Književnost.
509
voljen in nevaren položaj, ki bi bil marsikoga pripravil ob pogum. Toda Pajerju ni upadlo srce. Načelnik onih divjakov pristopi in zakriČi nad  njima:
„Cesa iščeta tukaj, pasja sinova?" „Psa nisva, pač  pa  sva  kristijana,   —   nesrečna, ker sva zašla in zgrešila pot."
Oboroženi Beduvini se niso hoteli pogovarjati ž njima, marveč ju zgrabijo, odvedejo v selo in potisnejo v zapuščen hlev. Tu v hlevu sta videla, da je bilo bradatih mož nad deset in da se jim torej nikakor ne moreta ustavljati, tem manj, ker sta bila oba do kože premočena in hudo utrujena. V kotu hleva sta videla ob slabi luči skoro popolnoma nagega arabskega starčka, sedečega poleg osla. Imel je nekake gosli, kakoršne imajo tam; namestu strun imajo napeto konjsko žimo. Igral je silno otožno; Ogru se je zdelo, da je to njuna smrtna pesem, in to je povedal tovarišu. Jeden izmed Beduvinov pa zgrabi Pajerja in ga trešči na tla rekoč: „Čakaj, kristijanski pes, nocoj vama pokažemo, kaj smo mi, pravoverni (moslimi)!" Kristijan ne reče nič, ampak mirno čaka, kaj pride, Oger pa začne preklinjati, da se drznejo ti malopridneži tako ravnati ž njima, ki nista storila nič hudega.  Pajer ga opomni, da je kletev slaba
Slovenska književnost.
Osnovni   nauki  iz   fizike  in   kemije   %a
meščanske šole. V treh stopnjah. Spisal Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj. II. stop. V berilo je vtisnenih 62 slik. Cena vezani knjigi bo kr. Tiskala in ^alo*ila Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Barn-berg. l8q4- V Ljubljani. 8". Strani 122. — Iz fizike podaje knjiga nauk o toploti, nekoliko iz nauka o magnetizmu, o elektriki, o mehaniki, o zraku in o svetlobi. Iz kemije čitamo o prvinah in drugih splošnih stvareh, potem posebej o spojinah žveplenih, fosforovih, dušikovih, o pol-kovinah in znamenitejših kovinah. — Ni se treba bati, da bi bilo tvarine za meščanske šole premalo, vendar ni ¦— po naših mislih — nikjer pretežka. Da se ozira na porabo v dejanskem življenju, to je potrebno za namen knjige. Kakor priznavamo „ fiziki za nižje razrede srednjih šol", katero je spisal pred 11. leti gospod pisatelj, da je korenito in skrbno dovršeno delo, tako lahko isto prednost priznavamo temu delu, ki je bolje kakor „1. stopnja". V jeziku v izrazih, v malenkostih smo opazili natančnost. Nam. molekul bi se pisalo primerneje molekula. Navadno   ne  pravimo   in   ne   pišemo:   od   zlata,
priprava za smrt, naj rajši moli. Sam vzame iz žepa svečo, katero je bil dobil pri procesiji v cerkvi božjega groba, da bi jo prižgal za svojo zadnjo uro. A drag Beduvin udari po njem, da odleti sveča v blato. Potem potegne handžar (krivo sabljo) in ga začne vihteti nad Pajerjevo glavo. Pajer je že mislil, da mu razdivjani človek gotovo odseče glavo, zato obudi kesanje in se uda v voljo božjo. A Oger ni bil s tem zadovoljen. SkoČi po koncu in se zakadi v drugega Beduvina, rekoč: „Ne, življenja pa ne dam tako po ceni tem vragom! Poprej pobijem turškega psa."
Tu pa se stvar hipoma zasuČe. Bodisi, da so prišli res pravi lopovi nad vas, bodisi, da se je raznesla samo govorica o teh kristijanih: zunaj hleva se začuje močno kričanje: „Lopovi, lopovi!" Ženske, otroci, moški — vse je kričalo vprek. Beduvine v hlevu popade strah in urno planejo ven ter začno streljati. V tej veliki zmešnjavi ni nihče mislil na oba jetnika; zato skočita po koncu in pobereta svoje stvari in zbežita naravnost iz sela na nasprotno stran, kakor se je slišalo streljanje in vpitje. Kmalu sta bila od strašnega prizorišča toliko daleč, da sta se oddahnila. Toda čakala ju je druga nevarnost. (Dalje.)
ampak iz  zlata.   Lahko se spozna razloček tako-le: Srajca je iz platna; ta košček je od mojega platna.
Temu poročilu treba dostaviti nekaj podatkov. Pred dvema letoma je izšel I. del teh „Osnovnih naukov". A ministerstvo ni hotelo knjige odobriti za šolo drugače, kakor da se premeni „ del" v „stopnjo". Zato se naš II. del imenuje: II. stopnja. Obseg in razvrstitev snovi se naslanja na učne načrte za meščanske šole, deloma tudi na učne načrte za osmorazredrie ljudske šole na Kranjskem. „Prva stopnja" se rabi letos kot učna knjiga v 6. razredu vnanje šole pri uršulinkah in v 6. razr. dekliške šole pri sv. Jakopu v Ljubljani, potem tudi v „nadaljevalni dekliški šoli" ubogih šolskih sester de Notre-Dame v Smihelu pri Novem mestu. S to knjigo je naša šolska književnost stopila za dober korak naprej  na poti napredka.
Dr. Fr. L.
Pouk o črtežih (planih). Spisal in % 5q podobami pojasnil Jos. Be^laj, meščanski učitelj in šolski nadzornik v Krškem. Drugi pomnoženi natis. V Celji, i8q4- Zalomilo pedagogiško društvo v Krškem. Natisnil D. Hribar v Celji. 8". Str. 3 1. S tremi velikimi prilogami. Cena 50 kr. To je druga izdaja delca, katero je izšlo že  1. 1885.  Ker se je
Književnost.
5io
Književnost.
v kratkem času razpečalo, kaže najbolj, da je rabno. Knjižica uči i. o situvacijskih črtežih (mapah), 2. o stavbarskih črtežih, 3. nekoliko o senci, barvah in perspektivi. Za risarja, stavbarja, mizarja je knjižica potrebna, pa tudi toliko lahka, da si s pomočjo jasnih risb v prilogah lahko raztolmači nauk. Zato knjižico radi priporočamo, dasi želimo, naj bi se 3. natisek — če ga doživi — stvarno, jezikoslovno in tiskovno še bolj popravil in  očistil.
Varujte naše koristne ptice glada in mra^a in nastavljajte jim valilnice! Prošnja in opomin do šolske mladine % navodom, kako pripravljati ptičja krmilišza in valilnice. S 24 podobami. Sestavil Fran Vabič, nadučitelj, Rumeč bi. Ormoža (Friedau). V lastni %alo?bi. Tiskal Drag. Hribar v Celji. 12". Stranij 22. Cena komadu 15 kr., 10 komadov 1 gld. 10 kr., 50 komadov 5 gld. 100 komadov g gld. Ta ljubka, z ličnimi sličicami okrašena knjižica je vredna, da jo pridno bero v vsaki družini in si jo dobro zapomnijo otroci. Naslov naznanja dovolj, kaj je v njej. Jako jo priporočamo.
Nauk slovenskim gospodarjem, kako je ^boljšati rejo goveje ^ivine. Spisal Viljem Rohr-man, pristav deželne kmetijske šole na Grmu. Zalomila podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem Mestu. Tiskal J. Krajec. i8()4- 8"- Str. 51. Cena 1 5 kr. -— Kako veselo je, da se tako množi naše poučno gospodarsko in obrtno slovstvo! To priča bolj, ko marsikaj drugega, da Slovenec napreduje v gospodarstvu, pa tudi, da se slovenski gospodar želi izobraziti v ljubi materinščini. Pouk je kratek: o bikih, kravah, teletih in mladi govedi. Naposled govori o hlevih in podaje najvažnejša postavna določila o povzdigi reje goveje živine na Kranjskem z dne 1 1. avg. 1. 1 890. in 2. maja 1. 1 89 1. — Ta knjižica je posebno lahko umevna, preprosta, vendar dokaj popolna. Želimo, da bi se daleč razširila in donesla slovenskim gospodarjem veliko dobička.
Orehovski Bračko pa „Slovenski Gospodar". Svojim gornjeradgonskim krajanom na presodbo spisal J. Žitek, doslu*eni gimnazijski profesor. Maribor. i8q4- Zalo p l pisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila. 120. Str. .56. — Zanimiva spomenica o našem narodno-političnem življenju in borenju. Žalostno, da je treba boriti se proti takim ljudem, veselo pa, da se lahko zavrtimo v boju in takemu nasprotniku izbijemo orožje. Vrlemu gospodu pisatelju z drugimi štajerskimi narodnjaki vred kličemo: Ne udajmo se!
Izvestje „ Glasbene Matice''   v Ljubljani
v 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega ^bora 4. letu i8g.3\q4- I\dal odbor, sestavil društveni tajnik Anton Štritof. Vsebina: I. Uvodne besede. II. Kronika. III. Mu^ikalije. IV. Glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. 3. Imenik učencev. 4. Statistika glasbene Šole.   V. Koncerti.  1. Imenik
pevskega ^bora. 2. V^poredi koncertov. 3. Statistika koncertov. VI. Račun in proračun. VII. Imenik društvenikov. VIII. Naznanilo o \ačetku prihodnjega šolskega leta. V Ljubljani, dne 7. julija 1884. Zalomila „ Glasb. Matica1'. — Tisk J. Blas-nikovih naslednikov v Ljubljani. 8". Str. 56. Cena 20 kr. — Brez dvoma bo to poročilo vzbudilo zavest in ponos ne samo vseh matičarjev, ampak tudi Slovencev v obče. Sestavljeno je skrbno in natančno. Gospod društveni tajnik si je s tem zaslužil lepo zahvalo vseh narodnjakov. Želimo le, da bi se tako  izvestje izdalo vsako leto.
Slovensko delavsko pevsko društvo,,Slavec" v Ljubljani ob svoji desetletnici. Zgodovinska črtica. Sestavila Anton Trstenjak in Anton Slatnar. V Ljubljani, i8g4. Zalofil „Slavec". Natisnila Katol. Tiskarna. 8". Str. 32. ¦— Kaj more biti prijetnejšega za trudnega delavca po dokončanem delu, kakor razvedriti se in pokrepčati z domačo pesmico! Pevsko društvo „Slavec" je praznovalo letos dne 8. minulega meseca desetletnico in napravilo lepo slovesnost. Ta spis pa je namenjen, da poroča o tem desetletju. Vidi se. da društvo živi in je  navdušeno  za domače petje.
Slovenska šolska letna poročila za 1.1893—94.
Na prvem  mestu je čisto  slovensko
Lzvestje c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani o šolskem letu l8()3j()4- Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran \Viesthaler. Vsebina: 1. Ar-givska ravnica. Spisal S. Rutar. 2. O račji kugi. Spisal Jos. Hubad. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani l8()4- Zalomila c. kr. nifja gimnazija. Natisnila L pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. 8". Str. 52. — Lahko se veselimo tega čisto slovenskega izvestja, zlasti še zaradi obeh velevažnih spisov. Naša nižja gimnazija s 388 učenci konec leta  —  je čast za Kranjsko.
Novomeško gimnazijsko letno poročilo omenjamo tukaj  zaradi spisa o  slovenski   stenografiji:
Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert fiir das Schuljahr i8q3\q4-Inhalt: Samo^naki in okrajšave v slovenski stenografiji. Von Professor Novak. Schulnachrichten. Vom Director. Rudolfs\vert. Verlag der Lehr-anstalt. Druck von J. Krajec. 8 '. Str. 93. — Učna knjižica s 14 stranmi litografovanega tiska v lepo zvršenih stenografijskih znakih (od gospoda pisatelja) ti skoro izvabi vprašanje: Ali je došla res iz Novega mesta? Vrlo, vrlo tako! Obširno poročilo nas nekoliko ozdravi žalosti zaradi tega, da je na tej višji gimnaziji samo 174 dijakov. No, železnica jih pripelje — upajmo — prihodnje leto  več.
Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol ^a obdelovanje lesa in ^a umetno vedenje Čipek