PROLETAREC if DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
4	.
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OfficiAL ORGAN Of
j. i f. and ns
educational bureau
ST.—NO. 2125.
Entered m *««<uimUIm> Miter. Der §. IW7, ■I lk* do.« e*rc at Cfck«r», 1U., untiri the Art ol l«*«r«s id Marcb S, 1179.
CHICAGO, ILL., JULY 21, 1948.
Publish*! Wsotiy at tlOl 8. Lawndals Aft. « •«• LETO—VOL. XLIH.
FRANCOZ IN NEMEC se spominjata, da tla ubila drug drugega ne da jima bi kaj koristilo. In sedaj — v vojni za Berlin, jima znova preti enaka usoda.

Mrzla" vojna *a Berlin lahko dovede
v "vrožo" vojno
Francijo in Anglija svarita ameriško vlado —
m sn prenagliti! — Berlinski spor lo vprašanje
časti. - Nemci siti intrig tujih držav
Ko se je sovjetska unija odlo- no moč ps naj si pribori poslanska zbornica. Zbornico lordov naj se odpravi, ali pa se ji vza-
čila izriniti Angleže, Američane in Francoze'iz Berlins, je nedvomno vedela, da veliko ris-kira. Namreč mir.
Cemu spor ki je navidezno bres pomena? Odkar so se Američani, skupno z Angleži in Francozi odloČili iti zapadno Nemčijo od tiste,
me ie več moči. Tudi kronske kolonije, v katerih je ljudstvo brez pravic, naj ostanejo. Torej že vedno naj se Anglija giblje po tokih starega imperializma
Ameriški interesi sa Anglije
Ijska ob po odobritvi vlade v Moskvi, začela s politiko, katere namen je diskreditirsti namene in taktiko zveznega državnega tajnika Marshalla in pridobiti Nemce za njen program — ki naglaša nedeljivost Nemčije in pa da mora dobiti ves rsjh skupno vlsdo.
To se Nemcem dopade. Kajti zahtevajo ne samo ds se vlada njihove države obnovi v celoti pač pa da se ji vrnejo i tisti predeli, ki so bili pred vojno večinoma nemški po prebivalstvu.
Sovjetska politika sloni na principu, da kadarkoli Nemčija postane spet priznana država in se okupatorji umaknejo iz nje, mora biti centralistična, enotna, toda očiščena nacizma na celi črti.
- Moskva sedaj trdi, da Zed. države obnavljajo nemški militarizem.
Oziroma, da uposlujejo bivše nacije bolj in bolj na odgovornih mestih.
Enako vrača s trditvami Washington, češ, da Rusija na-cijev ni zavrgla temveč jih "goji" za svoje bodoče hamene.
Vprašanje privatne lastnine Razdelitev Nemčije v sedanji atmosferi se vrši v znamenju dveh takozvanih "ideologij". V zapadni Nemčiji je angleška delavska vlada nemškim Social-de-mokratom obljubila podržaviti vso težko industrijo. V Washingtonu so rekli Bevinu in Attlee ju—ne govorite o kakem po-državljenju saj še pet let ne.
V petih letih pa se bo v zapadnem aelu poraženega rajha kapitalizem lahko špet utrdil, seveda z ameriško pomočjo — in se utrjuje.
Severni del Nemčije, ki je pod sovjetsko okupacijo, pa ae spreminja U privatnega v javno lastništvo. Temu ameriška vlada odločno nasprotuje.
Angleška vlada se je ameriškemu pritisku podala—socializacije v njeni coni Nemčije ne bo — kajti Anglija je sedsj gospodarsko in politično podložni-ca Zed. držav, ako hoče živeti po starem. In Angleži so konservativci, tudi kadar se dušajo, da ao za nov red. Za nov red so — ampak tako, da bi \šbistv*i ostal tak kakor je bil. Stsrs monarhi-ia. stari titeli in vso zakonodaj-
Organizacija Združenih narodov k "sroci" ustavila saj eno vojno
Ko se /e švedski grah Folke Bernadotte vrnil na konferenca varnostnega sveta Združenih narodov v Lake Success, tik newyorškoga mesta, je poročal, da mu je prizadevanje ia sklenitev miru med arabskimi deželami in Židi v Izraelu izpodletelo in da se sedaj znova pobijajo.
Vatikan je zahteval, in podprla ga je grška in ruska pravoslavna cerkev, da se starodavnih biblijskih spomenikov v Jeruzalemu ne sme spremeniti v prah.
lidje so bili zadovoljni, pa tudi Arabci so se podali, kajti Jeruzalem ima tudi mnogo mohamedan-skih svetinj.
A tepli in pobijali drug drugega so vseeno, le zgradb niso dodirali — z bombami namreč.
Vlada Zed. držav, ki v vnanji politiki "zigzaga" tako naglo, da ji niti slediti ne moreš, se jo sedaj odločila za oboroženo intervencijo v Sveti deželi, ako se Arabci in tidje med sabo sami ne morejo sporazumeti. *
In res, ta pondoljek (19. julija) je bilo svetu sporočeno, da so arabske dežele in židovska država Izrael pristale v "drugo" premirje. Prvo jo trajalo nekaj tednov, sedanje pa bo po mnenju visokih glav v Zed. narodov trajno.
tfemu se ie ameriška vlada odločila za tako akcijo?
Pripovedujejo, da radi tega, kor se je ameriškim oljnim baronom posrečilo pridobiti kralja Saude Arabije za prenehanje z vojno zoper tide. Ta arabski glavar — tip iz pravljic "Tisoč in ona noč" — Ibn Saud, jo zapretil, da bo Američanom odvzel oljne koncesije. In v Saudi Arabiii so najbogatejša petro-lejska ležišča,kar jih jo doeodaj znanih po svetu. Ameriški kapital si jih je pridobil in jjh Izrablja. Naravno, da predno jih je opremil za obrat, ga je stalo stotine milijonov dolarjev. In skozi vos čas jo moral podkupovati — kpt je običaj v orientu — ne samo Ibn
Dasi je Anglija med vojno ve- Saoda pač pa vso drugo jutrovsko glavarje in meše-to trpela in izgubila pceebnoj fmrje, Id imajo kaj beseda tam okrog.
Nedvomno ima ameriška Standard OH tam boljše diplomate kakor pa državni tajnik general Marshall. In na on ali drug način jo Ibna Sauda pridobila, da nI izvršil svoje grožnje. Lahko si predstavimo, da mu jo rekla nekako takole: "Milijone dolarjev na leto dobivaš od nets. In s tem našim donar-
&) greš lahko kamorkoli po svetu. Ros so petrolejska šča v tvoji deželi, a kaj bi ti koristila, če no bi bilo Američanov? Samo Angleži bi jih /oho izrabljali, ako mi odrdemo, toda kal bi ti pomagal angleški denar izven britanskega imperija? Naš pa velja povsod. Opremili smo ti hareme, zgradili moderne hladilnice, sploh, šo nikdar ni bil nihče na jutrovem bogatejši kot si sedaj ti. Tore/—čemu nam bi ogrožal kapital, ki smo ga vložili v tyoj posek?
Vsled tega je ene vojne sedaj manj na svetu — oziroma, tidje so se "podali".
V tej stvari jo še ena druga poteza, tidje so namreč po premirju pa do sedanjega premirja zmagovali na vseh bojiščih. Anglija pa noče zmag Izraela. In Zed. države slede glede Palestino angleški politiki. Torej jo sedanjo premirje spet poteza voliko bolj proti tldom kot pa za mir na bližnjem vzhodu.
Politiki obljubljajo znižanje cen, ki pa so čezdalje višje
Gospodinje, ki so poslušale ali pa čitale govore s republikanske ito nedavne demokratske konvencije, so se čudile, kako so drug drugemu očitali krivdo za inflacijo. Resnica je, da jf velika večina poslancev obeh strank v službi profits rje v in za ljudstva jim je samo v volilnih kampanjah.
Vzrok sedanji inflaciji je zvezni kongres, v katerem so v senatu In v poslanski sbomici zastopniki republikanske in demokratske stranke zavrgli vse predloge sa reguliranje cen. Nsj bo "free enterprise" (kamtali-zem) svoboden, pa bo vse dobro Izšlo. Ko bo vsega v izobilju, pa bodo cene padle. Dokler bo kontrola, pa "free enterprise" ne bo hetel producirati v izobilju in cene bodo visoke, ne sicer v kontroliranih trgovinah temveč na črni borzi. Tsko so trdili služabniki profitarstva.
Senator Taft je dokazoval — dokler bodo cene regulirane, bo potrebščin manjkalo in plačevati jih boste n^orali drago na "black marketu".
Od tega, odkar je kontrola odpravljena, je minilo že precej časa. A cene—namesto da bi padle—kot je obljubovala republikanska - demokratična večina v zvezni zbornici — naraščajo!
"In hujše šele pride," nam prerokujejo v agrik^turnem in v delavskem departmentu zvezne vlade.
Delavski department beleži v svoji statistiki med drugim sledeče podatke:
Višanje cen v tem poletju je deeeglo višino bretprimerne vročine, ki smo jo imeli v prvi polovici julija.
Kosi "cenenega" steaka (vir > se stsli v jeli-
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik,
Associated Press poroča iz Sangaja, da bo treba na Kitajskem, kadar greš kaj kupovati, vozit denar z vozičkom. Kajti inflacija je tolikšna, da dobiš na črni borzi za en ameriški dolar šest milijonov pet sto tisoč kitajskih dolarjev. Ameriška pomoč Kitajski ni torej ničesar izdala in na tak način kot ji jo dajemo sedaj tudi ne bo.
Italijanski komunisti v Trstu so pred napadom kominforme nad Titom demonstrirali skupno s Titovimi 'Slovenci in anglo-ameriška okupacijska oblast je oboje označevala za komuniste. Čim je kominforma objavila svojo grajo, oziroma obsodbo nad eksekutivo jugoslovanske komunistične stranke, se ji je — namreč obtožbi — takoj pridružila tudi italijanska komunistična stranka v Trstu in osnovala demonstracije proti "titovskim nacionalistom". Čudno, kako da se ljudje lahko spremene v svojem "prepričanju'' enako naglo kakor vreme. Italijanski komunisti v Trstu so ob enem napravili ob tem preskoku .enak greh kakor ga Titu in Kardelju očitajo. Nacionalisti so postali — z geslom, naj se Trst vrne Italiji. In demonstrirajo proti tržaškim Slovencem, s katerimi so vse do nedavna manefestirali skupaj proti "anglo-ameriškemu imperializmu".
Marko Vafiodes, ki je voditelj grških gerilcev (partizanov), je po radiu že dvakrat sporočil, da je osvobodilna vojska pripravljena z grško vlado iti v pogajanja za mir, ako ga je mogoče častno skleniti. Vlada v Atenah je predlog kratkomalo odbila. Ona zahteva brezpogojno kapi-
na svojem ugledu, vendar si brez smeriškega vpliva ne more pomagati. Dobila bo v prihodnjih 12 mesecih spet nad mili jardo dolarjev ameriške pomoči, s doma, v svoji olji deželi, delavska stranka le izvaja socializacijo. Toda s tem, da prejšnje lastnike odplačuje in to je ameriški vladi, ki je vsa zaverovana v "free enterprise" "prav.
Zed. države v mrzli sli v vroči voni v slučaju spopada z Rusijo Anglijo potrebujejo. In Anglija se ameriške "zaščite" ne brani, boji ps se, ds sko res pride do vroče vojne, bodo Američani v Ameriki ns varnem, kakor so bili v minuli vojni, Anglija pa bo izpostavljena ruskim bombnikom kakor je bila prej Hitlerjevim.
Angleži in Francozi se radu-jejo ob pomisli, da ako se vojna v Evropi v resnici prične, bo Amerika na njihovi strani. A ob enem Ameriko oboji svsre — ne pritirati "mrzlo" vojno z Rusijo toliko daleč, da se bi spet pričela na francoskih tleh in pa da bi Anglija bila zopet poru* ftena.
Strašen je s atomsko bom^o
Američani imamo vendar celo skladnico atomskih bomb. In z njimi strašmo vsskegs, ki nas bi hotel "napssti". Posebno gredo vse te pretnje o naši ogromni (Konec na S. strani.)
industrijo, se se te vrste mesni ne dvignile 12c funtVeč kakor pa se jim bile cene v juniju. In obetajo, da bode koncem julije ter v avgustu ie bolj narasle, ker so klavniške družbe podražile prodajo na debele do Sc na funt.
Tudi prašičje meso narašča v cenah. Jagnjetina ae Je v juniju in v začetku julija podražila 10 centov in več na funt
Agrikulturni department prerokuje, da se bodo cene mesni nam dvigale ne samo letos pač pa tudi vse prihodnje leto. Vzrok -J- pravijo, je, ker gre veliko mesa v Evropo, in deloma pomanjkanje koruze sa rejo živine lansko leto, in pa ker so živinorejci veliko svoje klavae živine poslali na trg, v bojazni, da ae ji bo pozneje morda cena sni-
ja$l fas^CeloTlUnaesfiiJb tulacijo! TafcO privl ju, kjer lasa jo velike klavnlško vegt Toda ne prezreti, da grška
vlada ne sme izdati nobene va-
žne izjave brez odobritve ameriškega vrhovnega poveljstva. Američani namreč plačujejo račune in vodijo tudi vojno proti gerilcem. Brez te ameriške pomoči bi bil grški kralj z vso svojo žlahto vred že davno med begunci, kakor sta med njimi romunski, jugoslovanski in albanski kralj, ter italijanski prestolonaslednik Umberto. Čudno, da se ni s temi stvarmi pečala ne republikanska ne demokratska konvencija!
George Perinsky, tajnik organizacije združenih Jugoslovanov, je napisal članek o "novi" situaciji v Jugoslaviji in ga prikrojil povsem v soglasju z izjavo kominforme proti Titu. Na drugi strani je predsednik vseslovenskega kongresa, Leo Kr-zycki, zato, da se ne bi vzruja-' vali radi boja med 'slovanskimi komunisti" — ker da je to le "družinski spor". Louis Adamič je v svojem imenu tudi napisal članek, ki pa je simpatičen Titu in Kardelju ter ostali obsojeni skupini jugosloslovanskih komunistov. Zlatko Balokovich, ki je v teh organizacijah velika o-sebnost in finančno mnogo pomaga, tudi ni zdrvel po novi komi nformini liniji. Tako je prišel George Perinsy v zadrego in nam sporočil njegovega članka ne priobčiti — ako ga že nismo — dokler se v eksekutivi omenjenih dveh organizacij stvari ne "razčistijo". Perinsky velja za člana CP in se kot tak pač mora okreniti tako kakor zapiha veter. Hvalil je Tita v deveta nebesa, in ga nato kar tako tebi meni nič zavrgel, kot je dobil navodilo. Enako je storil pitts-burški "Narodni glasnik". Toda pri "Zajedničsru", ki *s tudi urejujejo leviČsrji, ps po Titu niso hoteli udrihsti. Jim pač ni (Konec na 4. strsni)
Kopsumadja žganja pada
V Illinoisu je bilo v prvi polovici tegs leta prodanegs 30 odstotkov manj žganjs kot v isti dobi lansko leto. Lani je bilo popitega za okrog $12,000,000, leta 1936 ps zs $36,000,000. Te številke pričajo med drugim to,
da je inflacija žgsnjski industriji veliko Škodovala. In bo s časom vsem drugim, ksjti prena-pihnjenih cen zs vsakdanje življenske potrebščine ljudje ne bodo zmogli. Alkoholne pijače jim niso potrebne — zato Jih opuščajo, da je več denarja za živež. A tudi dobrih mesnin lju-
Toda politiki demokratske in rapubliksnske stranke vam o tem nočejo pripovedovati pač pa vsle krivdo drug na drugega in s tem ljudstvu jake uspešno mečejo pesek v oči.
(Prihodndi članek to serije se bo dotaknil vojnih let in povojnih dogodkov na polju razvoja ameriškega delavskega gibanja.)
dje več ne zmorejo — razen oni z visokimi dohodki. Draginja nas torej peha v enake posledice kakršne smo doživeli po prvi svetovni vojni.
Boj raznih skupin za znižanje cen mesu
Zvess mesarskih delavcev (v mesnicah ns drobno) je Mls ss odpravo kontrele nad cenami in! spedinje podpirala Tefta v njegovem d» tlmje, te kasovanju, da le, ake ae vladne vale. A r nadzorstvo ukine, bo produkcija riiana In cene bedo padle. Ta svsss delavcev v masulish na drobno je pe dobrem letu is-previdels, ds as je ukanila. In sate je seda) sklenila, naj se ta* ko kontrol^ obnovi. .,
De enakega spoznanja je pri« šla svesa mslih mesarjev, kl predaja je meae večinoma v delavskih predelih. Gospodinje ss nad njimi k »dajejo ker jim ual-1 ju je jo slabe keee mess pe pretirane visokih cenah. Mesnin bolj-ie vrste, kl stanejotdolar in vel ns funt, pa si milijone družin sploh privoščiti ne
Vodstvo svese mesarjev je vsled tega izjavilo,- ds ns) gospodinje drage mesnine bojko-je, da jih ne bi kupo-prav ts zveza je pridno pomagala, kakor unija mesarjev v njihovih mesnicah, da je bils ksefaols nad csnaml ukinjena. Ustniki malih mesnic pravijo, ds jim v sedenjem položaju ne kale drugega kakor trgovine zapreti, ali ps Isvojevsti snižsnjo cen. Veleprekupci, ki se v svesi s mesnim trustem, jim računsje tolike in tolike. Ugovor nič ne p sms ga. Kajti konkurence v mesnem trustu ni. Ne moreš reči — ake mi ti ne boš prodal, bom šel pe k drugemu. Vsi ae v enem in Istem karteiu In dogovorjeni kake kontrolirati trg Svesa greceristov Je tudi
la zborovanje in kovala načrte proti draginji. In dognala, da jo imamo (tolikšno draginje) zato, ker Američani po vojni velike več jedo kot pa ae pred vojne. Ravnatelji sveee greceristov menije, da smo peetali "požrešni" — da gospodinje nakupujejo vsega preveč, veletrgovd pe navijajo cene.
Druga statistika pa dokasuje, da na milijone družin al sploh ne more privoščiti mese boljše kvalitete, ker kake naj delavec s veliko družine kupuje drag steak, drage svinjino itd.
Predsednik Truman je ob sa ključku konvencije svoje stran ke isjevil, da be pesval zresni kongres ns izredne sssedenje Prične se, sli se je mords že prt čele U teden. Ampak kaj be i
tem dosegel? Demokrati ln publikanci v višji in v nižji kongresni sboraici se pristaši 'svobodnega profitarstva" in sste so tudi poskrbeli — vslic predsednikovemu vetlrsnju, ds so bile kontrele odpravljene. In tudi sko bi kontrele nad cenami kongres sedaj obnovil, kdo pa jo bo uvsljsvil? Potrebščine bi s kontroliranega trge izginile, ile bi ns črne borzo In tu ps tam bi kogs "zalotili" in fcssnovsli Drugi ps bi bogsteli ln podkupovali one, ki so od drževe pls čsni Izvrševati svo)e posle ljud stvu v '. orist. Tek Je eeložaj la ne bo nič predrugaien vslic skliesnju kongrese ne Isredno
Nekaj o naših stvareh
Ha pikniku kluba it. 1 JSZ, ki ga je priredil proilo soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu, smo se imenitno imeli. Prebitek gre v tiskovni sklad Proletarca.
Prvič po mnogih letih smo imeli vreme kot da bi ga naročili po svoji volji. Na večini prejšnjih piknikov pa smo imeli ovire vsled dežja in mraza. Udeležba je bila obilna—a ie bi sprejeli medse par sto ljudi, ki bi lahko prišli, pa niso. Postreči pa bi morda le ne mogli vseh, ker je jestvin zmanjkalo. Pijače je bilo kajpada v izobilju do konca.
Delo je bilo vzorno urejeno in ljudje* ki so pomagali, so vztrajali v svojih nalogah in poslih od začetka do konca.
Več o tem bo poročal tajnik kluba Louis Zorko.
Dan pozneje, v nedeljo 18. julija, se je vriil piknik društva "Sosedje" SNPJ. Svoje člane ima v Ciceru in Berwynu. Poset je bil dober, dan lep in vroč — kakor nalašč za izlet v "hosto".
V nedeljo 25. julija bo izlet prijateljev Proletarca v Ottawo. III. Udeleže se ga Lasallčani in pa rojaki iz sosednih naselbin. Več o tem poroča Kristina Nad-vesnik.
Joseph Korsic iz Detroita je poslal končno poročilo o dohodkih in izdatkih večerinke, ki se je vršila v Slovenskem delavskem domu v soboto 3. julija. Imena prispeverteljev bodo v prihodnjem izkazu. Koletka je znašala $260.50, vstopnina $60 in drugi dohodki $9.25, skupaj $329.75. Stroški, so znaiali $12.20. Ostane čistega $317.55. Od tega je Proletarec prejel dan po prireditvi $300. Ostalo pošljejo v kratkem. To |e bila gmotno in tudi moralno ros uspeina prireditev.
Imena onih, kl so prispevali jestvine itd. za to ve-čerinko, so omenjena na 3. strani v tej itevilki. Imena prispevateljev v tiskovni sklad, kot le rečeno, pa bodo v prihodnjem izkazu pod naslovom 'Tiskovni sklad Proletarca".
Morda se bo vrlilo letos na enak način kakor v Detroitu, v pomoč naiemu listu ie kaj priredb. Možno bi jih bilo aranžirati ie marsikje, n. pr. v raznih naselbinah Pennsylvania, v Colorado, v Ohiu itd.
Naredi se to tako, kot so napravili v Detroitu. Nokaj naročnikov je priilo skupaj in so sklenili: "Veče-rinko bomo imeli, toda 90 samo sebi v zabavo temveč da zberemo v tiskovni sklad Proletarca čimvečjo vsoto/' In tako je tudi bilo.
V^mmmmmmhmmmmmmbmmmmmmmmmkmmbmmmmmmi^BMMMI« mmmtmm—^mmmtmmmrnaf
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba, \ Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
POblished every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1S0S.
Editor
Frank Zaits
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $9 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL'28*4.
Spor v kominformi noio pojenjati in izgleda, da ne bo še tako kmalu
' Komunistični informacijski biro, ki se je preselil iz Beograda V Bukarešto, udriha po Titu in po jugoslovanski komunistični stranki bolj ln bolj. In čimbolj se togoti kominforma bolj ostro nastopa v odporu zoper njo Tito in z njim vred vsa eksekutiva jugoslovanske komunistične stranke.
Moee Pijade, Srb židovskega porekla, o katerem so v začetku pravili da je zoper Tita in da ga bo nadomestil ter se vrnil v kominformo, je odločno izjavil, da je s Titom.
Zadnja izdaja glasila kominforme, tiskana na Romunskem, dolii Tita tiranstva, vlade teroja in takih stvari, ki jih običajno buržvazija komunistom očita.
Kongres jugoslovanske komunistične stranke se prične — ako ne bo kakih nepredvidevanih zaprek, to sredo, torej predno dobe čitatelji Proletarca to številko v roke. Kominforma trdi, da ne bo reprezentativen, ker da Tito, Kardelj in drugi člani vodstva napolnjujejo delegacijsko listo zgolj s svojimi ljudmi. Morda. Ampak ali je v tem oziru v Bolgariji, v Romuniji, Albaniji ali pa kje drugje, kjer so taki režimi, kaj drugače?
Nekdo se je v kominformi zelo prenaglil Kajti tisti ki se je — pa magari ako je bil to sovjetski delegat Zhdanov — je izpre-videl, da postajajo nekatere komunistične stranke zelo samostojne in da čistke, kakršne so se vršile v Moskvi, ne segajo v Beograd.
Ta boj je tragičen, ker priliva olje na ogenj imperializmu zapadnih sil, ni pa napačen, ker bai te vrste čistka bo bržkone boljše izšla kot pa ao ae one, v katerih so padali stari boljševiki.
Kominforma Tita dolži mnogih pregreh. Ampak ker je Imela kontrolo nad njim, čemu ga ni že prej posvarila? Ali ga obrnila s "krivih" na "prava" pota?
Ne Moskv i, ne Beogradu, ne delavskemu gibanju v splošnem ne bo v korist, ako se bo ta boj, v katerem je nekdo ismed višjih zavel po neprevidnosti, iz ljubosumnosti ali vsled česar že, nadaljeval. Kar se bodo nasprotstva večala, bo to zaviralo rekonstrukcijo v prizadetih deželah in morda celo koga piftiralo sklepati pakte s takimi vladami, ki si žele soglasja ali pa celo sovražnosti med onimi deželami ki so se odločile graditi socializem. In nihče ne mere Jugoslayiji očitati, da ni privatni svojini stopila sa vrat kolikor največ je mogla in jo prevzela — namreč vse gospodarstvo — v državno posestvo.
Vzroki so torej nekje drugje, ne v tem, da Tito neguje kapi-tafetčna stremljenja. Kar jh ne. In ako hočejo biti v Beogradu in v kominformi resni in na čistem vsak sam s sabo, lahko po pravici povedo, kakšni so — in ko to store, bo tudi konec temu narodnemu sporu v dobi, ki zahteva vzajemnosti ne pa obtožb, intrig in povečevanja že itak napetih odnošajev po svetu.
10$KO OVEN
1 «
RAZGOVORI
Kdor je mislil, da je bila republikanska konvencija velika komedija — ta ni slišal kaj so delali njih tovariši demokrati na svoji konvenciji! Bogme, ko sem slišal kričače z juga v njihovi govorniški borbi proti ta-kezvanem zakonu o "civilnih pravicah", govorečih o edino pravi demokraciji* katera pomeni pravico linčanja, K. K. K., rasno segregacijo, volilni davek itd, mi je bilo tesno. In ko je isti govornik doli nekje is Ge-orgije omenil, ds je bil jug* kateri je preprečil leta 1944 nomi-nacijo Henry j a Wallaceja, kar bi pomenilo, da bi bil on danes predsednik — kot da je to veli* ka petriotična usluga naši deželi potem je razvidno, kam so že danes prišli gotovi ljudje s tolmačenjem te čudne, tisočkrat izrabljene besede . "demokracija" .
Potem ko sta Eisenhower in Douglas odklonila nominacije za predsedniško mesto, je bila gotova stvar nominacija Truma na. Ali v celoti je bila demokratična konvencija bolj podobna pogrebu ia sedmini kot pa veseli svatbi, katera naj U triom-firala v novembru.
Organizirano delavstvo je imelo silno malo besede na obeh konvencijah. Kajpada, omenili so jih, kot je že navada, kajti
Honrv Mfo Hoče fit Oton Taylor zaključno poglavje nominodjskih konvencij
Demokratska stranka je svoj konvenčni cirkus dokončala H. julija. In izvršila je svojo konvencijo točno tako kot Je bilo napovedano. 2e pred mnogimi tedni smo v tem Batu rekli, da bo Truman dobil predsedniško nominacijo samo ako >o hoče.
Dobil jo ja zlahka, vzlic silovitemu naporu "demokratskih levičarjev" da bi ga nadomestili n. pr. z generalom liaenhowrom, ali s članom zveznega vrhovnega sodišča Douglasom.Oba sta odkloniš. Južnjakl so nato vzlic temu predlagali konkurenta Trumami v osebi senatorja Russella, ki je dobil blizu 300 glasov, vse aa jugu, in Tfcaman nad 990, torej dovolj aa nominacijsko iz-
Priredba v korist Proletarca nad vso dobro uspela
Detroit Mick.—Da je priredba v pomoč Proletarcu nad vse dobro uspela pokažejo priobče-ne Številke ne le gmotno, tudi moralno je bil lep uspeh. Seveda, lahko bi bil še večji, ker vem, da je v Detroitu še več zavednih rojakov, ki se pa iz enega ali drugega vzroka niso ude-MUL Vsa Čast gr« vsem tistim, ki so se žrtvovali in prispevali za ta lep uspeh, posebno pa Še oni, ki so dvakrat deH. Zraven kolekte so prispevali tudi jest-vine in pijačo, kar je napravilo zabavo bolj domačega značaja. Za $1 vstopnine se je vsak la« hko najedel, napil in tudi na-plesal, brez da bi mbral vedno segati v žep, kot se to godi na dragih veselicah. Zalo se na tem mestu zahvalim SDD, ki je dal dvorano brezplačno. Math Pin-ku in bratom C vek, ki so s svojo godbo marsikaterega ozdravili revmatizma brezplačno. Vas bomo poznali tudi ko bomo morali godbo plačati. Priporočamo jih tudi drugim organizacijam, ka-
dar potrebujejo godbo. Nadalje gre hvala Jos. Kotarju, ki je daroval sod piva ia steklenico žganega. Andrew G rumu tudi za sod piva. Frank Levaku za meso, kavo, mleko, Idale kumaree in nmstard. Mary Betnlck aa potico, Mrs. Mary Jurca za štru-del, Mrs. Knez za 2 steklenici vina; Ray Travniku, Martin Ce-tinsketnu In Jehnu Volku, ki so dali vaak po eno steklenico žganega. Hvala tudi Mike Grego-ricnu, ki je vse priprav*, tn tudi našim ženskam, ki sa nas tako
Glada, ki je skupaj vozil. Da ne bom pozabil naša glavna gosta. Franka in Angelo Zaitz, ki sta se odzvala našemil vabila, in u-pam. da sla bila oba zadovoljna. Hvala vsem, ki ste pripomogli Proletarcu znižati dolg za 317 aoiarjev m oo ooniov»
Dobro M bilo, da h* se tudi po drugih naselbinah kaj takega umislili, ker bi na ta način Proletarca očistili tags grdega dolga, ki Ust poeta vili na strave noge, da bi še dolgo hoda med Razmišljajte o tem, rojaki rugih naselbinah.
■■■jE^r
Iz glavnega urada SANSa sem
po drugih
Obe konvenciji sta bili farsa. Kajti obe stranki — kar sedaj vedo celo še taka reakcionarni unijski voditelji sta eno.
Vzlic temu — vsemu delavskemu gibanju v škodo se še ved oo pajdaši jo eni v republikanski, drugi v demokratski stranki — kajpada delavskemu razredu v Škodo.
Na vsaki konvewiji demo-republikanske stranke nastopajo tekozvani "unijski" voditelji, ki pa jih nihče ne poehiŠa. Ha republikanski konvenciji se zanje niti zmenili nišo. Saj veda* da bodo "delavske glasove" dobili tudi besa "unijskih voditeljev".
Na demokratski konvenciji sta nastopila dva — eden v imena žafczničarjev — Whitney — ki je pred kakim letom dni Tru-ptana preklinjal in ga ogaačil sa "največjega sovražnika organiziranega delavstva", na konvenciji v Philadelphiji pa ga je poveličeval, v "tjeveto nebo".
fn bil je tam tudi vodja muzlkantov, James Petrfllo. I on je frvoRl demokratsko stranko. A delavstvo v resnici nI bHo sssto-aftfi povabljeno, niti dobrodošlo ne aa republikanski ne na kretski konvenciji.
Glavni vodje CIO in AFL so v zadregi
Izključujejo tiste odbornike svojih organizacij, ki agitirajo za "tretjo" stranko — namreč za Wallace« in. Taylorja. A trumana Ia Deweyja tudi nočejo. In newyorlki "socialdemokrati" Normana Thomasa ignorirajo kolikor morejo. Z njim so le, kadar se udtfha po "slovanskem bloku", ko se pljuje na Tita in Ščuje zoper Sovjetsko zvezo.
Demokratska konvencija v Philadelphiji j« bila flasks »no-stavno vadi tega, ker sa njeni člani čut**, da sa sa amsrtlki "vo-
" osla naveličali ia bodo v novembru prsssllaM aa slana Take trdijo republikanci Enako čutijo demokratski prvaki aami — ker sicer se ae bi toliko trudili, da bi Trumana nadomestili s kakim drugim, bolj "privlačnim" kandidatom.
Eno pa je, kar naši čitatelji in sploh Američani naprednih
nasorov v splošnem ne smejo prezreti: Demokratska konvencija je bila navidezno usmerjena za naval na republikansko stranko. Tudi oratorji, ki so grmeli .v mikrofon, so napravili med neuko maso tak utis.	'r
V resnici pa se je šlo demokratskim glavarjem v tej igri ne proti republikanski stranki temveč kako si odstt tiste milijone glasov, ki jih ji pretita odvaati WeHace in Taylor.
Zato je demokratska stranka napravila komedijsko geeto sa svetovni mir, pa je slepilo, ker ameriško ljudstvo čila v ogromni večini samo kapitalistični tisk. Radi tega nič ne ve, da "politišni" govore čisto nasprotno od tega kar v praksi uganjajo. Hujskajo v vojno, a na drugi strani se pridušajo sa mir.
Enako je s socialno zaščito, prav tako s načrti sa javne gradnje, in enako neiskreni so v svojih prstajah, da bodo napovedali boj inflaciji. To govore in počno samo v volilnih bejfh.
Demokratska stranka se sicer lahko ponaša, da je sprejela dokaj liberalen načrt za civilne svobodščine. A pred njo je isto storila rapublikanska stranka na svoji konvenciji v istem mestu. Cemu pa ga raje v kongresu ne sprejmejo, kjer je ta dvojčica popolna gospodarica?	. * ^ Demokratska konvencija je tudi sa odpsevo Taftovega-Hartley e j evega protiunijskega zakonjL' Toda čemu so njeni poslanci glasovali zanj? In to tudi še z večjo vnemo potem, ko ga je predsednik Truman vetiral!
Tudi za mir so se ogrevali bodisi aa republikanski kot na
A v resnici sta obe sipaii ljucbtvu pesek v oči. Na obeh je bila nekaj dobrih oratorjev, še več pa msdiikrov, ki so rohneli, tulIU, trobili, trgali napise te rok drug drugemu ter se napijali vročini.
Ntwyorški Thomas Dewey je prepričan, da bo letos zanj "land slide" — plaz glasov zs republikansko stranko, kakor je bil skozi prejšnjih 12 aH več let plaz za Booseveita.
In tudi ako Dewey ne dobi, ako sa primeri čudeš, da Truma« ostane v Beli hiši — razlike ne ka nobena.
Sprememba pa nastane le, sko se smerftMto delovno ljudstvo v industriji hi na farmah odloči napraviti firsi demo-republikanske stranke konec ter pošlje novo, takozvano "tretjo" stranko na prvo maslo. Le v tem shičaju smemo pričakovati 'čistke". In pa »postavitev kontrole nad profitarji, nad rakatirji in nad miRta-risti, ki tišče bolj in bolj v zanetilev tretje svetovna vojn*
prejel pismo, v katerem apelira na člane podpornih, kulturnih kot tudi drugih ustanov ter na rosike v obče, za podporo novi progresivni politični stranki. Ni potrebno vam posebej razlagati, kaj delajo "ljudski prijatelji" v Washingtonu, in kako bi radi zatrli vse civilne in demokratične svobodščine, delavsko ljudstvo pa uklenili v verige suženjstva. Vsakemu bi moralo biti znano, da je demokratsko-repu-bHkanska koalicija le slepa de-kla velehizniaa, bankirjev in vojaške kaste, ia ns« prijatelji v Washingtonu plešejo tako kot jim na Wall Streetu svirajo. Zato je potrebno, da se delavci organizirajo v noji progresivni stranki, in da stojijo na straži za težko pridobljene civilne svobodščine in svetovni mir.
Nadalje SANS priporoča sledeče: da ustanovljamo Wallace for President klube in da pridobivamo člane novi stranki. Drugič, da zbiramo prispevke za kampanjski sklad nove stranke, da jo bomo ohranili in razširili tudi po onih krajih Zed. držav, kjer zanjo led še nt prebfrt.
Potrebno je tudi, da gremo takoj na delo, da zberemo vsoto $2,000 do ustanovne konvencije nove stranke, katera se bo vriila v Philadelphiji 23., 28. in 2& julija t. 1. Rojaki! kaj ko bi šli ne delo kot smo šli za Proletarca?
Potrebno je tudi, da pridobimo vse Slovence kot tudi druge volilce, da se registrirajo in da bodo gotovo šli volit na volilni dan. Skrbeti moramo tudi, da bodo ljudje pravilno poučeni o načelnih vprašanjih nove stranke, kot tudi o vzrokih tega'poli-tičnega gibanja. Ako bo vsak storil svojo dolžnost, bo zmaga novi progresivni stranki zagotovljena. Torej pojdimo na delo, rojaki! Josef Korsic. -,-———
V čeških
bolnišnicah '
Bolnišnice na Cahoslovašksm sa sociabzirane. In vsi prebivalci so obligstno zavarovani za zdravstveno skrbstvo. Po novetfe zakonu, ki je bil nedavno spre* j«t v parlamentu, so v bolnišnicah odpravljeni vsi privilegiji, ki so jih doslej bih deležni into-viti ljudje. Najeli so si posebne soke, dajah napitnine strežnicam ia tako imeli fina postara* ž bo, bolniki, ki napitnin niso zsnogli, pa toliko manj.
Nov zakon napitnine v bolnišnicah prepoveduje tn določa kazni za ene, ki jih bi dali kakor tudi sa oae, ki jih bi vseli. Ot sob ju v bolnišnicah je zapovedano skrbeti za vse bolnike po enakem merilu pravično, kopravno in dobro Za
Ako ste prijatelj Proletarca,
•aj
delavski glasovi tudi štejejo, ter platforma se lepše glasi, če se nekaj takega omeni. In kot je že navada, bedo naši unijski vaditelji porazdelili svoje delavske glasove v kolikor bo to njim mogoče med republikance in demokrate.
Pe svetu
Palestina Berlin in Jugoslavija, poleg Indoneziie, Koreje ter civilne vojne na Kitajskem, stoje na svetovni pozornlci, katera postaja vedno bolj kritična. Položaj v Berlinu je posebno nevaren, ker je manevriranje velesil v naravnost eksplozivnem stanju. Mogoče, da ni tu vprašanje vojne, ali majhen slučaj — "incident" lahko povzroči požar, kateri hi ponovno žalil vee svet s krvjo. Sllča« položaj je v Palestini, kjer so Židje in Arabci v ponovnem boju. OZN jim ga je minuli teden spet prepovedala. 0« bi tukaj na kila vprašanje ara kakega olja, kjer; imajo vse večje kapitalistične dežele svoje prate, bi se noben vrag ne brigal kje in na kakšen način si režejo vratove Židje in Arabci. Ali olje, katero je absolutna potreba v miru in šs bolj v vojni, ter strah, da bi slučajno tudi Rusi na kakšen način prišli zraven — saj so vendar bližnji sosedi — to je kar skrbi Angleže, Francoze in Amerikance.
Kajšek je pred tednom naznanil svojo ponovno običajno sijajno zmago — katera se je pa par dni potem spremenila ravno nasprotne v — poraz. Kajškovi vladi so dnevi šteti in brez ameriške pomoči, katera gre že v pol ducata milijard, bi že davno izginil. O korupciji, fevdalizmu in nepoštenosti njegove vlade ve že vee svet, ali smernice sedanje ameriške zunanje politike aahtevajo, da ae jo Še nadalje podpira.
Nizozemski imperializem ponovna s pomočjo Anglije in A-merike počasi duši in davi svobodno indoneško republiko, kar je« v današnji atmosferi popolnoma razumljivo. Kadar naša Trumanova doktrina odprto mori svobodni duh na Grškem, intervenira v ljudske volitve v Italiji, potem je pot odprta vsaki imperialistični avanturi.
Jugoslavija
Pazno sem prečital obtožnico Kominforme, isto tako odgovor jugoslovsnske komunistične stranke. AN dokler ne poznamo resničnega vzroka, ali bolje vzrokov — je težko delati sodbo. Eno je: Jugoslavija je sedaj bolj združena kot kdaj prej. Bilo je v resnici zelo smešno, ne samo pisanje Hearstovih listov, ampak tudi naših starih znancev kot so nekdanji poslanik kraljeve vlade in ssdaj velik demokrat Fotlč, ter šejMČji demokrat Bogdan Radica. TCidi nekaj kraljevih Srbov se je oglasilo takoj prve dneve ln kajpada vsi ti bratci so napovedali ae samo konec Tita, ampak tudi Jugoslavije. Kot sem zgoraj omenil, Je za to napetost precejšnje Število vzrokov. Eno je odločno nacionalistično stališče jugoslovanskih komunistov glede ob-
mejnih slovenskih krajev, kar precej ovira sovjetsko politiko v Avstriji. Drugo Je nujnost po strojih kateri so za dosego industrialne petletke Jugoslaviji živ-ljensko potrebni. Kajti samo staoji moreš ustvariti nove stroje. Tretje in glavna je vprašanje agrikulturnega kolektivizma — za dosego tega je napravila Jugoslavija velike korake— skoro preveč, ali ne zadosti kot mislijo Rusi. Obtožnica kominforme se saj meni zdi v mnogem preostra in v gotovih točkah ne odgovarja resnici. Mogoče, da je Tito zašel malo preveč v oblake, mogoče da je res, da so v svojih narodnostnih zahtevah zašli preveč daleč mogoče. Ali trditi, da so ogrski, romunski, bolgarski in drugi komunisti izvzemši Rusije napravili iste žrtve za zmago — je krivično. Kot pravi jugoslovanski odgovor kominformi: "Kako se morejo rabiti take besede napram ljudem kateri so v tisočih bojih gledali smrti v obraz?" Nobenemu Jugoslovanu ni všeč ta boj, še posebno ne danes, ko je že toliko klevet proti nam! In kot piše Moše Pijade v "Borbi": 'Sedaj ni čas za take prepire in člani kominforme naj se rajše prepričajo o položaju ustroja Jugoslavije in ogromnemu delu in uspehu stranke predno nadaljujejo s takimi obtožbami." Upanje nas vseh je, da pride do sporazuma.
Vi
Med nami
Omenil bi rad par besed o naši delavski denarni instituciji "Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo" v Chicagu. Ne samo da je ta ustanova popolnoma v delavskih rokah — tajnik je Donald Lotrich, ampak skoro vsi prihranki so od naših ljudi. V zadnjih sedmih letih smo narasli od $375,000 na v resnici veliko vsoto — $2.201,040. V letošnjem polletnem izkazu smo izplačali po 3^ obresti na prihranke ^ $26,733.89, in dodali v rezerve $16,000. Skupno v rezervnem skladu $114,000. Porast v zadnjih šestih mesecih je $195,092. članstva je sedaj 1,221. TO je dokaz, da tVadtfno
članstva, je uspeh Ob enem omenjam, da bomo v januarju prihodnjega leta praznovali tridesetletnico ustanovitve tega društva.
*
Sodrug Zaitz mi je omenil o sijajnem uspehu prireditve naših sodrugov in prijateljev v Detroitu, Mich., v prid Proletarcu. Dokler bo naš list imel take prijatelje — se ni treba bati sa njegov obstoj. V Detroitu so naši fantje bili še vedno v prvih vrstah, kadar se je šlo za napredek. In kot nekdaj, se ta stara tradicija detroitske slovenske naselbine nadaljuje.
Hvala vam!
Ljudski dolgovi naraščajo
Družinski dolgovi (plačevanja na obroke) so narasli na $13, 904,000,000. Nanašajo se na hiše, avte, pohištvo in na rasne druge potrebščine, ki jih ljudje kupujejo aa upanje.
Tote mi ne gre v glavo?
Kaka bl mogla MU Titova Ju-goslavija v svojem aagnjeaju pretisovjetska, k« pa so vsi njeni časopisi polni kvsle e Sovjetski svesl in Stalinu, te mi nikakor ne |Wv glave! Ncdvenmo je imela kominforma v svoji graji nada Titom in komunisti-čnO stranko v Jugoslaviji kaj dragega v mislih.
PROLETAREC, JULY II, IMS.
~ 9
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Pokojnina pometača Jožine
(Nadaljevanji.)
Daljši čas sem preživel na otoku; ko sem se na jesen vrnil v Zagreb, sem takoj poiskal Jožino, starega občinskega pometača, ki je skrbel za siroto Ste-feka z Medvedščaka vse dotlej dokler ga ni — kakor sem že povedal — tudi pokopal na Miro-goju. Upal sem, da ga bom našel, kako sam s svojo metlo in pipico še vedno živi v leseni hiši za rumeno trinadstropnico, ali pa na ulici, kjer pometa listje, ki že odpada s porumenelih divjih kostanjev.
Ko sem prišel za hišo, sem presenečen obstal. Leeene hiše ni bilo več, tla so bila izravnana in ograjena, tam so zidali stransko poslopje; garažo, bi dejal. Vprašam zidarje, pa Jožine niso nikoli/videli, niti kaj o njem slišali, poiskal sem hišnico, toda žensaa je prišla sem z novim hišnim lastnikom; kljub temu se spominja grbastega starca, ki je z vrečo na hrbtu in z metlo v rokah prišel iz strohnele in sajaste lesene bajte prav tisti deževni jesenski večer, ko se je preselila sem. Nič ne ve o njem.
—	Gotovo ga je prejšnji hišni lastnik odjavil pri oblasteh. V prijavni pisarni povprašajte zanj, ali pa tule v bližini, v Novi vesi, pri pdliciji, 3. okraj, VI. stražnica, — mi je rekla.
Nisem je poslušal. Spomnil sem se, da je J ožina pogostokrat 1 pomagal grobarjem na Mirogo-ju kopati jame; mogoče je našel pri njih zavetje.
In naslednji dan aem stopil k njim. Toda tudi pri grobarjih imaš celo hierarhijo; mnogo sem moral spraševati in iakati po mestu mrtvih, preden sem naletel na tistega, ki sem ga potreboval. Tisti pa je prišel u jMKT^Tolehil do*pOiOvice iz kopel, si obrisal roke ob hlačnico, vzel cigareto, kl sem ma Jo ponudil, Jn spregovoril z močnim glasom, kakor bi rad, da bi ga tudi mrtvi okrog naju slišali:
—	Jožine! Stari pometač s Medvedščaka!... Kako da gs ne bi poznal? Dobra duše, pošten človek. Vselej, kadar sem moral izkopati več jam, je prišel in mi pomagal. Ni veliko zahteval: šest dinarčkov za mokro, štiri dinarčke za suho jsmo; ze otroško pe tri. Dobro je kopel, toda vedno teže in počasneje. Pozimi pa, star in slaboten, kakršen je bil *..
—	Pustite sedaj to; povejte mi, kaj je z njim? Izginil )e s svojo leseno bajto vred.
—	Bajta vsekakor, on pa, bogme, še ne!
—	Kje je?
—	Počeši, gospod. VaCvV»m bom povedal. Ko je Jožine ob*
brez stanovanja, je prišel k nam. Iskal je službo: po stezicah in obokanih hodnikh bi pometal, po potrebi bi tudi mrliče varoval v mrtvašnici; a jam pa ne more več kopati! He! Kaj pravite? Starec je ponorel. To pomeni: odpustite iz službe kogar koli drugega, čeprav je še mlad, pa sprejmite mene, starca.
—	Toda tega ne veste. Jožine niso pognali iz službe; upokojili so ga zaradi starosti. Pokojnino ima. Me razumete: pokojnino!
—	Koliko?
—	Sto dva in štirideset dinarjev mesečno.
—	Kaj pa naj počne z njo?
—	Takale pokojnina je majcen, toda zlat ključ, ki, odpre marsikatera vrata. Da bi se ga jtresel, je spregovoril naš šef o njem z nekim gospodom, in starega pometača Jožino so zaradi pokojnine, ki mu je odmerjena, brez težave sprejeli v ubožnico. Zdaj poseda sit in oblečen v njej in kar haprej drži svojo zvesto pipico v ustih. Prav je tako! Dal Bog, da bi še dolgo jakal, preden bi mu tukajle jamo kopal. Mene bodo pustili poginiti na ulici kakor starega psa; do nobene pokojnine nimam pravice.,.
Grobar je skočil v jamo.
Nič ni odgovoril, ko sem ga vprašal, v katero ubožnico so sprejeli Jožino.
Pa sem vendarle prav kmalu našel ubožnico.
Stopil sem vanjp pol ure čez poldne. Obednica je v pritličju, prostrana in snažna. Po zidovih obledele reprodukcije svetnikov in domoljubov. Mize in klopi. Več kot deset starčkov zajema z žlicami iz pločevinastih krožnikov neko kašo; kruh lomijo in pijejo vodo. Streže jim starejša močna ženska z ukazu jočo gubo na čelu in z oznako *vojega poklica na traku okrog pke; v rokah drži kuhrlnico. jlave vseh so ak len j ene; vsi molčijo. Starčki so skoraj vsi ?nako oblečeni, obriti in ostriženi. Sedijo t določenih presledkih, vsak na svojem mestu; s >raznimi * pogledi zro predse, disciplina — vzorna.
Stopim k ženski in ker ne vi-iim Jožine tam,4* vprašam, kje
je.
—	Pometač Jožine? To je Toža Smrečnjak iz vaai Verbok. Saj vidite:, ni ga, — mi odgovori.
—	Kako to? Srfj je sprejet v zavod. Kaj je z njim?
—	Samo to vam povem, gospod, da ga pri nas ni več. V upravne posle se ne vtikam.
Vstal je plešast in enook starec:
—	Gospod, jaz bi vam o Jo-
—	Molči! Sedi! — ga je prekinila žena, meni pa je rekla:
—	Gospod, nikar mi ne vznemirjajte ljudi. V naši pisarni la-
hko vse izveste. Ns dvorišču; prva vrata, desno.
Ubogal sem jo. V tesni pisarni sem našel ekonome, človečke izpitega obraza, pa živahnih oči, ki je pregledoval neke račune in sestsvljal jedilni list. Povedal sem mu, koga iščem in kaj bi rad izvedel. Ni skoparil z besedami.
Pometač Jožina! Tisti sta-ri, sivi vrabec! Kakine križe smo imeli z njim! 2e drugič je izginil.
—	Izginil? .v
—	Da, pobegnil. Verjemite mi, s starci in s berači je dosti teže, kakor z otroki, ki jih najdete na ulici. Daste jim streho, hrano, snago, obleko, mir in počitek, pe ao kljub temu večno nezadovoljni. Trdoglavi so: trdno se drže starih navad. Same pritožbe in — afere.
—	Afere? S tistim dobrim Jožino?
—	Da. Ni se hotel ločiti od
se nagledati mesta in aveta. Ni dovoljeno malo zavpiti, ae razveseliti, celo govoriti ni dovoljeno. Vedno nekaka "disciplins", kakor da smo otroci. "Uniformo" so si izmislili, ko da smo vojski, hlače imamo pa preozke, čevlji nas Žulijo. Gorje ti, če se komu potožiš. Snaga! Snaga! ... ko da smo gobavci. FeJ ... Gospod, vidim, da ste dober človek; poiščite Jožino na Savi in mu povejte, naj me počaka, potem bova skupaj odrinila; svet je šim MOgoče bom pa še nekaj drugegk uredil *anj.
- mk<- Ifcu..
Z fJPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
ustanavljajte nova dmustva. deset clanov(k) je tmeba za novo DftVSTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
NeisJalaa ss Sdraftsae Meve (ftsvm* Chleaga) le fS.ee ae lete; $4.99 as »ol lets; 9S.SS ss letrt leta; ss Chlesge la Ceek Ce- $i.M se eele lete; $4.71 ss fel leta: aa laeeemetvo $11.
e
*
e e
e
e •
e e e e
e e e e e e
Naslov so list In «ajniitvo j*
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
•t e . e ie e e e e e e e e e e e e e
: e e e e e e e e e e e e e • e e e e
: e e
H
e e
e •
e e e
e •
e e e e e
g##9####eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
nje; ponoči Jo je imel pod posteljo, vstajal je zgodaj, da bi — od začetka ao se mu naše služkinje smejale, kasneje pe so se jezile nanj — strgal z njo po notranjih prostorih in po dvorišču ter dvigal prah. Ko smo mu to prepovedali, je odšel z doma in zgodaj zjutraj pometal ulico. Zaradi tega je prišel navzkriž z občinskim pomete-čem. Vzeli smo mu tisto nesrečno metlo in jo sežgali, on pa je pobegnil...
—	Menda ga niste zaradi tega preganjali?
—	Nismo. Čakali smo in zgodilo se je, kskor smo predvidevali. Neki večer se je vrnil lačen, moker, ves razdrspan in kašljal je. Prepričani smo bili, da se je pomiril in prilagodil, pa je prišlo do nove afere, topot zaradi pipe. Hotel je, da ae mu kar naprej kadi iz ust, tega pe naš hišni red nikakor ne dovoljuje. Govoril je: "Manj hrane,] pa več tobaka, pe magari najslabšega!" In to je postalo geslo tudi drugih naših varovancev. Cigaretne ogorke pobira pd ulici in pred gostilnami in nam za-smraja spalnice. Kašlja, ps kadil bi rad. Nič drugega nem ni kazalo, ko smo mu vzeli pipo; Spravili smo Jo; tukaj le Je.
—	Dajte mi Jo. Spomnim se
je.
—- Dobro; naj bo, — je dejal začuden; in dal mi jo je.
Potem mi je povedal, kako je, ko ao mu vzeli pipo, Jožina vdrugo izginil. Bel se je, da ne bi starec tokrat le ostal zunaj, kajti slekel Je obleko, tako imenovano "uniformo", in oblekel spet tvoje stare cunje. Prav gotovo se zopet potepa in berači. Vendar njegovega bega še nismo naznanili policiji; mogoče se bo v nesreči kmalu spemeto-vai; njegova postelja bo v zavodu še nekaj čass čakala nanj.
—	In tudi njegove pokojnina bo čakala nanj tukaj, — sem dejsl ns to.
Ekonom je prasnil v smeh.
—J Jožina pokojnina, sto dvs in štirideset dinarjev mesečno, ne teče ne v njegove, ne v naše roke. Zmrznila je.
—	Kako to?
—	Neki Jožin vnuk je izvedel za pokojnino, napol kmet je in napol trgovec v Verboku pe ae je ponudil, da bo za ta denar dajal stricu hrano doma; občina čaka, dokler ne izve, ali bo Jožine pristal na to. Tudi mi smo pisali občini, v katero spsds vsa Verbok. Dokler ne bodo dprav-ljene vse formalnosti, bomo a starim čudakom potrpeli.
—	Toda kje in kako bi ga našel? — sem dejsl.
—	Nikar ae ne-trudite. Cez deset dni bo zopet tu. Sporočili vam bomo.
Drugega mi ni ostalo, kakor da sem odšel. Odšel sem, toda na dvorišču ml je prestregel plešasti enooki starec, ki bi mi bil v Jedilnici neksj rad povedal.
—	Gospod, so vam kaj povedali?
—	Nič na vedo, — sem mu odgovoril.
—	Vem.
—	In?
—	Jožine je ne Sevi, tam, kjer odvsžsjo smeti; ne bo se več vrnil semkaj. Sel je, kamor pojdem v kratkem tudi jas.
—Toda zakaj vse to? " — Tukaj teftko živiš. V kletki smo Vsek korak nsm merijo. Kaditi ne smeš. Nikoli požirka neksj grocerije. V»rs. Jurcs je Iganje. Na dovolijo ti beračiti, prinesls štrudei in Mrs. Bernik
—	Ksko se pišete?
—	Nikakor. Recite mu, da mu tako naroča Enooki; tako me tukaj imenujejo. ,
Pri priči aem zavrgel misel, da bi se vrnil v pisarno in povedal ekonomu, ker mi je zaupal Enooki', raje sam napravim korake, čeprav ' bo težavno. Starcu sem ae zahvalil za zaupanje.
Hitro aem jo mahnil na Savo, na smetišča, kajti bal sem se, da me Enooki ne bi prehitel in bogve kam odvlekel Jožino.
(Dalje prihodnjič.)
V našem uradu se je oglasil zastopnik Proletarcs v Milwau-keeju, Louis Rarbortch. Oddal je pet naročnin ter $2 listu v podporo, ki sta ju priapevala Frank Jager in Barborich.
Louis je poskušal iztirjati naročnino tudi od neke znanke v Chicagu pa se je preselila. In trudi se s tem poslom neumorno v Milwaukeeju in West Allisu.
Lawrence Selek, Star City, W. Vs., je poslsl celoletno naročnino zs Louis Urbsncs, Osage, W Va.
Frank Cvetan, Johnstown, Pa., je poslal vsoto $23.65 zs naročnine in za en Kemov besednjak.
John Taacek, Youngstown, O je nabral v tiskovni sklad Proletarca $19.25 in poslal ob enem eno celoletno naročnino. To Je dober uspeh.
Iz Milwsukeejs je nam Frank Primozlch poslal članek časni-ške sgencije ONA o Titu s odrom na spor med njim in komin-formo. Priobčen je bil v mil-wauškem Journalu in v raznih drugih listih širom dežele. Ne-pisan je nepristransko, toda pohvalno za Tita. Ob enem Frank Primozich omenja, da je lani naroČil Proletarca bratu v stari kraj, a mu piše, da še ni prejel nobene številke. Kje je vzrok, ne vemo. Kajti nekateri v starem kraju list redno prejemajo, tu pa tam kdo le sempetam kako številko, v prej omenjenem alučaju pa naročnik pravi, da fte nobenega izvoda ni dobil v roke. Preiskujemo, s pošta po svetu je birokratična stvar in težko izveš, kako se Jih lotiti, .dokler ne veš kakšni ao vzroki. Obljubljajo nam, da bodo poštne zveze tudi z Jugoslavijo kmalu tako
redne kot bi že morale biti.
• i . - t * '
Christina Nadvesnik, Ogles-
by, 111. nam sporoča, da prirede v nedeljo 25. julija piknik na John Poharjevi farmi, R. No. 4, Ottawa, 111. Prebitek je namenjen v podporo Proletarcu. Njeno sporočilo v celoti je na drugem mestu v tej številki.
Zelo nsm primanjkuje časa, da bi pošiljsli tirjstve za potekle naročnine v kraje, v katerih nimamo stalnih zastopnikov. Upravnica vsled zdravja dela le toliko ur kot ji je mogoče. Zato prosimo vse naše zastopnike in posemezne naročnike, da nam gredo na roko t tem« da poskrbe za čimprejšnje obnavljanje naročnin.
Ne samo, da po prijatelji Proletarcs v Detroitu nabrali nad $300 v tiskovni sklad v gotovini — tudi prispevsli so zs sabevo (večerinko), ki te je vršila 3. julije, vse brezplečno. Frank Le-vak je podaril šunko, dvs funta ksve, mleko in nekaj grocerije; Joe Kotar in Andrew Gram vsak pol bsrla piva, in Kotar steklenico likerje, enako Rev Travnik 'in M. Cetinski. TE5. Knez Je dala stekli mico Vine in
potico. Slovenski delavski dom je dal dvorano brezplačno in Math Pink ter drugi godci pa so na plesni zabavi brezplačno igrali. Vsota, ki jo je s te veče-rinke Proletaree že prejel, znaša, kot je bilo omenjeno v prejšnji števiiki, $300. Imena pri-spevateljev bodo objavljena v prihodnji številki.	• r.
K temu naj bo še omenjeno, da je bilo a pripravljanjem večerje v tolikšni vročini ne samo veliko dela temveč bilo je v taki sopari tudi neprijetno delati A ženske in točaji ao bili pridno na svojem poslu — vse brez odškodnine. Ozirome še prispevali so zraven. Vse priznanje De-troltčanom, katerim gre zaslugs za uspeh te priredbe.
Ne bi bilo težko zbrisati dolga, ki ga imamo v tiskarni, ako se bi povsod potrudili tako, kakor so te v Waukeganu, že večkrat v Clevelandu in v Chicagu, sedaj v Detroitu, in kot se bodo v nedeljo 25. Jul. v Ottawi, 111., kamor so vsbljeni vsi prijatelji tega lista iz lasallskega okrožja.
Looia Urban iz Detroita piše: Pošiljam $5 v tiskovni sklad, ker mi ni bilo mogoče priti ns večerinko Proletarčevih prijateljev 3. julija v SDD v Detroitu. — Težka je pot delavskega lists kot je Proletaree, kajti ima težave v boju za obstanek od kar izhaja. Pa smo ga obdržali, izpopolnili in tako bo tudi v bodoče."
VTISI Z OBISKOV V KAUFORNJI
Pilo Kafko Hrvatin, Chicago
V slovenskih listih prebiram potopise, ki jih pišejo naši rojaki s potovanj križem dežele. To priče, da prvič, naši rojaki poslednje čese radi potujejo in pa da svoje vtise tudi radi opišejo.
Eni gredo na pot v vlakih, drugi z avti, tretji se* gnetejo v busih. In tu pa tam odleti kdo v hitrici kar v aeroplanu.
Nato pošiljajo razglednice, da opozore prijatelje ln znance ne svojo potovalsko srečo. Ali pe opisujejo v tem sil onem littu, kako to bili tprejeti, kako postrežem in vse torte drage podrobnosti.
S takimi, občutki tem šle tudi jaz na pot in o tem že nspisals potopis, ki pa te je nekje izgubil. In tako je tu dragi, a bo prav tako na mestu. Le dele je bilo več s tem.
Slovenci s srednjege zspsds in tudi iz vzhodnih in severnih držav Kalifornijo zelo radi omenjajo. Marsikdo izmed njih ae ie ie lsselil tjs. Večinoma taki, ki so oslabeli v garanju ter si neksj prihranili, pe si zaželeli, da si ogrejejo "svoje kosti", kožo, sli kako bi že rekla, pod kalifornijskim soncem in v kalifornijski klimi.
Kot sem že omenile, odločile sem se že na potovanju, ds napišem nekaj o svojih vtisih v Proletarcu in tako sem tudi ttorila.
Kadar so vroči poletni dnevi ie daleč sa nami, se nam reže v obraz kisli jesenski dnovi. Kdor more, se jih ogne. A to nI
kar tako. Treba je v tak kraj, kjer jeaeni ni. Potebno mika teka želja one, ki niso kaj trdnega zdravja. In ako imaš le kaj priložnosti, pa premišljuješ, kako si bi to "mizerno življenje čimbolj podaljšal in ai ga olajšal kje na soncu.
S takimi mislimi serti ukvarjala ter te odločila znova za na pot v sončno Kalifornijo.
V nji — v tej soinčni Kaliforniji živi veliko naših ljudi. Mnogi so se priselili vsnjo šele pred nekaj leti, ali pred letom ali dvema, drugi pa ao' tam že dolgo. Tudi precej Čikažanov je že tam. Večinoma jih oeebno poznam. Pa sem si zaielela, da jih obiščem.
Kadar potuješ iz Chicaga na zapad, veš, da je treba preko goratih krajev. Slovenci smo jih vajeni, ker smo večinoma bili v hribih doma. Poeebno pa Gorenjci. In jaz sem h bližine Kranja. Zato nas gore toliko bolj zanimajo, in ae nam vožnja po takih krajih kar dopade. In tako
tudi meni ob pogledih ob tej vožnji na lepe visoke gorske kraje uhajala misel na lepo Gorenjsko in na moj rojstni kraj. "Kako neki je sedsj tam?" sem se izpraševala v mislih. In pred-očila sem si naš ponosni Triglsv, Kašuto, Storžec, in lepo Kriško goro. In pa vse drage lepe naše rojstne kraje. In predočila aem si tudi to, kako tam v novi Ju-goslsviji grade nove ceste, nove proge, vse za lepše, življenje ljudi.
Tudi mesto Kranj prenavljajo, ki bo bsje po novih načrtih postal ne aamo turistično temveč tudi industrialno mesto.
Tako aem razmišljala kar tako sama prisebi, misleč na razvoj na dveh oblih aveta. Ena Je naša, ameriška, draga je tam, kjer smo bili rojeni.
V tem razmišljanju sem skoro na glas govorila. In želela — ah, da jim bi šlo le vse po sreči!
Vozili smo se v vlaku Železnice Santa Fe "E1 Capi tan". To je res brzovlak. Ako se bi kam zeletel, te je Konec, pe tudi vlaka je konec. Iz vseh železniških nesreč je dognano, da ae potni kov povprečno sicer malo ubije, a vlak pe je za med staro šaro
Človek se ne more načuditi, kako ae more vlak po vzpeti ne take višine in odpira ti vedno znove in znove nov svet, nove krasote in nove pustinje. .
Vidi< na dolgi krajini: vse Je suho, peščeno. Vendar pa te i v teh puščevnih krajih pozdravi roža — puščavska roža, trnjssti kaktus. Pravijo, da uspeva tristo dni v letu brez vode in dežje. A je vedno zelen in ob svoji dobi v krasnem cyetju. Ko prevoziš Mojave River vidiš, da Je to sive, selo blatna voda. In tako se ob tej globeli spuščaš nižje
in nižje v dolino na San Bernardino in proti Los Angelesu.
Razume se da je vsakdo ob prvem prihodu v to deželo (Kalifornijo) izredno radoveden, dali je v nji res vse tako kakor oglašajo. Vse tako rožnato, kakor vam opiaujejo agenti vzhodno od Kalifornije. Predočujejo tvoje kraje v največjem zrcalu in res se ti vse lepo vidi.
V Kalifornijo hiti veliko ljudi, Eni ker so si prihrsnili neksj ' za priboljške na ttaroat. Dragi, ker jih tja privabljajo real eata-te agenti. To je bila nekoč dežela zlatoiakalcev. Oni so propadli, pravijo, kar je bilo prospek-torjev, s dobili to te dragi, ki to iz Kslifornije res ustvarili zlato deželo.
Veliko prihaja sem mladih deklet, ki mislijo postati 'stars'. A Hollywood nima velikega "podnebje" zato je v njemu pro- . štora le za malo zvezd. Jih je pa v Los Angelesu in tam okrog na tiaoče ki žele na filmako platno in do zvezdnatih plač. Razočaranih je kajpeda nič koliko — moških in ženak.
čudno, kajne, kako to, da še vedno toliko ljudi verjeme, da je v Kaliforniji vir sreče in zdravja, in da le kalifornijako sonce te ozdravi, če si bolan.
Neksko tako je bilo tudi z mano j. Sicer nisem bile sedaj prvič v Kaliforniji, e vendar, zapad in morje te mika. Pa si misliš: " Nekje jnoraš živeti, dokler živiš, čemu si ne bi sreče v Kaliforniji podaljšal?"
Moj cilj je bil Los Angeles.
To je krasno, moderno mesto, mnogimi posebnostmi. V bližini je slovita kolonija filmskih zvezd, Hollywood.
Ne vzame pa te dolgo, da spoznaš, da ao tudi v Kaliforniji razne bolezni in da je v nji veliko bolnih ljudi.
(Dalje prihodnjič.)
V Avstriji silijo profesionglce nazaj na kmetijo
Avstrijska vlada je sredi julija objavila poročilo, v katerem ugotevlja, da je v Avstriji ,ta-kozvanih profesionalcev (white Collar Workers po ameriško) veliko več kot pa Je" zaposlitve zanje. Vlada pravi, da jih Je na deeet tisoče več kot pa jih ima priložnost služiti si kruh v poklicih, sa katere so se izučili. Ker jih vlada ne more vzdrževati, jim priporoča, naj se pri-uče kmetijstvu.
Značilno je to: koliko si kmet pritrgava, da pošlje svoje sinove v šole, da ae izuče za boljše službe, de jim ne bo treba garati od zore do poznega mraka. Sedaj pe bodo dobili svoje sinove ln hčere nszaj v delo, iz katerega so jih hoteli oteti.
Avstrija ima v preobilici ne samo Šolanih klerkov, računar-jev, knjigovodij itd., temveč tudi dentistov, zdravnikov, kemi-čarjev, inženirjev itd. *
A kmetom pe delovnih rok manjka Izučeni ljudje v Avstriji bodo seveda raj še poskušali iti kam v tuje dežele ha svoje poklice kot pa ds se bi vrnili na revne domačije svojih očetov in bi bili v napotje njim in sebi.
nite se Proletaree in V prispevke v njegov skled.
Kjerkoli In kadarkol? spom-
birajte tiskovni
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Cena $5.00 '
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00
Avta*
ka)!« J* M. F. t. KERN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
rBOUETABfiv. JULY 11, 1148.
* *
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
(tyadaljpvanje a t. strani.)
bilo treba, ker so več ali manj samostojni od Fosterja. Toda ljudje okrog "Narodnega glasnika" pa so morali po navodilu sklicati shode — saj navidezno, iii na njih sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da soglašajo z obsodbo kominforme proti Titu, in vabijo komuniste v Jugoslaviji, na] krenejo nazaj na pravo pot ter si izberejo novo vodstvo, v Proletarcu smo obljubili o vsem tem poročati, da bodo či-tatelji poznali obe strani. In kot znano, ker nismo navezani na nobeno tako vnanjo "linijo", nismo dolini napraviti nobenega skoka, s katerim bi rekli, da smo bili ^do včeraj v napačnem in da je sedanji jugoslovanski režim od muh, ali celo krivoveren, izdajalski, nacionalističen, tiranski itd.
Slovenski napredni tisk v A-meriki ni zletel s tira s kominformo. Ne "Prosveta", ne "Enakopravnost", ne "Glas naroda" ne smatrajo, da je bila obtožba ali obsodba - kominforme upravičena. Hrvatski narodni glasnik, ki je god disciplino stranke, pa je kajpada moral zaokreniti, tudi ako je bilo to njegovim urednikom skrajno neljubo. Sicer pa mnogi še vedno ugibajo, da je v vsej tej aferi kak skrit trik — kaka domenjena poteza, zato <ja s? z njo vodi "zapadno demokracijo" za nos. N6, bomo videli, pravi Jožko Oven.
Konvencija jugoslovanske komunistične stranke, ki se je pričela ta teden (oznanjeno je bilo, da se prične 21. julija), je od bratskih komunističnih strank izolirana. Zamerila se je nekemu visokefou funkcionarju kominforme in tak so bila vsa junaštva jugoslovanskih partizanov mahoma pozabljena in prezrta. Toda kdorkoli je skuhal to k$šo — Tito je Še na svojem me-StU namesto v glavnjaČi, kamor bi ga radi utaknili tudi njegovi bivii drugovi, ki so Imeli v juniju svoj zbor brez njega ki Kardelja nekje na Romunskem ter ga izobčili iz svoje družine.
Laura Diaz je na nekejn shodu rekla, da smatra papeža Pija XII. za vojnega kriminalca. Bila je aretirana in obtožena žali jen j a svetega očeta ip kaljenja vere. Laura je Manica italijanskega parlamenta in izvoljena ft Ma na komunistični listi. Zaeno z drugimi levičarskimi politiki je V zadnji volilni kampanji udrihala po katoliški hierarhij v Italiji in jo dolžila, da ima okrvavljene roke, ker da papež VOS čas vbjne ni ničesar storil proti klanju pač pa se družil z Mussolini jem, s Fran com v Španiji ter z drugimi fašisti po svetu. Ko so Lauro časnikarji po aretaciji vprašali, kaj je v resnici govorila o svetem očetu, je izjavila, da ga dolŽi neizpolnjevanja volje italijanskega ljud-
stva in da njegovo krščanstvo ni to kar bi moralo biti, ako bi v krščanske nauke resnično veroval. Bo kaznovana, kajti papež je v Italiji več kot oa je bil bivši kralj in veliko vbČ kot pa je sedanji predseai^ik republike, ali pa sedanji premier Alcide de Gasperi. *
Vsakega nekaj k zapadne metropole
P«eblo> Colo.—Mogoče si kdo misli, kaj je s Stoničem, da ga ni že nekaj tednov na izpregled v časopisju. Vzrokov je več. Eden glavnih je prevelika zaposlenost, plačana in neplačana.
Drugi vzrok je ker letos so se pasji dnevi prezgodaj začeli, na vremenskih pojavih, kakor tudi Y politiki. Pred par tedni podne-vu je bilo po koloradski navadi vroče, ob deveti uri zvečer ti pa kar prihrumi naliv s točo, sicer prav debelo, da je odbila veje z dreves, pa tudi marsikateri avtomobil je imel luknje na strehi. Voda je bila v mestu tri čevlje visoko na enih mestih, tako da so avtomobili kar obtičali v nji, drugi dan pa so črpalke lile vodo ves dan iz nekaterih spodnjih prostorov.
Toča farmarje večkrat obišče. Tudi kobilice in razni drugi paraziti delajo škodo.
Sedaj pa nekaj o politiki in običajnih političnih cirkusih. Cirkuse financirajo ameriški kapitalisti z denarjem katerega izžemajo iz delavskega sloja malih farmarjev in malih trgovcev. Omenjeni cirkusi se hi približno imenovali demo-rep., In letos se je cirkus pričel pri repu v Phi-ladeljhiji, končal se je pa pri demo-oslu.
Žalostno ali resnično, da je nekaj narobe v glavah ameriških delavcev, da se omenjeni cirkusi vrše vsake dve leti, glavni pa vsake štiri leta. Med ameriškimi davkoplačevalci je tudi preveč brezbrižnosti. Kako naša vlada razsipava ljudski denar v splošno škodo. VeČino se troši za militarizem doma in drugod po svetu. In z ljudskim dinarjem ae pospešuje fašizem po vsem svetu.
Vzemimo si nekatere države: Kitajsko Grčijo, Turčijo, Italijo, Avstrijo in druge. Ce smo že tako radodarni in humanitarni pomagajmo vsem potrebnim narodom Dajmo jim kruha in obleke ter raznih strojev za obnovitev porušenih domov po fašistični drhali namesto da jim pošiljamo kanone in razno drugo morilno orožje.
Naša dolžnost je da, uničimo vse fašistične organizacije doma in svetujemo drugim narodom po svetu, da iztrebijo fašistične organizacije s koreninami vred.
Ruski revolucionar ter prvi predsednik sovjetov, Iljič Ulja-nov (ali Lenin), je nekako par et preden je umrl priporočal delovnemu ljudstvu, da v onih državah, v katerih ima volilno
■,

KAJ LAHKO STOKI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PRQIITARCA"?
•	w
e Pridobivajme asa NOVIH aarečalkev	'
e Obaavljsjmo nari^aa TCC.VO i!a poteč« V
e AfiUrajmo med drahmi narašalkl, da staro Isto
e Prispevajmo v PROLETARYEV tiskovni sklad
if Ijiljerečajm« ^Mku
o Oglašajte v PROLETARCU priredb« dnštev la drag« stvari	*
e Naročajte slovaask« la aaglaike kajige
Is PROLETARY EVE knjigarne
« i * . t ..i
e Poskrbite, da si aaroč« AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi UM, tU tega t« aim storili
e Naročit« KOLERAB Ml svojcem v starem kraja la enaka PttOLETARCA.	4
Vsakdo f|of ftprf IP flql Wft kplikor moro, pa fwffo vse feloye zmagovalil
' '	tt'	m
pravico, se naj je posluži na volilni dan, s pripombo, da v večini držav ne bodo nič izvolili.
Zakaj je izrekel gori omenjeno pripombo? V mislih je imel, da v večini dežel delavstvo ne ve kaj voli; ker nima zadostnega pouka od takozvanih delavskih voditeljev ker so z malo izjemo večinoma korumpira-ni, celo raketirski, ter nezmožni voditi in učiti delavstvo v splošno korist ljudstva.
Kapitalisti imajo boljše orožje, katerega znajo 100 odstotno izrabiti v svojo korist in pa v škodo delovnega ljudstva. Posluževati ki se moralo istega tudi delavstvo. Štiri glavna so: časopisje, radio, kino in cerkev. Je še več drugega orožja, katerega se poslužuje kapitalizem v zavajanju delovnega ljudstva.
Kapitalizem, oziroma hlapci (uredniki) skrbijo, da je njihovo časopisje in revija napolnjeno z lažnjivimi in vseskozi škodljivimi članki kateri so zabeljeni z raznimi senzacijami ter gangsterskimi slikami.
Radio komentatorji lažejo 95 odstotkov z raznimi izmišljenimi senzacijami in premične slike so tudi 76% neresnične z napetim prikazovanjem raznih legend. Cerkev je vseskozi korum-pirana, zavajalna, ker svoje pod-ložnike slepi in straši z raznimi dogmami, v katere njeni učeni-ki sami ne verujejo.
Cerkev ie kapitalistična, ker lastuje velika posestva ter ne plača nobenih davkov. Naravno, da zagovarja kapitalizem in kapitalisti jo podpirajo, ne radi pobožnostf, ampak radi dobička. Katoliška cerkev je pa še strogo monarhističr^a, posebno v Evropi, tiči, da katoliška vera je edina prava, druge da so vse krivoverske. Uči, da bi morala biti samo katoliška vera po vsem svetu, ter eden vladar, eden v Rimu, v katerem bi vladal vsemu svetu po milosti božji papež Italijan. Ampak dandanes ni nič neminljivega^ Načelno sem proti vsakemu rušenju mest in vasi, kakor tudi ubijanju človeka po človeku, sem pa zato, da se zruši fašizem po vsehi svetu v dobrobit vsega sveta.
Kakor sem že večkrat nagla-sil, da Amerika ni Rusija in o-bratno. V Rusiji je moralo priti do oborožene revolucije, ker rusko ljudstvo ni imelo drugih pravic kakor one, katere je car Zapovedal s pomočjo cerkve, ln to je, bilo: delaj, kakor da boš večno živel, moli kakor da bol jutri umrl, \rpi in nrtolči, 6e hočeš po-smrti priti v nebesa. Če se pa predrzneš govoriti proti korumpirani vladajoči kasti, potem te doleti škripanje z zobmi na dnu (tekla.
Zgodilo pa se je rsvno naro-
be. Ruski mužik se je začel zavedati, da je enako vredno človeško bitje. Misliti je pričel z lastno glavo. Zavrgel je zavajal-ne, izmišljene dogme. L. 1017 se je zgodilo, da je tiste, kateri so strašili revni ruski narod, zadelo škripanje z zobmi in večno pogubljenje.
V Ameriki ni potreba nobene oborožene revolucije. Ameriškemu delovnemu ljudstvu je potrebno, da se zaveda, da bi morali biti vsi enakopravni, ker smo vsi rojeni pod istim soncem. Vsak zaveden delavec oziroma državljan naj napravi revolucijo v svoji lastni glavi, ter naj postane član nove politične stranke ter 2. novembra naj dovrši revolucijo s svojim glasom ter voli za kandidate nove stranke, kateri bomo določili uradno ime na prvi narodni konvenciji
v	mestu, katero je bilo prvo gl. mesto v Zed. državah, v Phila-delphiji, Pa., 23., 24. in 25. julija 1048.
Nova stranka zastopa najširše demokratične principe v splošno korist ameriškega ljudstva proti stari korumpirani dvogla-
vi	demo-rep. stranki, katere ori-nalno telo biva ha Wall Stree-
v New Yorku.
Vabim vse rojake v Pueblu, da se S AN Sove seje udeleže v Velikem številu. Bo prvo nedeljo v avgustu ob 3. popoldne v May Hall. Slišali boste poročilo delegata prve narodne konvencije nove politične stranke, kakor tudi druge važne raiprave. Prejšnja seja je bila jako zanimiva, samo premalo nas je bilo navzočih.
Izvoljeni delegat,
John M. Stonicb.
•krogi, na katere se moramo obračati za podporo v prid naših delavskih naprednih časopisov.
Dalje želimo, da urednik Proletarca previdno premotriva razmere v današnji Jugoslaviji in da o njih nepristransko komentira.
Znano je, da se sedanja mrzla vojna bije med kapitalizmom in socializmom; med vatikansko reakcijo in naprednim delavstvom. S tega stališča moramo imeti pred očmi vprašanje in resnico komu v korist bi bilo, ako se ubije solidarnost Slovanov.
Reakcija čaka kakor volk iz zasede da uporabi vsako priložnost za ubit je vsega, kar je zdravega in naprednega. Zato bodimo pri svojem delu previdni, da ne stopimo na njene limanioe.
Proletarčevi prijatelji in naročniki na večerinkl v SDD dne 3. julija 1948, Detroit, Mich.
g
I BARETINCIC & SOK
POGREBNI ZAVOD
N. 20-301
I :
i JOHNSTOWN, PA. « : :
Priporočila, glede Proletarca, v Detroitu 3. julija,
Detroit, Mich. — fta večerinkl, prirejena v korist Proletarca v Slovenskem delavskem domu, je bila podana sledeča izjava:
Proletarčevi naročniki in drugi napredni Slovenci, zbrani na večerinki, katere namen je finančna podpora Proletarcu, so ob enem mnenja, da je treba razširiti kampanjo za nove naročnike širom Zed. drla v, in za več finančne podpore, da se postavi ta list za zmerom na zdravo finančno podlago.
K temu tudi šellmo, da se bl smernice Proletarca razvijale v zdravem naprednem duhu kakor se sedaj, torej da se posveča idealom in načelom katere zf-stopa, ker kot tednik ne mote prinašati dnevnih novic. Zato pa pade na urednika toliko več s odgovori)ost, ds zdravo presoja in komentira dnevne pojave, kateri so zgodovinske važnosti.
telimo tudi ds urednik Proletarca podpira s čimvečjo energijo gibanje sa tretjo stranko, k a tors predsedniški kandidat je Henry Wallace In podpredsedniški pa senator Glen Taylor. Dalje. <fa podpira čim lsdat-
aše Slovenski ameriški naro-svet (SANS) in Ameriški slovanski kongres (American Slav Congres), ker v teh dveh skupinah so zbrani vzi napredni
Romunski Mihael & rogovili
Bivši romunski kralj Mibael je menda res prepričan, da bo dobil nazaj svoj tron in pa njegov bivši "real estate" v Romuniji, ki je knježje vrednosti
Kot v tem listu omenjeno, mu je ustvaril tako nado naš predsednik Truman in v lanskem poletju pa Winston Churchill, ko je Ml tam na poroki angleške prestolonaslednice Elizabete.
V Londonu, in Veje še prej se je Mibael zaljubil v Ano Bour-bonsko. Je zalo dekle ln tudi MIha je "fejst" fant. Do poroke med njima pa dolgo ni prišlo, ker stara BourbonSka aristokratska hiša je katoliška, Miha pa spada v romunsko (grško) or-todoksno cerkev, ki Jo Vatikan smatra za "nezvelifcayno". Vseeno, Ana BourboiplU je šla s svojim sorodstvom v Rim in bila sprejeta pri papežu. Prosila ga je, naj ji dovoli poročiti Mihaela, ker se ljubita.
"Ne drugače," je rekel papež, "kot, ako prestopi v katoliško cerkev."
" Miha bi bil to bržkone storil, a njegovi dvorni spremljevalci so gs opozorili, da se bi s tem odpovedal romunskemu prestolu. Kajti prejšnja romunska ustava določa; da mora biti romunski kralj iste vete kot je romunski narod ln njegovi otroci vzgajani edino v nji Ne le to, ampak tudi poročen mora biti po obredih grške ortodoksne cerkve.
Ill kaj je storila nevesta? Pokazala Je Vatikanu1 figo, odšla
pred nekaj tedni v Atene na ško in se poročila po pravoslavno.
Proti tej poroki je formalno protestiral tudi glavar eks-bour-bonske dinastije, to ga zgolj zato, ker je eden bourboncev pre-tendent na katoliški španski prestol.
Po poroki sta zakonca odpotovala uživati medene tedne med turške "nevernike". In ko se bosta umirila, bo Mihael spet uporabljen za intrige proti sedanji Romuniji in njenemu socialnemu ter ekonomskemu sistemu.
Piknik dne 25• julija v Offcrwi, III., v korist Proletarca .
Oglesby, III. — Naročniki ter drugi prijatelji Proletarca bomo imeli domačo zabavo, oziroma piknik, v nedeljo 25. julija na John Poharjevi farmi, R. 4, Ottawa, Ul.
2enske bomo prinesle dobre jestvine, moški pa vsak prispeva $2 ali pa tudi več, kdor bo želel. Jedača in pijača bo prosta. Kar pa bo prebitka, gre v tiskovni sklad Proletarca.
Torej ne pozabite priti to nedeljo na omenjeni prostor. *
Meseca junija sta bila tu na obisku Joseph in Josephine Cvelbar iz Sharona, Pa. Sestra Cvelbar je članica širšega odbora SANSa. Srečale sva se na zborovanju SANSa v Clevelan du 20.-30. maja. Z njima sta prišla tudi njuna prijatelja iz Cle-velanda, a imen si nisem zapomnila.
Cvelbarjevi imajo sorodnike in znance v La Sallu. Tako so se mimogrede ustavili tudi pri nas. Hvala jim za obisk.
Christina Nadvesnik.
Fides i ta lica in fides bakanica
(Komedija v 3. dejanjih) I. dejanje.
(Dvorana v zunanjem ministrstvu v Rimu. Levo pri mizi tajnik, ki piše. Desno pri vratih grof Sforza, ki stiska roko jugoslovanskemu poslaniku Iveko-viču.) »
Grof Sforza: Ekscelenca, prosim, sporočite svoji vladi, da Italija želi z Jugoslavijo korektne in prisrčne odnose.
Ivekovič: Sporočil bom. (Odide.)
Zastor.
. II. dejanje.
Prejšnja, brez Ivekoviča.
Grof Sforza (tajniku): Moramo takoj brzojaviti Organizaciji združenih narodov, da je Italija nasprotna temu, da bi Jugoslaviji odstopili tudi en sam kvadratni meter zemlje na Koroškem.
Tajnik: Takoj.
Zastor.
III. dejanje.
(Dvorana na zunanjem ministrstvu v Beogradu. Beograjski italijanski poslanik se prikloni jugoslovanskemu ministru.)
Italijanski poslanik: Pravkar sem prejel brzojavni nalog iz Rima, da v imenu italijanskega naroda izrazim zahvalo jugoslovanski vladi za njeno korektno izjavo v vprašanju italijanskih kolonij.
Zastor.
(Iz "Ljudskega tednika", Trst.)
Seja kluba št 1 bo v petek 23. julija
Chicago, 111. — Ta petek, dne 23. julija, bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Na dnevnem redu bodo važna poročila, med drugim o našem pikniku, ki se je vršil minulo soboto.
P. Zaitz bo poročal o svojem obisku v Detroitu in potem bo razprava o sodobnih dogodkih, posebon z ozirom na spor med kominformo in maršalom Titom ter z Jugoslavijo.
Pridite vsi, da bodo naše seje živahne in privlačne. — P. O.

Dr. John JLZavertnik
PHYSICIAN and IU4 WEST SStk
Tel. Crawford tSU
BT
(Except ww., Sat. end fas to l:SS P. M (Except Wad., Bet sni
Bes. SS18 Se.
S SEJI CONSKEGA SVETA
Prvi odbornik: "Davke, davke! Te moramo še nabiti!"
Drugi odtornlk: A na kaj} Saj smo že skoro vse obdavčili.
Tretji odbornik: Na luksuzne predmete! Na vse, kar ni nujno potrebno.
Četrti odbornik Torej na kurja očess! To je luksus! Ta niso potrebna!
Vsi odborniki: Bravo, bravo!
Predlog pa ni prodrl. Zakaj odborniki so ugotovili, da imajo sami kurja očesa. A same sebe obdavčiti res niso hoteli.
fcvica le ni tako demokratična kot prqvi da je
V Švicarskem kantonu Neu-chatel so imeli referendum o predlogu, da se da volilno pravico tudi šens^am. 14,084 moških je glasovalo proti in le 7,316 za prdEUog.
ILGWU dala Italiji in Izraelu veliko podpore
Unija International Ladies Garment Workers, ki ji načelju-je David Dubinsky, je poslala v zadnjih šestih mesecih v revnim Italijanom $250,000, ne samo v namenu za relif temveč tudi s stališča, da so take dajatve izredno učinkovite "v vojni
pro« ^ms^CJUm Jf*
je poalala ta unija v lzreat dovski del Palestine) $200,000 V pomoč tamkajšnjim unijam
ILGW je poslala tudi pred to dobo v Italijo, za židovski relif in v razne druge s vrhe na stoti- • soče dolarjev
Kako to, da kadar te zvezne oblasti udarijo s pečatom "sub-verslvnoeti" (nezvestobo tej deželi). a ne predloše nikakik dokazov proti "obsojencem", to mi nikakor ne gre v glavo! Niti jfli nočejo obsojencu, čigar se take stvari najbolj tičejo, no predložiti, ne pojasniti. Mar bo taka taktika pomagala v zaupanje naše sorte demokracijo, in v vero v« naše ustanove, tudi to je vprašanje, ki ga ne morem sa-popasti!

PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co J
! 1727-1731 W. 21ft Stmt CHICAGO 8, ILL i Fino postrežbo — Ceno zmerne — Delo jomcftno
TELEFONI i CANAL TITI—f I IS
ooosossMSMMSMesssosoeooooesssoetseessessiMisoe
ZA U0NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNLJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
, Tsl. MICHIGAN 3141 y*
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PR! NAS
»
POSREDOVALEC GROF FOLKE BERNADOTE JE V PALESTINI ZELO MALO DOSEGEL
V sredi julija t L sa je vrnil nadzorovati. Ali bodo židovski Lake Success v New Yorku v oddelki dopustili, da egiptovska
vojska vzdržuje nemoteno zve-
urad organizacije Združenih narodov grof Folke Bernadotte in poročal, da trajnega miru med Arabci in Židi vzlic svojemu prizadevanju ni mogel doseči.
Kdo je ta človek, ki so mu Združeni narodi zaupali tako važno nalogo?
Grof Folke Bernadotte, ki posreduje v imenu OZN za mir med Arabci in Židi, je star 53 let in je nečak Gustava V., Švedskega kralja. Njegova žena je bogata Američanka.
zo z zaledjem?
Židje imajo v glavnem v svojih rokah ozemlje, ki jim ga je dodelila OZN s svojim sklepom o delitvi Palestine na dve državi. Imajo Se celo več, ker so njihove čete zasedle tudi zapadno Galilejo, ki je po sklepu OZN del arabske države. Nedavno premirje je koristilo zgolj Arabcem, ker je laže nadzirati ozek pas morske obale (Židovske države), kakor pa neobljudena puščavska ozemlja, kjer lahko Arabci skoro nemoteno preje-
Njegov oče Oskar - Kari - Avgust se je leta 1888 odpovedal:	x. v	.
™ ivedskempr^ohiinjedob.1	^^ £ £
naslov "grofa Bernadotte1' po stari tradiciji švedskega dvora, s čimer se hrani naslov Napoleonovega maršala.
Služil je kot oficir v kraljevi gardi in pozneje se je pofcvetil delu v Rdečem križu. Med drugo svetovno vojno je bil podpredsednik te ustanove in je v tem svojstvu imel na prošnjo švedske vlade važna pogajanja s Hitlerjevo vlado. Uspelo mu je, da si je pridobil Himmlerje-vo naklonjenost m Smel obiskati nacistična koncentracijska taborišča, od koder je izvlekel 20,-000 danskih in norveških inter-nirancev. *
To zvezo jeiHimmler skušal izkoristiti aprila 1945., ko je bila Nemčija v razsulu. Obrnil se je na grofa Bemadotta, da bi iz-poeloval pri zapadnih velesilah ločeno predajo Nemčije. Toda Bernadotte v tej misiji ni uspel in je moral sporočiti Himmler-ju odgovor zaveznikov o brezpogojni predaji Nemčije vsem Štirim velesilam.
Ali je Bernadotte uspel v svoji drugi misiji? Dal si je rok šestih mesecev, da likvidira vojno v Palestini in da doseže mirno poravnavo arabsko - židovskega spora. (Vrnil se je, kot že omenjeno, brez uspeha.)
Arabci in Židje so sicer'sprejeli in izvajali Bernadottov predlog o 4-tedenskem premirju. Posebna komisija za premirje je zasedala na čelu z Bemadottom
tekla mirovna pogajanja med Arabci tn Židi. Komisija, v kateri je 68 ameriških, francoskih tn belgijskih oficirjev, naj bi pazila na izvajanje pogojev premirja zlasti pa na prepoved uvoza orožja in vseljevanja Židov v Palestino. Zapadne velesile so kljub sovjetskim protestom odbile sodelovanje sovjetskih vojaških strokovnjakov pri komisiji za premirje.
Zadeva nadzorstva je zelo kočljiva, ker na bojiščih ni sklenjene fronte. Vsaka od obeh vojak se Je zajedla v področja, ki so v glavnem v rokah nasprotne stranke.
Najzanimivejši je v tem oziru položaj Jeruzalema. Staro židovsko mestno četrt je sicer za sedla arabska legija, toda večine modernega .mesta je v rokah židovske vojske. Tu je 100,000 židovskih prebivalcev, ki so odvisni za prehrano od zvez z me« tičnim področjem v Tel Avtvu Arabci pe ao Jeruzalem obkolili že pred premirjem. Po premir ju so ee boji se Jeruzalem znova pričeli
Egiptovska vojske je v svojem pohodu proti Jeruzalemu prešla puščavsko pokrajino Negev, kateri' pe so ostale židovske postojanke, kajti puščavo je težke
nje petrolejske
dov, ki je ustavila svoje obratovanje v Hajfi (židovsko pristanišče), da onemogoči oskrbo židovske vojske z gorivom. ,
Pogajanja za dokončno premirje so zelo težavna, ker Arabci nodejo sesti za isto mizo z Židi. Načelno namreč odrekajo Židom pravico do lastne države. Arabcem pomaga tudi vplivni ameriški novinar Lippmann, ki govori o federaciji med Židi in Arabci v okviru "malega imperija na Srednjem vzhodu". Proti Bern ado ttu je začela ofenzivo podtalna židovska organizacija Irgun, Id obtožuje posredovalca OZN, da postopa po smernicah angleške tajne obveščevalne službe.	.
bah. Njeni na j gorečne jši, govorniki so izšli iz cerkev in začeli pridigovati po mestnih trgih ter se tako. spremenili v navadne
politične agitatorje. Zlasti poučni so v tem pogledu prfmert iz predvolivne borbe v Italiji letos z znanim papeževim govorom, ki je pomenil najjasnejši in najbolj nedvoumen znak, da se je cerkev spremenila v navadno politično stranko. Demo-kristjanake parade a katoliškimi duhovniki na čelu pa nepobitno pričajo, da so se začeli vračati caait ki sa tako zelo podobni tistim časom pred nekaj stoletji, ko so križarji prav tako s kri-žastimi ščiti načelovali raznim pohodom.
Tudi pri nas v Trstu imamo mnogo znakov, ki nam to potrjujejo. Fašističnemu škofu San-tinu (zakletemu sovražniku vsega, kar je slovensko,. kot nam dokazuje najnovejša prepoved maševanja v slovenščini pri Sv.
več težkih msareč. V treh mese-l Mesa sploh ne dobivajo. Tu tn cih le ubilo v enem rovu 9 ljudj. tam dele na mesne karte po-Prisiljeni so delati vsak dan, ker kvarjene ribe. Ko je pozimi vdr-jim sicer vzamejo živilske na- le voda v skladišča in preplavila kaznice, brez katerih pa ni mo-' vreče, so delili pokvarjeno mogoče živeti. Ce komu odreže pr- ko in pokvarjene ribe. Sladkor ste ali se drugače ponesreči in dobivajo surov in zaradi nepre-gre iz rova k zdravniku, mu tega čiščenega sladkorja otroci često-dneva ne štejejo. Zgodilo se je, krat obolijo. Za otroke je dolo-da je rudar izkrvavel še predan čena večja količina maščob in, je dobil dovoljenje za izhod iz sladkorja, čokolade in konservi-rudnika. Najboljše so plačani ranega mleka. Toda to je samo je brez dvoma nedeljski govdr I jamski delavci. Vendar njihova določeno. Vse gre po črni borzi, patre Lombardiia na trgu Unita, plača ne znaša nad 260 mark otroci pa hirajo in umirajo. Ro-kamor so pripeljali tudi otroke mesečno. Toda, če kupi žganje, pi, tatvine* in nesreče so na iz vseh tržaških zavetišč, na ka- čokolado ali sladkor, kar slednji dnevnem redu. tera ima prav U isti fašistični dobi na živilske nakaznice, mul Prav gotovo koelnski kardinal škofi Santin nekakšen monopol, ostane od celotne plače samo še ni brez vzroka opozarjal: "Ima-uotrien celo z raznimi darovi od, 60 mark. Rudarjevi svojci dobimo 15 milijonov ljudi, ki so V
*	'	• mil «_____a__...... 11. ________ 1___* ~ „»	nruurm nAnutnil KoUtHo bCFSCi,
Ani), ki je prav gotovo vodilna reakcionarna politična osebnost v "trstu, se pridružuj^ zadnje časa vedno večja iniciativa tržaške italijanske demokrščanske stranke, ki hoče za vsako ceno v Giunti italijanskih nacionalističnih strank zavseti vodilno mesto zlasti po de Gasperijevi zmagi v Italiji. Najnovejši snak te pretvorba cerkve v navadno politično stranko tudi pri nas, pa
cer-
mih.
Z eno besedo: katoliška
kev se je torej spremenila v navadno politično stranko in zato lanskega decembra, ves januar odslej ne kaže drtigo, kakor z in februar niso prejeli niti gra-njo tudi kot s taMnq postopati.
ZlVUENjE WESTFALSKIH SLOVENCEV
Uposlitev italijanstva za katoliško cerkev
(Iz Primorskega dnevnika.)
Dejstvo, da se je v zadnjih tridesetih letih sto in sto mili* Jonov ljudi osvobodilo izkoriščanja in Izkoriščevalcev, smo že neštetokrat poudarili. Toda s tem dejstvom se mednarodni imperialisti niso pomirili, kakor se ni pomirila predvsem tista mednarodna reakcionarna sila, ki se imenuje Vatikan.
Vatikan je igrel vedno zelo važno vlogo v reakcionarni politiki v zgodovini srednjega in novega veka, čeprav se je vedno trudil, da bi njegove cerkev s svojo politiko ostala nekako iznad vrvenje in bojev političnih strank. Zato se — razen v nekaterih primerih — cerkev ni spuščala s te svoje "višine" med politično vrvenje in se trudila o-stati nekakšna "duhovna sila" izven politike.
Ta njene vzvišenost seveda nikoli nI bila zgolj slučajna, temveč docela preračunane in cer kev ae je z njo okoriščala v cilju, da je laže prikrivala svojo nazadnjaške politiko. Predvsem pa ji je ta vzvišenost služila za to, da se je z njeno pomočjo izogibala napadom, ki so jih sicer v vsakdanji politični borbi deležne vse politične stranke in gibanja.
Toda dejstvo, ki smo ga zgoraj omenili, je z mednarodnimi imperialisti vred prisililo tudi vatikanske cerkvene politike, da so se začeli posluževati vseh sredstev, da bi — če ne že onemogočili — pa vsej zavrli nadaljnje osvobajanje zasužnjenih ljudstev sveta. Zato je začela tudi cerkev uporabljati metode, ki jih doslej nismo bili vajeni, čeprav je vedno predstavljala odkrito reakcionarno silo — zlaati med zadnjo svetovno vojno.
Danes njeni pridigarji in njeno časopisje v Italiji ne govori o drugem kot o Sibiriji in o foj-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarn« v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
(Pismo is Wnstfolijn)
Westfalski Slovenci v Nemčiji žive v današnji britanski coni v mestih HaVnbom, Moerns, Aachene, Kastrop-Rauksel in drugod. Tu so njihova največja naselja; posamezne družine pa so raztresene tudi po vsem Pore nju in Westfaliji. Točnega števila prav za prav še ne vemo, vendar lahko z gotovostjo računamo, da je v Westfaliji nad 15 tisoč družin: 80% je rudarjev, ostalih 20% pa so drugih strok. Brošure iz stare Jugoslavije navajajo številko 30,000, kar pa ne drži.
Pred vojno so bili naši rudarji organizirani v dveh društvih: v klerikalnem društvu Sv. Barbara in v liberalnem -5- v Jugoslovanski delavski zvezi. Voditelji teh društev so se strankarsko zagrizeno napadali, pri množicah pa njihovo trenje ni našlo pravega odziva. Delavci so bili vedno strnjeni Vedno so čutili: Slovenci smo in ostanemo! Društva so kaj malo delovale, včasih celo životarile. Konzulat se ni trudil, da bi jih pravilno usmerjal, zato je bil med njim in med ljudstvom velik prepad, življenje naših ljudi in njihovega zastopstva je bila slika stare Jugoslavije. Poleg narodne zavesti, so množice ohranile in gojile tudi tradicionalno delavsko zavest. Njihove značilne poteae so: politične neorientiranoet in odmaknjenost od političnih problemov. Ti ljudje so silno nezaupljivi do predpostavljenih, sej jih je vsak režim le izkoriščal To so zdravi in pošteni ljudje, čeprav je nacizem pustil tudi v njih svoje sledove. Starejši ljudje le vsi govorijo slovensko, mladina pa se je navadila tujega jezika. Program Osvobodilne fronte jim je zelo blizu in čutijo, da gre tu predvsem za delovnega človeka v novi Jugoslaviji. Vsepovsod so organizirali OF odbore. Posebno mlajši množično pristopajo k OF in z navdušenjem študirajo njen program Mlajši prenašajo novo miael v domove in bo kmalu zajela vse tamkaj živeče Slovence. Odborniki so zelo delovni in si zelo prizadevajo, da bi prevzgojili naše ljudi. Organizacija skrbi tudi za politično in kulturno-prosvetno delo. Posebno kulturnih prireditev se naši ljudje zelo radi udeležujejo. Proslavi v Hombomu je 27. nov. 1947. pri-sotvovalo nad 700 ljudi. Prireditve, kakor tudi predavanja so navadno dvojezične. Za prihod v domovino ae pripravljajio s tečaji slovenskega jezika, ki Jih vodijo starejši in sposobnejši delavci. Za tečaje vlada veliko zanimanje. Mladina je vse navdušena sa novo Jugoelevijo in si želi čimprej vrniti v domovino. Zdaj tekmujejo med seboj, kdo bo tako srečen, da bo prištet k tistim 60, ld jih je jugoslovanska mladina pevebila na delo.
Poloftej našega delavca v Westfaliji je obupen, teko v političnem, kakor tudi v socialnem pogledu. Nasprotna propaganda je močna ln le težko obdržijo ravnotežje. Težko se u» stavljajo in branijo, kajii delu OF naaprotuje tam osla vrsta sovražnih sil. četniki se svobodno gibljejo med našimi ljudmi. Prav teko vodijo reakcionarno politiko voditelji bivših društev. Poleg tO,000 jugoslovanskih vojnih beguncev in iločin-cev živi v isti coni tudi vsa druga nemška fašistična svnlat, Id je eden najusodnejših člnlteljev za razvoj delavske borbe tn boljšo življensko raven.
Mladina pa kljub vsemu vstopa v enotno socialistično nem-
anglo-ameriških okupatorjev sa-' le osnovne karte za krompir, pravem pomenu besede
•	moko, mast in prikuho. To- dočim drugi prekomerno za-
da zdaj že 6 mesecev niso pobili pravljajo in uživajo, na karte niti kilograma krom- Zato se naši rojaki odpravlja-pirja, niti moke. Za polovico jo v domovino in z veseljem zapuščajo neprijazno to zemljo, ki jih je dolga leta izkoriščala.
ma masti Otroci Izpod 10 let so dobili v celem letu le pol kilograma sadja. Zato se rudarske družine žive s tem, da na črni ško stranko. Vsi sovražniki ljud- j bprzi prodajajo žganje in eoko- _ n ske demokracije vedo, da se naš lado, ki jo prejemajo na nakaz-človejt zanima predvsem za go- nice. Gpspodinjo sc vozijp daleč spodarsko stanje v novi Jugo- na deželo za hlebček kruha ali
nekaj kilogramov krompirja. Večkrat zapravijo visoke vsot? denarja za vožnjo, ne da bi kaj dobile. Rudar dobi redno samo j
"Mrzla" vojna za Berlin lahko dovede vročo'* vojno
(Konec s 1. strani.)
slaviji, 4za verpkO vprašanje in življensko raven, zato poskušajo na vae mogoče načine, da jik z lažmi odvračajo od domovine. Slovenci in Mjaki so t*iMi*i rudarji. Vendar jih nemški nacisti na vsakem koraku zapostavljajo z "dreekige Auslaen-der", dočim do zrušenja nacizma niao poznali nobene nacionalne mržnje. V Westfaliji mora biti človek silno močan, da ostane med to dr haljo zaveden Slovenec in se odloči za vrnitev v rojstno domovino.
Med vojno so naši rudarji dobro zaslužili. Številne družine so med bombardiranjem izginile, mnoge pa so izgubile vse pre-
atomski sili na račun Rusije. Med vrsticami v listih, javno v člankih, v radiu in na filmih ji prete z atomsko silo.
Kolumnist Irving Pflaum je v
40 cigaret na mesec. Po vetini dnevniku "Sun-Times" v Chica kadijo čaj in bukovo listje, j gu priobčil vrsto člankov z na-Nemške cigarete so na črni bor- j svetom ameriški vladi, in An-zi 3 marke, angleške po 6 m^rk gliji, da naj pridobita Stalina v Tako l|i za 1 nemško cigafeto privolitev eksperimentiranja z delal dflavec 4 ure, za 1 angle-, ameriško atomsko bombo v So-
Vojna atmosfera je torej tu in vsakdo prizna, da nov svetovni vojni požar lahko zaneti tudi kak navidezno nevažen incident.
To, da imajo Zed. države skladnico atomskih bomb, drži. Da-li si jih bodo upale zmetati nad Moskvo, Leningrad, Varšavo, Beograd, Sofijo itd. pa je seveda drugo vprašanje.
Kajti atomska bomba, ki smo jo med vojno vrgli na Hirošimo, in potem eno na nel^o drugo japonsko mesto, nam ne delati časti. Tako trdijo posebno glavarji naših* protestantskih cerkva.
In ako hočemo napraviti iz Berlina kak resen incident, morda bodo že v tistem hipu drveli ameriški bombniki nad Krfemel — a posledice, kakšne bi bile?
Vojaški eksperti so si edfni, da nam Rusija vzlic svoji ogromni armadi ne more napraviti mnogo škode. Naša dežela je daleč od nje. In Rusija nima tod okrog ne vzletaltfč, ne pristanišč in na vsem ameriškem kontinentu niti ene prijateljske dežele.
Torej nima Rusija nobenega vzroka tiščati v vojno z nami.
Mnogo Američanov pa Jo želi in spletkarijo, da jo bi izzvali fimprej. Prepričani so namreč, da le ako Rusijo sedaj nabije-mo, bomo lahko mirno spali in ne bo se warn treba za dolgo dobo bati nobene več oborožene sile.
ško pa 6 ur. Za kamenček vžigalnika mora delati 9 ur, za 1 srajco 10 tednov, za 1 obleko 4 ritesece, saj zasluži na uro komaj 73 pfenigov, na karte pa ne dobi nobene obleke.
Črna borza cvete, 80 % jtoli-cajev je čmoborzijancev. Vse kar rabiš, lahko za težke denar-
moženje. In danes žive ti ljudje v silni revščini. Od 250,000 ton Je kupiš od policajev, premoga, ki ga dnevno daje Rhein-Westfahja, nakopljejo same Slovenci 20,000 ton. Zaradi strašnega bombardiranja so naprave v jamah in rovih silno slabe in le za silo popravljene. Nimajo časa, da bi uredili posebne zaščitne naprave, ker jih silno priganjajo k delu. Zato se je odstotek nesreč močno dvignil. Skoraj slednji dan se zgodi
vjetski zvezi.
Pflaum meni, da le na ta način bo mogoče Stalina uveriti, "kaj ga čaka", ako se ne bo pokoril ameriški vnanji politiki.
Nasvet je smešen. Toda Pflaum <se smatra za odgovornega žumalista in on meni, da ni druge poti za poboljšanje Rusije kot da ji pokažemo našo a-tamsko boaabo ter njene učinke.
Vajnnci v stavbni industriji
V stavbni* industriji je zelo primanjkovalo izučenih delavcev, ker so se unije branile vajencev, da se bi izučili teh poslov. Vsled raznih kongresnih preiskav oe je to nekoliko spremenilo in delavski department poroča, da je v raznih stavbin-skih strokah sedaj 131,288 učencev.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chiaagu in oko lici, ki žele ImeU svoja priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot)
"Pleneer"4t. S5S SNPJ—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany ia 16. cesta.
Društvo It ISO SNPI—piknik v nedeljo 8. avgusta. '
»Pevski sbor Prešeren piknik v nedeljo 15. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Slavija št 1 SNPJ—slavnost 45-
letnice v nedeljo 10. oktobra 1948 v jednotini dvorani.
Progresivne Slovenke, krožek št 9, priredba v nedeljo, 24. oktobra V dvorani SNPJ.
LAST ONE IN...gets a hot
show« £0% X
Slovenski dom 86
SNPJ—plesna veselica in domača zabva v soboto SO. oktobra v Al-dine Hall North Side.
Pevski sbor Prešeren — jesensk
koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ.
Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 10. decembra v jednotini dvorani.
"Nada" It. ISS SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra v jednotini dvorani.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
am fcnjtšlsa, S poljudnimi nsvodlS kako postati AMftaišJCl DRIAV. UAN.
Polog vprašanj, ki Jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu za državljan-•tvo, vsebuje knjižica la v II. delu nekaj važnih letnic lz zgodovina Ze-dinjenih držav, v m. delu pod naslovom RAŽNO, po Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Linool-nov govor v Gettjrsburgu, Predaad ntki Zedlnjenib držav In Poedlnt države s glavnim maslom, številom prebivalstva In velikostjo.
Cen« fcnJIflM Ja s*a» SO
NsročOa sprsjeieo:
Knjigarno Proletarca
StSl ft. Lawndale A venae
CHICAGO IS, ILL.
when you heat water Electrically
ODPOCITB $k OfKA! Tudi ako boste zadnji na vrsti V vaši prhi, vas ne bo pretresel miap... sedaj ko grejete vodo na modem električen način. Vsi dobe gorko prho ... kader grejete vodo električno!
Udobnost ln ugodnost ter dovolj gorke vode je avtomatično vaša, ako imate avtomatičen eletričen vodo-grelec, prave velikosti. Umivanje posode, čiščenje in kopeli sd,>hkejie in pravilnejše, ter lahko računate, da boste imeli dovolj gorke v66b> ves dan, vsak dan. Nikoli vam ni treba čakati nanjo, ona Čaka na vasi
Nobenih cevnih, ne dimniških zvez ni treba in svetlo-beli grelec se lahko pes ta vi v vaši kuhinji ali igralni sobi eneko kot v pritličju.
, Vaš avtomatičen električen vodo-grelec ostane zunaj vedno čist ln hladen, ker debela insulfcija obdrži vso gorkoto znotraj, enako kot thermos steklenica.
w
IV COSTS SO IITTLKI
r**
-»-t ««at H lOW.lf ftMi • 4mf H m* * «M*t
fan
INtTAUATfON
M —>t I. f ar i '•<»■<, t«.
at**f	lervSSg. me
Oglejte si If aove avtematlčae vado-grelce pri vašem trgovca, aH. pa v bližnji Edison pro-
tUMlal. '	, .'V 1
0»r k*	m *hm
' • «*ed st SS|f ajeig.
:
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
A **-----1 — m■ .I,I,, ■*■ .--« ik. M IV^OTKIV TTVVKiy »1» I9W		IDUC ATION
■—----* - * , .L ... innivii or mv noiRiri	Till / iT PT^ A M	OKO ANIZ ATION
•	m-J V< 1 11 w a 1 Z1 w< HI	C O-O P 1 I A T 1 V ■
• OFFICIAL OMAN OF	i rv i aa rv i a v	C Ota JPONWIALTM
i. S. F. and lit Educational ftur.au	JL AVv/JUJU JL JL AJLVJUV/	
NO. 21*5.
PtUkM WMkty •» 2301 U L«w»daU Av«.
CHICAGO, ILL., JULY XI, 1»48.
VOL. XU1I.
"America May Have Great Fortunes or y Democracy, But We Can't Have Both'
• Wordr of Brandeis Drive Home the Danger of the GOP
Proposal to Wipe Out the Federal Inheritance Tax
t •
When Republican platform-makers put in a "plank" proposing that Uncle Sam give up inheritance and gift taxes and turn them over to the states, they brought up a subject of vital concern to every man, Woman and child in America.
The excuse given is that "the states need the money more than the Federal government does." Of course, that's obvious nonsense. Uncle Sam is carrying the largest debt and the biggest budget of any country in the world's history. The real objectives behind that plank are:
1.	To make it easier for the rich to pass great fortunes down from generation to generation. That would be fatal to democracy.
2.	To shift more of the burden of taxation from the wealthy to the rest of the people. Obviously, what the rich don't pay, others must.
★ ★ ★
At present, a man of wealth, no matter where he lives and dies, pays the Federal inheritance tax.
If Uncle Sam is pushed out of the picture, some states will levy inheritance taxes. Others will not. Rich families, no matter where they actually live, will "establish legal residence" in the states which have no such taxes, and their fortunes will
pass untouched down througti the generations.
★ ★ ★
.We repeat, it is part of a carefully-laid plan to shift taxes from the rich to the poor. An earlier step was the "Knutson * bill," passed a few months ago by Congress.
That bill includes the vicious "community property" scheme, which enables wealthy husbands and wives to split their incomes and estates "for tax purposes," thus greatly reducing their
income, inheritance and gift taxes.
★ ★ ★
Samples of the immense sums involved can be found in newspaper stories printed within the last few weeks. Here is an enlightening case:
William H. Vanderbilt, famous railrohd magnate, left part of his great fortune to a daughter, Emily, in the days when there were no inheritance of gift taxes.
Emily married Henry White, former U.S. Ambassador to France and Italy. From 1911 until her recent death, she- gave about $18.5 (million to members of her family. All that money paid a compartively small gift tax but escaped very heavy Federal inheritance taxes after her death.
What that meant to the heirs is revealed by these, facts: When Mrs. White died, she still had left a "net estate" of nearly $10 million. On that, inheritance taxes will amount to Over $7 million, leaving less than $3 million for her heirs.
If she hadn't given her relatives the $18.5 millions before she died, the Federal Treasury would have collected perhaps $1? million of that sum
Under the GOP platform proposal, the heirs could probably have arranged matters ao Uncle Sam wouldn't get any of thc estate. Aa Uncle Sem needs the money he would have, to get it elsewhere.
★ *
LABOR believes that instead of enacting new laws to lift taxes off the rich, Congress should plug the loopholes through which the wealthy already evade their fair share of taxes. Above all, Congress should keep end strengthen the Federal inheritance tax lew.
The lete Supreme Court Justice Louis D. Brandeis, a great liberal, often seid: "We cen have great fortunes in America, or we can have democracy. We can't have both.—Labor, Washington, D. C. .
THE MARCH or LABOR
jf/i r=r
I ■Tf^* "WT tTATS tDOIOAM ssnjiSJ LABOR ©Alf A LSmAL MQU0AT
DAMON, WHICH©*

People Do It
131,288 Apprentices In Building Trodee
WASHINGTON — The number of apprenticce in thc construction industry continued to rise, with 131,288 employed on Juno 1, the Bureau of Apprenticeehip, U.S. Department of Labor announced.
. ■ < (
This represents an increase of 2.4 per cent over the 128,208 employed at the beginning of May. The June total, obtained from 6,901 reports from sll parts of the country is another sll-time high but does not represent complete coverage.
' The largest increase was registered in the pipe trades, hi which the number of apprentices rose from 18,906 to 20,961 during Msy. All trade groups showed s gain except painting and decorating, which dropped slightly during the month.
A breakdown of the spprentices employed in other than the pipe trades in the construction industry on June 1 follows: Woodworking trades, 67,019; electrical trades, 19,055; trowel trsdes, 16,075; sheet metel working .trades, 10,331; painting trades, 9,007; snd other building trades, 6,638.
more of our coopers tors must take sn active part in politics ss citisens )( a democracy.
"We pledge our support to the Cooperative Movement in its struggle to defend itself from the attacks of private business groups."
"Democracy" or lock of Jf
The Swiss canton of Neuchatel hss voted against woman suffrage by 14,984 to 7,316. In three tries, the supporters of votes for women hsve been able to to bring to the polls only a small percentage of the totsl electorate. In 1919 thc percentage wss 15.8 per cent oi the whole; in 1941, 15.2 per cent; in 1946, 18.4 per cent.
OUTCFBVB** TEH PERSONS IN THB NATION ENTERED A HOSPITAL ASA MCTlBNT LAST YEAR.
Of mSSs*iPP| 15
»342■
Reassuring Words From Canada
Among so many "war scare" stories, it is reassuring to read some words spoken in the Canadian Parliament by a man who is in a position to know the facts about the situation he discussed. tj.
Brooke Claxton has a distinguished war record, and is now the Dominion's Minister of Defense.
George R. Pearkes, a retired general, declared in the House A Commons that Canada is spending little on its armed forces, ia leaving its defense to Uncle Sam, and, as a result, is open to "sudden attack'' by Russia.
Claxton ridiculed that statement. Emphasizing that, as defense chief, he has the "best available information" on the subject, he said:
Russian troops obviously cannot march into Canada by land. Attack by sea is highly "improbable," because Russia has almost no navy. That leaves only the air. -
To carry even one Ruasian division, less thih 20,000 men, to Canada, 1,000 big four-engined airplanes would be required. "I doubt Russia has 1,000 planes of that type," Claxton said.
Anyway, "the sole result would be that the planes would be lost, end the troops who landed would also be lost. The advantages to Russia would be nil."	i
If Claxton is right, an attack on the United States is still leas likely, baeeuae this country is much stronger than Canada and much farther from Russia.—Labor.
Stote Socialists Adopt Co-op Flank
MILWAUKEE — Wisconsin Socialists adopted 6 plank in their state platform pledging support to co-ops at the party's state convention meeting here recently.
* The section on cooperatives reads as follows: „
"We consider the Cooperative Movement, both consumer snd producer, an integral part of building social ownership snd shall work for its expansion sad extension into as many fields as practical. Coperative enterprises should be assisted by the state thru appropriate legislation and thru provision of adequate credit facili The time has come when
For Cooperatives In Motion Pictures Industry
Isa Miranda, famous Italian screen star, has startled the film world of Europe by an interview in the Rome Socialist newspaper Avanti! in which she calle for the creaUon of cooperatives to make and distribute motion pictures. As she put it, such a step might free artists, who talents are now held back, from the tyranny of motion picture magnates. Co-ops could turn out better pictures, she asserts, and in general emphasise the service of art to the community.
BILLS UPI
Some tUne ago the gas monopoly In* Washington brought in natural gas. There was great shouUng about how the consumer would benefit.'
However, most bills have jumped and the company reports an 81 per cent increase In profits for the first five months of this year compared with the same period of 1947 when manufactured gas was*used.
The rates are supposed to be regulated, but the Washington utilities own the regulatory body.
Co-ops Hoys Political Effect	! |
It has long been held and taught that as co-operativea develop politkel influence — and this, without getting into the hurly-burly of politics. This belief is based on the theory that political power ia derived from, and rests upon, economic power.
In a somewhat different way from this conception that political power ia derived from economic power, cooperatives are bound to exert political influence. The mpre we demonstrate that cooperatives can break the power of trusts and monopolies, and checkmate extortion and profit-piling ,the leas the pfesaure will be for governmental measures to regulate, control, and order »conomic affairs.
As the potency of cooperatives as economic regulators ia increasingly demonstrated, more and more people will see that what we need in a political and legislative way Is simply measures to establish and maintain a free and fair field and equality f opportunity. Thus, by cooperative action we ere demonstrating the right kind of political action.
Cooperatives are not in politics, aed should never be, but they are inevitably having a very decided political influence end effect.—NEBRASKA COOPERATOR.
Scientists Imam to "Farm the Sea"
Almost unknown to the public, a group of scientists in California is doing something which msy prove more Important to future mankind than all the noisy news featured in today's newspaper headlines. <
These scientists are v learning how to "ffcras the sea,'* which covers nearly three-fourths of the earth's surface, and contains 10 times as much ''plant" life as is found on land.
In short, these patient "research men" are "cultivating an endless variety of ssa plants, trained by chemistry to produce edible foods ia great abundance, and at little cost"
By making food plentiful for the worlds Increasing population, they may help to maintain peace. Hungry people have more temptation to go to war than have thoee with full stomachs—Labor.
Only that traveling Is good which reveals to me the value of home, and enables me to enjoy It better.—Thoreeu.
Until I truly loved, I was slone. Norton.	s
New Phonograph Record •>
A "revolutionary" new kind of phonograph record, costing less than an ordinary record, containing six or seven times as much music, and playing for a full half-hour on each side« "will hit the market soon," acc&hling to an an nouncement in a business newspaper.
By HENRY JONES
THE AMERICAN Institute of Architects, whose concern for the appropriate architecture for the Atomic Age, we recently discussed, has now gone in for "Hypnotism," on behalf of the merchants or super-merchants of America: Working with the Store Modernization Show at New York's Grand Central Palace, they are showing how by "subtle suggestions in the form of tricks of design, displays, lighting effects, directional markings and other influences to hypnotise the shopper into going where the retailer wants him to go."
e e e
For a long time easterners have been wandering oet of steree la a dase asking themselves "Why did I hay tkat" If the archHecta or somebody can oaly elimnate the domestic disputes aad similar consequences of shopping tours by post hypnotic suggestion, they'll be getting somewhere. Included la this should be some device to make the remaining contents of one's perse look like money to the milkman, the landlord aad others to be interviewed subsequently.
e e e
HOW AMERICA IS BUILT is probably decided very largely by theae architects, and one can almost analyse the entire world sitr uation in terms of their recent endeavors. They plan to build something so people can survive the atomic bomb; they plan to lay out stores so people will buy what they don't want to. The two are intimately connected.
Production for sale at a profit of the needs of life is the reason for so much production of the means to destroy life. If we produced for use, we would not produce atom bombs; we would not have conflict between people hither and yonder. But we will have pussies how to make ends meet, and employers will have a putzle trying to sell us the stuff we produce but which our wages won't buy, and there will be international conflicts and wars, so long as we build and create at the bidding of others. That situation will last until we organise as a class to decide what we want to do and do it
e e e
THIS HYPNOTISM extends beyond stores. A recent alarming example of it occurred in politics, with a General who let no one know what party he belonged to or what he stood for, or what he thought, becoming the "demanded man" by counUeaa Americans, rhey wanted Eisenhower and no one knew quite why—except that the hypnotism machine had worked that way. It's a piece of machinery well oiled with the $1,200,000,000 spent on display advertising last year—and if it oen do that it can whip us into going at each other's throats. It s|U| baa one defect—it can't stop a hungry man frees feeling hungry, e e e
THE 300, CLERGYMEN who told the youth in their congregations to refuse to register for the draft are now officially bawled out by the Christian Herald, whoee editor says if that happens we'll land in another war without '"adequate moral safeguards for youth."
Just what are the adequate moral safeguarda for traveling a lew thousand miles to bump off some guy you're never met and thus have never had a chance to quarrel with, Is not explained. Bet evl* dently It's become Immoral to re* to aaareor — and to advise subjects one to a five year JeR tn the heoeegow. Se If yea waet to be a good law-abiding person dent toll aayeee murder Is wrong. — From Industrial
KA Appeal for Peace
On the occasion of the 26th International Cooperative Day, the International (Cooperative Alliance which stands for economic and social justice, liberty and the peaceful association of the whole human family, declares that one of the main reasons for the present state of world affairs is the lack of a cooperative spirit in the political and economic relations between the nations.
But it affirms that, in the Cooperative Organization, national and international, with its tested and tried principles, the people of the world have in their own hands the instrument to overcome the prevailing distress and disunity.
The International Cooperative Alliance further declares that the progress of cooperation is one of the most powerful factors for the preservation of universal peace, and that the causes of friction in the world will disappear as the social and economic life of every nation becomes organized according to the Cooperative Principles.
The International Cooperative Alliance, therefore—
Appeals to the people of every country to join the Cooperative Movement and to apply its basic, principles in all walks of life;
Calls upon the Cooperators of the World to work with all the means in their power to secure, uphold and defend Freedom, Justice and Peace;
Urges the Cooperative Organizations of all lands to give their wholehearted support to all earnest endeavors which may be made nationally or internationally with the sincere object of re-establishing goodwill between nations, of promoting economic security, and of raising the standard of living of the peoples of the world;
Reaffirms the belief that by the application of the Principles of Cooperation to all forms of production and distribution the peesent shortages of goods can be overcome by the rationalization and expansion of production, and the establishment of a just, free and^efficient system of distribution.
Cooperators of the world! Unite and work for freedom from want; freedom from fear in a world where Peace is secured by cooperation, v
Another "Gold Strike" on Broadway
A recent LABOR editorial commented on two plays on the legitimate stage—"Harvey" and "Oklahoma"—which for years have been piling up profits for their authors, and for the men who "grub-staked" these ventures when they were long-shot gambles.
Now comes perhaps the most surprising illustration of the fact that there's gold on Broadway if you are fortunate enough to locate it
For more than 5,600 consecutive days and nights, ever since July 6, 1933, an old-time "temperance" melodrama, bearing the spectacular title of "The Drunkard, or The Fallen Saved," has been "packing them in" a New York City theater. About 2,000,000 people have aeen this show in the 15 years it has been "running."	. ^ir.lfiji rije
In this "revival" of an old play dramatizing the evils of the "Demon Rum," e mustached villein tries to get the hero's estate, by leading him to e drunkard's grave. The audience hisees, and cheers when the villein, in the end, is "foiled"—as everyone from the beginning knew he would be.
At the first performance in 1933, only six showed up in the audience. Then the play "took hold" and its popularity steadily increased. Half the original cast of 20 are still performing, and some of them have literally "grown gray" while in this one show.
Other actors and actresses in "The Drunkard" have come and gone, and here's a real heart-throb, 34 of them have married each other.—Labor.
Worker.
Hit by Floods
The big floods In the Northwest caused heavy damage to rail lines, according to the "Wall Street Journal.". It was estimated at $1,000,000 on the Great Northern alone. Freight was jammed up and buaaes bed to be used to keep passenger Service going, after water surrounded the Union station ln Portland.
As You Itoad This A Worker Is Killed
Every four minutes one worker Is killed or crippled in Industrial accidents. Every 16 seconds of the day a worker is injured. Dpring the year 1947, 17,000 workers were killed, 91,000 disabled and 2,000,-000 injured.
Achievement
By MRS. A. J. STANLEY He has achieved eucceee who has lived well, laughed oftea fed
loved much; Who has gained the respect of ln* • tolllgent men aed the leva of
little chlldroe; Who has filled hie niche aad accomplished his tasfc; Who has left the world better than he found it, whether by sn improved poppy, a perfect poem, or a rescued soul; Who has never lacked appreciation of Berth's beauty or failed to exprecs It; Who has always looked fer the best In ethers and given the beet he had; Whose life was an insplrgtloa; whose memory Is a tloe.
Think It Over
By JOHN M. WORK
When you listen to repulsive radio advertising which takes it for granted that you and the other listeners are morons, you can aee what a low opinion of the common folks the high moguls of industry have.	,
And when it makes you boil over with disgust perhaps a tew sentences from s recent booklet about Sweden may soothe your nerves.	a-
The title is Sweden's Labor Program. It is written by Tage Lind-bom and published by the League for Industrial Democracy. The sentences that might soothe your radio nerves are aa follows:
"The radio facilities are government-owned, but the programs are nude up by a private concern controlled by the preas of all parties AU broadcasting expenses are covered by annual license fees charge for each receiving set about $2.5C a y eh r. No advertising ia al lowed."
. Wouldn't you be tickled pink I' you could get rid of all radio advertising by paying a license fef Of $8.60 a year on your receiving
ptT	•
Sweden may not be aa advance«* a country as some think, but i' has done a few advanced things, ted Re solution of the radio problem is worth looking Into. It hat public ownership of radio and private arrangements of program? by a method which should be made more ropreeentative of all group«
In fur country the people were asleep when' the radkf industry came Into existence They let the profiteers lake It over and make it the atrocious thing It la today.
There are some good things on the air, but how many more there eilght be? As at procent operated, It Is hard to toll whether the radio
does more harm than good. Its output could be nearly all good.
The high prices of radio time bar most „of the people from the air. They never get a chance to broadcast. This is a travesty on freedom of expression.
Sooner or later something will have to be done about the radio in America. Think it over.
ftochcfofe Principles Harmful—Soviet Say
The Soviet official encyclopedia (Balshaya Sovetskaya Entsiklope-diya) announces that cooperation must abrogate the Rochdale prln-:iples: "By the application of these >rinciples, cooperation is confined n a narrow sphere of purely com-nercial activity; it is separated rom the revolutionary claas organization of the proletariat as veil as deflected from the clam .truggle.
"At present in the era of monop->list capitalism, and fierce class truggle, the 'Rochdale principles' .ave become particularly Injurious tnd 'reactionary.' . . . The major-ty of consumers' cooperatives vhlch supply the workers are leaded by reformists. . . . The oh-ect of theae petty-bourgeols-Utop-sn theories is to weaken the revolutionary determination of the pre-etariat, and they are harmful to ts struggle for liberation.
"The revolutionary cooperatives (those controlled by Communists) ire vigorously combatting these cooperative illusions, struggling for revolutionary methodc of cooperative work slofcg with the revolutionary organisations of the proletariat. The opportunist leaders of cooperation stubbornly defend their positions and their commanding role, resorting to every possible method, Including the eliatfe-ation from the cooperative organisation of the supporters of revolutionary methods."