, vlečna sposobnost 14 t, teža opremljenega vozila je 5,2 t (brez dvigala), pritisk polnega vodila na sprednjo os je 4 t, na zadnjo pa 8,6 t. Dvigalo «■tico+' tipa K-lOOE je delno hidravlično, tako da dviga tovor z vrvjo, ki jo vleče hidravlično pnganjani vitel, tovor pa zapnemo ročno s Škar-jasLo prijemalko. Krak (roka) se lahko podaljSa največ do 5,35 m, vi^v pa seže 40 m daleč od dvigala Dvigalna moč priprave je za 2,3 m dolg krak 2600 kg, za 3,6 m dolg 1300 kg, za najbolj stegnjen krak 5,35 m pa 600 kg. Kompletno dvigalo je težko' oTtoli 930 kg. Nabavna cena kamiona 2 dvigalom je bila 136,3D0 N dim, "öd tega je stalo dvjgalti vštevši carinske in prevozne stroške — 48.100 Wdin_ Iz podatkov o delu naših štirih kamionov z dvigali v letu 1966 izhaja, da je bil v tem letu en tovornjak vključen v delo 2S6 dni oziroma 2856 ur ali poprečno okoli 1Ö ur na dan; od tega je vozil 254 dni oziroma 2367 ur ali poprečno 9,32 ure na dan. Zastoji 489 ur so nastali; zaradi popravila tovornjaka 182 ur,'zaradi popl'avila naldadalne naprave 27 ur, na zastoje zaradi drjgih. vzrokov pa je' odpadlo 279 ur. V tem času je opravil.en kamion 945 voženj oziroma 3,72 vožnje na dan. Za eno vožnjo je torej potreboval 2,50 ure. Skupno je bilo prevoženih 36 352 km, za eno vožnjo 39,1 km v obe sm.eri S tovorom je prevozil 18,086 kJ'n, tj, pri eni vožnji 19,1 ktin, kolikor jp bila hkrati iudi poprečna relacija za ta vozila v letu 1966. V preteklem letu je en, tovornjak prepeljal skupno 6255 m^ lesa, o(i tega okoli 70% iglavcev in 30^ listavcev., Nä.^nb Vožnjo je odpadlo poprečno 6,60 m^ na dan pa 24,62 m^ lesa,-^ri poprečni teži etišiga m^ iglavcev B50 kg in listavcev 1100 kg je znašala teža^ enega tovora t .Lani je .jgo podatkih, obraqünsk.e kalkulacije znašala popolna lastna cena za prevožen i t^i. ^š t.ö wom za kamidne''t) pa: ' OM-orione pri skupno opravljenih 2,622.430 t/km = 0,49 N din. ■ OM-tigeV pri skupnö opravljenih ■ 462:342 l/km = 1,04 N din, TAM pri-skupno Opravljenih 259.097 t/km = 0,92 N din. Leta 1966 so kamioni: OM-orione uporabljaH 15-tonske prikolice za 60^ voženj, V popolni lastni ceni za t/km pri kafnionih OM-tiger z nakladalno napravo so vključeni tudi stroški stroja, naprave in Šoferja za nakladanje tovora, tj okoli 25% skupnih osebnih dohodkov šoferja, zato moramo te izdatke prišteti k stroškom nakladanja. Realno ocenjena .popolna lastna cena ^a t/fcm tovornjaka z nakladalno napravo bi torej znesla 0,85 N din. Poprečni kosmati osebni dohodki delavcev pri ročnem nakladanju okroglega lesa iglavcev in listavcev ao znagali leta 1966 za 1 m''' 3,67 N din, za delo na-kladalcev pri mehaničnem nakladanju pa 2,92 N din. Ce temu izdatku prištejemo še stroske za strojnu napravo in za šoferja pri mehaničnem nakladanju z zneskom 3j09Ndin za 1 m', ugotovimo, da je tako izračunano mehanično nakladanje dražje od ročnega za 2,34 N din. Vendar moramo pri tem Kamion 2 nakladalno napravo »ti.co<< Upoštevati, da je bil pri mehaničnem nakladanju les dvigovan vedno s tal. pri ročnem pa skoraj vedno z rarape. Razlika med vrednostima dela pri nakladanju s tal in pri nakladanju z rampe za omenjeno relacijo (19,1 km) m za razmerje sortimentov (70% iglavcev,. 30% listavcev) znaSa po našem pravilniku o nonnah okoU 52%, Iz tega sledi, da bi bilo ročno nakladfiiije 3 tal tistega lesa, ki je bil naložen z mehanično nakladalno napravo, za 1 m^ za 1,91. N din dražje, kot smo prej izrafiunalj. Pocenitev stroškov za spravilo lesa, ki je bil naložen z mehanično nakladalno napravo, in zato ni bilo potrebno izdelovati ramp .ter ga nanje spravljali, znaša vsaj 3,00 N din (15% od 20,00 N din poprečne cene za spravilo 1 m^ tehničnega oblega lesa) Ročno nakladanje torej stane; 1. kosmati osebni dohodki nakladalcev . . 2. nadstrošek zaradi nakladanja lesa s tal ., , 3. nadstrošek za. izdelavo ramp in. rarapitnje lesa . . 3,67 Ndin . . 1,91 N din . . . 3,00 N din Skupno 8,58 N din Mehanizirano nakladanje torej stane: 1. strošek za stroj m šoferja.............3,09 N din 2. kosmati osebni dohodki nakladalcev ..,,..- 2,92 Ndin 3. izguba na nosilnosti kamiona zaradi teže nakladalno naprave (17,76 t/km pri eni vožnji ozn-oma za 1 m^ = 2,91 t/km) 2,91 X X 0,85 ........................................2,47 K din Skupno 8,48 N din Iz navedenega lahko sklepamo, da mehanizirano naldadanje 2 opisano nakladalno napravo, pri kateri sta zaposlena eden ali celo dva nakladal ca, ne uveljavlja posebnega ekonomskega učinka. V določenih primerih, npr. pri slabi orgarn^adji dela, je tako nakladanje celo občutno dražje kot dobro organizirano ročno delo. Obravnavani način uvajanja mehaniziranega nakladanja lahko imamo le za prehodno stopnjo. Prizadevati si moramo čmti prej nadomestiti škarjasto prijemalko, ki jo morata streci eden ah celO' dva delavca, in vpeljati popolnMna avtomatizirano hidravlično prijemalko. Zaradi Izgube koristne nosilnosti kamiona, ki jo povzroča nakladalna naprava s svojo težo, iji za povečanje storilnosti kamiona na sploh pa moramo vedno pripregati enoosno prikolico, ki ima enako nosilnost kot tovorjnak in je tako prirejena, da je mogoče nanjo nakladati tudi normalne, štirimeterske hlode Tako opremljen in prirejen kamion bo z vsako vožnjo dosegel že enkrat večji učinek in primeren gospodarski uspeh 634.0.907.12 (497 125) BOTAmCNI REZERVAT NA NOTRANJSKEM SNEŽNIKU ViUem K i n d 1 e r flUrska Bistrica) Majhna je Slovenija, a prelepa po svoji naravi. Varovati samorasle prvine njenih prirodnih lepot in kulturnih dosežkov, ohraniti značilnost živega sveta in pomembnim rastlinam omogočati primemo uveljavljanje — pomeni negovati, bogatiti in žlahtniti izredno mikavne posebnosti naše dežele. 2e stari kulturni narodi so pripisovali rastlinju pomembnost in so si prizadevali ohraniti zdravo pokrajino ter so stremeli za kulturrum sožitjem z naravo. Stari Egipčani so učili, da je žival bližja bogovom kot Človek, še bližja od nje je rastlina, najbližja pa zemlja, velika mati zemlja. V davnini je torej veljalo prepričanje, da lahko samo s poglabljanjem v skrivnosti narave razvozlamo uganke, ki nas obkrožajo. Ravno v svetu rastlin je prikrito Še marsikaj nerazumljivega in nepojasnjenega. Rastlinje je veliko starejše od živalskega sveta. Kljub skoraj neizmerni dobi, skozi katero so se rastline spreminjale, so le-te vendarle ohranile svojo prvobitnost v večji meri kot živali. S preučevanjem rastlinstva si nenehno pridobivamo nova odkritja. Indijski učenjak in naravoslovec Chandra Bože je napisal; »Življenje živali odseva v razsežnem nerazčlenjenem življenju rasthn, Biološki procesi enih in drugih potekajo po istih zakonih.^'' Vsiljuje se vprašanje, ali je v dobi atoma za sodobnega človeka primeren kulturen odnos do narave? Odgovor je kaj kratek; taksen odnos je ne le upravičen, temveč celo neogiben. Civiliziranemu človeku je vedno potreb-nejša duhoima poživitev v prirodi, ki ga tudi telesno okrepi. Dobro mu dene. Če se raore zbližati in tako rekoč ponieniti se z rastlinjem v naravi, ko sproščen sodoživlja z njim ter pri tem blagodejno vsrkava v globino svojega bistva žlahtno skladnost in spokojnost najpopolnejših podob, prekipevajočih v zelenilu in barvitosti plodnega zorenja, razsipne minljivosti, bujnega obnavljanja in neu gnanega življenja. Sodobnemu človeku je potrebno iztrgati se od Časa do časa iz tehniziranega in mehaniziranega okolja in se zateči v naravo, ki je človek Se ni izpremenil in oskrunil. Naravne lepote vlivajo Človeku nena-dome.stljive življenjske pobude in ga biološko krepijo, v odnosih do žive narave morajo odločati duhovni motivij notranja doživljanja iri čustvena spoznanja. Teh misli ne smemo razumeti pretogo in rusojev-sko geslo »nazaj k prirodii' nt^is ne sme napeljati v osladno sentimentalnost, ki bi ne bila v skladu s sodrjbmm tehničnim napredkom. Težnja k življenjskim stikom z naravo naj ne pomeni vračanja v »dobre stare čase-« m beg pred nrodernim napredkom, mehanizacijo in indusb-ializadjo. Gre le na to, da sedanjemu človeštvu ohranimo zdravo razumevanje narave in njenih lepot, ki so zanj biološka in duševno zdravstven a potreba. Prek Slovenije se vedno gosteje zgrinjajo množice turistov, saj pelje čez naše ozemlje izredno mikaven prehod do jadranske obale, ki je z neštetimi lepotami svojega zaledja Že skoraj neodkrit ČudeŠ in bi mogla postati eno samo zdravilišče za vso zakajeno, zamegleno, mrslo in revmatično Evropo severno od nas. Med bisere naše domovine sodi tudi naš častitljivi očak Notranjski Snežnik, ki je kot najvišji izvenalpski vrh v Sloveniji Že od nekdaj zbujal pozornost botanikov. Botanik Freyer je bil prvi naravoslovec, ki se je že leta 1827 povzpel na Notranjski Snežnik Notranjski g;a imenujejo zato, da bi ga razlikovali od obeh soimenjakov v bližnji okolici, tj. od Goteniškega in Hrvaškega Snežnika. Veliki Snežnik []79fim) in Mali Snežnik (1888 m) nista pomembna samo za botanike in znanstvenike zaradi edinstvene in bogate flore, ki je lastna Alpani in dinarskemu gorskemu sistemu, marveč za vsakega ljubitelja naravnih lepot, saj nudita čudovit razgled na Notranjsko, Istro, Gorski Kotar, do sinjega Jadrana, daleč tja do Benetk, pa zopet do zasneženih alpskih vrhov, ki se leskečejo v soncu kot kristah, in tja do zelenih Panonskih ravnin. Pobočja snežniškega masiva pa poraSčajo lepi gozdovi, ki jih lahko brez pretiravanja uvrstimo med naše najlepše in najbolj urejene gozdove. Naraščajoči obisk domaČih in tujih planincev in turistov, ki so dandanes že pretežno motorizirani, ogroža nenavadno bogato planinsko floro, ki je zaradi dolgoletne izoliranosti in drugih srečnih okoliščin ohranila vso svojo prvotno podobo Bojazen, da bi moderni motorizii'ani nomadi —■ turisti s svojo nevzgoje-nostjo uničili bogato in specifično floro Snežnika, je bila vzrok za zavarovanje Notranjskega Snežnika. Na predlog Zavoda za spomeniško varstvo SRS sta leta 196,5 Republiški sekretariat za kulturo m prosveto SRS m Republiški sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve SRS sestavila osnutek odredbe o razglasitvi Notranjskega Snežnika za naravno znamenitost Dne 0. julija 1963 se je na vrhu Notranjskega Snežnika sestala komisija, sestavljena iz zastopnikov Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, Gozdnega gospodarstva Postojna, Občinskih skupščin Tlü'ska BLstrica in Cerknica ter Zavoda za gojitev divjadi ^^Jelen« Snežnik z nalogo, da dokončno določijo meje bodočega rezervata na območju Notranjskega Snežnika. V zvezi z navedenim je dne 30. 10. 1963 skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti sprejela sklep in dala soglasje, da se Notranjski Snežnik zaradi naravnih lepot in zaradi izredne in specifične gorske flore razglasi nad gornjo gozdno mejo za naravno znamenitost in se dodeli v varstvo Zavodu za spomeniSko varstvo SRS, Na podlagi tega je izšla v začetku leta 1964 odredba o razglasitvi Notranjskega Snežnika za naravno , znamenitost (Uradni list SKS. št. 4/1964). S tem je bila uresničena stara zamisel o zavarovanju tega samosvojega območja, ki je že v prejšnjem stoletju vzbujalo pozornost domaČih in tujih botanikov. Meja zavarovanega območja poteka po črti. ki jo označuje naravna mejn med sklenjenim sutialpinskim bukovim gozdom (Fagetum subalpinum) in območjem 1'ušja ("Pmuü ^augfius) ler je na turističnih stezah z ustreznimi opozorili vidno označena. Za naravno znamenitost razglašeno območje se razprostira po pobočjih in vrhovih Velikega in Malega Snežnika od nadmorske višine okoli 1450 m navzgor, meri okoli 196 ha in zajema pas rušja, planinske trate in skalo viti svet. Pas subalpinskega bukovega gozda v širini od 100 do 300 m, ki leži neposredno .pod zavarovanim območjem, ima značaj varovalnega gozda in velja zanj določen način gospodarjenja v skladu z gozdnogospodarskim načrtom Gozdnega gospodarstva Postojna. Ka zavarovanem območju je brez popre.išnjega dovoljenja Zavoda za spomeniško varstvo SRS prepovedano vsako trganje Ln izkopavanje rastlin, dreves in grmovja, kurjenje kresov, sprememba oblike terena, kakor tudi vsak poseg, ki bi spremen.il strukturo tal, ogrozil ali poškodoval vegetacijo, ali bi bil na kakršenkoli način v nasprotju s ciljem zavarovanja Tako je tudi potrebno posebno dovoljenje in pristanek tepubliškega organa za spomeniško varstvo in republiškega organa za turizem za vsako gradnjo, pa najsi bodo to stavbe, gozdne prometne naprave in podobno. Na zavarovanem območju Notranjskega Snežnika mejita območji občin Ilirska Bistrica in. Cerknica, Večji del tega območja pripada drugemu, manjäi pa prvemu, Nadzorna in varovalna služba je bila zaradi tega zaupana navedenima občinskima skupščinama, upravljanje pa Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Botanično bogastvo Snežnika in pomembnost njegove llore je lepo prikazal Tone Wraber v članku "Botanični rezervat na Notranjskem Snežniku-', objavljenem v .-Varstvu narave«, II'—11! leto ItlBS, glasilu službe za varstvo narave v Sloveniji- Iz njega povzemamo: , . . Ramoličnost snežniške flore odseva vpliv pleistocena. Ob znižanju temperaturo v tem obdobju je alpska ilora razmeroma neovirano prodirala čea t, i ilireko prehodno ozemlje proti jugovzhodu na Balkan in je prav Snežnik pvva postojanka na tej poti. Mnoge alpske rastline, ki so se razširile na Balkanski polotok, so se na Snežniku obdržale tudi po koncu ledene dobe, saj so jim ekološki pogoji ustrezah. Z druge strani pa so balkanski oreotiti, tj, rastline s ležiščem raz.Širjenosti nad drevesno mejo balkanskih gorstev, predirali čez Snežnik proti Alpam.« Brez dvoma je, da je razglasitev Notranjskega Snežnika za naravno znamenitost razveselila vse resnične prijatelje prirode. Da bi se naravne znamenitosti Snežnika ohranile in bi se naša domovina obogatila še z eno redko.stjo. ki ima značaj botaničnega rezervata, pa ni dovolj, da se omejimo na zavarovanje le tiste površine, ki jo označuje naravna meja med sklenjenim subalpinskim bukovjem in območjem mš.ia, temveč moramo skrbeti tudi za to, da gozdnata pobočja Snežnika m slikoviti predeli, kot so: Svinščaki, Grda draga, Grčovec. 2d rode in še drugi, ostanejo neoskrunjeni Zadnje čase je vse prepogosto opazno kvarjenje naravne harmonije m este^.ske podobe travnate jase na Svin-ščakih, ki .^e razprostira pred novim pianin.skim domom. Ne bi smeli dovoliti, da vse naokoli rastejo kot gobe počitniške hišice najrazličnejših oblik m neokusne zunanjosti. Preprečiti je treba pravočasno, da se tudi na Svjnščakih in v neposredni bližim Snežnika ne dogodi to, kar se je dogodilo v Rakovski dolini, ki je zaradi svoje izredne in edinstvene naravne lepote eden najdragocenejših prirodnih biserov. Ta biser pa je bil na žalost že vse preveč oskrunjen. 634.0,264 : 226 ~ 923,4 (497.12) GOJENJE GOZDOV IN MEDPARCELNO GOSPODARJENJE V DROBNOPOSESTNIŠKEM GOZDU Pi'of, clv, ing. Dušan M I i n ä e k (Ljubljana) Ideja integralnega gospodarjenja pomeni rešitev za razdrobljen kmečki gozd, v sedanji situaciji je izvedljiva le ob spoitoi'ünju lastninskih pravic, uapešna pa je le s i^nanjem in z uporabo gojenja gozdov. Slovenija ima blizu ^'j Kasebnih gozdov, ki so pretežno v kmečki posesti (583 560 ha po stanju lel-,a 19S2). Približno 117.000 ha odpade tia posestne kategorije od 5 do 150 ha. To so zlasti območja celkov v Alpah, alpskem obrobju in delno na Notranjskem. Vse ostalo je drobna posest, ki doseže svojo minucloz-nost v Prekmurju. Ta veliki delež kmečke posesti predstavlja pomen\ben gospodarski potencial, ki pa se ga le neradi zavedamo Med tem ko za večje gozdne posestnike bolj ali manj vemo, kako je treba v gozdu gospodariti, nimamo za drobnega gozdnega posestnika še nikakršne orientacije Drobna gozdna posest obsega 467,000 ha in pomeni po naSi oceni 80%, tj, veliko večino gozdnih posestnikov. Ti gozdovi kažejo zelo različno stanjo m so marsikje zelo izči-pani, zato pomenijo za naše gospodarstvo (tako za posestnika kot tudi za družbo) zelo občuten izpadek. Poizkusi združevanja kmečkih gozdov v večje enote se niso posrečili. Vedno očitneje postaja, da pot seštevanja drobnih gozdnih parcel ne more pripeljati do rešitve. In vendar je jasno, da ne smemo dopustiti, da bi 50% gozdnih zemljišč v Sloveniji dajalo le majhen del tistega, kar bi po naravi na naših rastiščih lahko prirastlo. Vprašanje se torej gla.'?!: Kaj ukreniti in kako gospodariti v razdrobljenem zasebnikovem gozdu? Vzrokov za slabo stanje je več, Le-ti niso dovolj znani in preučeni Zato tudi pri našem dosedanjem delu ni bilo posebnih uspehov, V omenjeni skupini gozdov poznamo bolj administrativni način, ukrepanja. Odkazovanje sloni le na trenutnih potrebah posestnika in manj na potrebah gozda in gozdnega gospodarstva ter družbe kot celote, Takšno naše delo moramo imenovati brezciljno prebiranje. Od njega nimata ne gozdarstvo ne gozd nobene koristi, temveč le izgubo, skupnost pa izdatke za vzdrževanje nepotrebne go-idarske službe. Stanje v gozdovih se ne izboljšuje. Administrativno poseganje vzbuja pri gozdnem posestniku bolj nejevoljo in nepravilno presojo gozdarske stroke kot pa zaupanje in sodelovanje. Vsiljuje se misel: Cc gozdar s svojim delom na teh območjih ne more ali ne zna biti učinkovitejši, je pametneje, da gozdarska služba na takšnih predelih preneha delovati. Vendar pa vemo, da to ni potrebno, ker obstajajo možnosti za koristno in racionalno zaposlitev gozdarja pri gospodarjenju z drobnoposestniškimi gozdovi. Potrebno je spoznati pravo vsebino gozda rjeve dejavnosti in organizacijo gozdarstva prilagoditi nalogam. Integralno gospodarjenje lah od v dfinih razmerah je vsekakor določena gospoda reka nadgradnja, ki jo moremo imenovali tudi kompleksno ali integralno gospodai-jenje. Skoda, da idejo kompleksnega gospodarjenja pogosto vulgarno razumemo, ker mislimo le na koncentracijo sečenj in na podobno ter zato doživljamo- neuspehe. Ne pozabljajmo, da sodi v okvir integralnega gospodarjenja cela vrsta že uspešnih in delno, uspegnih ukrepov, kot so npr, biološka amortizacija, enovita gradnja cest, kreditiranje gozdnih posestnikov, delno i udi urejanje gozdov ipd. Od urejanja gozdov smo pričakovali, da bo kompleksnosti gospodarjenja največ prispevalo. Pozabili pa smo. da smo k ureditvenimi načrti zajeli le stanje gozdov, lo pa pomeni šele -A" v celotnem procesu gospodarjenja z gozdom Pogosto so stroski za ureditvene načrte pri upoštevanju «parcele posestnika-^ znašali več kot je vrednost lesne zaloge na urejeni površini. Dokaz za to so nerealizirane smernice, ki so določene z goypodarskimi načrti Upravičeno si zastavljamo vprašanje: Kakšen pomen ima prelivanje sredsfev na določenem gozdnogospodarskem območju iz gozdnogospodarsko močnejših enot v predele z neučinkovito gozdarsko službo in z nesmiselnimi gozdnogospodarskimi načrti. Zato je gospodarnost tam, kjer je gospodarjenje z gozdovi na meji rentabilnosti ali pa je celo pasivno, še posebno pomembno \^rašarije. Vsako koJo v gozdnogospodarskem mehanizmu bi moralo grabiti v polno, žal pa se kolesje pogosto vrti v prazno. Med Seil o in Karibdo, tj. med drobno posestjo in družbeninii cilji je treba ukrepati tako, da bo obojestranska korist optimalno zagotovljena. Predvsem .le potrebno doseči, da bodo gozdnogospodarski načrti sestavljeni čim preprosteje in čim ceneje. Gozdarska politika naj v bodoče poklanja vso pozornost operativnemu delu, opustijo pa naj se drago in nepotrebno administrativno delo ter intervencije. Ce je naš cilj zadovoljiti posestnika in hkrati izboljševati gozdove oziroma pridobivati sredstva za povečevanje donosov iz gozdov, potem opustimo administrativne pripomočke, ki zavirajo razvoj gozda in konservirajo slabo gozdarsko službo! Donosi IZ d robno posestniških gozdov so sedaj razmeroma skromni in jih z nepotrebnim delom in z neučinkovito organizacijo ne kaže še zmanjševati Gozdnega posestnika ne smemo več posiljevali z raznimi birokratskimi ukrepi, temveč ga n^oramo z usmerjanjem pritegovati k aktivnemu sodelovanju v gozdni proizvodnji na njegovi parceli (1), Na ta način se najn bo posrečilo aktivirati individualne sile gozdnih posestnikov. Zbudili bomo njihovo zanimanje za gozd, zlasti pa bomo pocenUi že problematično drago gospodarjenje s tem gozdom. Gozdar se bo uveljavljal v prvi vrsti kot načrtovalec, svetovalec, odkazovaiec in le tam, kjer drugače ne gre, tudi kot izvajalec. Takšnih poti in oblik sodelovanja med gozdai-.iem in gozdnim posestnikom je več in pn nas še niso ruti nil čete. In vendar, Če jih bomo hoteli uspešno shoditi, se bomo gozdarji morali pre.kvalificirati. Težavno^ toda neogibno potrebno bo spremeniti gozdarja z zakonom v roki v gozdarja — uspešnega svetovalca I Vpeljati moramo metode, ki ustrezajo nažim razmeram. Zgolj z urejanjem ne bomo priSli do rešitve, ki leži razen v naštetih novitetah, kot so npr. kompleksna gradnja cest, usmerjevalni odnos do gozdnega posestnika in podobne, še zlasti v korigirani gozdnogojitveni orientaciji glede drobnoposestniškega gozda, upoštevajoč njegovo posebno vlogo in konkretno stanje Med parcel Hü gospodarjenje Moramo si očilatij da gojenje gozdov v drobnoposestnlžkem gozdu ni dovolj učinkovito- Gosto razpredene posestne meje ovirajo goji cel] a pri njegovem delovanju. Številni mejniki ustvarjajo prepriijanje, da v drobnoposestniškem gozdu izboljšave niso mogoče Nastaja mnenje, da bo možno uspešneje gospodariti, ko bodo zbrisane posestne meje. Ce bi na to tak al i, bi to pomenilo odlagati gozdno-gojitvene naloge v nedogled m dajati potuho nedejavnosti na tem področja Dosedanje rešitve, kot je npr. splosno uvajanje prebiral nega gospodarstva, niso bile povsod uspešne. Misel, da je večina nažih gozdov primernih za prebiralno gospodarjenje, se je naglo uveljavila tudi zato, ker je taksno gospodarjenje izvedljivo kot samostojno v mejah drobne pai'cele. Prebiralno gospodarjenje je pripom-oglo k statični presoji posestne meje v gozdu. V predelih z zdravimi gozdovi in v smrekovih sestojih z majhnimi lesnimi zalogami je prebiralno gospodarjenje s še potrebnimi spopolnitvami uspelo. Povsod drugod pa prebiranje odpoveduje. Uporaba določene gozduogojitvene tehnike z dokaj togimi pravili, pnsploäenimi na v.^e goitdove, ni pripeljala do cilja. Ne smemo pozabiti, da miajo drotmoposestniški gozdovi najra.zUčnejše oblike in da so tako heterogeni, kot m nobena druga gozdna kategorija v Sloveniji 2e sama ta ugotovitev vodi do spoznanja, da moramo zavračati klasično gozdno-gojitveno tehniko in poiskati sprosčene metode, ki zagotavljajo dosego zastavljenih cil.iev Mozaiku v kmečkem gozdu se lahko uspešno približamo le s sproščenimi posegi, povsod prilagojenimi heterogenim razmeram v gozdu, posesti in Izbranemu cilju. Prednost sproščene tehnike leži v Širokih možnostih prilagajanja različnim razmeram v gozdu, ki so naravnega ali pa gospodarskega značaja, V našem primeru je razmeram gospodarskega značaja pridružena še ena komponeniia: po-seslna meja, ki jo more le sproščena tehnika zadovoljivo upoštevati oziroma se ji izogniti. Spmščena tehnika gojenja upošteva želje in potrebe posameznega posestnika, vendar pa pri samem oblikovanju gozda ne upošteva posestnih mej če to zahtevajo biološki vidiki ali pa dmga stališča višjega ranga. V tej zvezt potrebna nasled;ija razlaga: Vsak gozdnogojitveni ukrep trdno usmerjajo določeni cilji. Tam, kjer til ji manjkajo, so vse gozdnogojitvene inlervencije na trhlih nogah. Zato je določanje gozdnogojit\'£-nih ciljev v gojitvenem načrtovanju poglavitna gojiteljeva naloga. Ne gre .=;kopariti s časom pri predziranju ciljev, še celo pa ne to delo zanemarjati, kot se to v praksi pogosto dogaja. Realno postavljeni cilji so temeljni pripomoček in jasna orientacija pri vseh guzdnogojilvenih ravnanjih tudi v drobnopo.sestni.škem gozdu l.e-ti usmerjajo sproščeiie gojitvenolehnične ukrepe in jim dajejo pravo vsebino. Pri določanju gozdnogojitvenih ciljev je bistveno kategorizirati vsa nasa hotenja glede na njihov časovni znača,j. Opredelitev na dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne cilje omogoča gojitelju nadrobnejše orientiranje in upoštevanje potreb družbe, gospodarske organizacije in gozdnega posestnika. Dolgoročne cilje oblikujeta razmišljanje o perspektivnih potrebah moderne di-užbe in značaj določenega rastišča. Zato je izbira drevesnih vrst središčna naloga pri določanju dolgoročnega cilja Poznamo potrebe industrijske družbe in vemo, da bo srednjeevropski gozd moral glede na svoj mnogosiranski pomen množično dajati čim vrednejše Sortimente, zavedamo pa se tudi, da velja ta dolgoročni cilj tudi za drobnoposestniški gozd v Sloveniji Pri določanju dolgo-rofarih dljev niso bistvene sedanje specifične potrebe posestnika (npr. pridobivanje drv, stelje), saj se njegovi interesi z razvojem gospodarstva naglo spre- minjaio in se približujejo skupnim koristim družbe (npr. pridobivanje čim večje vrednosti iz gozda). Vse naše gozdove je potrebno izboljšati ne glede na posestno mejo. Zato pri določanju dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev tn pri izvajanju tem ciljem neposredno pripadajočih ukrepov ne upoštevamo posestne meje. Gozdni posestiruk s to kategorijo odločanj in ukrepanj ni niti materialno nili pslniološko prizadet, Dolgoročni gozdnogojitveni cilji kažejo izrazito biolo.^ko obeležje in dobivajo vedno bolj značaj socialnih potreb nove dobe, Kratkoročni cilji pomenijo posamezne stopnice na pol.i k dolgoročno postavljenim ciljem. Pri določanju kratkoročnih ciljev za konkretne objekte soodločajo različne kompanenie biološke in gospodarske narave Prednost dajemo trenutnim gospodarskim potrebam gozdnega posestnika in gozdnogospodarske organizacije in njenim možnostim za. biološka vračanja v gozd. Biološko komponento pri tem povse-m upoštevamo, saj je naša naloga priti do končnega cilja po najkrajši, gospodami in ekonomsko še vzdržni poti Trenut.ne potrebe gospodarja na eni strani in sestojne razmere na drugi strani narekujejo cUj in njemu ustrezajoče neposredne gozdnogojitvene ukrepe. V gozdovih zasebnega sektorja se določanju kr^atkoročnega cilja in ukrepov pridružuje še ena komponenta; posestnikova potreba in njegova ozko začrtna posestna meja. Posestni kova potreba in njegovi mejniki so trenutna stvarnost", zato mimo njih ne moremo. Moramo jih upoštevati v kratkoročnih ciljih, vendar le do tiste mere da ne onemogočimo uresničevanja dolgoročnih ciljev. X drugimi besedam.i; sproščena tehnika je pripomoček za doseganje integralnega cilja, k) je sestavljen iz dolgoročnega in kratkoročnega dela (2, 3). V kratkoročni del cilja sodi maksimalno možno kritje trenutnih posesLnikovlh potreb. P.ri uresničevanju tega cilja upoštevamo posestno mejo. Pri prizadevanju za dosego dolgoročnega dela cilja: >-ustvairjati čim večje trajne donose glede na maso in kakovost" pa s oproščeno tehniko oblikujemo gozd, bi zagotavlja dosego ciljev, vendar pa pri oblikovanju tega gozda ne upoštevamo posestnih mej. Kljub dejstvu, da imajo ukrepi sprosčene tehnike medparcelni značaj, za posestnika niso boleči, in posest ni v ničemer okrnjena Kriteriji za izbiro objektov pri uvajanju medparcelnih gozdnogojitvenih posegov In vendar sproščena tehnika pri obravnavani kategoriji gozdov ni povsem iCTOdljiva, Vsako posploäe-vanje lahko povzroči neuspeh in kompromiriranje ideje. Za uspešno povečanje intenzivnosti proizvodn,ie v drobnoposestnižkih gozdovih morajo biti ustvarjeni določeni pogoji, brez katerih ni napredka. Pri naporih za noi-malizacijo gospodarjenja naletimo namreč na naslednje glavne ovire: drobna posest, močna odvisnost posestnika od gozda (stelja, les) m šibka rast n ost sestojev Kadar se pojavljajo vsi ti trije dejavniki hkrati, je vsak poskus povečanja intenzivnosti neuspesen. Drobna posest in šibka rastnost sestojev ob določeni tehniki nista, več nepremagljivi oviri. Tesna od^.nsnost posestnika od gozda v prvi vrsti onemogoča vsak napredek glede gojenja in gospodarjenja nasploh, kajti zaostali kmet vsako leto potrebuje steljo in les za kritje pasive iz ostalega gospodarstva. Zato pomeni vsako nepremišljeno vlaganje strokovnega dela in materiala v neznan Itmečki gozd veliko vsestransko tveganje. Skrbna izbira in načrtovanje kmečkih gozdov za povečanje intenzivnosti gospodarjenja mora biti začetek vsake gozdnogojitvene mterven-cije. Gozdnogojitvene metode za boljše gospodarjenje v kmečkem gozdu so znane, naloga pa je rešljiva le tedaj, če gospodarsko stanje gozdnega posestnika to dopušča. Glede na le ugotovitve moramo pred odločitvijo preuCiLi vsak gozdni objekt z različnih vidikov (4) Najprej moramo spoznati, kakšne so naravne osnove za gospodarjenje v določenih predelih. Odlična rastišča imajo prednost pred slabšimi. Prav tako pa je važna tudi sestojna zasnova obravnsivanih objektov. Pomembna se-stojna zasnova omogoča iz prigsdetih sestojev v relativno kratkem času ob manj&ih vlaganjih in relativno velikih črpanjih izgospodanti zelo vredne gozdove. Nepomembna sestojna osnova pa opozarja, da v obravnavanem sestoju ni ničesar, na kar bi se gozdar lahko naslonil pri naporih za njegovo izboljša p je. Z nepomembno sesLojno zasnovo imamo opraviti tudi v pnmeru. kadar gre izključno le za drva. katerih vnovčenje pomeni le breme za gozdnogospodarsko organizacijo. Ugodna rastiščna in sestojna zasnova Sta pogoj na poti k odločitvi, ali naj v nekem gozdnem kompleksu inteziviramo gozdno proizvodnjo ali pa naj jo pustimo še za nedoločen čas takšno, kakršna je. V ? Primei' medparcelnega gospodarjenja. Izrez iz gojitvenonačrtovalne enote za skupino drobnih gozdnih posestnikov na rastišču gradna in gabra — suha varianta (močno poenostavljen prikaz). Doigoročiti cilj: borov sestoj s podraslim gabrom za proizvodnjo borovih kladark, Kratlcoročni cilj: detajl pod lupoj bo mladje s primesjo garba (0,2). Dr)lgoročni ciij izhaja iz: a) pairebe po zelo vredni borovini; h) rastišče omogoča oblikovanje zdravega borovega sestoja. Kratkoročni cilj sloni na trenutni potrebi prizadetih posestnikov in na stanju Eozcla: a) potrebe posestnikov po lesu; b) obstoječi sestoj na prikazanem mestu je preveč izkoriSčen; c) pojavljajo se prvi znaki naravnega pomlajevanja; č) pospešeno širjenje pomlajevanja na parcelo št. 1138 zaradi slabega stanja sestoja v tej smeri (glej puščicoin zaradi posestnllcove potrebe. Razen ugodnih naravnih osnov pa igrajo enakovredno, Če ne še pomembnejšo vlogo, gospodarski vidUti, Bistvena je gospodarska odvisnost posestnika od gozda in njena vsebina. Močna odvisnost gozdnega posestnika od njegove majhne parcele pomeni gojLteljevo šibkost. Ta nemoč je še večja, če se navezanost A. r^aravni vidiki (Kakovost rastišia) äifra B Gospodarski vidiki RasUšČna osncva. odlična srednja slstia Šestojna ostioho pomembna delno pomemhna nepomembmi 10 20 30 Goi-podCTMJcrt iiavesannst neznatna 40 delna 50 močna ßO Vsebina odi^isnosfi dvva 4 stel.ia -!- (drva) 5 stelja + drva + dohodek G sestoji hkrati i a Irajne potrebe po drv'eh, s tel i i jn dohodku. Goji tel j je lahko učinkovit le tam, kjer je pri drobnem iDosestniku gospodarska riavezanost neznatna, Zato se bo v takšnih primerih najprej odločil za gozdnogojitvena vlaganja, V gozdnih predelih, kjer je odvisnost drobnega posestnika zelo mačna, pa bo primerite je odložiti vlaganje za pozneje (glej shemo 1). S pomožno tabelo lahko seciramo naravne in gospodarske razmere na določenem območju. S šifriranjem posameznega posestnika si ustvarimo pregled, kakšni so spiosni znaJci, ki govore v prid ali proti našim korakom k naprednejšemu gospodarjenju v drobnoposestniškem gozdu. Oblika odvisnosti nas pri. lern le dodatno orientira, ko se že lotevamo izdelave gozdnogojitvenih nači-tov, da laže pravilno upoštevamo potrebe posainaeznikov. Taksna analiza drobnoposestjaiških gozdov bi pokazala, da so možnosti za uvajanje intenzivnega gojenja ugodnejše v gospodarsko razv^itejžih območiih (industrializirani predeli). Manj pa je teh možno.^ti v agrarno zaostalih predelih. Vendar bi slcrbno preučevanje gozdne posesti in. gospodai'skih razmer tudi v zaostalih krajih pokazalo, da so tudi tam marsikje dane možnosti za uvajanje intenzivnega gojenja in s tem za napredek pri gospodarjenju s gozdom. Opissmi korak zahteva seveda veliko veČ strokovnega dela kot pa ga v obravnavani kategoriji gozdov pomamo dandanes. Ponovno spoznavamo, da mora biti gojitelj trdno gospodar.sko usmerjen m da mora poznati potrebe in možnosti družbe, gozdnogospodarske organizacije in gozdnega posestnika. Gojenje gozdov postaja vedno bolj integralna znanost, ki povezuje biološke, eki>-nomske in socialne osnove in ostaja prav zato tipičen predstavnik gozdarske znanosti. Vedno in trajno stopa v ospredje načrtovanje, od opisanega regionalnega, ki bi moralo biti zajeto v urejanju gozdov, pa do neogibnega gozdnogojir.-venega. Ni odveč opozoriti, da uvajanje takšnih oblik ne more začeti niti uspeti frontabno na vseh površinah naenkrat, temveč postopoma. Postopoma pa se bodo kljub na videz nepremostljivim posestnim mejam ustvai'jali tudi ugodni pogoji za ravnanje z gozdom po gozdnogojitvenih načelih Povzetek Raxdi-obljene gozdne posesti v bodoče ne gre zanemaaiati, ker le-ta predstavlja močan gospodarski potenciali in ker imamo v teh predelih že razvito sti'okovno mrežo, ki pa je bolj administrativna kot pa ustvarjalna. V drobni gozdni posesti je zajet pretežni del gozdnih posestnikov Slovenije, Gozdar se bo srečaval v bodoče z mentahteto te vrste posestnika ne kot nosilec pravilnikov, temveč kot svetovalec in usmerjevalec posestiiikovega dela v nje-gDvem gozdu, K tej obliki kompleksnega gospodarjenja sodi še cela vrsta pri nas še neizkoriščenih nadgrajenih oblik, kamor prištevamo že vpeljane: biološko amorti-zatiijo, gozdnogospodarska območja, kompleksno gradnjo cest ipd. Odlnčen korak k izboljševanju gozdov pa pomeni sekLi'a, ki jo vodijo sodobna goj:dnogojitvena načela. Posestna meja le na\'ldezno preprečuje uvajanje sodobnega gojenja. Sedanje gojenje gozdov je doraslo ndogam v razdrobljenem zasebnikovem gondii. S sproščeno tehniko gojenja gozdov se moremo pnlagoditi zelo raznovrsi-nini naravnim in gospodarskim razmeram, lorej tudi posestni meji v gozdu Zavira napredka je ekonomske in ne biotei^nične narave. Kjer je gozdni posestnik zaradi svoje zaostalosti močno vezan na svojo krpo gozda, je gojenje gozdov nemočno in vsako vlaganje problematično Uvajanje intenzivnih gozdno-gojitvenih metod zahteva poprejšnjo ugotovitev gospodai'skih razmer gozdnih posestnikov na določenem območju, S sproščeno tehniko gojenja gozdov skušamo doseči določene gospodarske cilje; le-ti S.Q kratkoročne in dolgoročne narave. Sproščeno gojenje spoštuje pri uresničevanju kraLkoročnih ciljev (kritje posesLnikovih in upravljalčevih potreb) posestno niejo. Pri prizadevanju za dosego dolgoročnih ciljev pa se sproščena tehnika gojenja izogiba posestni meji brez vsakršne prizadetosti posestnika. Naprednejše gospodarjenje v drobnoposestniškem gozdu je povsod mogoče. Pri ugodnejših gospodarskih razmerah nekega predela hitreje in na večjih površinah, v gospodaisko zaostalih krajih pa počasneje in v obliki zametkov. Literatura Ec!;rttüJiT)C)', O Problenie des Privatwaldes in Österreich, SZF, 19G7, 7, 2. Mlinsek, D,, Uvajanje sodobnih rnetod za intenzivno sojenje prirodnih gozdov/ Gozdarski vestnik, L-juMjana, 19Q5. 3. Miinšek, D.: Slobodna tehnika gsjenja šuma, Šumarstvo, Bcoßrad, latifi, 4. Mlinček, D. - Premena grmiše v Slo veni ji (polikopija /a seminar v Kočevju. 19G7i WALDBAUUCHE IDEE FÜR ÜIE INTERPARZEl.LARt; BKWIRTSCIIAI-TUNG IM KLEINWALDBESITZ (Zusammenfassung) 80% .slowenischer Waldeigen tli mcr besitzen ca. 50% (500,000 ha) der gesamten Waldfläetie. Immer deutlicher kommt es zum Ausdruck: Der Wald bes itzer soll gelenkt und nicht mit Hillie administrativer Massnaiimen gemiissigt werden. Sein gut entwickelter Sinn für den Wald soll gepflegt und lijr das Gedeihen des Waldes mäglichsi gut ausgenütit werden. Dadurch ergeben sich für den Forstdienst die Aufgaben des Beraters und Lenkers der Waldbesitzer, In diesem Zusammenhang stehen nun im Vordergrund waldbaulich gänzlich neue Aufgaben. Die gegenwärtige waldbauUche Orientierung, auf Grund einer mitteleuropäischen Richtung, ist heute mit ihrer Technik den Aufgaben im Kleinwaldbesitz gewachsen. Die Besitzgrenze stellt kein ernstes Hindernis dar. Viel wichtiger scheinen die un- günstigen Wirtschafts Verhältnisse bei den Waldbesitzern das Hindernis für den erfolg-i'eiehen Waldtiau m sein U. B. Streunutzuing). Die waldbauliche Intensivierung soll daher dort ihren Fuss fassen, wo die Abhäogigkeitsgrösse des Besitzers von seiner Waldpaizelle am geringsten und nicht arn grössten ist. Es wird eine Hilfstabelle für die Kategorisievung der Waldparaellen und deren Besitzer angegeben. Mit Hilfe der freien Waldbautcchnik werden lang- und kurzfristige Ziele verfolgt. Bei der langfristigen Zielsetzurig braucht die Besitzgrenze nicht berüclcslchtigl \A^erden. Für eine bestimmte ■vi'aldbauliche Planungseinheit mit mehreren Besitzern wird ein gemeinsames wald bauliches Ziel gesetzt. Für die langfristige ZieL%etsung scheint der Standort und die allgemeine Orientierung über die heutigen Aufgaben des mitteleui'opäischeJa Waldes wichtiger als die Besitzgrerize zu sein. Bei kiir^f T istiger Zielsetzung und Ausführung der waldbauliehen Massnahmen muss aber neben dem Waldzustand der Waldbesitzer mit seinem Grenzstein und Wünschen berücksichtigt werden. Die Anstreburig langfristiger Ziele wird über kurzfristige Ziele mit interparzel-laren waldbaulichen Massnahmen erreicht. Die freie Waldbautechnik kann in ihrer Anpassungsfähigkeit die Besitzgrenae unbeachtet umgehen, oder auch respektieren, ohne dadurch den kleinen Waldbesitzer psychologisch und materiell zu verletzen. Retrospektiva na prvo jußftslovaiisko razstavo Gozd in les v likovni umetnosti v Sltivenjeni Gradcu Alfred Krupa: Gozd, olje, 1963 G34.0.904 ; ;107 (^137) GOZDARSTVO CEŠKOSLOVASKE V LUČI MEHANIZACIJE Prol. ing, Zdravko Turk (Ljubljana) Oktobra pretekLega leta je bi] v Zvolenu na Slovaškem internacionalni simpozij o sodobnih vprašanjih iskorišcanja gozdov. Priredila ga je tamkajžnja gozdarska fakulteta, ki je v sestavi Visoke Šole za gozdarstvo in lesno industrijo. Naloga simpozija je bila na podlagi sedanjega stanja poiskati in začrtati pot za boljše rešitve tehnoloških procesov pri sečnji in izdelavi ter transportu gozdnih lesnih sortimcntov v planinskih gozdnih območjih oziroma kritično presoditi uporabnost sedanjih načinov. Poleg posvetovanja je bil prirejen 3-dnevni terenski ogled sodobnih naprav na območju gozdnih direkcij Banska Bystrica, Milina in Topolčianiiy Prikazan je bil zlasti planinski traosport lesa z žičnicami, traktorji in težkimi kamioni kakor tudi organizacija dela "m manipulacija na centralnih manipulacijskih skladiščih. Ta ogled je zelo uspešno dopolnil snov posvetovanja. Prfid začetkom simpozija smo obiskali izredno bogato reisstavo gozdarstva v ŽiUni, kjer so büa strnjeno zbrana vsa delovna sredstva in pripomočki, ki |ih uporabljajo v vseh panogah gozdarstva ročnega orodja, litera.ture in učil do najtežjih transportnih stmjev z njihovimi piiključki m 2 vsemi novejšimi dosežki. Demonstrirano je bilo obratovanje stabilnega lupilnega stroja VK-26 (finskega) s popolnoma avtomatiziranim primikom in odmikom lesa. 2al, pa je bilo premalo časa Ka temeljitejši ogled, ki bi ga taka razstava zaslužila. Celoten potek simpozija skupaj s terenskimi ogledi je bil vsestransko vzorno organiziran pod vodstvom izredno agilnega predstojnika fakultetne katedre in inštituta za izkoriščanje goxdov, doc. dr. dip], ing Evgena Ronaya. Simpozij sta odprla rektor visoke šole in dekan fakultete v prisotnosti predstavnikov gozdnih direkcij. Na sijnpoziju so bile zastopane vse socialistične in nekaj zahodnih držav. Obravnavanih je bilo nad 20 referatov, ki so razmnoženi v referatni knjigi (Zbornik referatov. Zvolen, 1966), V posebnem priročniku ali vodniku pa so bili opisani terenski objekti in ogledi. Od 4 jugoslovanskih udeležencev sta sodelovala z relerati prof. dr P^oko Benič iz Zagreba ("Neki problemi izkoriščanja gozdov v nižinskih področjih Slavonije«) in avtor tega članka (f'Analiza izkoriščanja gozdov s posebnim ozirom SI. 1_ Mednarodni simpozij o izkoriščanju gozdov v Zvoienu leta 1966 na planinska področja Slovenije«, v nemščini)- V drugih referatih in na terenskih izvajanjih so bili obravnavani naslednji problemi: strojno lupljenje lesa, krojenje lesa, izdelava drobnih sortLmenLov, uporaba žičnic v planinskih ob-n\očjih s posebnim ozirom na transport celih debel in na prilagojevsinje žičnega transporta lesa gojitvenim pol.rebajn, spravilo lesa s tran.?,istorskim vodenjem traktorskega vitla na daljavo, nakladanje celih debel na kamion, prevoz celih debel s težkimi vo^li, organizacija centralnih manipulacij ski h skladišč, nakladanje, razkladanje in skladLščenje prostorninskega lesa. itd, V okviru izkoriščanja gozdov posvečajo v CSSR osrednjo pov-omost centralnim manipulacij skim skladiščem, ki omogočajo veliko bolj mehanizirano izdelavo in transport lesnih sortimentov, kot pa sta izvedljiva v gozdu. Temu cilju prilagajajo ves proizvodni proces in gradnjo transportne mreže Poseben vti^ je na udeležence napravilo izredno harmonično sodelovanje med fakulteto oziroma inštitutom in gozdnimi direkcijami ali terenskimi obrati, to se je zlasti pokazalo pri terenskih ogledih in prikazih. Ozemlje Češkoslovaške z območji gozdnih direkcij I. Organizacija in uprava gozdov Uprava državnih gozdov je podrejen^i ministrstvu za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo, V njegovi seslavi je "Uprava gozdnega gospodarstva, ki je vrhovni organ za centralno in enotno vodstvo gospodarjenja z dnažbeninu gozdovi. Ministrstvo opravlja tudi. vrhovni nadzor v ostalih gozdovih, in sicer po organih krajevnih oblasU Za neposredno upravljanje in gospodarjenje z gozdovi skrbijo direkcije di-ža,vnih gozdov, ki obsegajo gozdove posameznih okrajev; le-teh je 1(1 (glej naris!). Delijo se v obrate, revirje in gozdne okoliše. Vse gospodarjenje poteka po letnih planih, ki upoštevajo realno stanje gozdov ob pnzadevanju, da bi uvedli sodobne delovne metode in mehanična sredstva. Gozdno gospodarjenje skupaj z lesno predelavo zaposluje okoli 200.000 delavcev. 2. Gozdni fondi Glavna strnjena, območja gozdov so v planinskih predelih, na robu drŽave, kot so Sumava in CeŠki les. Češko rudogorje, Sudeti s Krkonoži in Kai-pati (2063 m) (gle.j naris!). Vmes je hribovit ali rahlo valovil, svet, ki je tudi tu in tam poraščen z gozdovL Od ozemlja odpade na nižine 5,2%, na hribovita ali sredogoi'ska območja 60,4% in na planinska ali goi-ska pa 34,4% površine. Klima je 7,memo celinska (najostrejša je v Karpatih), ugodna za kmetijstvo in gozdarstvo. Plodna zemlja omogoča razvito kmetijstvo, Na kmetijska zemljišča odpade 57%, na gozdna 34% in na neplodna 9%. Vendar je indusLi'ija, ki sloni na rudnem bogastvu, še pomembnejša in Tiiačilnejša, saj je bila močno rajsvita že pred vo.jno. Med vojno mnogovrstna industrija ni utipela tolike škode kot pri nas, Razvit.a je zlasti kovinska industrija, ki prispeva tudi k hitrejšemu razvoju mehanizaci.ie v gozdarstvu in lesnopredelovalni industriji. Lega države v osrčju Srednje Evrope je omogoČUa dobro transportno mrežo in tržno izmenjavo s sosedstvom, saj meji na 6 držav. Vrednost gozdov je poudai-jena z zelo velikim deležem gozdov sem en ovce v (94%), z obilnim odstotkom iglavcev (67%) in z veliko udeležbo družbenih gozdov (90%), Enodobnih gozdov je ok. 36%. Po skupni površini Je država za polovico manjša od Jugoslavije, vendar pa ima sorazmerno več prebivalstva (14,2 milijona). Naseljenost je torej za okoli 40% gostejša kot pri nas. Po površini odpade na Ceäko 62% (gozdnatost 31,8"s), na Slovaško pa 38?ö (gozdnatost 36,2%), Slovaška, ki meri 4,92 milijona ha, je 2,5-krat večja od Slovenije, po gozdovih, k) zavzemajo 1,8 milijona ha, pa le 2-krat tolika, medtem ko je po prebivalstvu 3|5-krat večja od Slovenije. Bazni nakazovalci nam omogočajo primerjavo gozdnih fondov med CSSR in Jugoslavijo ter Slovenijo, kot je to razvidno iz razpredelnice. Nakazoval ec Meia CSSR SFRJ sns Indeks CSSR CSSR SFRJ SRS Ozemlie države mi Ii j. ha 12.8 2o.ß 2,03 0,50 6,4 Povräina go:idov miiij. ha 8.7 0,05 0,4fl 4,-1 Delež gozdüv % 3-1 34 47 1,0 0,7 Prebivalcev milij. 14,2 19,7 1,7 0,7 8.3 Gozdov na t pieb. ha 0,31 0,4-1 0,5(3 0,7 0.6 EH-žavnih gozdov % 90 70 37 1,3 2,4 Zasebnih in zadr gosdov 10 30 63 0,3 fl.3 Gozdov-semenoveev % 94 57 S3 1,7 1.0 Enodobnih semenovcev % ac 17 2,1 1,4 Pan.ievcev % e 43 7 0.14 0,9 Delež iglavcev % 67 2,6 1.2 Od iglavcev smi'eke-jele % 53 23 2,3 1.0 bora, macesna % 15 i 7 3,7 2,1 Delež listavcev % 33 74 43 0,5 0,8 Od listavcev bukve, gabra % 19 50 33 0,4 o,s drugih trd list. % in 9 5 1,1 2.0 mehkih liat. % 4 1 1 4,0 4,0 Lesna zaloga na ha m-/ha 150 13Ü 165 1,2 0.9 Prirastek na ha mVha 3,3 2,7 3,5 1.2 0,9 Sltupni letni prirast. miLij. m' 12,0 23 3.3 0,6 3,3 V lesu, ki ga na leto izdelajo, je okoli 20% celuloznega lesa (2,62 mUij. m-') in okoli 11% drv (3.38 mjlij. m^); di-ugo so hlodi, jamski les in drogovi. SI. 3. Strojno kalanje hlo-dičev za celulozni les 3. Strokovno izobraževanje iu raziskovalno delo V gozdarstvu je zaposlenih nad 110.000 delavcev, od lega okoli 20,000 strokovno-tehnični h. Med temi je 3800 gozdarskih tehnikov in 2500 gozdarskih inženirjev. Razen slalnih zaposlujejo občasno tudi precej sezonskih delavcev, zlasti za gojitvena dela. Delavcc izobražujejo v 2- aü 3-leLnih delavskih šolah, in sicer posebej gozdne delavce in posebej gozdne mehanizatorje. Kapaciteta 30 delavskih šol znaga okoli 20Ü0 učencev in okoli 80 učencev v 2 äolah za gozdne delavce mehti-nizatorje. Pri izobraževanju delavcev je posebno poudarjeno praktično delO' na delovnih prostorih. Vsa delovna mesta so po težavnosti dela m strokovni izobrazbi razvrščena s tarifnim kvalifikacijski m katalogom v tarifne razrede. Delavcu priznajo kvalifikacijo in njej ustrezajoče plačilno kategorijo šele tedaj, ko opravi kvalifikacijski i^pit. Pred tem mu pripada nižja plačilna kategorija. Deluje tudi 7 mojstrskih šol z 2-letnim poukom za vi.šje kvalifikacije. Za te sole je potrebna poprejšnja 3-letna praksa. Za izobrazbo gozdarskih tehnikov skrbi 5 srednjih strokovnih ali tehničnih šol, ki imajo kot pri nas rang srednje šole. Pouk v njih traja 4 leta in ga zaključijo z maturo. Najboljši tehniki lahko nadaljujejo študij na fakulteti. Gozdarski fakulteti sta dve, v Brnu in v Zvolenu, Slednja ima tudi fakulteto za lesarstvo. Sttidij traja 5 let- Fakultete imajo za praktičen pouk in za raziskovaJno delo svoja opremljena gozdna posestva ali terenske učne objekte, fakulteta v Zvolenu uma 770Ü ha gozdov. Razen rednega Študija pnrejajo tudi podiplomski (postgradualni) študij ali študij III, stopnje, ki traja dve leti. Fakulteti za gozdarstvo in lesarstvo v Zvolenu imata lasten interrtat s kapaciteto za 600 študentov. Skupno je vpisanih okoli 700 študentov Letni vpis novincev Je omejen s planom potreb (sedaj 120), Osip, zlasti iz prvih dveh lel,-nikov, znaša okoli 1^3 vpisanih študentov, Fakulteta za gozdarstvo ima 13 kateder z 19 učitelji, 44 asistenti in s 40 pomožnimi delavci. Znanstveno raziskovalno delo je zelo razvito, ker ima že bogato tradicijo in podlago v poglobljeni strokovni dejavnosti in v visokošolskih ustanovah. Na tem področju dela nokaj stotin strokovnjakov. Centralni raziskovalni zavod je "RaziskovaJni zavod za gozdno gospodarstvo in lovstvo« v Zbraslavi in ini^i razne terenske postaje, med njimi tudi za gozdno mehanizacijo dobro usposobljeno postajo v Krtinah pri Brnu, Na Slovaškem obstoja »■Raziskovalni zavod gozdnega gospodarstva.-' s podobnimi, lerenskinii postajami, posebej za mehanizacijo v Dravskem Podzamku, Delo visokih šol je ozko povezano z dejavnostjo teh zavodov, Raziskovalno delo ima svojo oporo, zlasti za nekatere sploSne discipline, tudi v Češkoslovaški akademiji 7.nanosli. Terenske postaje 'i mehaničnimi delavnicami 2a pripravo in preizkušanje strojev in njihovih prototipov so izredno pomembne za uspešno preučevanje in razvoj mehanizacije; prav gotovo so racionalnejše od razdrobljenega dela po raznih obratih v praksi, kot je to pri nas. i. Mehanizirano izkoriščanje gozdov 4,1. Splošno o prizadevanju za mehaniziranjc gozdnega dela Mehaniziranju gozdnega dela posvečajo v CSSR veliko pozornost, da bi tako zmanjšaJi porabo delovne sile, olajšali težavno gozdno delo in povečali produktivnost dela. Temu prizadevanju je v veliko pomoč razvita domača kovinska uidustrija. Zato stopnja ntehanizacije sorazmerno hitro narašča, Čcraviio je znano, kakšne težave je v gozdarstvu v zvezi z značajem dela treba pri tem premagovati- Načrtovanje razvoja gospodarjenja in raziskovalna dejavnost sta usmerjeni izrazito k tem problemom Pri tem pa ni prav nič zanemarjena biološka osnova gojen.fa in obnove gozdov, Tako velja poudariti, daje npr, sodobna uporaba žičnic pos^^bej prilagojena gojitvenemu procesu in varovanju nrJadja, podobno tudi spravilo sortimentov in redčenje v mladih sestojih. Tudi pri obnovi gozdov je delo precej mehanizirano, zlasti pri opravilih v drevesnicah kakor tudi. priprava tal za sadnjo. vrtanje jamic, priprava komposta, varstveno prašenje itd. Zanimiv je npr. stroj za zbiranje žira in želoda s pnevmatičnim vsesavanjem, V izkoriščanju gozdov so bile po stanju lata 1964 dosežene naslednje stopnje mehanizacije; a) sečnja in izdelava lesnih sortimentov- . 79, h) spravilo lesa ,.............51,4?} c) prevoi: lesa . ............08,3% č) manipulacija na lesnih stchidiščih ... 70.3% d) nakladanje lesa no vo/.ila ....... 7Ü,5?o Poprečno skupaj.......03,1 Po podatkih za isto leto je bilo v proizvodnji: 5136 motornih žag z izkoristkom okoü 60% in z letnim učinkom 2156 m^, nadalje so uporabljali 1495 kolesnih traktorjev z jzkorisikom okoli 10% in z učinkom 3536 nr', 687 goseničnih traktorjev z izkoristkom okoli 60?» in z učinkom 2732 m' ter 2115 kamionov vseh vrst Z letnim učinkom poprečno 6286 m'V Za proizvodnjo 1 m^ sortimentov porabijo 7,21 delovne ure, od tega za sečnjo in izdelavo 2.97 ure. Preseneča, kako dobre in natančne podatke imajo o vsem, kar se da statistično zajeti. Zasluga za to gre verjetno precej tudi enotnemu in osredotočenemu vodenju poslov. Gostota gozdnih prometnic v dolžinskih metrih na ha znaša: utrjenih cest 2,95 m/ha, zemeljskih poti 7,21 m/ha: skupaj 10,06 m'ha. Glede na sodobne potrebe menijo, da transportna mi:eža še zdaleč ni dovolj gosta, zato načrtujejo njeno zgostitev v skladu z usmeritvijo na centralna manipulacij ska skladišča. Pri tem si zlasti prizadevajo skrajšati sprav'ilne razdalje v korist kamionskih cest, ker je znano, da so spravilni stroški večji. Na zemeljskih poteh so prevozni stroški večji, tj, za okoli 10—30% presegajo tiste na utTjenih, uporabne pa so le del leta. Vendar pa pride graditev zemeljskih poli v poštev, ker je veliko cenejša, toda ustrezajo le iam, kjer je majhen promet. Graditev je ?.elo mehanizirana Amortizacijsko dobo za utrjene cesle računajo na 50 let, za dioige pa na 30 let, 4,2 Sečnja in izdelava gozdnih lesnih sortinientov Mehanizirano je le žaganje in kleščenje debelih vej (80%), podobno kot pri nas. Glavni problem je, prav tako kot pri nas, ustrezno mehanizirati lupljenje lesa ig'l.avcev, delo ki je doslej mehanizirano le 2,5% ; v glavnem se nanaša mehanizacija na celulozni les. Za strojno lupljenje so konstruirali več različnih strojev, ki delajo na podobnem principu kot drugod (z nožem, r rezkakio ploSčo, z rotirajočimi noži). Vendar pa so ti stroji Še v stadiju preizkušanja prototipov Lupljenje skušajo prenesti na pomožna ali centralna manipulacijska skladišča, še zlasti zato, kei" si na splošno prizadevajo s transportom celih debel na centralna skladišča prenesti čira več dela iz gozda na skladišče. Spi-va, ko so uvajali motorne žage. so stremeli za večjimi skupinami delavcev (S—10), sedaj pa se usmerjajo k skupinam Ä—i delavcev za listavce in prav tako ludi za iglavce, kadar je lupljenje preneseno na drugo mesto. Od motork uporabljajo JMP50, JiVlP 40, *.stihl contra« in »solo«. Ugotavljajo, da dela z motornimi žagami niso dovolj razmejili med težke in lahke motorke m da je treba pri drobnem lesu uporabljati le lahke, 1,3, Spravilo lesa Terene, ki so nagnjeni do okoli 35%, štejejo v domeno traklorjev, avet, ki je bolj strm, pa v domeno žičnic. V goratih predelih CSSR opredeljujejo okoli 40?-u gozdne površine za traktorje in okoli fiOK za žičnice. Na .^pravilo odpade poprečno 19% delovnega časa delavcev (1,34 ur/m'. 1064), na delež stroškov pa seveda mnogo večji odstotek. Na Češkem leži v traktorskih območjih težišče na traktorjih koiesmluhj na Slovaškem pa na goseničarjih. Slednje uporabljajo tam, kjer gre za krajše razdalje na težavnem svetu, v goratih predelih, kjer so hujše zime in je več listavcev. Zbiranje lesa in spravilo na kratkih razdaljah in za manjše količine pa opravijo s konji. Pri drobnem lesu. pri redčenjih, je poi'aba časa 2.5-krat tolikšna kot pri končnih sečnjah. V sestojih, kjer redčijo, spravilo posebej prilagajajo varovanju ali negi mladja. V takih sestojih, Če teren omogoča uporabo traktorjev, napravijo 2 do 2,S m široke preseke, in sicer med pasovi gozda, širokmii 20—50 m. Les, tj, ceU debla spravijo na preseke in zložijo v kupe s konji ali pa s traktoi-jcm s pomočjo vrvi na vitlu. Tedaj zbirajo posajnezne kose ludi takO; da na vsakega prej pri-bijGjo kavelj in nanj pri vlačenju pripnejo vrv ter tako hkrati potegnejo več kosov. Za vlačenje lesa a traktorskim vitlom v gozdu m po preseki uporabljajo tudi daljinsko vodenje pogona vitla s pomočjo tranzistorja (stane ok, 2000 N din). Takti prihranijo 1 delavca in dosežejo še to predttost, da traktorist hodi ob bremenu in se laže ravna po terenskih ovirah, ki na njih naleti breme. Za traktorsko spravilo bremena tankih debel (rant), kjer je važno vprašanje, kako praktično pnpeti na traktor tovor z veliko kosov, uporabljajo zelo zanimiv SI. 4. Nosilni drog z vitlom kot priključek tvaktoria za spravilo tovora s tankimi debli priključek, nosilni drog z majhnim vitlom (s). 4). Prednji konec tovora povežejo z vrvjo z vi'tla na nosilnem drogu in ga 2 njo pritisnejo k drogu. Na drogu se tovor nasloni na poseben rog, ki gii potiska navzdol, tj. v nasprotno smer. Ta sveženj je elastičen in omogoča, da je pi-ednji konec tovora dvignjen od Lal, zadnji pa se vleče po tleh, hkrati pa se tovor pri vlačenju prilagaja tlem. vendar pa se ne raatrese. V osnovi je ta princip pripenjanja tanke deblovine podoben našernu traktorskem op5eru (ing, Ajdiča). l,es nato na pomožnem skladišču razžagajo kar v šopu ali pa ga strojno razsekajo na sekanice za celulozno tovarno ali pa cele šope naložijo na kamion in odpeljejo na CMS. Tab. 1. Se/.nam uniticiranih vrst kolesnih traktorjev "ZeLor'i Nnkazovalec 23 A polios. 31)11 kolesn. 1 knlesn. 50 polgo.s. 4011 kolesn Moč inotor.in (KM) 26 3(1 Ö0 50 45 Teža (kg) 2-120 2.'i60 3010 lB6ii Vlečna sila (kg) 1100 1500 2000 2000 2100 Doseg vitlči (m) 70 70 lOf) 100 iOO Kajinanj.^a potreb, kolit, lesa (m') 20 25 35 35 30 Od goseničarjev so najbolj uporabljani TDT-4n in TDT-60. z 42 oziroma 60 KM ter -zetor 35-. Priključki za traktorje doživljajo nenehne spremembe ali izboljšave. Prilagajajo se novim potrebam, Lj. vlačenju celih debel. Kniet.ijski traktorji, ki so bili doslej z adaptacijo uporabljani v gozdarstvu, kmalu ne bodo več ustrezali, V gozdarstvu tudi ne bo zado.ščal le en tip, kajti opfavka imamo z zelo različnimi delovnimi razmerami. Toda težava je v tem, ker hi bilo treba izdelovati za posamezne namene premajhne serije oziroma premalo potrebnih traktorjev, zato se njihova proizvodnja ne bi splačala. Posebno vprašanje pomeni spravilo in nakladanje prastornin-skega lesa. in bo obravnavano v poglavju o nakladanju lesa. Žičnice imajo svojo domeno v goratem razgibanent svetu, kjer pridejo njihove prednosti do veljave. Toda v CSSR s cestami prodirajo vedno dalje tudi v planinska območja, da bi tako skrajšali spravilne razdalje in žmanjšall transportne stroške. Žičnicam pa ostaja še vedno obsimo območje, v glavnem za žierie žerjave, prilagojene sodobnih potrebam. Žičnice so premalo izkoriščene, saj prepeljejo le ok, 1Ü6 vsega lesa, to pa sato, ker je njihova uporaba, zlasti težkih, zahtevna. Tehnologija žičnega transporta lesa se vedno bolj prilagaja negi in obnovi gozdov, dasti pri pomladil veni h sečnjah Za ta namen so glede na gojitvene dlje izdelane posebne metode. Načrtno se določa, v kateri smeri naj poteka vlačenje debel ali hlodov. Na strminah je to praviloma poševno navzgor, nasprotno gravitacijski smeri Četudi se pri tem načinu nekaj mladja poškoduje, je vendar Ireba upoštevati, da se s prostim spuščanjem povzroča ok. 2.5- do 3,5-krat večja škoda kot z žičnicarrU, 2ični žerjavi so lahkega (VLu-4, žični izvteki), srednjega (VLu-8) in težkega tipa (DPL-2-2000). Transport lesa poteka v glavnem navzdol. Glede na potrebe prenosa celih debel razlikujejo žični prenos z visečim tovorom (VLs) ali z napol obešenim (VLn) in z vodoravnim tovorom (VLu). 2erjav VLli-4 je podoben našemu idrijskemu izvleku, le da vozičke veže v stalni razdalji 4 m dolg železen drog. Tab. 2. Seznani glavnih žiCnih žerjavov Nakazcivalec VLu-l VLn-4 VLu-9 DPL-2-2Ü00 Nosilnost (kg) 1500 150(1 2Ü00 3000 Največja dolžina .ipvavtia (m) llOÜ 400 1200 aO(JO Debelina vr^i (mm) IG IS la Z'2 Število delavccv stvežbe ■1 -1 Ii Monttiža (ur.'Stev. delavcev) 12 4 10,4 IG 4 4U'6 Siiina trase (m) 2—3 2 2_3 3—5 Največja dolžina debel (m) 12 VSÜ vsa vsa UčinpJf na uro (m') 2.30 2,20 2,40 2,20 Bočna doscgljivosl od trase (m) 40 -10 5(1 50 Najmanjäa potrebna ItoIjČ. lesa (nv') 6Ü—70 40—50 .'i'i'l .■iOO Pogonski vitel Enamke 2-3D11 SkodaM40 SkodaM40 Tu pa lam uporabljajo tudi bolj ali manj stabilen tip žičnice "valtelina«. Pri žičneni transportu celih debel — seveda omejene velikosti do ok. 2 ion — je t.reba deblo najprej potegniti od panja do žičnice. V ta namen na en voziček pripnejo vT'h debla in deblo potegnejo navzgor pod nosilno vrv. Nato drugi konec debla na poljubni razdalji pripnejo na drugi voziček in deblo dvignejo v vodoravno lego ali pa vzpuredno z nagibom terena. Deblo samo drži vozičke toliko narazen, kakor daleč so pripeti nanj Vitel m&ra imeti. 2 bobna. Na nosilni vrvi po pntrebi napravijo koleno tudi v horizontalni smeri. V ta namen pritrdijo na drevo posebno konzolo s čevljem, ki omogoča nosilni vrvi spremembo smeri. 4.4, Prevoz lesa Za prevoz celih debel je potreben kamion s prikolico, enoosno ali dvoosno. ki zmore tovor nad 12 ton. V glavnem pride pri tem v poštev enoosna prikolica z oplenom na njej in na kamionski ploščadi. Ce pa je tovor tako težak, da bi pritisk na pnkoličine osi presegel dovoljeno mejo, je potrebna dvoosna prikolica z oplenom. Na ta način se poceni transport lesa, zlasti na velikih razdaljah, saj je učinek na dan najnianj za '/a večji od tistega, ki ga dosežejo brez prikolice. Tako so ugotovili npr,, da je bilo s prikoüeo na rai;dalji 17 km v primerjavi s kamionom brez prikolice manj voženj {v razmerju 2 : 3), toda skupni uanek glede na prepeljani les je bil za večji {v razmerju 20 : 15 ton). S koncentracijo lesnopredelovalne industrije, Iti jo že uveljavljajo ali pa je v naatu, in s povečanjem kapacitete CMS se bo prevozna razdalja povečala (na ok, 70 km). Traktorji, ki jih uporabljajo za prevoz zlasti na krajše razdalje in za pro-stominski les, imajo v ta namen zadaj sedlo in jim je dodana primerna prikolica. Tab. 3. Seznam glavnih kamionov za prevoz Icsft Nakazo valeč V3S S7üä Till 1 TI 30 Mo£ motorja (KM) oa leü I BO 180 Teža vozila (kg) 15350 .1650 8600 Koristna obtežitev (kg) SMO 71Ü0 10240 1224Ö Na,)vee]a brzina (km) 59 75 61 71 Poraba nafte (i/lOO km) 26 24 40 29 Nosilnost prikolice (t) 5 7 7 10 Nosilnost vozila s prikolico (m^) IS 17 23 28 Se vedno so največ v rabi kamioni V3S, vendar pa se uporaba poimka k močnejšim tovornjakom, Najbolj ^nana je enoosna prikolica DA5. Prevoz lesa je povezan z vprašanjem centralnih manipuJacijskih skladisč (CMS), ki jim posvečajo posebno pozornost, in z vprašanjem nakladajija in razkladanja lesa. 4,5, Nakladanje lesa Pri obravnavimju mehaniziranega nakladanja lesa je treba razlikovali nakladanje dolgega lesa, tj. celih debel, od kratkega lesa ali hiadov ter nakladanje pros torn in skega lesa. Za naldadanje hlodov uspešno uporabljajo žerjave -^hiab" šl. 193. montirane na kamion. Vedno bolj pa se uveljavlja Lip žerjava s čeljustmi ali grabljami na SI. 5. Razkladanje tovora z vitlom na centralnem ma-nipulacijskem skladiSču SI. 6. Nakladanje prosto oblikovanega svežnja prost o minskega lesa na kamion hidravlični ročici (H2P4-61), ki prihranijo 1 delavca, ki je sicer potreben za uravnavanje lesa na kamionu. Vendar pa morajo biti v tem primeru hlodi blizu vozila, ker jih z dvigalom ne moremo primikiiti, kakor je to mogoče s kleščami pri žerjavu -hiab 193'< Na skladiščih, kjer je potrebno veliko leya prekladati, pa uspešno uporabljajo samohodni žerjav s hidravlično ročico in s čeljustmi. Dolg les oziroma cela debla, ki se .jih ne da nakladali s takim žerjavom, pa nakladajo in razlvladajn s pomočjo 2-bfibenskega vitla 2 vrvmi (TB). Vitel je montiran na kamionu in ga žene tovornjakov motor. Na ta način se da les tudi pritegniti h kamionu — na skladišču vzporedno s kamionom — preden ga naložimo. S to pripravo je še zlasti praktično razkladanje lesa, ker lahko naenkrat potegnemo z vozila ve.s tovor, če je razkladalna rampa temu primerno pi ilagojena, kot je to na CMS (si. 5). Nakladanje z vitlom se da uravnavati tudi s tranzistorsko pripravo ali s kablom s prostora zunaj tovcytnjakove kabme. od koder se nakladanje laže spremlja. Manj dognano pa je nakladanje in razkladanje prostorninskega lesa. Ročne nakladanje posameznih polen je zelo zaniudno, vendar pa je Se najcenejše, kadar SI, 7. Centralno manipula-cijsko skladišče. Ravnanje s paletami prostominskega lesa SI. 8, Nakladanje palele ce-luluziiega lesa ti H traktarskc prikolico gre za majhne količine, kakor npj- pri posamemih kamionih. Transporter za prenos polen na vozilo nam to delo nekoliko olajša, vendar pa imamo tudi pri njegovi uporabi še vedno opravka s posameznimi poleni. To delo se da n&koHko pospešiti s hidravličnim žerjavom, ki ima grablje, s katerimi zajame hkrati vec polen. Toda vprašanje je, kdaj in kje se taksen stroj splača. Vse novejše rešitve ali zamisli slonijo na bolj ali manj trdnem povezovanju prosi orni nskega lesa v svežnje. Pri tem uporabljajo 3 načine: a) trden sveženj prostorninskega lesa, ki ohrani svojo obliko, h) rahel sveženj, ki se v vozilu razpusti in se prilagodi prostoru vozila (vagona, kamiona) in c) trden sveženj v paletah (prizmatlčne oblike). Velikost svežnja je odvi.sna od moči dvigala in od nakladalnega prostora vozila. a) Trden sveženj ima ovalno obliko. Povezan jc t eno ali dvema vrvema. Pred vezavo mora biti les zložen na podlagah ali v začasnih okvirih, da lahko tovor obdamo z vrvjo in zvežemo. V nakladalnem prostoru obdrži svojo obliko in zato ne izpolni vsega prostora. SI. 9. Centralno manipula-cijsko skladišče. Naprave za krojenje, razžagovanje in sortiranje hlodov listavcev b) Začasen ali rahel sveženj napraivimo z vi*vjo nakladalnega žerjava; z njo obdamo primeren tovor, da bi ga mogli dvigniti (si 6), V La namen mora biti les prej podložen ali zložen v začasnem okviru. V nakladaJnenx prostoru vn' odvežemo, da se les prilagodi prosLoixi. Ce hočemo prostorninski les na enak način tudi razložiti, moramo prej v nakladalni prostor pod les spodaj m ob straneh vložiti podloge, da se tovor zopet lahko obda z vrvmi Navadno uporabljamo pri tem dve vrvi. c) PaJeta ima trdno prizmatično (pravokontno) obliko, ki jo napravimo tako, da spodaj in ob straneh palete pritrdimo po dve okroglici (debeli 7—10 cm) m ju med seboj aveSemo z žico (si. 7). Take trdne svežnje, ki se njihova velikost ravna po nakladalnem prostorna (2—4 prm), imenujemo tudi .fkontenerje'<. Pri nakladanju ni potrebno podstavljati podloge, ker jih imajo že same palete. Pri razkladanju jih zato lahko obdamo z vrvjo. Pri pošiljanju proatorninskega iesa v vagonih, so palete tako velike, da ustrezajo vagonskemu prostoru (2 po širini) Na ta na^in se zelo pospcsi nakladanje m razkladanje. Palete so primerne zlasti pri večkratnem prekladanju, nakladanju na gozdnem skladišču, razkladanju na glavnem skladišču ali CMS, nakladanju v vagone, razkladanju na namembni postaji, pri prevo2U k porabniku itd. Palete lahko sestavimo že v gozdu, če je prevoz temu primerno urejen Za ta namen imajo poseben priključek k traktorju v obliki polprikolice, ki ima zgoraj pomičen vložek ali most, ki se premika v vadolžni smeri. Ko je vložek izvlečen, dvignemo breme s traktorjevim dvigalom, nalo pa vložek .-skupaj i. bremenom potisnemo v prikolico (s traktorjevim vitlom). Tako opravimo mehanično nakladanje lesa, sestavljeno tz dveh faz, iz dviganja bremena in potiskanja v prikolico (si. 8). Razkladanje poteka v nasprotnem zaporedju. Omenjena prikolica se lahko uporablja tudi za tovor tankega lesa (oblovine, rant). Na že-le2nnišlu rampi lahko palete naložimo tudi z ročnim dvigosom, Če ni na razpolago primernega dvigala. Sestavljanje palet je seveda precej zamudno in je vprašanje, kdaj se taksen način splača v primerjavi z drugimi načini ali tudi z ročnim nakladanjem Nesporno pa je nakladanje in razkladanje palet najhitrejše. Zelo primerno je na velikem skladišču, kadar je treba veliko vagonov hitro naložiti in odposlali. Poskusi kažejo, da se za nakladanje povezanega Lesa pod a) in b) porabi za ok 50% manj časa kot pri ročnem naldadanju; loda vprašanje je. ali m kdaj je finančno ekonomično, Razen toga je treba upo.števati, ali ima prevzemnik na namembni postaji primemo dvigalo. Zato so ti načini mehaniziranega nakladanja proRtorninskega lesa še vedno v sladijii preučevsnja. Na velikih skladiščih (CMS) ob železniških postajah se splačajo velikj žerjavi, ki se pomikajo po tračnicah in z dolgimi ročicanai daleč sežejo ter tovor lahko prenesejo tudi čez visoke skladanice (si, 7). 5, Centralna manipulacijska skladišča Posebnost, ki napravi najmočnejši vtis, so centralna manipulacijska skladišča (CMS), kjer na strnjenem prostoru delujejo številni stroji za vse vi'ste obdelave losa, kjer je avtomatiziran notranji tran.-^port in kjer močni žerjavi razkladajo in nakladajo celotne tovore lesa. Skozi takšna skladišča gredo velike koLčine lesa in so razvita tudi v nekaterih drugih državah, zlasti na vzhodu {ZSSB., Vahodna Nemčija itd,), zlasti tam, kjer so do porabnikov lesa velika prevozne razdalje. CMS so zbima skladišča, )i,]er kcncentrimjo neskrojen in nedodelan )es, po možnosti v celih deblih, da bi tako i.;delavo sorl.imentov in manipulacijo lesa najbolj mehanizirali oziroma povečali izkoristek lesa in rentabilnost strojev. To naj bi bila pot k postopni industrializaciji izkoriščanja gozdov, kol jo uvajajo na Švedskem (tudi kleščenje na skladišču). V go^du naj bi drevo le posekali, nato pa vse drugo delo opravili na CMS. Tako bi se zmanjšala potreba po gozdnih delavcih in ublažila njihova izpostavljenost terenskim naporom. Na CMS se koncentrirajo tudi odpadki in jih je tako mogoče izkoristiti. Dela, ki jih je možno prenesti iz gozda na CMS in jih tam v večji meri. mehanizirati, so: krojenje in razžagovanje (ponekod tudi kleščenje). lupljenja in cepljenje, sortiranje in skladiščenje lesa ter izkoriščanje odpadkov. Za ta opravila, ki glede na obseg in potrebo variirajo v odvisnosti od drevesne vrste in debeline deblovine, je treba načrtno predvideti in pripraviti CMS in tehnološke postopke. Delo mora potekati naci'tno od dovažanja do od-pošUjanja lesa z vsemi vmesnimi fazami obdelave. Za razkladanje in nakladanje rabijo moöni žerjavi. Premikanje lesa po skladišču se vrai v glavnem s tračnimi transporterji, ki so povezani z avtomatičnimi pripravami za sortiranje-lesnih izdelkov, Vmes pa so uvrščene posamezne faze obdelave z ustreznimi stroji za lupljenje, razžagovanje, cepljenje itd. 2aganje. ki ga opravljamo v gozdu z motorkarm, nadomeščajo tukaj cirkularke, ki delo opravijo hitreje in z manj delovnega napora. Vse vrste opravil so osredotočene, zato so stroji lahko veliko bolje izkoriščeni kot v gozdu. 5.1. Prednosti centralnih maniputacijskih skladišč Načelno omogočajo ta skladišča naslednje prednosti: — velika koncentracija lesa na enem mestu dopušča uporabo rent^abilnejsih stabilnih strojev (za razžagovanje, lupljenje, ceplicnje); — strojne kapacitete je mogoče bolj izkoristiti (veČ izmen); — težavno gozdno delo se prenose na skladišče, kjer se opravi laže in hitreje, — transport celih debel z večjimi vozili je cenej.qi knf. prevoz kratkih sorti-mentov z manjšimi vozili; spravilo celih debel se s traktorji hitreje opravi; — omogočeno je razkladanje celotnega tovora kamiona naekrat; s tem se poveča produktivni čas kamionskih voženj; — omogočeno je sistematično skladiščenje sorti men l.o v in njihovo nemoteno odvažanje porabnikom, kot je to potrebno; — krojenje sorti men tov in razmejitev med takšnimi, ki so sorodni, se lahko opravi enotneje s prilagoditvijo tržnim potrebam: — znianj.šuje se neproduktivni čas (zaradi hoje delavcev po gozdu) in povečuje produktivnost dela; — odpadki se kopičijo na enem mestu, zato jih je mogoče bolje Izkoristiti, 5.2 Pomanjkljivo.sti, ki so v zveii s centralnimi manipulacijskimi skladišči Slabe .strani teh skladič so dasti nasledn.ie; — povečajo se transportni stroški, in sicer zaradi daljših prevozov, ki so posledica večje koncentracije lesa ter zaradi prevažanja težjega lesa (ker je v lubju in vsebuje še druge odpadke, če se ne dajo racionalno izkoristiti); — vpliv povečanih prevoznih stroškov je občuten zlasti tedaj, kadaa' gre za kratke prevoze iz gozda do porabnika in kadar se zaradi CMS oddaljujemo od konsumenta; — ureditev CMS so potrebne precejšnje mvestici.je; — od sečnje do strojne obdelave se parabi več ča.sa; to pa je pri iglavcih škodljivo, ker se lahko lubje zasuši. ia otežuje strojno lupljenje; — v 2ve^i s tercrL-skim razmerami povzroča spravilo celih debel pogosto znal no večje stroške in je das ti tedaj, kadar gre za drevje, ki s svojo lesno gmoto znatno presega 2 m^, precej probleniatično; — s strojnim lupljenjem se prihrani pri debelem lesu, hlodih, manj kot pri drobnem (celuloznem) lesu, stroški za spravilo lesa pa so večji; 5.3, Krilitna presoja glede na naše razmere V CSSR imajo sedaj več kot 700 CMS in na njih odpade ok. y^ na leto posekanega lesa, na eno CMS največ 70.000 m\ poprečno pa le nekaj nad 8000 m^ Vsa skladišča seveda nimajo značaja pravih CMS. Precej uvc^ljavljeno je splošno mnenje, da bi moralo CMS zajeti vsaj 20,000 m' lesa. (V ZSSR imajo celo CMS s 50.000 m^ za majhna, od 50.000 do 200.000 m" za srednja, in tista, ki presegajo to količmo, za velika.) Zato si v CSSR prizadevajo, da bi CMS povečali vsaj na ok 40.000 m"', Za ta namen bi bilo potrebno prilagodili tudi razvoj transportne mreže in koncentrirati lesnopredelovalno industrijo. Za vsako CMS je treba piej tudi določiti, ali je namenjeno pretežno iglavcem ali listavcem, ali obojim, ali bo rabilo za debel ali za droben les, Vsak od teh činiteljev opredeljuje specifično režitev glede vrste in razporeditve strojev, poteka tehnološkega proce.sa in notranjega transporta. Določene naprave so lahko skupne, npr. žerjavi za razkladanje in nakladanje lesa, V CSSR so na podlagi preučevanj in izkušenj izdelali več tipskih načrtov za CMS glede na različne naraene, Ce na podlagi vsega tega kritično vprašamo, ali pridejo CMS pri nas v poste v, se bomo po večini odločili za odklonilni odgovor. Pri nas so namreč prevozne razdalje od gozda do porabnika sorazmerno kratke, zlasti za hlode, namenjene žagarski industriji. Takšne so tudi zato. ker je žagarska industrija razdrobljena, ]M"i pa lahko doseči njene koncentracije. Spravilo in prevoz celih debel sta zaradi terenskih razmer (ki-as) in pa zaradi primesi zelo debelih dreves (nad 3 nr') večinoma neracionalna. Količina, ki odpade na tanke Sortimente, |e zalo sorazmerno majhna, Poi-rebno bi bilo zajeti preširoko območje ozironra preveč podaljšati spravilne in prevozne razdalje, da bi dosegli tisto količino lesa, ki je potrebna za CMS. Zato CMS pri nas za sedaj niso aktualna razen v izjemnih primerih; kjer se glede na trenske razmere zdmžu.je transport lesa, preden pnde lesni Sortiment do poi-abnika V vs^ikem primeru pa je potrebna ekonomska anliza, ki naj ugotovi razmerje med koristmi in povečimimi stroäki. Kompleksno vprašanje v zvezi s CMS pa zasluži, da mu posvetimo p:iti-ebno pozornost, zlasti s sprenriijanjem. izkušenj, ki jih do.segajo drugje in z analizo vzrokov, ki govorijo za in proti CMS, zlasti v primerjavi z nažimi razmerami. Naj odločil ne j še so prevozne razdalje Pač pa pride nri nas v poštev izdelava daljšjh sori;imentov oziroma mnogokratnikov njihovih normalnih dolžin (hlodov m), kakor nam to terenske m prevozne razmere dopuščajo in nas na to silijo. Temu načelu je treba prilagoditi tudi transportna sredstva, zlasti tovornjake s prikolican-u. Droben aii tanek les pa se splača — kot ga sedaj že iiak spravljamo na pom.ozna skladjšča — spravljati v celih (ali spravilu ustrezjiih) dolžinah ter ga šele tam ah eelo pozneje, na glavnem skladi.^ču razporediti in skn*ojiti na Sortimente ter ga dodelati. S tem gre v korak uvajanje m.ehaniziranega lupljenja iglavcev. Skladišča pa mrvramo uredili le toliko, kolikor je za to potrebno; to pa seveda ni podobno ureditvi m opremi centra.lnib manipulacijskih skladišč. Uporabljen» literatura 1. Benič, R.: Internacionalni simpozi} o sadaSnjem slanju i pei-spektlvama. tehnologije sječe i izrade, manipulacije i transporta drvela. Sum. list, 1—2 10(37, 2 BezaUnsky N,: Waldbau- und Betriebsformen und ihre weitere Entwicklung in den slowakischeft Karpaten, Zbornik referatov, Zvolen^ 19G6, 3. Dereta., B.: Mehanizacija izvlačenja i IransporLa drveta u CSR, Sum list, 11—13/1964, 4 Jančo, J.: Die Manipulation mil Schichtholz, ZlDornifc reieratov, Zvolen, 196R. 5, Kolektiv: Ceslcoslovenske lesnicfvi. Praha, 19ti6. 6, Uešič, 5,.- Gospodarska in politična geogratija, Ljiibl.iana, 1960. 7, Ronay, E,, Probleme der Technologie der Nutz jog, Ttülzaustormung und -Beförderung im Kacpatengebiet der CSSR, Zborni Ic reLeratov, Zvolen, 19ß(i 8, Saly, H,; Die natürlichen Verhältnisse der Wälder in der Slowakei, Zbornik L'eferatüv. Zvolen. 106G, 9, Sedik, A,: Die AnwentJung der Seil Vorrichtungen in der Hölznicknng mit Rücksicht auf die Walderneuerung in den Gebirgsgebieten der Slowakei, Zbornik referatov, Zvolen, ]9(j6. II). Turk, 2,.' Analyse der Forsiholznuti;ung und Bringung mit besonderem Hinblick auf die Gebirgsgebiete Sloweniens, Zbornik referatov, Zvolen, 19ß6, 11, Vihiovsky, F.; Die Entwicklung der forstlichen Fakultät der Hochsr.hule für Forst- und I-Jol7wirt$chaüt in Zvolen und iin' Beitrüg zur Forstwirtschaft in der Slowakei. Zbornik referatov, Zvolen, 19ü6, 12. — lö let vyzkumne stanice Krtiny, Zbraslav-SLrnad.v, 19(16, Die TSCHECHOSLOWAKISCHE FORSTWIRTSCHAFT IM MCHTE DER MECHANISIERUNG (Zustimmen fassun?;) Im vergangenen Jahre fand in Zvolen in der CSSR ein internationales Symposion über zeitgenössische Fragen der Walrtnuti^ung vornehmlich in Hochgebirgsgegenden statt. Veranstaltet wurde es von der rioitigen Hochsciuile für Forst- und HolKwlrt-schaft, geleitet wurde es von Doc, Dr, Ing. E, Ronay. Unter dan Teilnehmern waren alle sozialistischen und einige westlichen Staaten vertreten. Vorgetragen wurden über 20 Referate, welche in einer besonderen Sammelschrift veröffentlicht sind. Zwei der Referate waren ans Jugoslawien Besichtigungen moderner mechanisierter Anlagen auf dem Terrain haben die Beratung unterstützt. Im vorliegenden Artikel ist vorerst ein Vergleich der Waldfonds und anderer Eigenheiten der CSSH mit denen von Jugoslawien und Slowenien gegeben. Hierauf folgt eine kur^e Dars tel jung der Erfolge, der Probleme und der Bestrebungen bei der Waldnutzung in der CSSR, gegliedert nach Produktinnsphasen, mit besonderer Be-lonung des erzielten Grades der Mechanisierung bei einzelnen Arbeitsprozessen. Gesondert sind die Eigenheiten der zentralen Manipulationslager gezeigt, daneben die Bedeutung, welche denselben von den Tchechoslüwaken zugeschrieben wird Die "Vorzüge und die Mängel dieser Lager sind analysiert, es ist der Vergleich gezogen und die Beurteilung gegeben,, ob zentrale Manipulationslager auch bei uns in Betracht kommen, beziehungsweise was für dieselben und was ge.^en sie spricht (53-1,0.308 : üai.0ü3 EVIDENCA STROJNEGA DELA V GOZDARSTVU Ing. Dušan Jug tCelje) Kot v drugih gospodarskih panogah si prizadevamo tudi v gozdarstvu z me-hanizacijo bodici ublažiti telesne napore delavcev, bodisi zmajijšat-i porabo delovne sile ali pa poceniti delo. Se bolje je, če hkrati daiežemo več teh ciljev, Uvajanje iii uveljavljanje mehanizacije pa Je v gozdarstvu mnogo težje kot v raznih industrijskih panogah. V nasprotju z industrijo, kjer se surovina primika k stroju, se mora v gozdarstvu stroj približati surovini, drevesu — lesu. Zaradi dela v naravi so delovne razmere v najrazličnejših terenskih in vremenskih okoliščinah zelo pestre ali neenotne. Izredno hitro se tudi spreminjajo od enega do drugega delovnega prostora ZaLo nekateri stroji ustrezajo le za določene delovne razmere ali za omejeno področje. Zaradi tega pa so serije različnih vi'st strojev v gozdarstvu zelo majhne in njihova proizvodnja tem težavnejša ali dražja. Da bi mogli stroje smotrno uvajati m uveljavljati, moramo presoditi, kolilto nas delo z njimi stane oziroma, kdaj ie njihova uporaba cenejša ali dražja od dela z drugo pripravo ali drugačnimi prijemi To pa pomeni, da moramo stroje uvajati smotrno; z računom moramo ugotavljati ekonomičnost dela z njimi Le-ta pa je zelo odvisna od pravilne izbire stroja in od načina njegove uporabe glede na vrsto dela in pripadajoče delovne razmere, ki so v gozdarstvu zelo variabilne. Ce hočemo ugotavljati ekonomičnost dela z nekim strojem, moramo poznati njegov delovni učinek kakor tudi stroške, ki so zvezani z njegovo uporabo; to se pravi, da moramo poznati ekonomske elemente, ki so podlaga zadevni kalkulaciji in analizi. 2e za sam obračun izvršenega dela in zaslužka delavcev, ki sloni na uCinku, moramo poznati količino in vrednost opravljenega dela, ki ju najlaže in najzanesljiveje doženenro, če sproti spremljamo m v primerne obrazce (strojne liste) vpisujemo podatke o delu s strojem, ki jih lahko merimo: kakšno vrsto dela smo opravili, koliko Časa smo s sti^ojem delali na določeni vrsti opravila kolikšne učinke smo dosegli ter koliko delavcev in potrošnega materiala smo porabili. Na ta način zberemo neposredne podatke o obratovanju stroja, ki so neogibna podlaga za ustrezne obračune zaslužka m za kalkulacije ter analize izkoriščenosti in uporabnosti stroja. Za evidenco strojnega dela uporabljamo primerno prikrojene strojne Uste. Skrbno in načrtno Tibranl 1er obdelani podatki nsm omogočajo vpogled v obratovanje in učinkovitost stro.ia, Z neposredno evidenco strojnega dela pa ne moremo ugotoviti vseh podatkov ali elementov, ki jih potrebujemo za kalkulacijo ekonomično.?ti strojnega dela. Zato druge nakazovake, ki so še potrebni za kalkulacijo, ugotovimo po posredm poti. Nekatere podatke bi strojnik pri delu s strojem težko spremljal ali evidentiral, tako npr razmerje med obratovalnim in dclovmm časom stroja. Zato te elemente dodatno ugotovimo s posebnim snemanjem delovnega procesa. Na ta načm pa dobimo tudi jasnejši vpogled v delovanje stroja, zlasti kar tiče organizacijo strojnega dela in časovno r^Jtoriščenost. stroja. Gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji dandaiies po veČini spreml.-iajo delo s stroji. Na svoj način beležijo in ugotavljajo dnevne učinke, č-as strojnega dela, čas zastojev, porabo goriva in masiva itd. Toda redko kje le podatke sistematično zbirajo za določeno časovno obdobje (mesec, leto), da bi si omogočili vpogled v celotno delovanje stroja v njegovi življenjski dobi. Navadno izlvazujejo pcd-atke po računovorffiki poLi. Na razne načine zbrani podatki pa niso med aeboj primerljivi in ne morejo rabiti za presojo dosežkov med raznimi organizacijskimi enotami. Potrebuj orno pa sistematično zbrane elemente, uporabne za analize in kalkulacije ekonomičnosti .strojnega dela in za razne prin^erjave uporabnosti strojev, zato pa moramo podatke o strojnem delu evidentirati po vnaprej dognani in enotni metodiki. Tako zbraiii na-kazovalci marajo biti orodje strokovnih vodij pri uravnavanju tehnološkega procesa, Zaradi taksne pomembnosti sisLemationega in enotnega evidentiranja ekonomskih elementov dela s stroji je skupina za preučevanje transporta lesa pri TnštiCutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije izdelala na podlagi dosedanjih izkušenj sistem strojnih evidenčnih listov, ki naj bi jih v Sloveniji enotno uporabljali Ob sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi inštituti je bil izdelan enak sistem strojnih evidenčnih listov za vso državo. Strojni evidenčni listi Izdelana je bila naslednja garnitura strojnih evidenčnih listov; I, Dnevni strojni lisi, 11, Periodični j^bimi strojni list, ni Karton popravil strojev in IV. Karton stroja. Pri določajiju o tem, katere nakazovalce naj zajame dnevni strojni list, so bili upoštevani tisti osnovni podatki, ki jih lahko spremlja m beleži strojnik, ki dela s strojem. To so predvsem podatki o vrsti dela, o strojnem delovnem času, o zastojih, o učinku ter uporabi goriva in maziva ter o delovnem času pomožnih delavcev. Razmerje med efektivnim, obratovalnim in skupnim delovnim časom kakor tudi vpliv različnih organizacijskih oblik pa je treba za potrebe kalkulacij dodatno ugotoviti, in sicer s časovnim snemanjem delovnega procesa. Osnovni strojni list je »Dnevni strojni list-«, ki ga dnevno, sproti izpolnjuje strojnik, ki dela s strojem, V njega vnaša zahtevane podatke. Periodični zbirni sti'ojnj list ali zbirnik strojnih listov pa rabi za občasni (mesečni) prikaz podatkov iz dnevnih strojnih listov, bodisi da se vnaSajo nakazovala iz posameznih dnevnih strojnih Ustov. bodisi občasni sestetki podatkov za več dnevnih strojnih listov skupaj- Ta periodični strojni list nam omogoča pregled nad obratovanjem stroja za določeno časovno obdobje. Razen podatkov iz dnevnega strojnega lista vnašamo v periodični list še nakaiiovalce o dohodkih stroja in strojnika. V "Karton popravil sti-oja- sproti vnašamo podatke o vsakem izvršenem popravilu prizadetega stroja ne glede na to, kdo ga je opravil m ne glede na vrsto popravil, da bi tako razpolagali s podatki, koliko stanejo vsa popravila tistega stroja. Pri tem ne ločimo velikih popravil (investicijsko vzdrževanje) od majhnih popravil (vzdrževanje), Ta kaiTon popravil vodimo tudi za motorne žage, za katere ne vodimo dnevnega strojnega lista. "Karton stroja- rabi za življenjsko sliko stroja ali za evidentiranje glavnih, letnih sumamih podatkov o delovanju stroja v vsej njegovi življenjski dobi. Obrazec vsebuje najprej tehnične karakteristike stroja, nato pa rubrike za vna- sanje se^tetkov letruh podatkov (iz periodičnih strojnih listov in kai't-ona popravil) o opravljenem delu, učinku stroja, o porabi materiala, o odpisih in o izvfžeaih popravilih. Opisani strojni listi naj bi se uporabljali za vse stroje v gozdarstvu razen motorne žage in kamione. Za motonie žage dnevni strojni list ne ustreza glede na naravo moLorIstovega dela, ki naj bi ga vodi), pač pa obrat vpisuje podatke v karton popravil in v karton stroja Potrebne ekonomske elemente pa moramo ugotoviti s posebnimi snemanji. Za delo s kamioni pa namesto dnevnega strojnega Usta uporabljamo ustaJjeni obrazec -Potni nalog« (DZS 4,9). Pripomniti je treba, da bomo ustrezne strojne liste uspesno vodili le takrat, če bomo dnevni zbirni strojni List uporabljali dosledno tudi za obračun izvršenega dela. Na ta način bo tem podatkom posvečena večja, bolj življenjska pozornost, njihovo izpolnjevanje in analiziranje pa ne bo pomenilo dodatne obremenitve. Vodenje strojnih listov 1 Dnevni strojni list Dnevni strojni list je vezan v blokih, ki in\ajo po 60 listov. Izpolnjuje ga strojnik vsak dan, potrjuje pa ga delovodja. Vt>di se posebej za vsak stroj. Rabi za: a) obračun izvršenega dela, b) za analizo dela stroja m c) za kalkulacije ekonomičnosti. Dnevni strojni list i'^polnjujemo takole: V rubriko -»Stroj in vrsta priključka^t vpišemo vrsto stroja (traktor, gosc-niCar. kompresor itd.), znamko stroja, reg. s t. ali Številko motorja. Za podatki o stroju riavedemo še priključek, če ga stroj uporablja, npr. '-traktorska prikolica 5 t". Ce se isti priključek ne uporablja ves dan. je potrebno navesti Čas, nd kdaj do kdaj je bil uporabljen. Kraj dela: Ime delovnega prostora, na katerem je tisti dan stroj obratoval (oddelek, krajevno ime delovnega prostora itd,). Začetek dela, konoc dela: Navesti uro in minuto, ko strojniku prične te-t6 čijja. s lev. ur ii ko lo-mc Q1ib jbvatzid Icidpifl döltivcüii! , — jiDdätre jjri-iioitcif vitibiifr na iirbliüi ÄCTÄ-iid-bb, ! k-oi^čioB kratkp odmore, ki med deJom nastaj a r "Ša^lv Tip j 1 1 _____. ___ž an p Vrata java d^lov 1:11 pQi ^rßiiimct ^ Vrata popTivil ^i^ciinoat v din IiHKiv in o^-^iovrto tahniSnfl osa^iinoflti «otor EiO l^c Tov. etov. Toi^a. Cl^n pro.jšnjb upocQhe 1 L 'troj izdolon TovaraiSfcl ooinativl pt^ro^a irr^avA Corivo ^ita&ivD / liata Ilabiivrio rtLbiivci vredriurvt TiCitnfl Jjnroyt. vzdrä. Zuvüno- I öfls, tro.-lH mm Lato KB rorflbljoit Jar Odnls vsiriK ttohoieS cioravu llu wc UfO Poprav, SJoj-yöj rrövoi Uiaiiin, Vreä. ^tro- titttlj. niia m ri ^ n t^E lex. litt. icl- hii. fl^ ej bs d Ljl ilfl din din lin 1 2 4- e 7 — 9 10 IJ 12 IL lii is 17 1(S li 25 1 - IV. Karton stroja Kfifton sti'oja vodimo m vsak stroj posebej Rabi nam a) za evidentiranje;' kat-akterističnih tehničnili podatkov o stroju in b) za pregled obratovanja stroja skozi vso življenjsko dobo. Karton stroja izpolnjujemo takole: V rubriko "Delovna organizacija- vnesemo naziv podjetja. Obrat; Naziv ekonomske enote, ki stroj uporablja. Vrsta stroja: Vrsta stroja po namenu uporabe (traktor, žičnic.a, buldožer), Šifra: Šifra iz nomenklature osnovnih sredstev gospodarske organizacije, Naziv, znamka, tip: Naziv stroja glede na konstrukcijo (traktor* goseniPar. traktoj- kolesnjk, kamion kiper), znamke (ITM, FAP) in tip (ITM-335, MV-12) Motor: Vrsta motorja (bencinski, dieselski). Moč se označi v KM po to-varniškeni prospektu. Leto izdelave in tovarniška Številka; Leto izdelave in tcivarniäko številko prepišemo s tablice na stroju. Cas prejšnje uporabe: Koliko časa je bil stroj prej uporabljan (let, mesecev, dni) pri drugih delovnih organizacijah, & je bil nabavljen rabljen stroj. Teža in dimenzije: Teža stroja (kg) in dimenzije (dolžina, višina in širina) Stroj je izdelan: — tovarna: ime tovarne; — kraj; kraj, kjer je tovarna; — država: država, kjer je tovarna. Tovarniški normativi porabe: Normativ porabe za km ali za cas, posebej za gorivo m mazivo. Prazne rubrike: Drug materisl, potreben za delo stroja Leto nabave: Leto, ko je stroj kupila rfelcvna organizacija, pri kateri je stroj. Nabavna vrednost: Nabavna cena skupaj z vsemi dajatvami. Amortizacija: Osnovna in stopnja p::) predpisih o amortizaciji. Lahko pa vpišemo tudi funkcionalno amortizacijo, ki jo uporabljamo pri kalkulaciji. Enoletno investicijsko vzdi'zevanje: Osnova in stopnja po predpisih o investicijskem vzdrževanju. Zavarovanje: Denarni znesek za zavarovanje. Cas trajanja — predviden: Podatki o času trajanja iz prospekta ali iz izkušenj, kot se uporablja pri kalkulaciji. Cas trajanja, izrazen z urami, kilometri ali podobno; — dejanski: Podatek o dejanskem času trajanja (po odpisu), izražen v km, urah in podobno. Zamenjava delov in popravila: Vnašamo sumarne celoletne podatke iz kartona popravil tako, dp3 jih po potrebi razčlenimo po vrsti popravil (generalno popravilo, investicijsko popravilo, redno popravilo). Sumarno za vse leto pa se podatek vnese v kolono 22, Kolone 1—28: Vsako leto se tu vpisujejo sumai'ni podatki, ki jih (razen üa kolone 3, 17, 18, 19 in 22) črpamo iz periodičnih strojnih listov V kolono 3 vpišemo .število dni v letu, ko je stroj obratoval. V kolono 17 vpišemo dejansko višino odpisa, ki je bil izvršen v tistem letu, V kolono 18 vpišemo vrednost stroja, ki jo po odpisu prikazuje računovodski podatek. V koloni 19 prikažemo dejan.ski odpis potrošnega materiala (gume. verige^ gosenice). V kolono 22 vpišemo skupne stroške za popravila na stroju v tistem leiu. Podatke prepišemo iz kartona popravil stroja. ß34.0.B32.1O : 414 ZAŠČITA BUKOVIH HLODOV Z DOMAČO PASTO ZP^l Ing. Vladislav B e 11 r a m (Ljubljana) Bukev je v Jugoslaviji po svojem deležu v gozdovih g]a\Tia drevesna vi-sta. Kakor je bila nekdaj sla'bo cenjena po svoji vrednosti ivi uporabnosti, tako se zadnje čase vedno bo]j uveljavlja zä mehnnično in kemijsko predelavo. Poleg njenih dobrih uporabnih lastnosti pa imajo z njo tako pmizvajalci kot tudi predelovaJci precej težav, ker bukovina selo občutljiva za kvarjenje v surovem stanju v gozdu in na skladiščih predelovalne industrije. Zadušen ost m piravost ter gniJoba se pojavljajo posebno tedaj, če se vLaga v svežih bukovih hlodih zinanjša od 100% na 70% pa do 20%. Pri issuSenju pod 20% ni več nevarnosti za kvarjenje, vendar se da to doseči v glavnem äele pri razžaganem lesu. Za zaš^^ito pred kvarjenjem z zadrževanjem vlage v hlodih uporabljamo bazene za potapljanje, škropljenje 2 vodo in premazovanjc čel ter odrgnjenih mest s kemijskimi zaščitnimi sredstvi. Za potapljanje v bazenih in 'ia .škropljenje so potrebne velike količine stalno razpoložljive vode, znatne inve.sticije in zalitevna manipulacija. Premagovanje čel na hlodih z zaščitnimi pastami pa je preprostejše m cenejäe, zanj niso potrebna velika vlaganja in se je v evropskih državah že dobro uveljavilo (ZSSR. CSSR, Poljska, ZR Nemčija In dr.). Pred nekaj leti je podjetje za impregnacijo lesa v Slavonskem 13rodu na pobudo inštituta za les v Zagrebu začelo izdelovati ,^aŠČitno pasto -penkol-Omenjeni inštitut in zavod za tehnologijo lesa v Sarajevu sta ugotovila, da je "penkol-! zelo ufinko-\dtn. pasla, če na dan sečnje z njo premažem.o čela hlodov v gozdu, čeprav ležijo premazani hlodi potem tudi 60 dni v gozdu. Pomanjkljivost te paste pa je v tem, da je lahko vnatlji^'a in jo moramo ob uporabi zato ogrevati v posodi z vročo vodo, ne pa neposredno ob ognju Prof. ing. Hajrudm B u j u k a 1 i č v zavodu za tehnologijo lesa v Sarajevu je sestavil 2 zaščitni pa.-^ti ZP-1 in ZP-2 iz domačih .surovin in je leta 1964 organiziral na območju lesnoindustrijskega podjetja (SiP) -Vranica- v Fojnici ter Sip "Sebešič" v Travniku temeljite poskuse 2 bukovjm.i hlodi iz pomladanske (sredi maja) in poletne sečnje (konec julija). Določeno število premazanih hlodov iz obeh sečenj je preležalo v gozdu, prav toliko tudi na pomožnem skladišču v gozdu po 3(1, 60, 90 in 120 dni, V vseh primerih pa so dodali za kontrolo tudi nepremazane hlode. Pojav zadušenosti so opazovali in beležili pri žaganju hlodov na žagarskem obratu. Za primerjavo pa so razen omenjenih past ZP-1 in ZP-2 preizkusili tudi penkol, bakrov naftenat in nemäki woinianol. Kot najboljša in tudi najbolj ekonomična med vsemi uporabljenimi pastami se je izkazala ZP-l, Leta 1965 je BujukaliČ napravil po istih načelih kot prejšnje leto 2 nova poskusa na drugih dveh območjih, toda tokrat le s pastama ZP-1 m ZP-2. Tudi tedaj se je pasta ZP-1 bolj obne.sla ter so premazani hlodi preležali v gozdu 90 in tudi več dni, ne da bi postali zadušeni Pasta ZP-1 se na zraku ne kvari in je ni potrebno ogrevali pred uporabo Dobro se lepi na mokro čelo in se ga tesno oprijemlje ter se ne odlušči, ko se posuši, temveč se kot nekaltšna filmska prevleka drži čela in je dež ne izpere ter onemogoča zraku dostop do čela in prodiranje v les. Pasta je črna in dovolj gosta, da se lahko s Ščetko nanaša na les Ker vsebuje kreozotno olje. deluje Laksično na rastline ali živalske Škodljivce. Medtem ko je cena penkola S N din/kg in se ga za kvadratni meter lesne površine porabi 0,73 kg, stane pasta ZP-1 le 1,50 N din/kg ter se je porabi za 1 m- le 0,60 kg. Uporaba paste je bila le tedaj uspešna, če so čela preinazali na dan izdelave hlodov, medtem ko v primeru premazovanja 3 tedne po izdelavi pasta ni mogla več preprečiti zadušeaosti. Novi rc/ultati iz 196G, leta Bujukalii je lani organiziral poskuse samo s pasto ZP-1 na območju SiP -Pren.j« v Konjiča (Hercegovina). Poskusna ploskev je bila na Prenju v nad m. višini 1100—1500 m, imela je jugozahodno lego, nagnjenost 10"—SO" in boniteto H ter 111. Sečnjo in izdelavo hlodov so odpravili od 25. do 23, maja. V gozdu so 28. 5. s pasto 2P-1 premazali 30 hlodov, 9 pa so pustili nepremaz:anih. Vseh 39 hlodov Je ležalo v goxdti. Naslednjega dne pa so drugih 21 hlodov prepeljali na žago v Konjic in so jih lam še Isl.ega dne 15 premazali, S pa pustili nepi-emazanih. Zastavljer.a je bila naloga; na obratu v Konjiču opraviti 3 konti^ole z žaganjem premazanih in nepremazanih hlodov, in sicer vsakokrat po 13 iz gozda (10 premazanih in 3 nepremazane) ter 7 s skladišča (5 premazanih in 2 nepremazana), in to 30, 60 ter 90 dni po opravljenem premazovanju. Prvo kontrolo so opravili 29 6. drugo 29 1. m tretjo 29. 8. (Pri 3 kontroli se je dogodUa majhna nevšečnost, ker se je v gozdu izgubilo 5 premaganih in 1 nepremazan hlod, kar pa rezultate resno ne ogroža,) Za opazovanje in ugotavljanje zadušenoEti so izbrali levo bočnico, srednjico in desno bočnico z obeh koncev in z obeh strani, PopreSnfi globina zadušcnosti s čela pri lilodili v gpidu: Kontrola 1 Prema zn i Nepremazani l. 30 dni po sečnji 0,11 cm (maks, 0,11 cm) 0,30 cm {maks. o,30 cm) 2, 60 dni po sečnji O.GBctti (maks. l.lBcrn) 4,5t)cm (maks. 8,(56 cm) 3. 00 dni po sečnji 4,26 cm (maks. 6,62 cro) 32,3äcm (mak.'?. 01,40 cm) Poprečna plobina aadušenosti pri hlodih s siiladišča: 1 30 dni po sečnji O.ODcm (maks. D,00 cm) l.SOcm (maks, 5.00 cm) 2. SD dni po sečnji 4,^6 cm (maks. 4,50 cm) 121,70 cm (maks. L22,75 cm} 3, 90 din po sečnji 101,74 cm (maks. lOkOöcm) 292,90 cm (males. 292,90 cm) Wekaj hlodov iz 3, kontrole s skladišča je bilo že popolnoma piravih m za predelavo neuporabnih. Iz teh podatkov vidimo, kot je bilo tudi že s prejšnjimi poskusi ugotovljeno, da tudi nepremazani hlodi v gozdu in na skladišču, seveda te so zdravi in je bila miinipuiacija pravilna, vzdržijo brez pomembnejšega kvarjenja tudi 30 dni nato pa zadušenost prodira zelo globoko in povzroča hudo škodo. Pasta ZP-1 deluje v prak.si zelo u.spr'sno na premazane hlode v gozdu 90 dni. na skladisču pa ÖO dni. Rezultati zadnjih m tudi prejanjih raziskav pa dokazu-]e,jo, da premazovanje s pa.sto ZP-1 preprečuje ludi nastanek vetjih razpok v hlodu, ki močno pospešuje prodiranje zadušenosti in piravosti v les. Zaščita bukovih hlodov ni le uspešna, temveč tudi zelo ekonomična^ saj vsi stroški zanjo mašajo za 1 m*' hlodov komaj 2 Ndin. Zavod 7A tehnologijo lesa je dal za upoi'abo zaščitne paste ZP-1 pri bukovih hlodih naslednja navodila: 1, Hlode je treba premazati na dan secn.ie oziroma njihove izdelave. Le v hladnih mesecih lahko premažemo hlode nekaj dni po sečnji 2. Najbolje je premazati vse hlode ne glede na to. kdaj jih bomo spravili iz gozda oziroma predelali. Njihov prevoz do žagarskega skladisča ali do drugih obratov traja včasih tudi po nekaj dni, to pa v toplejših mesecih zadostuje, da se les začne kvariti. Ta skrb pa odpade, če so hlodi v gozdu premazani z zaščitno pasto, pafi pa je treba pri uskladiščenju vse hlode pregledati ter morebitne mehanične poškodbe na premazani ali nepremazani površini, ki so nastale pri prevozu, na debelo premazati s pasto. 3 PfLSte ni potrebno ogrevati, pač pa jo moramo pri delu s kališno trsko večkrat premešati. Za delo s pasto so najprimernejše manjše posode z ročico za prenašanje 2 enega delovnega mesta na drugo. 4 Pred pi-emazovanjem je treba čela hlodov in poškodovana mesta dobro očistiti ali izprati z vodo. Pri tem moramo tudi ugotoviti, ali so hlodi popolnoma zdravi. Premazovanje zadušenih in piravih hlodov je brez koristi, Ce je zaduSenost sanio plitvo predrla v les, je treba zadušeni del lesa odžagati in takoj nato premazati čelo. 5. Premažemo obe čeli pa tudi poškodovana mesta na površini hloda [odsekane veje, mehanične poškodbe, delno odrgnjena skorja ipd.). 6 Mažemo z mehko šCetko enakomerno na debelo. Pn tem pa moramo dobro paziti, da ne ostane nepremazan niti najmanjši delček površine, ki ,10 moramo zavarovati, ker bi bila s tem ogrožena celotna lesna masa, Za 1 m'^ lesa je potrebno približno O.ßO kg paste. 7. Pri premazovanju je treba hlod prevaliti, da lahko premažemo tudi taka niesta. ki so bila na zemlji in niso bila vidna, so pa premaza potrebna. 6. V gozdu in na skladišču je treba premazane hlode varovati pred nadaljnjim,) poškodbami. Sleherno poškodovano mesto na premazanem ali neprema-zanem delu je neogibno potrebno takoj na gosto premazati s pasto. Le strokovno skrbno in pravočasno opravljeno premazovanje s pasto jamči za zaščito bukovih hlodov tudj, £e ležijo do 3 mesece v gozdu in na skladišču. Na povabilo omenjenega zavoda iz Sarajeva je ing, Vekoslav M i h e v c iz biotehniške fakultete v Ljubljani pri.sostvoval 3. konlroU premazanih in nepre-mazanih hlodov iz gozda in s skladišča pri žaganju na obratu v Konjiču. Ugotovil je odličen zaščitni učinek paste 2P-1 kakor tudi okolnost, da je bilo skladišče v Konjiču izpostavljeno najslabšim vremenskim razmeram in da so bili premagani hlodi za časa ležanja večkrat premetiLvani. Sečnja na suš in pasta ZP-1 Leta 1964 jc omenjeni za.vod v Busovači pri Travnütu preizkusil tudi sečnjo bukve na suš v času vegetacije z biološkim načinom sušenja akoKi krošnje podrtega drevja, in sicer v 3 obrokih: Dan sečnje 10.6. 30. 7. 7. 9. Dan izdelave 29.7. 23.9. 21,10. Izguba vlage 77kg'm^ 143 kg''m' 167 kg/m-' Za najustreznejšo sc je izkazala sečnja na suš ob koncu poletja (7. 9.) m za naj us pesne.] so, ker je bila izsušitev njjvečja, ker izo>stane pokanje in ker tudi aa nepremazanem delu čela sušenetja dela debla ni bilo zadušenosti. Tudi druga sečnja je ]e malo zaostajala za iretjo. Pat pa so pri pi-vem voku sečnje (10 6) čeja izi-edno močno pokala, tako ob sečnji kot pri izdelavi. V tein primeru je bilo namreč za vse Sortimente teh iO dreves porabljenih 80 sponk, medlem ko pri sečnji 30.7. in 7.9. v is tem sestoju sploh ni prišlo do pokanja. Pasta ZP-1 se je odlično izkazala zlasti pri sečnji 7. 9. Krajše poročilo o teh poskusih je izšlo pod naslovom "Sečnja bukve na sus — novi izsledki iz leta 1964« v izdaji Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 1965. Pri poskusih s sečnjo bukve na suš ob biološkem sušenju .skozi listje in s premazoxfanjem s pasto ZP-1 sem sodeloval na terenu v Busovači pri v.seh treh sečnjah. Izsledke poskusov iz leta je že naslednje leto praktično upoi-abi! Gozdni obrtit Busovača (SiP «^Sebesič« iz Travnika). V oddellcu H4 so na nadmorski višini 120D clo II300m ter na severozahodni legi posekali na suš med 18. Vil. m 15 VIII 1200 b^.ikev s kosmato lesno gmoto 1800 m^ Sortimente so izdelali med 20, Vili in 10, X Na suš posekane bukve so lorej preležale od setnje do izdelave 32—55 dni, Ko so se lotili izdelave, je bilo bukove listje že popolnoma suho, zgrbančeno in orumeneio. Napadlo je 635 m" hlodov ter 20C9prm prostorninskega lesa. Pri žaganju z motorko so opazili, da je bil les nekoliko (rši. ZatO' pa buko-vma — v primerjavi z izdelavo takoj po sečnji -— ni pokala, čela hlodov pa niso bila pirava in zadušena, ampak so bila lepo bela, spravilo lesa pa je bilo znatno lažje. Celuloznemu lesu Se 6—7 nieseeev po izdelavi ni bilo mogočo očitati nikakršnih napftk. Drva, ki so bila — kol navadno — izdelana kmalu po sečnji v isiem oddelku zaradi primerjave, so bila na pomožnem skladišču pomešana z drvmi iz sečnje na suš. Sleherno poleno se je že od daleč po svoji beli barvi zelo razlikovalo od listih iz navadne sečnje. Nsi podSagi Le h ugotovitev je omenjeni gozdni obrat sklenil, da bo v bodoče določen delež pozne zimske sefnjc bukve, ki se zaradi zapoznelega spravila zelo kvari, prestavil v sečnjo na suŠ v dnjgi polovici poletja, S tem bodo premaknili spravilo bukovine iz pozne zimske sečnje po razmočenih poteh na ugodnejši jesenski čas, ko bo tovor tudi lažji in njegovo spravilo cenejše za 15—20:-!^. Zanimivo je. da se vsi opisani rezultati iz leta 1964 in leta 1965 v Busovači popolnoma ujemajo z ugoto\ofvami iz Slovenije v letih 1957 in 1958 ter pozneje. (Pasto ZP-1 je mogoče kupiti skupaj z embalažo, s primernimi ščetkami ZA premazovanje in z natančnimi navodili za pravilno uporabo pri podjetju Bitumenka v Sarajevu po ceni t.SONdin za I kg franco tovarna Opomba uredništva.) Viri 1. BjijuJcalič. H., Beltrcim, VI.,' Zaščita bukovih irupaca protiv zagusentisti i pro-zuklosti priniienom biološkog načina suSenja, Zavod za tehnologijo drveta, Sora.jevo, VI-N, 2, 1965. 2 Bujukatič, H.: Zaščita bukovih trupaca u šumi i na stovarištu. Zavod /.a tehno-logiju drveta, Sarajevp, Vl-N, 3, 1366. 3, Bujukalič, H.: Zaščita bukovih trupacs premazima uz prim.jenu pa^te ZP-1. Zavod za tehnologi ju drveta, Sarajeva VI-N, -t, 1967. SCHLITZ VON BUCHENSTAIWMH0L2 MIT £1NHEIMISCHEK PASTE ZP-1 (Zusanimenr^sEung) Prof, Tng H. Buiuka]i[i von dei' Anstalt £ür Holztechnologie in Sarajevo hatte iii den Jahren 1064, 19^5 und 1966 gründliche Versuche mit Anstncli der Schnittfläche von Blöcke mit originaler Schutzpaste durchgeführt, Die Bäume vurden an mehreren Standorten in den Monaten Mai, Juni und Juli gelälU- Am Tage der Aufarbreitunfi der Stämme wiji'den ihre Schnittflächen und wundgeriebenen Steilen zum Schut?.e gegen Vestooken mit Pasta ZP-i tiberstricheii. Kine bestimmte Anzahl von Blöcke — teilweise angestrichen, teihveie nicht angestrichen — wurde im Wtilde zurückgelassen, eine weitere Anzahl der Blöcke wurde jedoch sofort nach der Autarbcilung unangestrichen auf einen offenen Lagerplatz überführt und dort an demselben Tage angestrichen, wobei vergletchswegen eintge Stämme ohne Anstrich geblieben sind, 30, 00 und tJO Tage nach der Fällung beziehungsweise nach dein Anstreichen wurden die im Walde zurückgelassenen Blöcke und jene vom Laaerplatz — mit und ohne Anstrich — gesägt, um das eingetretene Verstecken der Schnittfläche festzustellen. Die angestrichenen Blöcke huben im Walde 9(1 Tage und jene aui oftenem Lager 60 Tage vorzüglich ausgehalten, fn keinem Falle war das VerKtocken der Scbnitttlächa bis EUr Tiefe von 5 cm eingedrungen Bei nicht angestrichenen B^.öcken jedoch Woldas Vcfstocken im Walde achtmal, auf' dem offenen Lager sogar 27-mal tieter. Der grosse "Vorteil der ncuan SchutzpaslE! ZP-1 besteht im Folgenden: — Eine Erwärmung der Paste vor dem Anstreichen ist nicht notwendig, denn sie kann mit der Bürste kalt aufgetragen werden. Beim Anstreichen der frischen Schnittfläche klebt sie sofort und kann auch vom Regen nicht ausgewaschen werden. — Sie ist von schwarzer Farbe und enthält Kreosotöl mit toxischer Wirkung gegen Schädlinge pflanzlichen und tierischen Ursprunges. — Für Im* Buchenblockes betrügt der Verbrauch der Schutzpaste im Durchschnitt nur 0,60 kg. — Der Preis der Paste ist ausserordentlich günstig, denn er bel.rSst kaum 1,50 Dm (0,12-S) pro 1 kg fco Fabrik BITUMENKA in Sarajevo. Parallel zum Angeführten v/urdcn auch je 10 Buchonbäume aus dem gleichen Bestiinde gefällt und zwar am 10 6.. -30. 7. und am 7. 9,, dies mit Hinblick darnuf, dass gefülltes, nicht aufgearbeitete.s Gehölz durch das Laub der Baumkrcine freie Feuchte abgibt (biulogischo An der Trocknung). Der Hul^schlaa vom iO. 6. zeigte fim Tage der Fällung und bei der Aufarbeitung der Sortimente am 29. 7, häufige und .starke Risse, die Austi'ock 11 ung enreithte trot? günstiger Witierungsverhältnisse nur 77kg/ml Deim Hnb.schlag vom 30 7, (Aufarbeitung 9.) und beim HoUschlag voni 7. 9 {Aufarbeitung am 21. 10.) gab e.s keine Risse und die Autitrocknung beti-ug 143 kg/m'' 167 kg/m". Schöne, helle Farbe des Holges, starke Austrocknung, keine Risse, Widerstandsfähigkeit gegen Verstocken der Schnittfläche, biologische Plolztrocknung rechtfertigen diese Weise von Holzschlag im August und In der ersten Hälfte des September. Dies wird auch durch praktische Erfahrungen aus vergangenen Jahren bestätigt. IZ PRAKSE FlNSKt GOZDARSKI STROKOVNJAKI V SLOVENIJI Letos 11, in 12 aprila je bila nn obisku v Sloveniji številna skupina gozdarjev iz Finske, In sicer člani centraL-^ega gozdarskega zdiužejnja "-TAPIG« iz Helsinkov Iz A us trije so se pripeljali v dveh avtobusih^ skupaj 50 oseb, Med njimi so bili tudi Kalkkinen Ilmari, predsednik centralnega gozdarskega združenja, Renko 11 m art. derktor, in Aro Aarre, načelnik omenjenega združenja, ter Simolinna Jaako, diiek-tor gozdarskega odbora. Drugi gostje pa .so bili vodje pokrajinskih (distfiktnih) gozdarskih ustanov. Organizacija Tapio (imenovana po poganskem bogu gozdov) po posebnem zakonu o gozdai'skih združenjih iz leta 1950 opravlja nadzorstvo nad gozdovi in skrbi za vsestranski napredek gospodai'jenja v zasebnih gozdovih, Ici zavzemajo 60% vseh gozdov Finske. Celotna gozdna površina znala okoli 20 milijonov ha, relativna gozdovi tost pa 67%, Večina zasebnih gozdov (80%) je v rokah Itmeekih posestnikov, večinoma v južni polovici finske dežele. Na posamezno knrtetijo odpade povprečno okoli 35 ha gozdov, Stro.ške poslovanja gondarske organizacije Tapio pokriva državni proračun s &[)%. ostala sredstva pa pritekajo iz obveznih prispevkov gozdnih posestnikov, odmerjenih na podlagi davka od gozdnih zemljišč. Za gozdno gospodarstvo Finske je značilno, da je dežela ravna, brez hribov ali gora, in dn goidove gradijo le tri glavne drevesne vrste: smreka, bor in breza Fin.^ke goste sta na obmejnem prehodu v Šentilju sprejela zastopnik Poslovnega zdiuženja gozdnih gospodarstev in direktor Gozdnega gospodarstva Maribor Na programu je bil strokovni ogled gozdov in drugih znamenitosti na Pohorju ob lepem, sončnem, pomladanskem dnevu. Ekskurzija je biia za goste zelo zanimiva: spoznali so načine gospodarjenja v naših gozdovih, ra^ne gojitvene in gospodarske oblike, zlasti so jih presenečali naši hektarski donosi, Iti so v primerjavi s finskimi gozdovi mnogo večji zaradi naših ugodnejših klimatskih in rastiščnih raznner, V zavarovanem pragozdnem rezervatu Sumtk so gosti videli primer nedkanjih pohorskih prirodnih gozdov smreke, jelite in bukve Smrekove monokulture in visolca i^arja vrh Pohorja so pa že nekoliko bližja finskim gozdarskim i-azmeram, N"a nadaljnji poti skozi l-jubljano, Postojno do Opatije so gostje poleg gozdarskih objektov spoznali tudi druge zanimivosti pestrega slovenskega pejsaža. Podrobneje so si ogledali nase ki-aške pojave (Postojnska jama. Planinsko polje, napolnjeno z vodo, ponikalnice), zlasti pa uspehe gozdarske dejavnosti na lirasu, pogozdovanja in melioracijo ter mediteransko rastlinje, lu ga je večina finskih gozdarjev videla prvič. Niso se mogli dovoli načuditi nasi, za njih še posebno zanimivi deželi, kjer .se stiliajo Alpe, Panonska ravnina, kras in Jadransko morje Ob slovesu so gostje izrazili izredno zadovoljstvo in zahvalo za pozornost, ki so je biU deležni od naših predstavnikov gozdarstva, s katerimi so prišli v stik na vsej poti skozi Slovenijo, Na prisrčnem srečanju v Doinii železničarjev na Pohoi-ju je raxen zdravice predstavnika poslovnega združenja in &G Maritior gostom izrekel dobrodošlico tudi predsednik skupščine občine Maribor, Svetnik Kalkkinen je ob zahvalni zdvavici, čeprav že 75-leLnik, mladoniško intoniral prigodno finsko pesem, ki se je menda prvič razlegala v tem pohorskem domu. Izrazil .je žoljo in prijateljsko povabilo njihovega združenja za skorajšnji izmenjalni obisk naSih gozdarjev na Finskem, Iz Opatije so firisld gosti nadaljevali potovanje skozi Gorski Kotar—Jastrebai'sito—Zagreb—Budimpešto na Dunaj, od koder so se z letalom vrnili v svojo domovino. F. Jurhar KNJIŽEVNOST UVOD V VKDO O GOZDNOGOSPODARSKEM OBKATOVAN.IU Speiael, G,- Forstliche BetriebswirtsclialtleJire —Eine Ein-f ü Ii r ij g. Ziiložba Pavjl Piire.Vj Hamburg-Beriin, 1967. Obseg 289 strani s 53 slikami Cena v plaino vesani knjlgL 48,00 DM. Slcoraj dvajset let je pi'eteltlö, odkar je v Nemčiji izsta poslednja izdaja EfianeSfi ctela s pod meja ekoiidmike gospodarjenja s gozdovi (Victor Dieterich: Fo-rstliche Eetriebswivtschaitsletife, 1948). V tenn času so bila zabeležena nova spoznanja in dognone nove nnetode, ki omogočajo uspešnejše gospodarjenje z gozdovi. Ta napredek vede je prišel do izraza v obravnavanem uvodu v nauk o gozdnogospodarskem obra-tovaiiju, ki zaključno prikazuje razvoj na tem poclfoČju. Kakor je iz pt edgovora razvidno, je avtor v svojem poklicu prišel v stik j zastopniki najrazličnejših kategorij gozdnih obratov, od zasebnega gozdnega posestnika prek komu-iialnih do državnih gozdnih obratov. Tsko je mogel s knjigo doseči dvojen namen: vpeljati študente Rozdai'Stva v problematiko iii bistvo vede o gozdnogospodarskem obratovanju po eni strani in pomagali gozdarskim strokovn.iakom pri reSe-usnju problemov na področju gospodarjenja z gozdovi po drugi strani. Pri tem je kot prvi podrobneje nahaznl, kako je mosoč« sodobne načine računanja stroskov uspešno uporabljati tudi pri gozdnogospodacsi^em obratovanju. Metodo za merjenje in presojo uspeha obratovanja obravnava avtor pri analizi obrfitovanja, ki je podlaga, za racionalizacijo gospodarjenja z gozdovi. Nova je tudi sinteza dolsoročncj^a, .srednjeročnega in kratkoročnega planiranja, ki naj bi povezovalfi inejanje gozdov in gozdnogospodarsko obratovanje. S primeri s področja gospodarjenja z gozdovi pojasnjuje avtor uporabo melod gozdnogospodarskega obratovanja pii gozdni produiteiji, gradnji gozdnih prometnic in pri organizaciji obratov. Velike vrednosti je tudi bo^at seznam Stroicovne literaturej Iti zajema s]iov s področja gozdnogospodal'skega obratovanja. V osmih, bogato razčlenjenih poglavjih obravnava avtor zlasti pojem in razvoj vede o goKdnosospodar.tjkem obratovanju, naloge in značilnosti lega obratovanja, produkcijski proces, računanje vrednosti, anahzo obratovanja, načrtovanje v gozdnogospodarskem obratovanju, oblikovanje obratovanja in osebnost vodje obrata. Knjiga nosi sicei pečat posebnih gozdnogospodarskih razmer v Nemčiji in kot taksna obravnava zlasti gospodarjenje z enodobnimi gozdovi. Bogato in i/.črpno pa je tudi gradivo o ekonomskih načelih gospodarjenja z gozdovi v sploSnem; iz njih je mogoče črpali tudi marsikatere pobude v.a re.^evanje problemov načrtnega gospodarjenja z gozdovi pr, nas. Ing. Martin C o ki NOVA KNJIGA O GOZDNEM SEMENAKSTVU Fortschritte des forstlichen Saatguiwesens II, Festschrift aus AnJass des HO-jährigen Bestehens der Staatsdarre Wolfgang, Hrsg. Ofr. Dr. Hermann Messer, Mitteilungen der Hessischen Landesforstwrwaltung, J, IfiG strani, 7'i slik, 19 razpredelnic, cena knjižice v polplatnu 28 DM. Delo sestavlja 16 pomembnih sestavkov 18 znanih znanstvenikov ter specialistov, ki se praktično uveljavljajo v semenarski službi in gozdni, genetiki. Razprave obravnavajo aktualna vpraštinja na področju sedanjega semenarstva in genetike, razen tega pa omogočajo lik rati tudi pregled dosedanjega razvoja znanosti na tem področju. Njegovo poznavanje je za gozdnogojitveno prakso o.snovnega pomena. Razen tega pa nam delo nurli tudi vpogled v dejavnost raznih strokovnjakov, raziskovalcev na poti- ročju semenarstva. Vse razprave so i;;redno zanimive, saj obravnavajo najnovejšo tematilto iz okvira semenarstva, vzgoje rastlin, genetike itd. Iz rnüzailta sestavkov hi lahko ialuSčili takle pregled; O pridobivanju semenja iz storžev in o su5ilnii;ali govore naslednji sestavki: Mehanizem odpiranja storžev pri maccsnii; Sušilnice in zgodnje testiranje pri kontroli semena; Izkušnje s pridobivanjem semenja iglavcev v sušilnici; O lu^Cenju stor^ev iglavcev (P. silvestris) s pomočjo prej osušenega zraka s silikagelom. Ravnanje s semenjem obravnavajo članki; Sušenje gozdnega semenja z zmrzovanjem; Staranje semenja; Možnosti za izboljšanje senienskega blaga rdečega bora; Skladi5f:enje semenja različnih drevesnih vrsL. Poteku kalitve so namenjeni sestavki: O vptivu temperature na potek kalitve pri semenju macesna in čuge; Raziskave o dihanju embria, ednnsperma in semenske lupine pri semenju gozdnih vrst; Proven i enco in vzgojo sadik obravnavata dva članka, tri]e pa posegajo v različno problematiko. Vsi gozdarji, ki so zaposleni z vzgoju gozdnih rastlin, bodo v obravnavani knjižici odkrili dragocene napotke in koristne smernice. Delo pa ni namenjeno samo tistim strokovnjakom, ki so zaposleni iia področju gozdnega semenarstva, arnpat; njegova pestra, privlačna in izredno aktualna vsebina bo koristila tudi naši splošni praksi. Knjigo pi'iporocatno tudi mlajšemu kadru, ki se spopolrijuje v gozdarski operatlvi Sonja Horvat-Marolt PROßLEMATIKA GORSKIH KiMETIJ V SVICI Ena posebnih številk, ki je izšla l^ot prilnga glasilu Švicarskega gozdarskega društva. je posvečena vprašanju pomoöi, ki naj Jo gozdarstvo iiudi gorskim kmetijam v Švici (Gebirgshilfe als forstliche AuCgabct, Beiheft zu den Zeitschriften des Schwei-zei'isehf^n Forst verein es, 37, 1965; 84 strani). Ker je ohl-avuavana snov v določenem pomtnu alctualna tudi za nase razmere, objavljamo pov/.etek v omenjenem zve/ku vsebovanih prispevkov H.P r ob 1 e m pomoči gorskemu s v e L ii (Dys Problem der Gebirg.^hilCe). Švica je bila pred sto leti tipična agrarna dežela z velikim deležem prebivalcev gorskega s vela, Gorski kmetje so bili skozi sloleija svobodni in neodvisni in so pomenili temelj švicarske državne tamostojnosti. Siedaj pa je postala Švica industrijska dežela, ki je temeljito spremenila sestavo svojega prebivalstva, l.eta IBäfi je znašal delež prebivalstva gorskega sveta 25,5%, leta 1960 pa le še 14,1% celotnega prebivalstva. Pn še to se težko bori za svoj obstanek, zato predstavlja vprašanje višinskih kmetov najtežji problem Švice Gospodarske razmere v gornkem svetu so se r^i zvija le drugače kot v nižinskih in gričevnatih predelih. Produktivnost dela v malem kmečkem gorskem obratu že dalj ea.sa upada, standard višinskih kmetov zaostaja 7.n življenjsko ravnijo nekvalificiranih delavcev v mestih in industrijskih naseljih. Gorski (viSinski) kmetje zato mifrirajci in se zaposlujejo v industriji, obrti, gostinstvu in turizmu. Prebival.stvo Švice narašča letno m .lO.UOU ljudi, število kmečkega prebivalstva pa se letno zmanjšuje za 1Ü.00Ü oseb. Kljub tennj, da se je površina kmetijskih zemljišč {urbanizacija, gradnja cest itd) zmanjšala, kmetijska proizvodnja pa močno mehanizirala, švicarsko kmetijstvo ne more obdelovati i-azpoložljlvih kmetijskih zemljišč brez tuje delovne .sile. Vzrokov za migracijo višinskih kmetov je mnogo. Glavni tiči v veliki rajliki mc-d njihovim standardom in življenjsko ravnijo mestnega in industrijskega prebivalstva. Eden od vzrokov je verjetno tudi ta, ker je postalo delo v kmetijstvu in gozdarstvu, to pa sta edini pridobitni panogi višinskih kmetov, manj ugledno, slabše upoStevano in nižje vrednoteno Upadanje rentabilnosti v kmetijstvu gorskega sveta ponazarja avlor z zmanjševanjem čistega dohodka v obdobju 1906—19,^7: v katerem je padel ctoliodek aktivnega kapitala pri proizvodnji mleka od 3,78?» na 2,07Si, pri živinoreji pa od na Ü.SQ^'f. Pri kombiniranih kmečkih obratih je narastel takäen dohodek od 2,83% na ; pri nižinskih in gričevnatih kmetijah je padel od na 3,58%, pri višin- skih kmetijah pa od 3,13% na l,03''/o, Švica ima 82.000 vižinskih kmetij, ki so pretelno majhni, razparceHranI, družinski obrati. Kratka vegetacijska doba, neugodne ekoloäke, reliefne in prometne razmere, razdrobljenost, majhne površine in nepravilne oblike poljedelskih parcel otežujejo intenziviranje kmetijske proizvodnje ir uvajanje mehanizacije, življenjski standard višinskih kmetov upada. Zato se migracija višinskih kmetov in prebivalstva, alpskih dolin nevzdržno nadaljuje in je z dosedanjimi ukrepi ni mogofe zavreti. Ukrepi za pomoč so: urejanje hudournikov in plazov, razmejitev gozdov in pašnikov, vzpostavljanje naravne zgornje gozdne meje, pogozdovanje slabo produktivnih kmetijskih zemljišč, zlasti pašnikov, melioriicija h'avnikov in pašnikov, sanacija hlevov, gradnje cest, raKvijanje hišne obrti, ustrezna agrarna in davčna politika ler politika cen kmetijskih pridelkov, V zadnjih desetletjih so bile marsikatere alpske doline odprte s cestami in industrializirane, mnoge višinske kmetije so prešle na moderne živinorejske obrate. Kljub temu prebivalstvo iz višinsiah kmetij migriva v cjolino, zato proizvodnja višinskih kmetij peša in postaja ekstenzivna. Nekateri ukrepi pa so zadnje čase vendarle dosegli določetie uspehe, Dfžava finančno podpira specializacijo kmetijske proizvodnje, alasti živinorejo. Osnovana je bila posebna delovna skupnost viSinskih kmetov, ki jim pornaga pri nabavi strojev, pri meliiiraciji zemljišč, pri izobrazbi kmečke mladine itd Država za.^olavlja višinskim kmetom iigodne pogoje pri zavarovanju poljedelskih kultur, pri mpderniZ.^ciji äivinori^je in pri proizvodnji mleka, podpira varejo svinj, oprošča kmete carin na goriva (nafte, bencinal, jim pomaga pri sanaciji stanovanj, pri zbol.iSanju transporta, bolniškega zavarovanja itd. Od 1 1HG4 je priznano višln.skim kmetom tudi starostno zavarovanje. Pomoč gozdarstva gorskemu svetu je zlasti: urejanje hudouri^ikov in snežnih plazov, pofiozditev ogroženih olsmočij in slabo produktivnih poljedelskih i^emljišč, vzpostavitev naravne gornje gozdne meje, uveljavljanje posrednih lunkcij varovalnih gozdov, zlasti pa povečanje donosov iz gozdov. Ekonomska prednost alpskih goidov je v smreki, ki ima zelo velik trg in je v svetovni lesni bilanci deficitnn, Alpski gozdovi v Švici imajo veliko lesno zalogo in obilo debelega in srednje debelega lesa. Povečanje donosov v alpskih gozdovih je zlasti gojitveni problem. Intenzivno gojenje pa je mogoče le v gozdovih, ki so odprti z gozdnimi komunil^acijami. Podlaga za zboljšanje gozdnega gospodarstva v gorskem (alpskem) delu Švice je torej odpiranje gozdov z gozdnimi komunikacijami, Avtor navaja podatke prof. Bagdasarjanza. ki ceni gostoto gozdnih ces: v Švici s 15 m na 1 ha gozda. Pri intenzivnem gospodarjenju z gozdovi pa bi morala znašati gostota 40 m na i ha. Svici primanjkuie ,še vednci okoli 13,300 km gozdnih cest in poti, ki bi bile sposobne vsaj za promet z vozovi in sankami. Gradnj:i teh cest bi stala okoli 750 milij. Šv. fr. Avtor sodi, da bi trajala ;'eallzacija tega programa okoli 30 let. da bi -zaposlila na leto okoli H-OOO delavcev in da bo omogočila — .'ikupaj z vzdrževanjem — vi.šinskim Itmetom pomemben dodatni zaslužek. Pomanjkanje delovne moči in majhen donos pri izttoi'lžCanju gozdov preti La, da bosta podaljšala odpiranje alpskih gozdov, kt presega finančno zmogljivost gorskih občin in njihovih gozdov, tem bülj, ker se gozdne ceste amortiairajo žele v več desetletjih. Akciji odpiranja je torej potrebna dolgoročna pomoč celotne družbe. Povečanje donosov iz alpskih gozdov npr. za 1!)%, ki bi ga dnscgli z njihovim odpiranjem in uvajanjem intenzivnejšega gospodarjenja, bi pri sedanjih cenah povečalo njihov donos 25 milij, sv. l'r. (ok. 70 miltj. N din) na leto. Polovica švicarskih gozdov leži v gorskem svetu ter daje nad polovico vsega lesa v Švici Pospeševanje gozdarstva v gorskem svetu ne vp'iva torej ugodno le na njegov gospodarski razvoj, temveč tudi na zboljšanje lesne bilance vse dežele. Za gfispodprsko sanacijo švicarslte.ga gorskega prostora se je potrebno lotiti, i?.-dela ve dolgoročnih reg.ionainih planov. Pri tem morajo sodelovati gozdarski strokovnjaki, ki lam živijo in delajo in la svet najbolj poznajo. V ta namen je treba usposobiti in specializirali mlade gozdarske inženirje. Izdelava tai-ršnih planov je zadn.ie čase močno napredovala. Razen Sozdnogo.spodarskih, kmctijsldh in snloämh gospodarskih razmer morajo regionalni plani upoštevati tudi pslholoSke momente. Švicarski višinslii kmetje so svobodoljubni, ko.iservativni In individualistični ljudje, ki cenijo neodvisnost. Vsi regionalni plani za pomoč viSinskim kmetom morajo upoštevati ta dejstva, morajo pa biti prežeti s težnjo po tehničnem in gospodarskem napredku švicarskega gorskega sveta. Giitersclm, H,: Varovalna vloga gozdov (Schutzvvu-kungen des Waldes) Go^.d je sestavni del dežele in zavzema še sedaj — če mu ustrezajo ekološke ra; določene pomla.ievalne površine, priporoča a v fco r pristopno skupinsko gospodarjenje, ki lahko upošteva vse te ra?:no-ličnosti gozdov in biološke lastnosti drevesnih vrst. 2a snovanje in oskrbo ra^no-dobne strukture so potrebni trajni gojitveni ukrepi, /a katere ni nobenih shem, zato je ta naloga za višinske kmete ^elo zahtevna Pri negi .^esto.jev je potrebno I udi v gorskih go//iovih upoštevati in uveljavljati načelo selekcije. Neposredno (pozitivno) selekcijo, ki ima za ci!,! proi^tvodnjo zelo dobrega lesa, pa je izva.tati dotlej, dokler ne bo oslabljena odpornost sestojev. Gojitveni Ukrepi morajo ob istočasni akciji za proizvodnjo kakovrosti pripeljati do va?,nodobnih zgradb, V gorskih gozdovih prevladujejo skupine z enostransko čistimi debli. Z naravnim pomlajevanjem na majhnih površinah oblikovane skupine so ena blizu druge in se medsebojno ščitijo. To dejstvo je potrebno upoštevati pri odkazo-vanju Oblikovanje raznodobnih skupin blaži surovo alpsko klimo in ustvarja ugodne mik rok 11 matične razmere za potnlajevan (e. Za tak način gospodarjenja pa je potrebna intenzivna nega že v pomlajevalnih skupinah in v vseh njihovih nadaljnjih razvojnih stopnjah. Avtor trdi, da lahko w dela opravljajo logarji sami, ker višinski kmetje aa tako intenzivno m strokovno opravilo nimajo dovolj razumevanja in znanja. Naloga gozdarja, pa je, da gnzdnim posestnikom pojasnjuje gojitvene ukrepe in jih prepričuje o njihovi poti'ebi in koristi. Tako je bilo npr v kantonu Graubiinden koni;em leta 19(54 zasnovano od občin in gozdnih revirjev. 37 delnvnih skupin z 2Ö5 osebami, ki so usposobljene tudi za pogozdovalna opravila. Avtor meni. da morajo vse drevje, določeno za sečnjo, odkazali gozdarski strokovnjaki sami Dfej.^lvo, da se mora v mnogih primerih Ci'panje ctata ravnati po obsegu prisilnih sečen j (zaradi elementarnih poškodb), učinkuje tudi na gojenje goadov Zakonski predpis, ki določa, da se morajo prekoračitve etatov (ludi zaradi elementarnih nezgod) v dolotentm roku izravnati s predpisom gospodarskih nafrtov, pelje do i:niian,ia etatov 2a več naslednjih let ali za daljše obdobja». Pvl velikih prisilnih sečnjah (zaradi elementarnih poškodb) predlaga avtor le tolilcSno zmanjšanje sefcenj, ki nsLresa razmerju priziidetih gozdnih površin s celotno povi'äino gozdov. Samo tako bo mogoče vse sestoje v skladu z gospodarskim pianom go^dnogojitveno pravilno obravnavati, Avtor sicer na prvem mestu priporoča povečanje in intenziviranje gozd nogo ji. t-veiiih ukrepov v gorskih gozdovih, vendar pa se pri tem zaveda, da je pogoj za to gradnja potrebnih gozdnih komunikacij Vsak napredek v gojenju gorskih gozdov pomeni istočasno zboljšanje gospodarskega stanja višinskih kmetov. KUe/ie«m(tn.ii, /J ; Nekaj misli o zboljšanju gozdnega dela. (Einige Gedanken zur Vefbesserung der Waldarbeiten) Ce hočemo povečati dohodke iz gozdov, moramo zmanjšati izdatke. Med izdatki posveča avtor posebno pažnjo stroškom v zvezi s transportom in spravilom lesa. Navaja podatke o teh stroških na 1 m^ prodanega lesa v gospodarskem letu 1961/62: kanton Oberland -"lö.JO šv. fr., kanton Mittelland '2S,35 šv. fr. in kanton Jura 21,31) sv. fr. V gorskih gozdovih nastajajo veliki stroški zaradi težkega jn dragega spravila od pania do kamionske ceste, V alpskih gozdovih je proizvodnja gozdnih sortimentov tudi veliko bolj komplicirana, zahtevna in dražja kot v nižinskem svetu. V gorskih gozdovih je treba debla razžagati na Sortimente (ker spravilo cehh debel ni mogoče) — to pa je na strminah pogosto zelo telko — in izdelane Sortimente praviloma trans-portirati do kamionskih cest z Sičnicami, izvlačilci itd. Sortimente je potrebno začasno uskladiščiti ob gozdnih cestüh. to pa je zaradi pomanjk^inja prostora skoraj vedno težavno in drago. Za vse te faze spravila je potrebno veliko ročnega dela, ki je zelo drago. Cim slabše je organiziran proces spravila lesa, tem več ročnega dela zahteva in tem dražji je. Slaba organizacija proizvodnje ali napake v njenem procesu imajo zelo slabe finančne posledice. Poglavitni pogoj za racionalizacijo pri izdelavi gozdnih soriimentov je sposobnost upravitelja proizvodnje, da v praksi uporab: vsa znanstvena dognanja in tehnične pridobitve in da dobro organizira delovni proces. To je posebno odločilno v gorskih gozdovih, kjer mora Smeti upravitelj proizvodnje pregled nad vsemi razpoložljivimi stroji in mora znali v vsakem primeru poi'abiti kar najbolj smotrno in ceneno opremo. Upravitelj gozdne proizvodnje mora biti v gorskih gozdovih tudi projektant gozdnih cest, da bi lahko izkoristil njihove tehnične prednosti in ekonomske ugodnosti. Avtor sodij dg gozdar, ki ne obvlada proeesa sečnje, izdelave in spravila lesa ter projektiranja gozdnih cest, ni dober upravitelj gozdnega obratni, Potrebno je torej, da se upravitelj obrata čim bolj posveti gozdu. Zato naj bo površina gozdnega obrata le tolikšna, da lahko upravitelj obvlada in vodi celotno delo v zve^i k proizvodnjo. Temu primerno je treba izboljšati strokovno Izobrazbo, lä go^dar.je-začetnike pa uvesti obvezno praltso, l^e taito bo mogoče doseči, da bodo vsi gozdarji in upravitelji obralov končno kos vsem faz^m dela pri pi'oi/vodnji in spravilu lesa in pri projektiranju ter gradnji gozdnih cest. Gozdni obrati bodo morali v bodoče opraviU več dela z manj delovnih moči; to p,i bo mogoče le s snovanjem samostojnih in stalnih delovnih skupin. Plače stalnih gozdnih delavcev so sicer večje od sezonskih, toda izkušnje nas učijo, da dobro plačana in kvalificirana delovna sila ni draga.. Stalni eozdni delavci, morajo potem, ko končajo izdelavo gozdnih soi-timentov, opraviti tudi vsa pogozdovanja, gojitvena dela in gradnjo ter vzdrževanje gozdnih cest in poti. Ce skupine stalnih delavcev poleli ne bi innele dovolj dela v gozdovih, se lahko začasno zaposlijo v kmetijstvu, pri vzdrževanju planinskih domov, pri gradnji gnojniŠnic, raznih ograj, pri melioraciji alpskih pašnikov itd, V tem pogled» so imeli zelo lepe uspehe v Icantnnu Obwalden. V gorskem svetu labiw gozdarstvo seveda zaposli tudi višinske kmete, in to sezonslio. Glede vloge in nalog gozdarskih inženirjev obravnava avtor po.samezna delovna mesta Švicarske strokovne gozdarske sluibe. Okrožni gozdar siccr ni vodja gozdnega oiirata ampak je predvsem njegov svetovalec. On je v isti osebi go ji tel j gozdov, graditelj gozdnih poti, prodajalec lesa, planer pogozdovanj in varuh gozdarskih zakonov Na področju teh dejavnosti naj tudi planira, izdeluje sklepe ir^ skrbi za njihovo uresničevanje. Za okrožnega gozdarja obstaja, nevarno.-it, da »zartidi dreves ne bo videl gozda^-i Gozdarski inženir — praktik namreč dandanes zelo težko spremlja znanost in razvoj tehnike. Težave se dajo odpraviti s pomočjo specialistov. Kooi'di-nacija vseh problemov in odločitve pa pripadajo okrožnim gozdarjem. Po mnenju iivtorja je odločilno, da obdrži gozdarski inženir iniciativo v svojih rokah in da ne postane pisarniški človek Pogoj za to so primerno obsežne gozdne uprave in prepustitev vseh opravil, ki jih iahko ixvnjajo pomožni strokovnjaki, tem osebam Avtor meni. da v gozdnih uradih na gorskem svetu lahko gozdarskemu inženirju olajša delo kvaliticiian gozdar-tehnik, ki bi moral biti usposobljen za vodenje gradenj, Zii sestavo obračunov in za tehnično risanje. Gozdar v gorskem svetu mora biti neutrudljiv agitator za gradnjo gozdnih cest in za UiJorabo ličnic Pri tem ni najvažnejše, ali se zavzema Ka cesto ali za iiičnico; vseh pofreSsnLh gozdnih cest itak ne moremo zgraditi naenkrat Žičnica bo še vedno dober služabnik gozda, zlasti v teiko dostopnih predelih, ker ne dela škodo gozdu in varuje kakovost lesa. Toda v.salc zagovornik žičnic se bo piej ali slej odločil za gozdnt; ceste in poti v vst?h predelih, kjer jih ,ie mogoče zgraditi. Žičnice namreč nc odpirajo trajno gozdov; za njihova demontiranja in ponovna montiranja so potrebni sposobni delavci, ki so dragi Gozdovom v gorskem svetu pa ne manjkajo le ceste, ampak tudi skladišča ob njih, ki ne rabijo samo za uskladiščenje, temveč tudi za manipulacijo lesa. Gradnja lakih skladišč se je pokazala povsod umestna in rentabilna. Avtor ugotavlja, da gozdarstvo v gorskem svetu nmia dovolj poguma za naglo povečanje investicij. Ce gozd ni odprt, požrejo stroški za spravilo in transport velik del izkupička od prodanega lesa. Tudi če ima les dobro ceno, ostane le malo denarja za nego gozdov in za gradnjo gozdnih cest. Gozdni posestnik mora uiti iz tega začaranega kroga-«, zato pa mora imeti tudi pogum za najetje posojila in za izkoriščanje velikih rezerv, s katerimi razpolagajo gozdovi gorskega sveta. Po besedah prof. Knuchla -čez 20 ali .'JO let ne bo nihče vprašal, koliko je stala kakšna gozdna cesta, ker je ona preprosto tu in je gozdarstvu potrebna-«. Hart mann. J : Delovni in delavski problemi v gorskih gozdovi h. (ArbeiLs-und Arbeiterprobleme im Gebirgswald), V zadnjem stoletju je narasla sečnja v javnih gozdovih kantona Graubünden za 105.000 m^ (za G0%), in sicer zaradi boljšega uvida v gozdne fonde, omogočenega K urejanjem gozdov, in zaradi ciLlpirarija gozdov s cestami in potmi. PoveCala se je tudi blagovna proizvodnja gozdnih sort i men tti v na lovaS lastne porabe, Proizvodnja v goKdu je postala tudi važen vir aa ;aaposlitev delovne sile, Povečanje se^enj v gorskih gozdovih pa še ri zaključeno. Z nadaljnjim odpii'anjein gozdov in iritL^nziv-nejsim gojenjem se bosta še nadalje stopnjevEila prirastek in semnja gozdov, t. j, proces, ki je v nekaterih gorskih občiritih äe!e ^ačel. Obseg dela v gozdovih narašča in s tem tudi potreba po gozdnih delavcih. Na žalost pa — enako Icot v kmetijstvu — mladina rte iSče i'-apuslitve v gozdarstvu Pri majhnih in srednjih kmečkih obratih je mogoč uspeh le z družinskim delom, V si edogorskem svetH potrebuje večina kmečkih obratov, ki so nianjäi od 3,5 ha, v visolt-ogorskem .svetu pa do 7,5 ha, za svoje preživljanje znatne postranske doiiodko Sinovi višinskih kmetov .se lahko pozimi zaposli.io v gozdu in si t; tem zagotovijo dodatni (postranski) zaslužek. Za takšno sodelovanje kmetijstva z gozdarstvom pa je potrebna zimska sečnja, tedsi.i pa je zaradi snega in mraza delo težje in dražje. Razvoj v zadnjih letih pa kaže, da se gozdarstvo ne more več zadovoljiti z delovno sik), Id jo začasno sprošča kmetijstvo. Naraščajoča industrializacija, ki je zajela tudi alpske doline, omogoča večje zaslužke in mladina opušča kmetijski poklic. Zaradi pomanjlvanja delovne sile (migracija v industrijske doline in naselja) bodo mnoge višinske kmetije prodane. Veliko kmetijskih zemljišč ni mogoče obdelati,, ker ni deiavcev. Tisti višinski kmetje, ki bodo ostali na svojih posestvih, bodo lahko povečali svojo posest z nakupom in ne bodo več odvisni od dodatnega zaslužka v gozdarstvu. Marsikatere gorske občine morajo na panju prodajati les iz svojih gozdov. Iz takega razvoja mora gozdarstvo povzeti določene sklepe. Za gozdne delavce bo potreijno zagotoviti višji življenjski standard. To bo mogoče doseči le z ustanavljanjem delavskih skupin stalnih gozdnih delavcev. Tega so se lotile Že mnoge gorske občine. Delovna sila v gozdarstvu bo zato vedno dražja Ob rastočih plačah gozdnih delavcev in stalnih odroma upadajočih cenah lesa deluje čas proti interesom gozdarstva. Cisti donosi v gorskih gozdovih se zmanjšujejo. Gozdarstvo ,ie torej življenjsko zainteresirano za ohranitev sedanje porabe gradbenega lesa in hlodovine, toda uporaba teh sortimentov upada, tene.iših (celulozni les) pa raste, Lienett, L.: Alpske delovne skupine — samopomoč gorskih kmetov (Der Ein.satz von Alpwerkgruppen als bergbäuerliche Selbsthilfe) Pospeševanje guzdnefja gospodarstva ,)e v gor.'äkem svetu povezano k i.stočivsnim izboljšanjem alpskega kmeti,istva. to pa je. ntogoče doseči gradnjo cest, poti, solidnih hlevov in planšarskih koč, z čiščenjem pašnikov, namakanjem, melioraf:ijo in ogi-ajevan.iem travnikov ter pašnikov ipd. Tako je mogoče doseči tud) boljšo zaščito alpskih gozdov. V ta namen priporoča avtor izdelavo posebnih melioracijskih projektov. Gradbeni podjetnik, ki ,iih bo realiziral, bo imel hude težave z dovodom in oskrbo delavcev. Podjetnik ne upo.števa le vseh neposrednih in posrednih stroškov, temveč tudi dobiček. Zato je razumljivo, da marsikateri alpski posestnik zgubi voljo za uresničevanje takih projektov s pomočjo podjelnikov. V mnogih alpskih krajih delajo posebne -alpske delovne skupine-, ki jih vodi.jo Sposobni delovodje. Njihova poglavitna naloga je gradnja cest in poti, čiščenje Uav-nikov in painikov, preprosto osuševanje, oskrba z vodo, vzdrževanje in prezidava alpskih po.slopij itd. Te skupine zadnje čase razpadajo, alpsko in gozdno gospodarstvo pa izgubljata ekipe, ki so skrbele, da so bila opravljena vsa dela za pospeševanje gozdov. Pri izdelavi alpskega katastra so te alpske delovne skupine ponovno oživele; prevzele so tudi realizacijo nekaterih alpskih sanacijskih načrtov Pokazalo se je, da lahko take skupine delujejo uspesno le pri tistih opravilih, ki so zajeta z xjstrezni mi načrti in jih subvencionirajo kantoni in zveza. V kantonu Obwalden delajo n^i novo osnovane skupine že setlem let, iKlcusnje kažejo: 1, Za gradbena vodstvs In za ciblasti, ki dejavnost subvencionirajo, je delo alpskih delovniJi skupin kot-istno in cenejše od dejavnosti podjetij; 2. njihov uspeh je odvisen od sposobnosti delovodij; 3. //d tehnično izobrazbo potrebujejo pomoč raznih tetajev; 4. te hofej» zaposliti te skupine poleti, jim morajo zagotoviti delo tudi pozimi, za to pa je naj prikladni;,jse delo v gozdu. B.; Ureditev k o u I i i i'e g a izkofiščanja postranskiii SOidnth pridelkov (Die Regelung der sthädlichen Nebennulzungen). tzkoriSčf.nje postranskih gozdnih pi'icielkov (paše) ni mogoče urediti povsod na enak nacTin, Uspešne reSitve so mogoče le ob sodelovanju kmetijstva in gozdarstva. Ureditev mora upoštevati in zagotoviti koristi obeh pano^. Talco sodelovanje? je lahko npv. v.elo uspešno pri razmejitvi gozdov in paSnikov, ki se ne sme zadovoljiti le s postavitvi.io ograj, temveč mora sloneti na uravnoveženem, skrbnem, trajnem in racionalnem izkoriščanju tal. Meliorirani travniki morajo dajati trajno toliko ijivin-.^tce krme, da naclol-tnadtjo izgubo gozdov Itot dodatne ali postranske Irrmske Ijčise Zato so potrebne smotrne meliorad,ie. Kei' alpsko kmeti,1st vo ponekod Za. melioracije nima dovolj dtnarja, pa j gozdarstvo to dejavnost materialno podpira, saj bo po izvršeni ra^^mejitvi gozdov in pašnikov z odpravo gozdne pUSe dosegalo boljšo gozdno proizvodnjo in veeje donose Takšna ptimoe je uiriestna, ker bosta ohe panogi razpolagali v bodoče k lastnimi zemljišči in je pričakovati, da bo imelo Itinetijstvo zaradi izgube gozdne paše prehodne težave. Za razmejitev gozdov in pašnikov je treba izdelali melioracijske {sanaci,jske) načrte za alpsko kmetijstvo, pri katerih morajo sodelovati gozdarski in kulturni inženirji Avtor meni. da morčijo oblasti te načrte subvencionirati glede na njihove koristi in potrebe. Enako učinkuje vključitev nekaterih melioi-acijskih del v ^oT;dai-Ske načrte in njihovo podobno doti ran je kot gozdno kulturne dejai'nosti. To pot pa je rnogoee uporabiti le za zelo pompmbne melioracijske objekte in le tedaj. 62 jü dejavnost sanacije kmetijstva tehnično in gospodarsko povezana z gozdarstvom. Problem drobnice (koz, ovc) povzroča velike težave pri odnosih med kmetijstvom in fiozclarstvom in so možnosti za obo.iesuransito zadovoljiv kompromis zelo omejene. Ni mrjgoča nikakršna melioracija tal, ki bi čredam drobnice spremenila značaj elcs-terizivnega in roparskega gospodarstva. Posetino težavo pon^enijo koze, ker so za go^.dove zelo škodljive. Problem pa postaja vedno manjši in laže reši.jiv, ker prciiaja intenzivno alpsko kmetijstvo na moderno živinorejo, ki je na saniranih In meliori-ranih alpskih zemljiščih edina rentabilna in primerna proizvodna panoga. Lienert, L.: Možnnst samopomoči pri prodiiji lesn v gorsUem sveti: (Eine Möfjlichkeit zur Selbsthilfe bei der Holzvenvertung im Gebirge), Blaeovna proizvodnja po.sckanega lesa je zaradi tradicije in običajev v mnogih krajih še Lezavpa; znatne količine le5a ne morejo biti pravočasno in primerno pripravljene in uporabljene. Veliko lesa, ki bi se dal uporabiti kot industrijska surovina. ßre v drva, čeravno je sodobna industrija našla mnogo širšo uporabnost, in les postaja zato vedno bolj iskana surovina. Gozdarstvo se mora torej vključiti v celotni tehnični razvoj narodnega gospodarstva. Za lo obstajala dve poli: povečanje proizvodnje lesa ali pa tehnično-komercialna racionalizacija proizvodnje in prodaje lesa. Prva pot je zelo dolgotrajna, druga pa zagotavlja htirejši uspeh. Za racionalno uporabo lesa je potrebna ukinitev raznih servitutov na lesu, ki so ustrezali nekdanji gospodarski strukturi. Avtor trdi, da je mogoče po švicarski gozdarski zakonodaji Servitute odpraviti, omiliti, urediti in uskladiti z interesi gozdnega gospodarstva V sedanjem stoletju se je povečala blagovna proizvodnja lesa za štirikrat. Od ene tretjine celotne sečnje je narastla na dve tretjini. Pravica do iesa za lastno porabo, za gradnjo in kurjavo pa je ostala skoraj nespremenjena. Sedaj se prodata okrog dve tretjini lesa, določenega lastno porabo, zato po zakonu zagotovljena lastna uporaba lesa ne rabi več svojemu cilju. Avtor navaja 2a sedem kantonov delež lastne porabe lesa. ki znaša povprečno celotne sečnje. Od lastne porabe odpade na tehnični les 27%, na drva pa 73%. Javni gozdovi bodo potrebovali v bodoče več sred.ste.v ta svoje odpiranje, za ureditev hudournikov in snežnih plazov, za osuševanje itd. liki'ati jih obremenjuje lastna poraba lesa, ki škoduje turfi gojitvi gozdov. Avtor predlaga naslednje ul-irepe: i. pravica do lesa za lastno uporabo naj se nedvoumno zoži; 2. količina naj bo odvisna od gospodarskih potreb gozdnih posestAiikov; 3. za drva naj se daje samo taksen les, ki ni primeren za industrijsko ali tehnično uporabo; 4. odgovornost in skrb za smotrno prodajo celotne gozdne proizvodnje naj prevzame gozdarsko osebje, 5. naj se ukine pralcsa, da uporabniki sami izdelujejo les, ki se jim dodeli, Itajti takšna navuda je doslej posebno težko obremenjevala .iavne gozdove, S temi ukrepi si obeta avtor preprečiti, da bi se tehnični les listavcev uporabljal za drva. Uresničenje teh predlogov bi omogočilo, da bo del vrednejSega in boljšega lesa listavcev preusmerjen iz lastne porabe v blagovno proizvodnjo. Dosedanji uporabniki lesa bodo lahko zaslužili pri režijskih in akordnih delih in tako nadoknadili svoje dohod Ire od prodaje lesa, ki jim je bil določen za lastno porabo. ,/ungo, J.: Gozd v službi gorsčakov (Der Wald im Dienste der Gebirgs-bevölkerung). Dejstvo, da lezi pomemben del Švicarskih gozdov v gorah, je ustvarilo med upravitelji gozdov in prebivalci ozko zvezo. Delo mnogih gozdarjev v gorskem svetu je že več desetletij usmerjeno k povečanju blagostanja prebivalcev gorskih dolin. Sviciirskim gozdarjem je znano, da skrbijo številne zvezne, kantonalne in za.^ebna organizacije za dobrobit prebivalcev gorskega sveta. Oni se strinjajo z vsemi prizadevanji in ukrepi gospodarskega in socialnega značaja, ki imajo za cilj povečati zaupanje gor.skih prebivalcev do samopomoči, poglobiti ljubezen do domačega gorskega sveta, zboljšati gospodarsko stanje in zagotoviti stalno zaposlitev. Gorsko ljudstvo v Švici obsoja — razen prt elementarnih nesrečah — golo dobrodelnost, ker je za njega poniževalna. Ne zahteva miloščine, temveč gospodarsko zagotovitev blago-st-jmja. Go-id lahko v gorskem svetu veliko pripomore h gospodarskemu napredku alpskih dolin. Ukrepi na gozdnogospodarskem področju ne varujejo gorskega sveta te pred naravnimi katastrofami, temveč zagotavljajo ljudstvu tudi zaslužek in obstanek. Gozdarjem je jasno, da tega cilja nI mog;oče doseči samo z gospod a rs ici mi ukrepi in z dohodki iz gozdov. Le s sodelovanjem vseh čin i te I je v je mogoče reSiti pi'obleme gorsivcga sveta. Z ureditvijo postranskih kon&ii iz gozdov {gozdne paše in streljarjenja) je treba sprostiti gozdove težkih bremen. Iter njihovo izitoriSčanje pomeni veliko Škodo, slabi proizvodno zmogljivost sestojev ali pa ogroža cclo njihov obstanek. Problema pa ni mogoče rešiti samo S predpisi, temveč le ob sodelovanju s Itmetijstvom, Po uredit vi postranskih koristi iz gozdov se ho lahko gozdarstvo lotilo snovanja meSnnih raznodobnih gozdov z razgibano vertikalno strukturo, povečalo bo intenzivnost gospodarjenja z gozdovi in s tem tudi njihov donos. Pogoj za urejeno, intenzivno gojenje gozdov in za racionalno prodajo le^a so: zgrajeno ceslno omrežje in druge naprave za transport in spravilo lesa. Gozdno cestno omrežje naj bo zgrajeno na podlagi generalnih projektov in mora po možnosti rabili tudi kmetijstvu in javni prometni povezavi. Pri gi'adnji gorskih gozdnih cest je v prvi Vfsti potrebno zaposliti dnmace prebivalstvo. Zato avtoi' priporoča delo v režiji ill ustrezno časovno dinaiTiiko gradenj. Ui'editve hudournikov in snežnih plazov ter nova pogozdovanja varujejo naselj;i in zemljiška pred elementarnimi nezgodami, hkrati pa omogočajo zaslužek gorskemu prebivalstvu. Ker so le gradnje včasih zelo drage, morajo bUi deležne obilne iavne pomoti, ali pa jo morajo zagotoviti itantoni, Kej- zaradi iTidustrializacije alpskih dolin primanjkuje zadnje čase delovne sile, priporoča avtor strokovno izobraževanje delavcev in uvajanje racionalne delovne tetinologije. Z izpolnjevanjem teh nalog bodo imeli gozdarski stroitovnjaki izredno veliko dela in bo zanj potrebno mnogo časa. Ker je gozdarsko osebje v goratih kantonih že sedaj preobremenjeno, predlaga avtor ustrezno ureditev strokovne službe. Kako velikega pomena je dobro organizirana gozdarska služba za proizvodno zmogljivost gozdov, je razvidno npr. iz naslednjih podatkov: Državni gozdovi v kantonu Cliur, ki so gospodarjenl strokovno in intenzivno, priraščajo na leto 5,f>m'' na lia v primerjavi 'i. ostalimi gozdovi, ki imajo pinrastek le 2,34 m^ na ha. Gozdarski inženir torej ne sme biti le uradnik, temveč tudi go.'äpodarstvenik in mora vse tisto delo v pisarnah, ki ga Uhko opravi cenejša delovna sila, prepustiti njej. Anton Kriez POVEZAVA MED RAZISKOVANJEM IN GOSPODARJENJEM 2 GOZDOVI Macon, J.VV.; On Connections Between Research and Fores-t Management. Jaornal of Forestry, 19G7/I. V ZDA je precej raziskovalnih In gozdnogospodarskih organizacij. Žal se zdi, da se le prav majhen del raziskovanja uporabi pri gospodarjenju 'f. gozdovi. Med raziskovalnim delom in gospodarjenjem v goi:rtu je res razdalja, ki je ne lx) odpravila gradnja laboratorijev, ne večje število znanstvenikov in tudi ne več demirja, namenjenega 7.-A raziskovanje. ZaLo je potrebno temeljito preučiti la^merje meči obema institucijama in ukrepati, da se stanje popravi. Mnogi gozdarji — praktiki gledajo na osnovno raziskovanje z nezaupanjem, ker .ie v praksi manj uporabno Potrebno pa je poudai'jti, da aplicirana raziskava združuje bazično in empirično informacijo Gozdarji so prepričani, da se raKislcovalti premalo poglabljajo v aplicirano razvojno delo. To je deloma ludi res. Zlasii na področju gojenja gozdov je mziskovalna dejavnost neorganizirana. Nei^ate-rp gozdne direkcije imajo sicer izdelan r.iKi.?kovalni program, vendar to ne rešuje situacije. Avtor presoja miäljenje gozdnih t;ospodarstvenil;ov o raziskovalnem doiu in o raziskovalcih. Gozdar je človek v proizvodnji. Zanimajo ga ?,lasti: rast lesa, sečnja drevja, trzne razmere itd.; torej delo in problemi -od dar.es-. Raziskovalne organizacije imajo üa nekakšne ^-u.shrzniwtne ustanove-, vendar pa takšno stališče ni pravilno. Le izjemoma so rasiskovalci tudi »servisni delavci-, ki rešujejo probleme na kraju samem. Gre za strokovnjake z bogatimi izkušnjami, ki so si pridobili zaupanje pral-cse. Operativni gozdarji očitajo raziskovalcem zlasti; 1. da imajo preslab posluh za praktične probleme, 2. da odgovori na vpraäanja terjajo mnogo časa in da so le-ti napisani v težko razumljivem jeziku. Dandanes se mladi raziskovalci usmerjajo v ožje specialnosti, njihove praktične i/.kušnje so omejene, izgubljajo osebni stile x operativ«; Lo pa je škodljivo 2:a njihov razvoj in delo. Preveč se zapirajo vase. Seveda pa ni res, da osnovno raziskovanje ni pomembno 7.a nadaljnje uporabnejše raziskave v gozdarstvu. Res je poti-ebno za odgovore na razna vpraäanja včasih veC dasa {5j 7 in več let) in sproti operativnemu gozdarju ne pomagajo, Delo. namenjeno praksi, naj bo napisano tako, da ji bo lahko dostopno. Neskladnost rned raziskovalno in praktično dejavnostjo v gozdarstvu je posledica dejstva, da se oba tabora ne poznata in ne razumeta. Raziskovalec se ne zaveda, da delo praktika včasih poteka skozi vrsto kriz, pralrtiku pa sre v glavo, zakaj porablja raziskovalec toliko papirja in časa za izdelavo svoje Studi.ie, Neogibni sta zlasti medsebojna povezava in sodelovanje, ki pa ju otezkočajo na obeh straneh osebe, nenaklonjene nasprotni dejavnosti. Izredno koristno sa obojestransko dejavnost in povezavo med obema taboroma bi bilo. če bi iz prakse same prihajali predlogi za zanslveno delo. Na obeh straneh so potrebni ljudje, ki razumejo obojestranski jezik, probleme, pota in meje. Nujna je pametna razdelitev laboratorijskih naprav med raziskovalnimi organizacijami in med praltsa. Naloge bodočnosti so znane. Potrebovali bomo veliko lesa. Raziskovanja nsin bodo dala nova spoznanja, ki jih bo praltsa uporabila V gozdu. Boljše sodelovianje med raziskvalno dejavnostjo in operativo bo pomenilo napretiek in bo omogočilo uvajanje novih dognanj v prakso. mg.Sonja Horvat-Marolt O KRIZI GOZDNEGA GOSPODARSTVA V NEMČIJI 5pei(ie!, G.: Kann die Krise der deutschen. Forstwirtschaft ijberwunden werden; Allgemeine Forstzeitschrift, 19B7/9. Po letu 1955 so v desetih letih cene lesa močno upadle, medtem ko so proizvodni stroški neprestano naraščali- Zato se dohodld gozdov taJio zelo zmanjšujejo, da ponekod, zlasti tam, kjer so pretežno listavci, gozdarstvo posluje že z izgubo. Le območja z velikim deležem iglavcev so v ugudnejSem položaju. Vzrok za ta pojav je zmanjšano povpraševanje po lesu, njegovo nadomeščanje z drugimi materiali, zlasti pa podraževanje delovne sile, in sicer na leto poprečno za 7%. Pogosto se slišijo vprašanja, ali ne bi mogli najti rešitve v večjem mehaniziranju gozdarskih del, podobno kot je to primer v drugih gospodarskih panogah. Toda zaradi razkropljenih delovnih prostorov, spričo odvisnosti od terenskih razmer in zaradi različnosti lesa je možnost mehanizacije v go7,tlarstvu manjša Pri sklicevanju na dosežke v Severni Ameriki in v skandinavskih deželah pozabljamo, da so za racionalno intenzivno mehanizacijo potrebne obsežne operativne površine ler zgoščeno delo in enotnejše drevesne vrste ali dimenzije. Razen tega pa pomenijo takšni ukj'ept v deželah z redkim prebivalstvom (Švedska 17, Kanada 16, ZDA 10 prebivalcev na I Itm-) povsem drugo kot v Nemčiji z 10-k rat gostejšo naseljenostjo (Nemčija z 220 prebivalcev na 1 km-), kjer je potrebno gozdarske proizvodne metode prilagoditi vedno večjemu pomenu gozdov za rekreacijo ljudi in za varovanje kulture, ozj'acja in vodne preskrbe. Avtor predlaga naslednje ukrepe za izboljšanje: a) vplivanje na tržišče in na porabo lesa, kjer posvečajo premalo pozornosti, da bi bil les glede na svoje lastnostJ bolj uporabljan v stanovanjski kulturi in drugod; b) eksperimentalno gospodarjenje z gozdovi, tj. s preiskvišanjem je potrebno iskati nove, boljše in ekonomičnejše ukrepe pri gozdni proizvodnji, kjer lahko vsaka racionalizacija in vsak prihranek veliko pomeni, kot nam to dokazujejo primeri, ki so povečali proizvodnost dela; c) smotrno mehaniziranje del, ki pomeni učinkovit pripomoček za ekonomsko izboljšanje, kajti cene strojev m stroški njihovega obratovanja upadajo, medtem ko cene delovne sile rastejo. 2 T SPRAVILO TANKEGA LESA V OBLEM STANJU GrammeJ, R.■ Methoden und Probleme beim Schichtholztran-sporl;; Laub-IndustrieTiolz in langer Form, Allg. Forstzeitschrift, 24, [966/51—52. Razmeroma tiizke cene prostorninskega lesa listavcev, ki ponekod že ne: krijejo več proizvodnih stroäkov, silijo k iskanju potov in naCinov za znižanje proizvodnih stroškov. Zaradi ciosedunjih načinov razžagovanja vejevine in tanke deblovine, cepljenja, skladanja in prekladanja je potrebno veliko časa in stroškov. Težava je še v tem, ker ae za prostorninski les listavcev v laki obliki težko uporabljajo mehanična sredstva za nakladanje na vozila, Pokaralo sr je, da je spravilo prostorninskega lesa le tedaj cenejše, fie lahko pridemo z vozom do njega, ker na voz naložimo več, kot lahko vlečemo v oblem, celem stanju po tleh. Ce pa z vozom ni mogoče priti do panja, je cenejše spravilo z vlačenjem lesa v oblem stanju. Avtor je napravil primerjalne poizkuse z izdelavo in transportom različno dolgega tankega les. Ugotovil je, da se s spravilom oblega lesa, ki glede na svojo dolžino ustreza vozilom in mehaničnemu nakladanju do skladišč ali celo do potroänika, prihrani precej Časa in stroškov, okoli 15 do 30%. Na ta način se mehanična sredstva lahlto učinkoviteje uporabijo. Obstoja še precej odprtih vprašanj, odvisnih od različnih delovnih razmer, ki se jim je treba prilagoditi. Eno med njimi pa je vezanje prostorninskega lesa, ki bi omogočilo mehanično nakladanje in razkladanje. Tudi pri nas se je v pi-aksi že marsikje očitno pokazalo, da je tam, kjer ni mogoče priti z vozilom do i^idclancga prostorninskega lesa, bolje prej les izvleči ali spraviti v obiem stanju cio skladišč. Tam. kjer je mogoče uporabiti traktor, lahko za vezanje vejevine dobro rabi traktorski oplen ing, Ajdiča, 2 t O PRODUKTIVNOSTI ČLOVEŠKEGA DELA Ptatser, H.; Menschliche Produktivität und Arbeilspedagogik, Allg, ForstzeitschnCt, 1966/40, Ob pogostem precen.ievanju vloge strojev m ob prepl'icanju, da so z uporabo najnovejše mehanizacije i;;rabliene vse možnosti napredka, le prehitro pozabljamo, da trajen in najzanesljivejši napredek produktivnosti leii v razvijanju človekove osebnosti in sposobnosti. Saj človek vodi in vzdržuje stroj, daje mu torej življenje in omogoča učinek, L,e človek ustvarja nova sredstva in izboljšave. Pri vsakem delu, £e zlasti v gozdarstvu, nastajajo odpori, ki jih mora delavec obvladati in premagati. Tej nalogi bo najuspešneje Icos, če delo opravlja z voljo in i znanjem in če smotrno uporablja svoje moči ter pripomočke. Tako tudi nenehno spopolnjuje svojo delovno tehniko in spretnost ter postaja produktivnejši. Saj pravimo, da izpopolnjevana vaja naredi iz delavca mojstra, ki zna z istimi sredstvi in močmi napraviti več in bolje. Uspeh, ki utira pot napredku, pa je psihološki Lemelj življenj.nim spremembam, ki nastajajo med letom zaradi dalj časa LTaja,)očega sušnega obdobja, pa se ne moremo na ta način izogniti. Buel (1961) je na primer pri meritvah premerov pri borih (Pinus strobus L.) opazil, da so bila debla v avgustu zaradi suše tanjäa kol na začetku vegetacijskega obdobja. Ugotovljena je torej negativna korelacija med debelnim premerom in turgorjem v ksilemskih celicah. Zate se. moramo opreti na posetjno metodo za korekcijo izmerjenih debetnih premerov, Ce bi bilo mogoče na lahek način meriti vodni tlak v celicah in ga primerjati s standardnimi vrednostmi, bi lahko zanesljivo korigirali premere, Na podlagi te ugotovitve je ScJioIaftdlRr (1965) uporabil in opisal preprosto metodo, po kateri je hitro in natančno izmeril turgor v ksilemskih celicah Dokaz hipoteze, da sta si tlatc v ksilemskih celicah in premer debla v negativni korelacijski zvezi, je omenjeni avtor oprl na razisltovanje bora Pinus radiata D. Don in drevesc Callitris supresslformis Vent, visokih ok. 4 m in debelih o}t. 3cm, ki so bila v začetku poskusa obilno zalivana, nato pa en teden brez zalivanja izpostavljena suäi, potem pa spet močno zalita. Med tem obdobjem dehidracijsko-hidracijskega cikla so bila di'evescQ ves čas v enakih svetlobnih in lempei'aturnih razmerah in niso priraščals, ker so bila v stadiju zimskega mirovanja. Premer debele je avtor meril s posebno pripravo, s Itatetometrom na 0,05 mm natančno, hkrati pn je u&otavljal tlak v ksile.mskih celicah s tako imenovano tlačno bombo (press bomb), Odno.=>e med premerom drevesc in tlakom soka v ksilemskih celicah je pre d oči 1 na diagramu, kjer so kot ordinate nanešeni premeri debla, kot abscise pa tlak solca v ksilemskih celicah. Padajoča korelacijska krivulja (premica) zaklepa z abeisno osjo pri boru Pinus radiata kol. 30,5", pri dreve.scu Collitris cupressiformis pa 33,5". Čeprav SÜ bile navedene zakonitosti dokazane na mladih drevescih, lahko upravičeno pričakujemo podoben pojav tudi pri starejšem drevju Impens in Schalcfc (1965) npr poročata o trdnih korelacijsltih zvezah med premeii in trugorjem na starih Ing.Evgenij Azarov IZ ŠVICARSKEGA GOZDARSKEGA GLASILA Waeffi H.: Načrtovanje cestnega omrežja s po moč jo posnetkov iz zraka 7'51. V Britanski Kolumbiji (Kanada) z uspehom uporabljajo avion.ske posnetke pri načrtovanlu cestnega omrežja za velike in slabo odprte gozdne komplekse. S iem prihranijo veliko zamudnega terenskega dela; to pa je spričo pomanjkanja strokovnega kodra in velikih potreb po načrtnem odpiranju prostranih gozdov Se posebno pomembno. Avtor opisuje osnovne principe pri načrtovanju s pomočjo posnetkov iz zraka. Preden so lotijo sestavljanja generalnega načita cestnega omrežja za določeno območje, mora biti jasno postavljen cilj predvidenega cestnega omrežja. Analizirati je potrebno stiukiuro bodočega prometa in na podlagi tega določiti načela za pola- ga nje in aa tehničots tilemenLe prometnic. Vse glavne nakazoval ce, ki vplivajo na potek l:rase in so pogojeni s terenskimi razntieraini, je mogoče dobiLi s pomočjo posnetkov iz zraka. Za večja območja zadostujejo posnetki v merilu L : 30,000, manjša pa 1 : 15.000. Iz stereoskopskih slik je lahko hitro ustvariti predstavo o osnovni obli-kovitosti terena, o vodnem omrežju, o vegetaciji itd. Podroben Študij posnetkov pa strokovnjaku odkrije vse važnejše činitelje, ki ga zanimajo pri načrtovanju prometnic. Nekatere faktorje je mogoče ugotoviti neposredno [kardinalne točkf? in linije, višinske razlike}, na druge pa se da sklepati le posredno. Iz oblike terena in vrste vegetacije po posebnem ključu ugotovijo geološko in petrografsko sestavo tal. Dalje iz posnetkov doženejo nagnjenost pobočja, ki je najboljši nakazovalef količine zemeljskih del Iz podrobne slike reliefa sklepajo na poprečne transportne razdalje zemeljskih mas. Glede na klimatske razmero, nagnjenost terena, vrste U) ter rastlinske odeje ugotavljajo tudi vodne razmere in določajo potrebne ukrepe 2a odvajanje vode z bodoče ceste. Na podlagi zahtev, ki jih postavlja bodoči promet v gozdu, ter glede na terenske razmere je mogoče določili, kje naj poteka tesLa, kakšna naj bo njena kakovost in kakšna bo najbolj ekonomična tehnika izvajanja gradbenih del S pomočjo vseh teh podatkov izračunajo predvidene gradbene stroške, ki so med odločujočimi p-nstavkami pri sestavljanju generalnega načrta prometnega omrežja Načrtovanje cestnega omrežja za daljše obdobje ni preprosto, ker ni mogoče natančno predvideti, kalco se bodo z razvojem tehnike spreminjali določeni činitelji (način in stroški spravila, prevoizna sredslval, ki vplivajo na gostoto in kakovost prometnic. Za ta generalni naert cestnega omrežja ne more bi dokončno, za večne čase izdelan projekt, ampak naj prodvideva trajno lego le za glavne ceste, medtem ko je podrobna zgostitev omrežja prepuSčena bodočemu razvoju. Generalni nafrt je osnova za detajlno trasiranje. Na obsežnih, slabo obraslih območjih trasirajo po indiretkni metodi na osnovi topografskih kai't v rnerilu 1 : 1Ü00, napravljenih fotogram etično iz avionskih posnetkov. Za teren, k; je gosto poi'asel % drevjem, pa pride.jo do podatkov, potrebnih za izdelavo detajlnih projektov, le z neposrednim trasiranjem. ^^^^^^ Dobre IZ ZGODOVINE N.A ŠEG A GOZDARSTVA PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASI 11 GOZDOV (IMa dalje vanje) Kostanjevica. Gozdovi Kranjske&a vei-skega naklada na Gorenj.skem so bili navedeni pod naslovom: "Blejska graščina«. Kranj. ver. -zakladu pa je pri padalo tudi gozdno posestvo z upravo v Kostanjevici na Dolenjskem, To posestvo sta da,la Koroški vojvoda Bemard (zadnji Spajiheimovec) in njegova soproga Juta leta 1334 na razpolago Cisterijancem v Vetrin.ju (Koroška), da si zgrade v Kostanjevici, samostan. Dne 11 jan 17B6 je Jožef 11. samostan ukinil In ga dodelil s posestvom vred Verskemu zakladu. Leta ISai je bi! se-stavljen prvi E<^zdnogospadarski načrt, prva revizija pa leta lfl91 Got.Qvo SO' sledili do prve svetovne vojne še z-evizijski opera ti. Po pi-vi svetovni vojni je prišlo posestrvo pod bivšo Jugoslavijo. Za deseletje 1933—1942 je bil napravljen nov gospodarski načrt za gcradno površino USfl ha, Etat je bil 10,465 ni^ (zelo velikV Leta 1939 je posestvo prevzela Ljubljanska škofija, lela 1345 pa je postalo splošno ljudsko premoženje. Gornjegriljska grašCina. Bila je v posesti IjubljEinskih škofov. Obsegala je svoj čas veliko več gozdov. Pri odvezi seviluLnih bremen je izgubila gozöv& v podolju, ostali pa so jI sozdovi na gorskih obronkih v viSjih Ln najiJlSjih legah. Leta 1891 in 11392 je napi-svil guadnogospodarski načrt ter obmejičenje za 19.690 oralov Herman Brectscluieider, taksator na Dunaju. Okoli leta 1906 je napravil nov operat prof. A. v. Guttenberg, Za desetletje 1926—1937 je bil sestavljen zopefc r.ov načrt za gozdno površino 7519 ha. Ta površina zajema 7421 ha gozda v gornje-grajskem okraju, 18 ha. v celjskem, 75 ha v ljubljanskcrn (Goričane) in 5 ha v k o. Golo Brdo ljubi j, okraja. Za desetletje 1936—1945 je bil napravljen revizijski operat, ki ga je banska uprava neodobrenega vrnila gozdni upravi v Marijingradu, naj počaka do končne razlastitve gozdov po zalconu o agi'ami reforml. Slo je pravzaprav "i!a razlastitev 1542 ha planin, na Ifaterih je bilo nad 900 ha gozdov. Prišteti pa bi bilo 395 ha gozdov v fiornjegrajskem okraju, prej lasL kmeta »Planinäka« pod Vežo, To posestvo j C graščinski upravitelj kupil za Škofijo, da je omogočil spravilo lesa tkliodT\jo, kjtr se je Lažen z oplodno sečnjo v do 2(l-letni pomjajevalnj dobi lahko sekalo tudi na golo. V razi-ed B je uvrsiil sestoje na obojestranskih obronkih Bistrice in stranskih potokov (I99S,04 ha) oplodno sečnjo in 100 letno obhodnjo v 10- do 20-letni pornla-jevalni dobi. V razred C pa so bili uvrščeni gozdovi na najvišjih strmih legah (501,C! ha) s periodslfLiin, prebirdlnim sekom ob ISO-leltii obratovalni dobi s 30-lctr:o pomlajevalno dobo. Vsega je Brettschneider napravil 30 oddelkov, obmejenih od vodotokov, robov in potov. Letni etat je bil v desetletju 190B—1937 tvevjzijski opcrat) ok. 2370 m' trdega in 3150 m^ n^ehkega lesa, skupaj 5R20m', Trdi les so izdelali v drva za kritje potreb iivjravičencev, z£i deputat gozdarskega osebja in 'ts pisarne, za frančiškanski samostan in korporacijske reveže. Za kritje teh potreb bo poi-abili 5700 m''. Zato so posekali veC trdega lesa, kakor bi bili smeli. Od etata mehkega lesa so morali po pogodbi iz leta 1653 oddajati smodniänici 136-i m^ lesa, tako da je razmeroma malo tehničnega lesa ostalo za hišne potrebe upravičericev in za prodajo. Leta 1929 napravljeni revizijski operat izkazuje 3172,75 ha gozda. Letni alat ^a dobo 1929—1338 je bil 470(1 m"' mehkega in 5900 m-^ trdega lesa ter vejevine pod 8 cm 350 m^ mehke in 1050 m^ trde Gospodarske enote so obsegale 5 revirjev, in sicer; Konec, Bela, Kopišče - Dol - Farjev laz, Korošica in Konjska. Sečnja na golo je bila pov.sod opušJena, V obratovalnih razredih A in B je bila tudi oplodna sečnja dopustna. Tudi za desetletje 1930—1948 je bil izdelan revizijski gospodarski načrt, ki ga je pa Banska uprava 21. febr 1941, 111/7 pod ät. 3172/1 vrnila Meščanski korporaciji v spopolnitev. Do odobritve potem ni prišlo, ker je 7. aprila istega leta to preprečila nemSka okupacija, Veteposestvo erofov Thurn, Tu gre za veC posestev. Po stanju iz leta 1939 so izkazana gozdna posestva za vsakega posestnika rodbine Thurn posebej, ter jih iudi posebej obravnavam. Zgodovinski viri mi niso nci razpolago, Grofa Aleksander in Jurij Thurn sta posedovala gozdne i'evije Holmec - Mosenik, Ludranski vrh. Bistra in Koprivna, vsega 2749 ha. Za te revirje so obsta jali že za dobe avstrijske vladavine gospodarski načrti. Revizije gospodarskih načrtov so bile napravljene i.udi po prvi svetovni vojni Zadnje revizije so bile predložene oairoma odobrene: za revir Holmec - Mosenik y^ desetletje 193S—1945, za revir Ludranski vrh za desetletje 1937—1946, revir Bistra desetletje 1938—1947 in za revir Koprivna za desetletja 1937—1,946. Letni etat je ijnalal za vse Štiri rsvirje skupaj 9003 rn-^ mehkega lesa. Pri obhodu gozdov ob preßiedovanju revizijskih operaLov scni imel vtis, da stoji več lesa na posameznih površinah, oziroma pododdelkih, kot je bilo izkaznega Sekalo se je na golo Med drugo svetovno vojno je tod gospodaril nemški okupator. Po vojni je pose.^tva prevzela ljudska oblast Veleposestvo Misli t) je je bilo last lesnega industrijalca ing. A. Pergerja, kt je to posestvo kupil od nekega Fogiayena. Po njegovi smrti mu je sledil sin dr. Ar-tur Preger Za posestvo, ki je obsegalo 3T40 ha gozdov, je obstajal pod avstrijsko vlado gospodarski načrt. Zadnja revizija operata z^ desetletje 1935—1944 je bila odobrena 7 odlokom Banske uprave z dne 25. nov, 1034, III/7 št. 6147/3, Letni etat je znašal 9850 m^ večinoma mehkega lesa. Med drugo svetovno vojno so prizadeto območje zasedli Nemci. Po vojni je postalo posestvo splošno ljudsko premoženje. Konjiška graščina je bila last dr. Hueona Vincenca Windisch-Graetza. Po izvedbi agrarne reforme je ostalo še 1198 ha gozdov na Gori pri Konjicah. Gospodarski načrt m revizijsld opevati so potekli. Leta 1934 je bil etat določen z 220Ü m' meVikega in 200(1 m'' trdega lesa Med drugo svetovno vojno je bilo posestvo prizadeto od nemške zasedbe. Leta 1945 ,je postalo splošno ljudsko pi-emo-ienje. Gozdu O' posestvo Ravnik pri Planini leži v bivšem logaSkem okraju; pi-jpadalo je Hasberški graščini in ,ie tvorilo poseben gozdni revir, Svoje-časni iiameščenec kneza Windisch-Graetza, Anton Hanusch je razdelil gozdove na oddelke z ravno potekajočimi malimi pi-eseksmi. opisa sestojev pa takrat ni napravil. Leta 1908 je dal njegov naslednik Alfred Korbl revir premeriti in urediti. Nato so Vsako desetletje sledile revizije. Po prvi svetovni vojrti {I018) je pripadel fevir Ravnik (z Lanskim vrhom vred) ozemlju Jugoslavije. Pripadlo je tudi 75,3S28 ha gozda tostraji nove meje z Italijo od gozda pri Hasberškem graščinskem pnslopju Ta gozd je bil prej gvaSčinski park in so v njem sekali samo sluCajne užitke. Za dobe bivše Jugoslavije je revir Ravnik obsegal ok. 1603 ha gozda. Obstajal je iz sledečih objektov: 177,8116 ha v kat. o. Dolnja Planina. 1291,2629 ha v kal. o. Laze, 75,:i528 ha v kat. o, Gornja Planina in 258,4208 ha v kat. o. Rakek. Wiiidisch-Graetzova uprava je predložila za desetletje L I. 1938 do 31 XII 1047 Brioski upravi revizijski opera t. Odobren je bil z ridlokom z dne 31, julija 1938, 11 [/7 št. 960 3. Letni etat je znašal 910(1 m'' mehkega lesa (jelka) jn 1450 m^ trdega (bukev). Blizu železniške postaje Planina je stanoval knezov upravni organ, prej revirni gozdai', zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa gozdarski mojster, podrejen Gozdnemu uradu v Postojni, takrat zasedeni od Italijanov. Poleg železniške postaje Planina je bila, kakor sem že na drugem mestu poročal, leta 19ie zgrajena žaga za podel a vo lesa, pridobljenega v revirju Ravnik, Po osvoboditvi je postal Ravnik splošno ljudsko premoženje. Nekaj let so potem pretirano sekali (večletni etat) Veleposestvo Karlfi Adolf a Aue r spe r ga v Kočevju in Karla B r e u n e 1- j a v Soteski. Po pigrarnoreformni razlastitvi dedičev po knesEU Karlu Auerspergu je ostalo njegovemu nečaku Karlu Adol/u v kočevskem okj'aju 199t)ha gozdov. V čabarskem okraju pa mu je ostalo 2268 ha gozda. Ker je Čabarski ola-aj, ki jo bil dve leti v .sklopu Dravske banovine, prišel nazaj v območje Savske banovine, čabarskih gozdov dalje ne obravnavam. Po zadnjem revizijskem operatu za bivšo nerazlašČeno kočevsko graščino za desetletje 1930—1949 je znašal letni etikt Z3 omenjenih 1999 ha gozda 10 425 m-'. Dru&i dedič. Kari Bi'eutier, je podedoval po agrarno reformo i razlastitvi v novomeškem okraju ležeči gozd s površino 1046 ha, Sedež uprave tega falodjiega) posestva je bil v Soteski. Po gori tiavedetiem operatu je znašal letni etat SlOOm^. Obe posestvi sta bili med drugo svetovno vojno pod italijansko okupacijo. Po osvoboditvi ju je prevzela ljudska oblast Zgodovina nekdanjega kočevskega veleposestva je opisana v knjigi: »Die Entwicklung des Forstwesens auf der fürstl. Karl Auersperg'schen Herrschaft — Herzogtum Gottschee". (1848—1898) (L. Hufnagl), Praga 1090, Naj povzamem nekatere podatke: V XIV. stoletju je dobil Friderik Ortenburški od Oglejskih patriarhov obširne pi-edete na Kočevskem v fevd Ta je koloniziral zapuščene kraje s S vabi Okoli leta I6.'10 so to gospostvo kupili Auerspergi. Kupec je bil grof Wolfgang Engelbert (1610—1673). Njemu je sledil bral Ivan Weikhart, prvi knez Auersperg (1615 do 1677), ki je ustanovil fideikomis. Fideikomisu so takrat pripadali objekti; Kočevje. Poljane, Žužemberk in Višnja gora na Kranjskem ter Wachsenstein in Beilay v Istri. Ta knez je zgradil v Ljubljani poslopje »Knežji dvorec« (Fürstenhof), ki so ga podrli po ljubljanskem potre.-^u leta lfl05. Na njegovem mestu stoji sedaj poslopje Narodne ;n univerzitetne knjižnice, _ Ing. Anton S i v i c (Nadaljevanje bo sledilo) 322 VSEBINA Gojenje in urejanje go2dov Pomlajevanje na pohorskih posekah in konkurenčne razmere v koreninskem prostoru, ing. Sonja Horvat-MaroH....... , , . 1 Intenzivno gojenje gozdov in načrtovanje komunikacijskega ožilja v sred- njegorskih predelih, ing, Hubert Dolinšek ..............23 Naše drevesničarstvo v letu 1966, ing. Franjo Jurhar . . . ...... 55 O vrednosti letnega prirastka v sestoju, dr, Lng, Hudolf Pipan..... 71 Myritveiii prag ter njegov vpliv na stroške in natančnost meritev, ing. Martin C okl ......................-.....120 Cedra v jugoslovanskem primorju, ing, Anton Deankovič......IRl Ugotovitve Citocenoloäkih preučevanj v mešanih gozdovih jelke-bukve na postojnskem gozdnogospoda.rskem območju in njihova praktična uporaba, ing. Zvone Nastran................... 11)3 Razvojna dinamika mešanih gozdov jelke-bukve na Snežniku v zadnjih sto letih, ing, Franc Gašper šič ..................W2 Gojenje goxdtiv in medparcelno gospodarjenje v drohnoposestniškcm gozdu, prof dr. ing, DuSan M 1 i n š e k ...................265 l/ikoriščanju gozdov O posvetovanju o gozdnih cestah, ing. Miran Brinar......... 5) Novoati v razvoju motornih vlačilcev^ i.ng. Franjo K o r d i š ,.,,,. , 77 Nekatera proizvodno-ekonomska vprašauja pri griidnji in vzdrževanju gozdnih cest, ing, Janez Celi k................... Kamion za prevoz lesa, ing, Ciril K a i o 1............... 00 Spravilo lesa z živinsko vprego na kraškem svetu postojnskega gozdnogospodarskega območja, ing. Edvard Rebula, , , ....... . 238 Izku,5i\te 7. mehaniziranim nakladanjem lesa pri Gozdnem gospodarslvu Po.