354
O razorih ali razgonih
za odtekanje vode na njivah.
Priobčil Fr. Schollmajr.
„Kakoršni razori, takošen kmet".
Ze je njiva od vseh strani z brano lepo prevlečena, z valom povaljena in tudi z grabljami čisto iz-trebljena in primerno poravnana, — že preprega hlapec konje v oralno drevo, a kmetic, ki se mu vidi, da se je pri svojem trudapolnem in težavnem delu že precej postaral, stoji še vedno premišljevaje pred svojo vkusno priravnano njivo, ki ga je stala mnogo stroškov, dela in časa, predno jo je djal v takov stan, v kakoršnem se zdaj nahaja. Pa le poglejmo našega kmetica; še ni zadovoljen s tem, in na obrazu se mu lahko bere, da še ni vse v popolnem in pravem redu, v kakoršnem bi moralo biti.
Se čaka njegovih rok sila važno delo, in to je, da zgornjo površno prst svoje njive dene na suho, da mu je  preobilna  mokrota ne izluži,   okisa in poplavi,
da se mu zemlja ne vgrezuje in ne ruši, da se njiva pred mrazom začuva itd., kar je gotovo silno potrebno, ako mu je drugače ljubo in drago, da mu te in enake nezgode ne uničijo njegovega s težkim trudom in velikimi stroški dovršenega dela. Da se pa vse to doseže, treba mu je po njivi narediti primerne razore ali raz-gone, po kterih se voda odceja in zemlja osušuje. To pa zopet ni tako lahko delo , kakor se znabiti marsikomu dozdeva, kajti treba je k temu delu vajenega očesa in posebne previdnosti, predno se izvrši.
Ko je prostor za njivo odločen, dobro bode storil kmetovalec, ako si zase in za hlapca, ki vodi konje, najpred s količki zaznamuje potezo, po kterej se ima potegniti brazda. Ako so razori umetno in primemo izpeljani, in ako se v spomladi iztrebi iz njih sneg in blato, ni se treba bati potem, da bi njiva še kako škodo trpela, od preobilne in škodljive vlage, pa tudi setev se bo na taki njivi potem tolikanj bolje in lepše obnesla. Prav za prav ne bi smelo nobenega polja biti, ki bi ne imelo svojih razorov.
Kolikor bolj je zemlja vezljiva in manj mokrote prepušča, kolikor več ima njiva pada in kolikor več se vode odteka, toliko več razorov mora imeti. Sploh naj se pomni, da je mnogo bolje, ako so trije razori odveč, nego en sam premalo. Kedar se razori delajo, naj se gleda posebno na to, da so kaj najbolj mogoče kratki, da se jim d& primeren pad in pa, da so na poprek (križema) in v locnati podobi izpeljani. Splošna vodila za napravo razorov se ne dad6 na tanko določiti, kar se že iz tega lahko razume, da se brazda od brazde zel6 razlikuje. Opomniti pa moram, da je koristno in potrebno, ako se pri jesenskem obdelovanji več razorov naredi in tudi nekoliko bolj previdno pri tem delu ravnd.
Pri nekterih kmetijah imajo za napravo razorov tudi posebno orodje, a to ni ravno potrebno, ker se razori tudi s plugom, ki se iz leve na desno in iz desne na levo obračati, da, še bolje pa z močnim osipalnikom prav dobro izpeljati dajo, ako je le osipalnik tako narejen, da zemljo 12 do 14 palcev globoko zareže in prevrže. To se ve, da se izpeljava razorov ne sme vsakemu poljubnemu hlapcu prepuščati, kakor tudi to, da se razori naposled morajo še iztrebiti in lepo poravnati.
355