----- 3 ------ Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. Skoraj vsi, ki pišemo, stavimo slovenske besede, mislimo pa le nemški. Po takej poti ne upajmo kmalo izverstne proze. Čudo res ni, da je tako, ker se ločimo iz domačega kraja, ko smo še otroci; potem pa v mestih živimo, govorimo večidel nemški, beremo večidel nemške knjige poleg pisanja druzih narodov. To je uže stara tožba, pa vender še zdaj nova. Ni še dospelo naše slovstvo do tiste stopinje, da bi se človek do dobrega izučil jezika iz golih knjig; zaklad slovenščini je zmirom še kmet in ljudstvo zunaj mesta. Ali koliko pisateljev pa je, ki morejo na selu živeti? Zato je pa tudi sostavek našega jezika, vzlasti v knjigah, redek, o kterem bi se brezi skerbi reklo: to je čist in dober govor! Bog obvari, da bi s tim hotel koga ubadati, ampak samo dovoljeno mi bodi, naj povem odkrito svoje misli, kakor gre poštenemu človeku. Malo se je do zdaj še pisalo o skladbi slovenskih besed v stavek; zato hočem po svoji moči nekoliko govoriti o tem, pa ne bom pozabil narhujih in narnavadnejih grehov slovenskega peresa v zdanjem času. Naj se mi tedaj ne zameri, da opominjam tudi to, kar se je sem ter tje uže opomnilo po „Novicah.<4 Izgledje, ktere bom tu pretresal, vzeti so skoraj vsi iz neke naših knjig, ki je bila ravno pred mano, ko sem to pisal. 1. Slovenskega pisanja perva napaka je, da glagole (zeitvvGrter) devamo vedno le stavku na konec, kakor da bi ne smeli drugej stati, na pr. „0 mraku se že napravi, spet moške oblačila obleče, se dobro v kožuhe zavije, in tudi par samokresov za pas vtakne." Tako je Nemcem navada, in tacih izgledov ima vsaka knjiga po sto in sto; le-ta še ni nar slabji med njimi. Vender pa vprašam: ali bi ne bilo blagoglasneje: „Napravi se že o mraku; obleče spet moške oblačila; zavije se dobro v kožuhe, in vtakne tudi par samokresov za pas ?** Poiščimo si druzega: „Poleg tega jezljivega serditeža (t. j. nekakov potok), ki danes le bolj tiho v globoki strugi teče, in se le sem ter tje svoje gorne ali divje rodovine spomniva i prederzno poskoči, bomo lezli." To je taka zmes, da človek še skoraj ne ve, kaj bi pisatelj rad povedal. $) Zdi se nam vsa misel nemška; ali vender bilo bi dosti umevneje vsaj tako le: „L e z 1 i bomo poleg tega jezljivega serditeža, ki danes le bolj tiho v globoki strugi teče, in le sem ter tje poskoči, spomnivši se svoje gorne (?) ali divje rodovine (?)" To vse pa le od tod izhaja, ker prestavljamo nemške misli od besede do besede. Naslednji stavek mi bodi priča, da je res, kar sem djal: „Mesec je svitlosveti 1." Kdo tako govori ? Bi li pametnemu človeku kdaj prišla na um taka neumnost, ako *) Opomnilo me je nemškega verza: „Sein vater hiess Melcher, Ein bauer war welcher.w Pis. bi pred njim ne stale nemške besede: „Der mond 1 e u c h-tete hell?" Bere se dalje: „Obljubil jej je tudi, da bi vsaj ne obupala, jo pogostoma obiskat hoditi, ter jo tako s svojo pričjočnostjo krepčati ;<• to je : „Er versprach ihr auch, dass sie wenigstens nicht verzweifeln wurde, ofters zu kommen, um sie zu besuchen, und sie so durch seine gegenwart zu starken." Dalje : Nikdar me ne smeš zapu- pustiti! On!! mora, reče--------." Kdaj pravi kmet: „On mora?" Še zdaj si nismo zapomnili, da Slovenec osebnih zaimen sploh pred glagol ne stavi, kakor tudi Latinec ne, ker z glagolom vse dopove. Tako pišemo, pa hočemo, da bi ne zaspavali naši časniki; hočemo, da bi koga razveseljevale naše koderčije! Vsak dan bereš, kolikor hočeš, stavkov tacih, da imajo pomožni glagol (hilfsverb) kmalo od začetka; ali dopove-dovavnik (aussageverb) pa stoji deleč zadaj notri v deveti deželi tam pri Jakobu Žerjavu. Iz trne izgledov edinega: — — „kakor ti angeljski mladenč, ki je vedno, tudi med strašnim vrišom in gromom kervave vojske, nedolžno serce, živo vero, terdno upanje, gorečo ljubezen do Jezusa, po-koršino do svete cerkve in hvaležno serce do svoje matere ohranil." „Ohranilu je ravno trideseta beseda za pomoznikom: ,j e." To ni slovanski! *) Kdor noče meni verjeti, poslušaj kmeta, in beri dobre knjige druzih narečij. O grehih zoper slovnico (mladenč, vrišom) raje molčim; saj vem, za koliko sto pisateljev se je zastonj trudil ta in uni slovničar. Slovenec, ako ne misli nemčiti, ne sme tergati pomoz-nikov: „s e m, si, je, bi, bil, bom i. t. d.,u tudi ne okrajšanih oblik osebnega zaimena; „se, si, me, mi, te, ti, g a" predeleč od dopovedovavnika; le malo stavkovin členov bi smelo biti vmes, ne pa cel stavek, posebno če je dolg, ali še celo po dva. S tacim so naši pisatelji bogati , na pr. „Pri tem pogovoru sije stari Vazil večkrat na skrivnem marsiktero gorko solzo, ki mu je po licu pritekla, obrisa L" Ali bi se ne moglo reči: „0 b r i s a 1 si je večkrat na skrivnem stari Vazil pri tem pogovoru marsiktero gorko solzo, ki i. t. d.?" Serb res da časi vrine kli-cavnik ^vokativ), ki je skoraj nekoliko podoben samostojnemu stavku; ali to je le ena beseda, na pr. ,,Sto li si se, sine, namrdio ?u Bere se tudi v narodnih pesmih, da je kratek mali stavek (nebensatz) vgojžen med okrajšano zai-mensko obliko in med glagol; pa tacih izgledov ni dosti; jaz vem dozdaj le za dva: „Sve joj, sta je i kako je, kaza;" nadalje: „Sve mu, što je, po istini k a z a." Ali vsako uho čuti, posebno v pervem, da se je pevec osvobodil skoraj čez navado. Večkrat se bom opiral na slovstvo serbskega 1 j u d s t v a##), ker je to narečje našemu naj bliže, in ker sta v njem stavek in misel krepka, domača, kakor hoče imeti svojstvo slovanskega jezika. Vsaka beseda je samorašča, pognala iz prave korenike, ne skovana z veliko skerbjo, pa vender napek; tu misli in govori prosti narod. Skladba je čista, posebno v pesmih; v pripovedkah ne vselej tako, ker jih lahko vsaki pripoveduje in kvari, kakor hoče; pesmi pa so vezane in zvarjene; učiti se je mora, kdor jo hoče peti. Tudi ni utegnil V uk pravlic tako skerbno zbirati in tenkovestno primerjati, kakor je pesmi, za kar naj bi mu veliko hvalo vedili vsi Slovani, vzlasti pa Serbje. Kako bi se bilo njihovi krasni lastnini godilo, da je prišla v roke neukretnemu Konstantinu Kau-licii, ki je iz svoje modrosti dodeval in popravljal, kakor se je njemu zdelo? (Dalje sledi.) *) O tej napaki so govorile „Novicea že večkrat. Naj bi častiti pisatelji naši zapomnili si to pravilo prav dobro, da bi treba ne bilo toliko popravljanja, pri kterem se še vendar prezre marsikrat kaj. Vred. **) Ne pravim zastonj: „ljudstva.u Pis. ----- 12 ----- Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Nemec govor končava z glagolom, Slovan ga sploh ž njim začenja, vzlasti kadar govori v zdanjem času namesli preteklega, in tudi, kadar je stavek kratek, da nima razmer (umstande) in druzih sklonov pokornih glagolu (erganzungen); potem se le versti druge člene. Priloge (beivvorter) devamo v navadnem govorjenji pred imena (hauptvvorter), in vsaka beseda, ki poj a s nuje, naj stoji blizo pojasnjene. Razmere, ki značijo: mesto, vzrok, čas i. t. d., in vse drugo, kar pojasnuje glagol, mora biti, kolikor more, blizo njega; časi pred njim, časi za njim. Le razmera, ki znači kakovost (art und weise), mora stati pred glagolom, ako je imenovavnik (subjekt) postavljen pred glagol ali pa v glagolu skrit; sicer je lahko tudi za njim; n. pr. „Pred pojedino na glas molijo za mertvega;" pa ne: „pred pojedino molijo naglas za mertvega." „Sani h i-tro teko;" ne: „teko hitro sani;" vender je tudi prav: „sani teko hitro", ker tu stoji glagol za imenovavnikom. Imenovavnik stoji sploh pred kazavnikom in pred druzimi skloni, časi pa tudi pozneje; saj nas jezik je ugibčen; oberneš lahko govor, kakor ti bolj prav sodi; le dopovedovavnika ne loči tako deleč od pomoznika; nikar ga ne hrani vselej za na zadnje. Navada je, da začenjamo govor z velicim stavkom (hauptsatz), za njim pa stoji mali (nebensatz), ali ga pa gojzdimo va-nj ; časi je tudi pred njim, ako znači razmere (umstandej, ali pa če stoji namesti i m e n o v a v-nika (subjektivsatz), ali namesti druzega sklona (erganzungssatz), ter se začenja z besedami: vk d o r, kar, kteri, čigar i. t d." Samo pomniti se mora, če je mali stavek vgojžen ali pa za velicim stoječ, da ga je sploh pritisniti precej k tisti besedi, kterej je dan v pojasnilo. — Nemec druži mnogo velicih in malih v en stavek; Slovenec dela raji bolj kratke odmere v govoru. Izgled, v kterem je mali stavek za velicim: „OIga je tako milo jokala, po zgubljenem bratu povpraševala tako zvesto, da je skoraj omečila serce Ivanovu." Tukaj se mali tišči besede: „z v e s t o," ker jo pojasnuje; vender je tudi prav: „01ga je tako milo jokala, po zgubljenem bratu tako zvesto povpraševala, daje i. t. d.," ker mali stavek ne pojasnuje samo besede: ,,zvesto," ampak ž njo tudi glagol. Izgled, v kterem je mali vgojžen: „Pobožen menih prosi prečiste device Marije, ki je zdravje bolnikom, posebnega pripomočka bolnim revežem." Tu se mora mali tiščati besede: „Marije", ker jo tudi pojasnuje. 1 z g 1 e d j e , v kterih so mali pred velicim: „K a r sem kupil, to bom lupil." „K d o r bo kravo vračal, ta bo oves plačal." „Cigar so konji, tega je voz.u „Da (kadar, ako, če) te vidim, pa te bom poklical." O lem bi še lahko govorilo še več, ali tukaj branita čas in kraj, da ne rečem tudi pomanjkanje terminologijskih oblik. Se zdaj so Vodnikove besede te verste bolje od vsega, kar napiše uni ali ta; vsa novina je taka, da nas Bog vari! V neki slovnici, ki nima pisateljevega imena, beremo: „p o d s e b e k" (subjekt), „o r e č e n j e" (pra-dikat), ,,nobojni" spol (sachl. geschlecht) po latinski besedi: n e u t r u m, narejeno iz: „u obede n." Ali kako more živa duša iz: „n o b e d e n" skovati „n o boj ni?" Ta beseda bi mogla izhajati po analogii samo iz glagola: n obiti, ki ga pa nikjer ni. Gotovo je bil stokrat bolji stari srednji spol. Tudi se bere: „n ar a v a = s itte"; ali uže pri starih Slovencih je : „s i 11 e z=z v r a v, a, m. s p."; „narava" je nova beseda za ptujo: na tura. Dalje stoji: „1 e p o dišati" —vvolriechen, „dobro dišati" zzrvvolschmecken. Rad bi vedil, kje »e ------ 13------ tako govori? Kmet časi res veli: „ta jed mi diši; ali s tim le dopoveduje, da ima želje do kake jedi, ne pa, da je: „w o 1 s c h m e k e n d." Dolenec bi djal: ta jed je slastna, neslastna, ima slast, nima slasti. Ko bi ta knjiga ne imela spredaj letnic, gotovo bi mislil, da je pater Marko njeni oče; le on je znal barbariti, kakor je na pr. naslednje: „podbudu-jejoc, odstrašujejoč (abschreckend), *) (nase) vlečejoč **) (kraj) rr anziehend, okrepčujejoč, zadostujejo č." In tacih napak ni kraja ne konca, kakor bi ne imeli razun slovnic uže dovelj družin pisarjev, ki nam jezik pridijo. (Dalje sledi.) *) Absehrecken se pravi: ostrašiti, ne: odstrašiti. Le tacaš bi se reklo, da je kdo na pr. tateva odstranil, ako bi mu bilo vedeče. da bo prišel krast, pa bi se v kosmato kravjo ali volovsko kožo zavil, i tako odgnal ga. Odstrašiti je: „wegschrecken.u Pis. .**) Horrendum ----- 19 ----- Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) 2. Stavkov ne smemo začenjati spomozniki, ne z okrajšanimi oblikami osebnih zaimen, tudi ne z okrajšano obliko g l a g o 1 o v o : hoteti: „č e m , c e š , če i. t. d." Napek je: „Ga utolažit poiščejo kake sladkarije"; ravno tako tudi: 53C e m te oglasiti (sic ?) pravi streže" (jch will dich m e 1 d e n). Druga narečja vselej stavijo te besedice še le za glagol, ako ni pred njim kacega imena, z a i m e n a i. t. d., ki imajo moč, da potegnejo te besedice bliže sebe pred glagol, na pr. „Da se priča i pripovijeda." (Vežica: „iu (und) nima te moči; „i n, in ou jo imata). — Najneukretnise pa je, ako stoji pred velivnikom (imperativom) okrajšana oblika osebnih zaimen: „G a ujemite in k meni pripeljite !u Kaj ta-cega se le v knjigah bere; ali govoril gotovo še nihče ni tako, daravno Slovenec ni prevesten pri stavi tih besedic, ker je naš jezik več ali menj ponemčen celo v najbolj skrivni tokavi, in tudi ni vse zlato, kar pada kmetu iz ust. Naslednji stavek gotovo ni za nič, akoravno ga je govorila baba, doma iz kraja, kjer je slovenščina dobro čista: „Oženil se je brezi vsega mojega vedosti." Kopitar je djal, da si upa dobiti za vsak naš germanizem dva č e s k a in dva poljska ter dva turcizma v serb-s k e m. Nemogoče ni; ali tajiti pa vender ne moremo, da je naše narečje ravno v stavi svojih besed popačeno in po-ptujčeno skoraj bolj od vsih druzih. *) Tudi ne bodi pozabljeno, da besedica: „ne" mora stati vselej pred velivnikom, nikdar za njim. Kosmat germanizem je: „Tzverzi me „neu, namesti: „ne izverzi me!" Ali Slovenec vender časi govor začenja s pomozniki? z okrajšano obliko osebnih zaimen in glagolov: „hoteti"? in sicer: a) v skrajšanih stavkih, na pr. „s e v e, s e z n a", namesti: „to se ve.u Vzlasti prigovorov je veliko tacih: „Kdor ne misli plačati, s e ne puli za ceno" (ta se ne puli). Take izkrajške imajo tudi druga narečja, dasiravno toliko ne, ko mi, na pr. „Cini mi se, b i mi bolje bilo"; namesti: „da bi mi i. t. d." „Kakby zralo žitko v poli, b y vezdy jaro bilo ?" namesti: „k d y b y vezdy i. t. d." b) Kadar je glagol: „b i t i" samostojen in ne pomožen, in vzlasti, če ima naglas (nachdruck) na pr. „Ali si moj prijatel ?" „S e m tvoj prijatel!" „B i 1 je oče, ki je imel tri sine." c) Kadar imajo : „s e m, bom, če m" polno obliko : „jesem, bodem, hoče m". Mi smo izgubili: j e s e m; v druzih narečjih še živi. Serbske pesmi: „ Jedni vele: jeste preturio; namesti: „preturio j e." d) Časi, kadar stoji mali stavek pred v e 1 i c i m, na pr. „Ko ga vidi, kako tava, mu pomoli verv." Serb bi velel: ,,onda mu pomoli"; ali tudi: „pomoli m u vervu; tudi v našem jeziku bi ne bilo neprijetno: „tedaj mu pomoli." Djal bi, da pri nas v tacih namerah celi stavki vlečejo te besedice bliže sebe pred glagol ravno tako, kakor smo popred rekli od posameznih bolj važnih členov. Kadar mali stavek gojzdimo v velicega, moramo staviti okrajšano obliko pomožnega glagola precej za vejico (,), ker ni več v navadi: , j e s e m, jesi i. t. d." na pr. „Tvoj brat Fedor, že od nekdaj malopridnež, j e ubit." „Otahičanje, ki žive na otoku Otahiti, so lepi ljudje." Gotovo bi se terdo glasilo: „Tvoj brat Fedor, že od nekdaj malopridnež, ubit je." Premalo svobode v govoru pa nam bi privoščil , kdor bi hotel, da naj vsaki stavek te verste zasuknemo tako-le: „Ubit je tvoj brat Fedor, že od nekdaj malopridnež." e) Kadar vprašamo : „S i vidil mene ?" „S i - li odgovoril?" Tako je tudi pri drugih Slovanih. Nemci devajo časi pogojfvni govor (bedingungssatz) v obliko vprašavnega, na pr. „H a t e r k e i n' s, macht er ein's"; namesti: ,,w e n n er keuVs hat. Tudi naš Preserin pravi: „č e š biti v krajnskih klasikov števili, debelo jo za-robi"; namesti: „ako češ biti i. t. d." Mislil sem, daje to le nemškemu jeziku lastno; ali tudi Slovan je vsaj nekdaj tako govoril, če zdaj več ne. Bere se v dveh najstarjih odlomcih kraljedvorskega rokopisa, v ,,snemu" in „Lju-b u š i n e m sadu": Staročeski: Slovenski: „Rozrešite moje vypovedi, „Presodite moje si izreke, Budete-li u vas po rožama; Ako bodo po razama vašem; Nebudete-1 a vas po rozumu, Ce ne bodo po razumu vašem, Ustavite ima novy nalez." Vstanovite jima novo sodbo." Snem: — — „1 umre-li glava celedina, „In umre-li glava rodovini, Dieti vse tu zbožiem vjedno vladu." Vladajo naj vkup blago otroci." (Dalje sledi.) t *) Tega ne moremo poterditi po vsem; prebiraje mnogotere časnike slovanske si večkrat mislimo, da si tudi našim bratom ravno taka godi in včaBih še huja. Vred. —- 26 — Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) 3. Tretja navada gerdega nemškovanja pak je, da kerčimo male stavke, devaje dopovedovavni glagol > „n e d o 1 o c i v n i k" (infiniti v). Tako pišemo vsi: bodi -Peter, bodi-si Pavel. Vzlasti le-ta germanizem nam je v obili časti; rekel bi, da najbolji naših pisateljev * skora ne vedo, da to je neslovenski. Ne mislim, da naj se nedoločivnika tako ogibljemo. kakor Serbje, ali celo Bulgarji, ki ga dan danes uze ve -nimajo; gotovo je pa vender, da pri nas nikoli ne sme in ne more stati namesti celega stavka po nemški navadi. Kmeta sem dobro poslušal, in vidil sem, da nimamo veliko nesamostojnih glagolov, ki ga hočejo imeti za sabo. Ti so: „hoteti, moči, morati, smeti, dati (lassen), želetiT veleti, ukazati, zapovedati, začeti, nehati, braniti, upirati, vreden biti, željen biti. spodobno biti, nimam kaj, nimam kam, nimam za kaj (za čim), in morda še kaj — pa malo — družin. Toda pri mnozih med temi rabi kmet poleg nedoločivnika skoraj še raje vežico: „da.u Iz tisuč izgledov, kako naj se ne piše, berimo samo kake tri: „Skoraj bi se bil tako deleč spozabil, mu kroglo v serc-e poslati.*' Tu je vsa misel malega stavka cisto nemška. -Dobro vem, da bi te kmet tako govorečega debelo pogledal, ker bi ne vedil. kaj praviš. Imelo bi se reci: ,,Skoraj bi se bil toliko spozabil, da bi ga bil kmalo v serce vstrelil." Dalje: „01go vedno veselo viditi, tudi V azil serčnejši postane4*; namesti: „tudi Vazil je bil serčneji, ker je Olgo vidil vedno veselo." Tukaj bi še Nemec ne djal: „Die Olga immer tfroh zu sehen, vvurde auch Wasil herzhafter." Še več taeega se je prikralo v naše pisanje, kar pa vse vkup nič ne velja, na pr. ^sestro viditi, skočim z voza"; ali: „to novico slišati, ostermim." To so skerčeni stavki nedoločivni (in-finitivsatze), ki jih prosti človek ne govori, in razun nas tudi ne piše nobeno drugo narečje. Se en izgled: „Ga utolažit poiščejo kake sladkarije/' Imelo bi se reči: „da bi #a ^tolažili, poiščejo kakih sladkarij"; ali pa : „da ga u tolažijo i. t. d." Beli Krajnci stavijo po serbski navadi namesti pogo-jivnega naklona v preteklem času, pogojivnik sedanjega, na pr. ,,Da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj"; namesti: vako bi bil šel jaz i. t. d." To je po-sneme vredno, ker je kratko, lepo in domače; s tim se mnogokrat ognemo brezištevilnih oblik : b i b i 1 i. t. d.; ali kaj, ker naši pisatelji svojeglavno zamečejo vse, kar niso slišali v svoji vasi, ali pa še celo v svoji koči. Le nem-škovanja se v slast poprijemljejo, naj ga slišijo ali bero! 4. Ne smemo tacih stavkov devati vterpivni na-kloji (leideform}, v kterih stoji potem imenovavnik v ro-divniku s predlogom ?1od." Nihče ne pravi: ,,Bežim, ker sem bil od oč.eta tepen; ampak: „bežim, ker so me oče te4>ii.4* Ako bi te kdo vprašal: zakaj bežiš? in ti bi mu odgovoril: ,,ker sem bil tepen"; vender ne bo uni dalje vprašal te: od koga si bil tepen? ampak djal bo: „kdo te je te pel?" Stari Slovenci so devali take stavke lahko v terpivni naklon, ker so imeli storifnik brezi predloga, na pr. „T r a v i č k a, stupana cuzim k o p y t e m." ,,V'zveden bysf Jisus duh1 m v' pustiniju." „V'«ja mnie predana sut' o t'ceni moim." Ako je v delavnem stavku imenovavnik živa oseba, Slovenec ne jemlje nikoli ter-pivnega naklona; kader je pa imenovavnik reč, potem ga lahko denemo v stonviuk s predlogom vsu , m tako naredimo terpivni naklon. P r e š e r i n pravi: „poroseno o d ljubezni čiste.". To je gotovo neslovenski; ali dobro bi bilo: „po-rošeno s čisto ljubeznijo." Vem, da se bere tudi v starem: „lskusit se o t dija-vola** (um voin teufel vetsucht zu vverden), in več taeega; ali to je zasejano iz gerškega. Rusi pri takej priložnosti rabijo sami storivnik, tako sploh tudi Cehi; Poljci, bolj poptujčeni, devajo časi, posebno pri živih osebah, rodivnik s predlogom: „p r z e z." Pa ne spominjam se, da bi bil kaj taeega bral v serbskih narodnih pismih, razun dveh namer: „To ni magla od Boga poslana;" in pa: „Nije rodjena od oca i majke." Ali ta dva oba izgleda sladita po cerkveni slovenščini, ako ne rečem, da v zadnjem predlog : „o d" bolj znači mer *), od k o d je rojena. Prosti Serb govori po duhu našega jezika le vedno raje v delavnem naklonu; se ve da se učeni poprijemljejo terpivnega, obračajo se po ptujcih. Vedno bi se moralo našim južnim bratom na uho trobiti : Pustite ptuje blago ; učite se jezika iz svojih neprecenljivih pesmi; iz njih zajemajte; berite jih noč in dan. da jih boste umeli ! Naj imajo vaši poetje krasne pesmi, zložene po duhu izobražene Evrope, ktera njih je vredna jermenje odvezati Kraljevičevim ? Žalost in nevolja obhaja človeka, ako bere serbskih in ilirskih pisa- ------27------ *) Mer i. žensk. sp. die richtang. V Laščah pravijo: v ktero mer je tekel? Me roma je beilaufig, ako je govorjenje od velikosti in prostor*. t\ pr. ^kolika me roma je palica? Kako me roma bucele sede?44 Pis. teljev poezije, ki so jih skušali peti po narodovem duhu. Kako omledno je večidel vse! Zakaj ? Zato ker so p tujih misli tako polni, da ni več prostora za domače. (Dalje sledi) ----- 44 ------ Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) 5. Napek rabimo same rodivnike, ako ž njimi hočemo zaznamovati čigavo s t. Nikdar kmeta ne slišiš: 5?Ko prideš do vrat mesta;-* „to je sina sin, hčeri brat." Ako vprašam: do čigavih vrat? čigav sin ali brat? ne moreš odgovoriti: „mesta; sina; hčeri." Sam rodivnik je ušesu premalo; zd i se, kakor bi nekaj manjkalo; in ce je krajši rodivnik, bolj se nekaj pogreša v odgovoru. V tacih primerah se govori na dva načina: deva se namreč namesti rodivnik a prilog, na pr. „Ko prideš do mestnih vrat; to je si novi j i sin, h čeri nji brat; grof en j o sestro sem vidil (der grafin schvvester.)" Serb-ski: „ Volim brata od oči njega vida." Tudi se jemlje dajavnik (dativ), ki mora stati vselej pred besedo, ktero pojasnuje: ,,Ko prideš mestu do vrat; velik je očetu do brade; bratu je konj ukraden; pojdi vragu v — ." Posebno Serbom je to navadno: „Prnu vila nebu pod oblake; nahodi se šatoru na vratih; ona izjede ribi desno krilo." V prozi bi se imeli tacih samih rodivnikov ogibati, kolikor se da; v pesmih pa, ki imajo mnogo prosteji govor, ni vselej mogoče. Bere se uže v kraljedvorskem rokopisu: ,,lom oš čep o v, blisket mečev, ohenj bure itd." Tudi v serbskem se nahaja semtertje kak rodivnik te verste, pa v junaških pesmih redko; več se jih bere v ženskih — ali opomniti je, da mnogi med njimi diše po cerkveni slovenščini, na pr. „Vodi je (jo) u ime Boga; rožanstva lug", namesti sicer navadnega: rodjenja lug; to je log, kjer se je rodil Kristus. Drugače je to, ako ima rodivnik pred sabo: prilog, zaime ali ime, da ga pojasnuje. Prav je: „hiša mojega očeta; žena starjega brata." Serbski: „Noja ptiča krilo; dvori Petra Mrkonjiča." Ako vprašamo: čigava hiša, žena; čigavo krilo; čigav dvor? lahko odgovoriš: „mojega očeta, noja ptiča, Petra Mrk o njiča." Tukaj v uho ničesa ne pogreša v odgovoru. Časi ima tak rodivnik še le za sabo eno ali več besed zavoljo večega pojasnila, na pr. „Goveda su Milice moje einovice; kči goved ar a iz toga i toga sela; sin čara od one zemlje." Da bi kdo napek ne razumel, opominjam, da je ta rodivnik vselej navaden in dober, ako znači k oliko s t (genitivus partitivus), na pr. ,,kos kruha, sod vina, kaplja ker vi, kita vijolic." ; toeti ga hočejo tudi nektera imena, ki so na-se vzela predlogov pomen: „konec vasi, sredo mize (postavite), vkraj hiše, uno stran Save, križ potov i. t. d." Hoteli so z rodivnikom nadomestiti naši pisatelji stari sami storivnik, pa tudi proti jezikovemu duhu, na pr. „Mogočnih rok ga zavihti, *) namesti: „z mogočnimi rokami." Res jako pogrešamo zgubljenega storivnika, ali kdo si ga pisati upa? Nikakor ne velja staviti namesti njega rodivnik. — Ta sklon pa je vselej na pravem mestu, ako popisujemo lastnosti. Dobro je: „človek bistrega očesa"; napek je: pogledal me je „bistrega očesa." 6. Nemškujemo, ko devamo: „bom, boš, bo i. t. d." za nemški: „werden", ki je pomoznik terpivnega naklona zdanjega časa, na pr. „Do verha pridšemu bo ves trud obilno poplačan, to je: „Der bis zum gipfel angekommene wird fiir seine muhe reichlich entschadigt." Prešerin ima obilo tacih napak. 7. Grešimo v posameznih besedah. *) Tudi to je germanizem. Posebno stari Nemci so radi govorili: „s t ar k en ar me s griff er ihn an; verhangten ziigels sprengte er hinein"; še zdaj se bere: „gutes muthes betrat ich den weg." Pis. Kolikokrat smo uže slišali in brali, da: „znam" se pravi „sciou, pa ne: „possum"; vender si tega ne moremo vtepsti v glavo; enaki smo otrokom, ki se uče slovnice. Vem, da slišiš tudi kmeta časi: „To ti zna škodovati.46 Ali vprašam: kaj moramo pobrati vso sodergo po vsih kotih? Saj menda ni neznano nikomur, da kmet pravi ravno tolikrat: „utegne ti, utegnilo bi ti škodovati.4-Enake veljave je: „zna biti.44 „Zamorem44 rabimo v pomenu: „possum.66 Ali „morem" je „possum.44 Kmeta sem le slišal, da je govoril to besedo takrat, kader je hotel ž njo to dopovedati, kar je Nemcem : einfluss haben: „ta veliko zamore pri cesarji.44 Pa tudi to menda ni prav domače? Govori se dalje: „hitro si je zamogel" (obogatel). „Ta mož premore tri sto.46 „Hitro si je opomogel44 (hat sich von seiner armut erhoit). Nikoli pa še nisem slišal: „tega ne zamore m dvigniti44; vender smo vsi zaljubljeni v svoj preljubeznjivi: „zamorem." Slovenec ne sme prestaviti vsacega nemškega: konnen (posse). Okorno bi se glasilo: „To moreš lahko storiti44; namesti: to ti je lahko; to lahko storiš. „lmeti44 v pomenu: ,,sollen.46 Kopitar uči, da glagol : „imetiu nima tega pomena; ali pri nas ga ima gotovo. Dostikrat sem čul: „Dans ima (namreč: čas) priti; ne bil bi te imel (namreč: oblasti) zapreti.44 Gotovo pa je napek: „ti nimaš krasti!46 namesti: ne k rad i! „Terjati44 ni to, kar je Nemcem: ,,fordern.66 Mi terjamo „za44 dolg samo tistega, ki nam je dolžan. Kmet se nikoli ne zmoti; vselej pravi: „kaj hočeš? kaj želiš? kaj bi rad?44 nikoli ne: „kaj terjaš?44 Sliši se tudi: ,,kaj iščeš?*6 Vsaj in saj.44 Te dve besedi vedno menjavamo. Veči del naših pisateljev ne ve, kaj je „vsaj66 in kaj je „saj." „Vsaj je nemški: „wenigstens44, na pr. „Vsaj jutri pridi; vsaj kruha mi dajte.66 „Saj44 pak se pravi: „doch, j a doch.44 „Saj si bil tukaj; saj si človek, ne skala!" „Kakoda, kdo da, kje da.66 Bere se: „ko sem vidil, kdo da je tam; povedi mi, kje da so oče?46 To je laški, tudi starim Nemcem navadno, Dolencu pa čisto neznano. „Za66 = „zum66 z nedoločivnikom, na pr. „pero za pisati.66 To menda vsak ve, da je ptuje, ali vender se bere časi tudi po knjigah morda za to, ker je prišlo jako v navado celo po tistih krajih , koder se naj čisteje govoru Slišal sem pa Dolenca: „ta riba ni za jed;66 serbski: nema ništo zajelo.66 Tukaj moramo tedaj namesti nedoločiv-nika vselej narediti glagolsko ime. „Brez da bi46 je kosmat germanizem, dolenskemu kmetu čisto neznan. On pravi: nisem ga vidil, pa vem kdo je ;66 ali: „vidi ga ali ne vidi, vem — — ;46 tudi: da si ga nisem vidil, ako ravno ga nisem vidil, vender vem itd.64 Ravno take veljave je: „namesti da bi.'4 Kmeta sem slišal: „ne da bi mu bil pomagal, (ampak) še bežal je, — še le bežal je.66 „Nicht einmal — um so weniger.64 To pravijo tako : „tega kamna še ne vzdigneš, nikar (užel da bi ga nesel.66 „Djati, deti.66 Gorencu je vse djati, bodi si: ,,po-nere66, bodi si „dicere66, in tako tudi pišemo. Dolenec pa dela razloček : „deti, (d ene m), del, deveno (v zloženih glagolih: „deto66) mu je: „ponere66, na pr. ..nimam kam deti; kam si del? to je bilo sem deveno; odet, raz o det sem; on je do dobrega razde t (zu grunde ge-richtet); sin ga je raz del.46 Sliši se tudi: „Jeruzalem so raz d j ali; Jeruzalem je razdjan66, pa le samo v tem stavku; zato se precej pozna, da je prinesen iz cerkve. „(Djati), — djal, -—je: „dicere." Notranjci tudi pre-gibljejo: „deti66, ali v pomenu: „dicere64 v zdanjem časa tako-le: ,,dem, deš, de, deva, desta, demo, deste, dejo.46 Še nekaj ostankov tega zdanjega časa je v po- ----- 45 ----- menu: „thunu, kakor: „to nič ne de; to mi težko de; to mi je težko delo." Govori se pa tudi uže: „to nič ne dene; to mi težko dene; to mi je težko djalo", ali gotovo je pervo starje in bolje. (Dalje sledi.) ----- 58 ----- Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Pervi pisatelj našega jezika, Primož Trubar, je bif Dolenec iz Rašice,^) blizo Turjaka. Njeg-ovo ime,*) kolikor jaz vem, tamkaj ne živi v nobeni rodovini več; le pripoveduje se, da je bil Luter Martin na Rašici rojen, in sicer v sedmi številki; to je g-otovo Trubar. Dolencem gre tedaj hvala, da so začeli; potlej pa so Gorenci stopili na perste, in zadušili vse druge svoje rojake zato, ker je bilo med njimi učenih glav, posebuo duhovnih, dosti več kakor med Dolenci, kar je skoraj se zmirom tako. Vračali so iz knjig vse, kar se ni slišalo nad Ljubljano, bodi si prav ali napek. Umaknilo se je obilo dobrega in lepega, kar ne rabi samo Dolenec, ampak vsi ljudje po tistih krajih, koder naš jezik še ni tako oskrunjen. Še le v poznejih dobah so začeli nekteri dolenski pisavci čutiti se, da imajo doma jezik dosti čisteji in bogateji od književne gorenščine; zatoraj so se poprijel! mnogoterih oblik, poprej do dobrega zaverženih. Dolenski g-ovor je ^} Jaz sem se rodil majhno uro hoda od „Rašice^. in dobro vem, kako se tamkaj govori; pa nikdar živega kersta še nisem slišal, da bi dan danes djal: „Raščica^^ (morda je enkrat bilo tako?) ampak „Rašica^; tako se pravi tadi vodi, ki teče pod vasjo. Vender se pa: y,šč'' na Rašici tenko in cisto izreka po vsih besedah^ kjer ga hoče imeti svojstvo našega jezika; tudi vsi drugi Dolenci govore tako; samo „keršanska" (namesti: kerščanska) cerkev" je prišla sem ter tje v navado, gotovo po duhovnih. Res da je sam Trubar pisal: ^^Raščica"; pa saj je tudi sam sebi djal: „Rastčičar!" Menda ga je premotila etimologija. Ne morem verjeti, da bi bil pozabil, kako govori ljudstvo, ki pravi: „Raščan" (prav za prav: Rašičan). To sem opomnil, ker ima gospod Metelko v slovnici: „Rašcica", in tudi po drugod se tako bere. Pis. *') Trubar je morda svoje ime sam poneslovenil; ali pa je bit rodu preseljenega od drugod v nase kraje, ker slovenski M se bil moral imenovati Trobar, kakor pravimo: trobenta, trobiti, trobel (kleines blasehorn; blumenkelch) trobast (von hervorstehendcn lippen) i. t. d.} ali pa morda: Trebar? Pis. zaklad našega jezika v oblikah, besedah in prig*o-vorih; posebno je proti hervaški meji čezdalje cisteji. Kako lepa je t«idi notranjščina po nekterih krajih! Tam naj bi se učili pisarji, kjer se imajo kaj, in kar se tam bolj prav rabi, to je gotovo tudi vredno, da se tako piše, ko bi vesoljni svet zavpil, da ne. Kader se našemu književnemu jeziku dajo pravila, nam je Dolenca in Notranjca ua pričo poklicati, in kar ona dva poterdita, mora veljati več ko gorenska svojeglavnost. ^^') Vuk uči — in res je tako — da v jeziku, dokler nima še književnosti, dokler nima še za terdno ugotovljene slovnice, ni nobena beseda provincializem, da je le prav narejena iz domače ko-reoike. Slovenec nima še književnosti; naša si o v nj ca tudi ni še prav za terdno ugotovljena; od s klado vanj a se nam skoraj še le komaj sanja: toraj ne moremo reči: to in to je provincializem; pa ako je kaj med nami vredno tega imena, g-otovo ga je gorenski „š" namesti „šč", ker to je nasprotno vsemu slovanstvu! 8. Gerdo grešimo v sestavah, zlagajo po nemški navadi ime (hauptv^^ort) z imenom v ime tako, da osta-jete razun vezne čerke „o^* obe besedi pri starem, na priliko „parobrod, paro voz, parosklada, slavohram, psalmopevec, drevored, verozakon, polnomesec, polomesec, kolodvor itd." Bodi gotov, da vselej dereš jezik, kader koli sestavljaš ime z neglagolskim imenom v ime (drevored, verozakon); ali tudi ime s tacim glagolskim imenom, kije v ravno tem pomenu navadno samo zase, v ime, (slavohram, psalmopevec). Vse to verhovatimo proti svojstvu preubozega jezika večidel tako slabo, da največi jezikov modrostnik brez pojasnila dostikrat še ne ve, kaj bi se rado povedalo. „Ko-lodvor'' je res okrogla, sama na sebi lepa beseda, pa vender napek zložena. Slišal sem kmeta, ki bere „Novice'', kako se je neukretno pripravljal, preden mu je prišla iz ust, pa še zmirom na robe izgovorjena. Morda bi se bolje reklo: „voznica?" Saj tudi pravimo: „senica, kolar-nica, dre vam i ca i. t d." Posebno takrat človeka spreleti jeza, kader bere take besede, ki se slišijo vsak dan vsaka posebej, pokvarjene po novapisateljski rabi, na pr. „v malo travnu, velikoserpanu i. t. d.'' Pre-čudo je, da še nihče ni pisal: „sirovomaslenoposodo-obročl" Vsaj brez potrebe naj bi ne sestavljal, kdor še za potrebo ne zna! Ravno tako nepotrebno je zveriženo tudi: „polnomesec, polomese c." Vprašanje: kako bomo pa djali: „der halbmond kampfte mit dem kreuze?" Odg-ovor: „Turci so se bojevali s kristjani." Vedno prepevajo Serbje turške boje, pa še noben slepec se ni oglasil o polomescu, in nikdar se ne bo, dokler bo prosti Serb prosto serbski mislil in govoril. Moramo li vedno prenašati ptuje misli od čerke do čerke iz ptujih besed ?! Kdaj se bomo prepričali mi Slovenci, da pisatelj, preden vzame pero med palec in kazavec, mora znati misliti v jeziku, ako ga hoče pisati ? Kako dela pa kmet, ki nemškega ne govori, kader mu je treba imena takej reči, kterej daje Nemec sestavljeno besedo? Poslušajmo ga! Nemec veli: „wagenrad, miihlstein", — a Slovenec: „kolo pri vozu, mlinski kamen"; pa ne: „vozokolo, mlin o kam en" po novi skazonavadi! Nemec govori dalje: „windmuhle", naš kmet pa: „veternik-^-^J^J, veterni malen, malenna sapo, na veter"; Serbje po nekterih krajih pravijo tudi: „vetrogonja." ¦) Sembrano hude litanfj? nam Gorencom bere gospod pisatelj! Pa naj bo! Saj res nismo celo brez vse krivde. Vred. **) ^Vetcrnik" ni: „diebsschlu8 8el", kakor ima gospod Drobnio v besednjaku; ampak di ebs s chl iissel je ^vetrih^ iz nemškega: dietrich. Pis. ----- 59 ----- Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Iz tega se učimo, da se v tacih namerah govori na štiri načine: 1. Jemljemo več besed, in ž njimi dopovedujemo to, kar Nemec samo z eno, kakor: „kolo pri vozu; pero za pisanje." Saj vem, kaj bodo rekli nekteri: blagor Nemcu, ki lahko sostavlja, kar če, in kakor če! Odgovarja se: izviren jezik mora imeti tudi kaj izvirnega v sebi, zato se loči jezik od jezika; sicer bi ne bil nobeden več izviren. Tudi pa je gotovo, da slovenščini, ki je prebogata s končnicami, nihče ne more očitati uboštva zavoljo so- stav, in nikoli nihče bi ga ne čutil, ne očital, ako bi mi ne znali nemškega, ali vsaj tudi svoje bolj umeli. Pa kaj, ko dosti pisarjev slovečega imena še ne zna sklanjati, ne sprezati glagolov! Kolikrat se bere: „prinesen. uleži se", namesti: „p rineš en, ulezi se!'4*) — Prav za prav tudi nismo tako uredni v sostavljanji, kakor se misli sploh, pa to le iz same nevednosti. '» • *) Opomniti moram, da se je vrinil pri tiskanji v 6. lista n.t 44. strani v „napake slovenskega pisanja* pogrešek: „prinešen", namesti: wprinesen." Ta glagol spada v 1. obliko, in njegov nedoločivnik je: „prinesti." Ako se mu odbije zlog: „ti", ostane: „prineš"; temu se za delež je terpivnega naklona pridene: „e n", in potem je: „prinesen". pa ne: „p rine sen." Prinesen so djaii stari Slovenci, in tako se čuje še dan danes povsod po slovenskem — le malo-kje med Gorenci, pa v Ljubljani morda ne; vender p* menda nikoli nikjer nihče ne pravi: krava je „n a pašen a. pomol žen a", in glagola: „ napasti, pomolsti Lpo-molzti)" spadata tudi v 1. obliko, ravno ko: vp rine s ti.* Sliši se pa tudi ..prinesen'* menda zato. ker ima ta glagol v 4. obliki: ,,nositi.*fc Oe tukaj nedoločivniku odbije>: „ti", ostaja: „nosi"; temu se pristavi: „en", in deležje bi imelo prav za prav biti: „nosien"; ali: „si" se stopi v ^š*, zato: „nošen." Temu enako je: „prosen, košen, hvaljen, hranjen i. t. d.u Napek je tudi: „poželjenje, hre-penjenje". namesti: ^poželenje, hrepenenje", ker „želeti? hrepeneti" spadata v 3. obliko. Se-Ii tukaj nedoločivniku odbije „ti", ostane: „žele, hrepene"; tema ----- 66 ----- 2. Jemljemo prilog z imenom, kakor: „m l in s ki kamen, kuhinjska dekla, kravja dekla L t. d." Časi izpuščamo ime, ter govorimo sam prilog, vzlasti pri osebah ženskega spola, na pr. „kuhinjska, kravja, hišna i. t. d." 3. Iz korenike ali stebla narejamo s končnicami ime, na pr. „veternik, volar, konjar." 4. Delamo tudi Slovani sostave. Ali nimamo besed: ..kolovoz, kolovrat itd?" Kdo pravi, da niso dobre? Serb ima poleg stotine druzih: „bogomoljaki (bethaus). Ako bi dans ta dan kdo prišel k našemu pisatelju, in rekel mu: brate! „bethaus, vvindmuhle, s p in nr a d", lej tega nimamo Slovenci; kako se bo to djalo v sostav-Ijenih besedah? za terdno sem prepričan, da bi mu odgovoril: ..molitvodom, vetromlin, predokolo." Zdaj pa poglejmo, kako si jih je naredil sam jezik, in primerimo jih z nemškimi! „B e t h a u s" ima v sebi dve misli (begriffe): moliti in hiša (djanje in mesto); vsa beseda znači tedaj hišo, kjer se moli (namreč: Bog). Tudi „bogomolja" ima dve misli: Bog in moliti; vsa beseda znači naredbo nalašč zato, da se Bog moli. Nemec si Boga le misli, pa ga ne imenuje; a Slovan si ga misli in tudi imenuje; zato pa mesta ne imenuje, ampak le misli si ga. „S p i n n r a d" ima tudi v sebi dve misli: presti in kolo; tedaj: kolo za pred en je. „Kolovrat" ima ravno tako dve misli: kolo in vertiti se, to je: orodje, ki dela s kolesnim vertenjem. Res je tacega orodja mnogo, zato je „spinn-r a da bolje od naše besede; vender pa kolo ne more presti, preden se verti. Misel, ktero Nemec veže h kolesu, vidimo, da je še le nasledek tiste, ki jo veže Slovenec. Ravno tako je „w in d mu lile in vetrogonja." Iz tega se učimo: ako nočemo , da bi se našemu jeziku godila krivica, ne smemo vselej sloveniti nemških so-stavljenk od čerke do čerke; ampak vzame naj se misel (begriff), ki je gotovo in nerazvezljivo zedinjena z nemško besedo, akoravno je Nemec ni zaznamoval v sostavi, ker si jo mora človek misliti pred tim, kar dopoveduje nemška beseda, ali pa morda še le pozneje. Namesti: „parobrod" bi se lahko naredilo: „parogoir*. ali tudi: „parogonja" po serbski besedi: „vetrogonja." — Dalje se učimo, da naj se ogiblje sostavljanja, kdor nima jezika pod košem* Slovan se derži pravil, kader sostavlja, in sicer: L veže, to je med besedi, iz kterih nareja sostavo, deva po terdih soglasnicah vezno čerko „o", po ozkih „e." *) V tem greše skoraj vsi naši književni možje; celo slovarji pišejo: „svojoglaven, življenj opis, možomorivka i. t. d." Pa uže stari Slovenec je djal: „ličemer" (heuch-ler), ker nekdaj je bila tudi soglasnica „c" skozi in skozi ozka; ##) in še dan današnji vsa dolenska stran razločno govori: „svojeglav, močerad, konjedirec, Miše-dolci (ljudje iz Mišjega dola), Ker čep olje i (ljudje iz Kerškega polja), Kože tnal (osebino ime) i. t. d. Tega se lahko preveri, kdor hoče poslušati. (Dal. si.) *) Ozke soglasnice eo: ,?c, s, se, z, j, lj? nj> Pis. **) Ne rekel bi dvakrat, da nisem v Laščah slišal poleg: »lon-covezec", tudi: „loncevezec.a Tam je soglasnica „ctt v nekterih namerah še ozka. Sploh govore: „mencev, koscev sem prosil; na sejmu je bilo malo kupcev." Pis. ----- 67 ----- ------ 74 ------ Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Sostave z veznico razpadajo v štiri verste, in sicer pod: A. a) Ime z imenom; zadnje ime ohrani samo steblo, sklon pak in pomen ima prilogov, na pr. „kozog'lav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlato las, zlatorun (srb.) s vil o run (srb.^, zlato kril (srb.) z lat o rep (^Lašc), kos o rep nr gestutzt (Lašč.), srebropen = silberschau-mig (staroceski), zlatopesk = goldsand fiihrend (staro-česki), vekožyzen, =: evvig- lebend (staroceski), volkodlak,^) kozo nog, psoglav."^) Vidi se, da jemljemo v take sostave najraje živalska imena, imena telesnih udov, poleg tega pa tudi: „zlato in srebro." Ako se pridene za moški spol končnica „^c", za ženskega „ka", dobimo iz priloga ime, kakor: „p80glavec, psoglavka". Sploh je pomniti, da Slovan, ako je naredil sostavo jeziku po godi, potem iz nje, kakor bi imel kore-niko ali steblo pred sabo, dela: imena, priloge, glagole itd. Enkrat za vselej bodi rečeno, da se iz dobrih sostav praviloma sme izpeljati, kar hoče; tega še Nemec ne more. Vidili bomo, da v nekterih besedah še celo rA-mamo pervotne sostave, ampak samo to, kar je narejeno iz nje. b) Prilog z imenom. Zopet ohrani ime samo steblo, sklon pa in pomen je prilogov, na pr.: ,,bosonog r=z einen einzigen stiefel anhabend (srb.), bosopet (Lašč.), suhopet, širokopleč (Lašč.), mlečnogob ^) = gelb-schnabelig (Lašč.), stermoglav:zz praeceps (Lašč. in srb.), bolnoglav:=:an kopfschmerzen leidend (Lašč.), praz-noglav, gologlav, golorok, golobrad (srb.), golo ver h =: kahlkiipfig (Lašč.), golotrb =1 einen blosseh bauch habend (srb.), prostolas = mit fliegendem haar (Lašč.), golomraz*)" (golomraza zima, t.j. merzla zima brezi snega, Lašč.) Zopet nahajamo tukaj narveč imen telesnih udov, pa tudi prilog „gol." Nektere tacih sostav dobivajo prilepek: „n" ali „a8t''% vzlasti kader niso iz imen telesnih udov, časi pa tudi, če so, na pr.: „grenkokožen, de bel oko ž en, mlado-kožen (Lašč.) širokoperen (Lašč.), mehkonožen, golobradast (srb.) , mladoličen, okrogloličen, kratkočasen, gostobeseden = plauderhaft (Lašč.), sladkousten, h u d o m u š e n = schalkhaft (Lašč.), zlo-voljen r= iibel gelaunt (srb.), zlosrečen (srb.)"" ') Ta beseda je bila nekdaj gotovo le prilog. Pis. ^) Nikomur se ne morejo priljubiti sostave, kakorsne so na pr. te: „srebr o nožicen (silberfiissig) , limbaroramen (11-lienarmig, prav za prav: X8VxojXsvog'). Pustimo: „limbar". pišimo raje, kakor govorimo: „lilija'*, enako družim Slovanom. Uže je bil opomnil g. Hicinger v „Novicah". kar je tudi res, da „limbar" ni druzega, kakor: „lili enberg." Pravimo namreč: „limbarska (Dolenec tudi: liberska) gora, namesti: „1 i I i en b erš ka" , in berž so menili pisatelji, ceš hvalo Bogu! limbar je slovenska beseda za: „lilijo.*^ Gredoc naj tudi opomnim, da nimamo besede za: „arm" (brachiumj. „Rama" je le: achsel, tedaj ne: „para odideta ramo v rami!" Stari Slovenci so djali: „raišica'^ (der arm), in Serbje pravijo še zdaj. Bere se v staročeskem tudi: „paža" (der arm), to je naša: pazha (pozuha). Ali mi govorimo samo: „deti kaj pod pazho; voditi koga (za) pod pazho." V serbskem je: „drže njega za oba pazuha.^ Iz tih izgledov se kaže, kakor da bi ,,pazha^ ne bila samo „achselh6hle (uchse)" , ampak časi skoraj tudi „oberarm (lacertus)." Pis. ^) Iz tega je tudi ime: „mleenogobec." Govori se: mlečnogob ec, ti tega še ne smeš vediti! Pis. *) Iz tega je ime: „gol o m razic a", na pr. dans je huda golo-mrazica^ to je: velik mraz brezi snega. Pis. ----- 75 ----- Namesti priloga se jemlje časi tudi kaka druga beseda, njemu sorodna, kakor: a) Glag^olova korenika z imenom v prilog, redko v ime, na pr. „vertog^laVj klap o uh =: von her-abhangenden ohren (Lase.), stermo^lav, i) ser-borit, mencorit (Lašč.), motoro^a'' (nekako motovilo, pa tudi les, ki je zanj pri zvonu privezana verv). P^ Deležje (mittelform) preteklega časa terpivnega naklona z imenom v prilog, na pr. „vitorog z=z von gewundenen hornern (srb.), zvltorep := achlau, durchtrieben (^Lašč.) y) Deležje zdanjega časa z imenom v prilog, na pr. „cvetečeličen" (Preš.) d^ Zaime: „sam" 2) z imenom v prilog, na pr. „sa-movoljen, samokolen" =r einraderig; te pervotne sostave pri nas ni slišati, ampak navadna je le beseda iž nje narejena: ,,samokolnica" zi= sehub-karren. fi) Zaime: ,,svoj"z imenom v prilog; večidel ima pri-tiklino: „n'% pa ne vselej, na pr.: „svojeglav in svojeglaven; svojevoljen." f) Čislo (zahlvvort) z imenom v prilog, pa tudi v ime. Za prilog se jemlje večidel, pa tudi ne vselej, prilepek: „n", še celo: „ast", za ime časi: „a'S tu3i: „ec", na pr. „e n 61 i k = gleich gross (Lašč.), dvadneven, trileten, s a m o o k zz: einaugig, samorog, samorogast irzeinhornig (samorogasta in samoroga krava, Lašč.), Triglav, trinog, stanoga zzz tausendfiissel) , S t a g 1 a v = centiceps (staročesko osebino ime>, stoki as, po Dolenskem tudi: steklas, šestogubec, šestoper = von sechs blattern (srb.), šesto kril z= von sechs flii-geln (^srb.), pa tudi: šestokrilen, samorog (ime), pa tudi: samoroga in samorogec'^zz: einhorn (Lašč.) Nobene sostave niso tako negotove, kakor te: v slovenskem nimajo nektere nič veznice; nektere jemljo: „o"; beseda: „stanoga'' pa ima srednji spol množ-nega števila, kar je bilo menda starim Slovencem vselej navada, kader so delali sostave s čislom „sto." Serbje de vajo: „o", pa tudi „e'S na pr. „trostruk ziidreifach, troleten, tregodišnje" (vino); primeri naše: „s te klas I" (Dalje sledi.) ') „8 ter m" je prav za, prav korenika, vzeta glagolu: ster-meti; pa zdaj je uže prilog. Pis. ^) Beseda „8am^ je časi čislo, časi pa zaime; v obeh pomenih se jako rada sostavlja* Pis. —- 91 ----- Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.j *) B. V to versto spadajo: a) Prilog s prilogom v prilog, na pr. „sveto-čnden (strcesk.), s t ar m ali =:zwerg (srb.) starodaven, s i vozel en (srbsk.J, „Dobrodrug" (priimek na Dolenskem; v češkem je „dobrodru8tvo" =zr abenteuer)* Morda je sostava tudi belokrajnska beseda: „č e r n o m a 1 j a s t" :=: brunet, kar pa ne spada prav za prav sem; iz nje menda izhaja: „Černomelj?*' Namesti priloga se jemljo časi tudi tukaj druge besede^ prilogu sorodne, kakor: a) Cislo z deležjem preteklega časa terpiv-nega naklona v prilog, na pr. „edinorojen^ pervorojen." /5) Čislo z čislom v prilog, na pr. „samodeseta :zz zehnfach ^) (Lašč.), samostotero = hundert-faeh (Lašč.), samodrug zz: selbander (pri belih Krajncih je „s a m o d ru g a" z=: noseča), s a m o e d i n" 1= ganz allein (^Lašč.), kar bi MetJičan djal: „saiii samcat.*' b) Prilog z imenom v ime, ktero dobiva potem prilepek, na pr.: „hudolesovina, staroputinazu spuren eines alten weges (srb.), hudournik." Nekam derzno je narejena beseda v serbskih pesmih: „bojnokop-Ijanik" zz: schlachtenspeerschwinger. C. Semkaj spadajo: a) Ime z glagolsko (večidel čisto) koreniko v ime, na pr.: „kozopersk, listopad'^), vodomet, v e t r o m e t nz vvindstrom (srb.), kolovoz, delopust, bogataj = gotteslaugner (zdaj še samo priimek), ste-nolom znmauerzertrummerer (Koseški), rokopis, časopis, vodotopi= taucher (Kos.), čudotvor, licemer rz: heuchier (strsL), vinograd, rukosad = das von der hand gepflanzte (srb.) kolovrat, g la vose k"; (tako imenuje Laščan sv. Janeza obglavljenje: dansi je sv. Janez glavo se k). Tacih sostav ni kraja ne konca, samo vediti je, kako se morajo delati. Tudi naj se opomni, da bi imele značiti prav za prav le delavno osebo ali reč. Glavna beseda (grundwort) pripoveduje, kaj oseba ali reč dela, in ločivna (bestimmungsvv^ort), nad čim to dela; pa izgledje uče, da se jezik tega ne derži vselej. Časi imajo take sostave prilepek: „ee, nik, a, je, J na." Pred pritiklinama: „a, i na" se tope soglasnice: „k, s" v: ,,č, s" i. t. d., na pr. „ču do tvorec, lonco-vezec, slamorezec, konjedirec, lokostrelecnr bogenschtitze (Japelnovo sv. pismo), vodopivec^), rano celeč"*) ^wundarzt, kol o voznik, bogorodica=z *) V zadnjem sostavku naj se popravi: „vekožizen^, namesti: „vekvžyzen^^ 5 „pazuha^ namesti: „pozaha.^ Pis. 9 Prav za prav: selbzehnt; serbske pesmi: „Somosedmi us planina podje'^; t. j. on pa šest druzih. Pis. ^) Tu naj tudi zavoljo čuda imenujem sostavi: „deskoprask (conlissenreisscr), mehovlek (balgzieher bei der orgel), obe skovane med učenci. Pis. ^) Besedi: „Ioko6treIec. vodopivec^' imate v glavni besedi res glagolsko ime, ki je, posebno: ^pivec** — po naključji — navadno tudi samo zase ravno v tem pomenu; ali vender ste obe sostavi ravno tako dobre, kakor t ^slamorezec, konjedirec, loncovezec.^ Morda bi se dobila še ktera taka? Vidimo pa. da enozlozna (einsilbi^ — nota bene!) glagolska korenika s pristavkom ^ec^ znači delavno osebo. Drugačnih izgledov te verste slovenski jezik nima! Pis. '*) Ne: „ranoGelnik!^ Tako bi se imenovala kaka zel, ki celi, tudi kak drugačen iek. Slišal sem babo, da je rekla: grah je „bolnočrevnik^, zato, ker po njem boli črevo ^eotoHog a&ir&L'), voj(e)voda, knji^onoša rrbrieftra^er (srb.), glasonoša (srb.), ručkonosa (srb.), vodonosa (srb.), kravajnoša^) (srb.), bogomolja (srb.), erdobolja :z=kuga (srb.)? vetro^onja (srb.), brato-Ijubje (Pres.), červojedina, volkostečina" zz: ein versammlun^sort liederlicher personen (Lašč.) Iz tega delamo, časi celo brez pervotnih sostav, priloge, sostavljene iz imena in glagolove korenike s prilepkom: „n"; tudi tukaj se tope soglasnice, na pr. „glavobolno (vreme, vino), gromonosen (Koseški), ^lasonosen (staročeski), zlatonosen =: goldfiihrend Cstrčsk.), blagodejen :=: hold (strčsk.), čudotvoren, pravdozve8ten=:das recht bestimmend (strčsk.), prav-dodaten = das recht gebend (strčsk.), slavodaten (te sestave nisem bral nikjer, pa Koseški je praviloma naredil iz nje: slavodatka ziz hymne), kolovozen, carostaven ^) (srb.), vratolomen =r halsbrecherisch (srb.y, bogomolennzgern betend (Lašč.), bogoslužen ziz fromm (Lašč.), bogougoden^)-^ gottgefallig (srb,), gromopočen (Kos.) kervomočen."*} (Dalje sledi.) -----92 ---- (trebuh); gotovo namesti: „č revo bolnik^; saj tadi pravimo: „to vino je bolnoglavo in glavobolno.^ Tacih sprememb je dovolj celo v nesostavljenih besedah, na pr. „človek je pijan; pa tudi vino je pijano^' = berauschend. ^Človek je lakom, pa tudi blago je lakomo^ m: leicht absatz findend. Pis. ') „Knjigonoša, vodonoša^ i. t. d. značijo osebe moškega in ženskega spola. Pis. ^) Bere se: „knjige starostavne in carostavne** (gesetz-bueher); gotovo je le zadnje izvirno. Prosti Serbje sami veo ne vedO; kaj je ta beseda; poslušaj: „uzeše knjige caro-stavne, i čatiše (iz njih?) velike molitve." Pis. ^) Bral sem temu na lik v naših starih pridigah: „bogone<-roden, bogonerodnost^ (gottlos, gottlosigkeit). Pis. *) Ti prilogi bi imeli stati precej za sestavljenimi imeni s čisto glagolovo koreniko; ali tudi sestavljena imena s prilepki spadajo tjekaj. Pis. Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Vidimo, da v te sostave se posebno rada jemljeta glagola: „nositi" in „dati"; dalje, ako se končava korenika na samogiasnico, da se deva med-njo in med prilepek časi: „va (vodopivec), časi: „ttt (pravdodaten), časi: „jtt (blagodejen). b) Ime zglagolovo koreniko v prilog-, meni je samo znano: ,,ritopaš", pa tudi: „ritopašenu (človek) zn ein schwelger (Lašč.) c) Prilog z glagoiovo koreniko v prilog, in sicer: a) Brezi prilepka, na pr.: „s ter m ogle d (Lašč.), ger-dogled, s 1 a b o v i d = schlecht sehend (Lašč.), z 1 o-guk" =: iibles redend (srb.); pa le-ta beseda je zdaj uže ime, ter znači =r ungliicksprofet. Pri nekterih te verste tudi ni pervotnih s o-stav, na pr. ..tihotapec = schleicher, gostosevci az die plejaden, živ o pisec" =s malar (rus.) /?) S prilepkom: „n", kakor: ..m a loj eden = wenig essend (Lašč.), malopriden,*) rad oda ven**) = freigebig fLašč.), sladkosneden = naschhaft, blagoglasen." Namesti priloga se jemlje tudi zaime: „sam" z glagol o v o koreniko v prilog, pa tudi v ime; časi ima prilepek, časi ga nima, na pr. „samohran =:sich selbst nahrend (srb.), samopaš, tudi: samopašen — zugel-los (Lašč.), samorašč (na Dolenskem), pa tudi: samo-r a s t o v z=z unvuchsig (Lašč.), Samo tež z=z allein ziehend (iz: sam in teg-nem), samogolten = gefrassig (Lašč.), samouk, samostan, Samorod (staročesko osebino ime), Sam o bor, samokres, samostrel, Samo kov, menda: eisenhammer ? (mestno ime v Bulgarii), Sam oje d" (narodovo ime; kaj znači prav za prav?) Pri nekterih te verste tudi ni pervotnih sostav, ampak še le i ž njih narejene besede imamo, na pr.: „samosevec r±= kar se samo zaseje (posebno krompir), *) „Prid-entt je korenika. vzeta glagola: „priditi; p ri pridi tia zz: erwerben (Lase.) Pig. **) Ne: „radodatena, na lik besedi: ^pravdodaten?u Pis. ----- 98 ----- — 99 ----- s amoderžeczzimonarcb, samostvoritelj" =zon, ki se je sam ustvaril (strsl.); toda le-ta gotovo ni jeziku po godi, ker je silo dolga. D. V to versto spada: a) Ime, tudi prilog z glagolom v nedoločiv-niku v glagol, cigar pomen je potlej povikšan, bodi si v dobro ali v slabo, na pr. ^blagosloviti, slavo-slovitih hochpreisen (rus.), gostožiliti = z vvitschern; plappem wie kinder (Lase.), blagovoliti, bogospri-j e t i en komu roko podati pri slovesu; ali pa, kader se pride iz daljnih krajev domu (Lašč.); *) dragoceniti." Slišal sem celo: „strahopezdeti"**) (Lašč. — sit venia verbo !) Delamo tudi iz tih imena in priloge, kakor: „bla-g oslov, dragocen" i. t. d. Kaže, da bi nekdaj bilo tudi v navadi: „blagodariti, (blagoroditi?), volko-snedati", morda tudi: „rogovitiu, ker se govore prilogi in imena: „b 1 a g o d a r e n =z dankbar (srb.), v o 1 k o-s n e d e ž = habgieriger (Lašč.), blagodar, rogovila"; ali morda so pa le-te besede narejene brezi pervotne so-fctave, kakor je tudi serbska: „dragokupu = der theuer gekaufte. Opomba. Bere se celo ime z deležjem preteklega časa terpivnega naklona v ime, na pr. „ku-roglašenje, kuropenje" (hahnensang), oboje staroslo-venski; zadnja se nahaja tudi v posvetnih pismih, kamor je najberže prišla iz cerkve, in sodil bi, da to ni po domače zloženo, ker je nekam dolgo, in „glasen j eu in „penje" navadno zunaj sostav. Res, da Rusi imajo in staroslovenske cerkvene knjige vse polno tacih in še mnogo mnogo daljih; toda pri njih in pri starih Slovencih mora človek varovati se, da ga ne prevari, ker te je mnogokrat gerščina zapeljala iz pravega pota, Ruse pa stara slovenščina in nemščina; primeri barbarsko besedo: „n o č 1 e g" = nachtlager, herberge (rus.)! Lepše pak je in gotovo jeziku po volji, ako se ime sostavi z deležjem preteklega časa delavnega naklona v ime; kaj da tacih je le malo, na pr. „letorasl" (namesti: „leto rasti", strsl.), to je: mladika na veji ali terti, kolikor je zraste v enem letu. Ravno tako je tudi zložen slovenski priimek: „Mesosnel." (Dalje sledi.) *) Tudi t K o ritk o vi zbirki ima ena pesmica naslov: „bogo-sprij einanj e.u Starec iz Loškega potoka mi je pravil, da je to nekdanje Dolenkam navadno pozdravljanje, ktero popisuje Valvazor. Pis. **) Ali pa morda: „straha", to je: od straha? Pis. ------ 114 ------ Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Naša slaba pisanja ni samo zavoljo tega taka, ka-koršna je, ker se ne učimo jezika tam, kjer izvira iz pravega studenca, namreč kmetu iz ust — nekteri se ga ne uče ne kmetu iz ust, ne iz knjig, pa vender pisarijo —; tudi ne zavoljo tega, da besede vse presamovoljno kujemo in pleteničimo — kakor tako, da je le — brez kake primere, brez dovoljnega znanja: te^nuč krivo je zmesi in šušmarije tudi to, da besede, ki so jih neukretni pisatelji druzih narečij za silo neukretno zverižili in vrinili v jezik, brezi preudarka jemljemo, in po njihovem izgledu zopet nove nepremišljeno klepljemo, vzlasti v pesmih in v tehniških rečeh. Tu se časi naleti prava babilonščina! Daravno je sedanji vek, posebno Slovanom, jezikoslovni, med nami vender še ni dosti mož, ki so jeziku segli do korena; celo tako deleč smo jo zaorali, da pri nas nekteri klasiki (?) za terdno mislijo, češ pisava slovenskega jezika nikakor ne more biti ne lepa, ne wvzvišanaa; pesem nikakor ne more imeti prave poezije v sebi, če vse polno besed v gerbastih sostavah ena druge cuco-ramo ne nosi; če ni vsaj četertine zaplat ukradenih družim narečjem. Nektere sostave tudi kerčimo, in sicer na dva načina: a) Od spredaj. Odbijamo namreč ločivni besedi pervi zlog, tudi še kako čerko več, ali pa celo vso (loč.) besedo; to delamo posebno mi Slovenci, na pr. „n o grad (vinograd) *), no rez, tudi: no raz (vi-norez •= rebenmesser, dolensk.), štogubec (šestogubec, Lašč.), inorog (jedinorog = einhornig, strsl. Dobrowsky), pust" (mesopust z=z fasching.) b) Na sredi, in sicer na štiri načine: a) Izpuščamo vezno čerko, na priliko: ..medved, medjed (medojed), močvirje, močvirje (mo-čevirje), vojvoda (vojevoda), Ljudmila (Ljudo-mila), s t ar m ali (staromali, adj. rr zwerg, srb.)% stremglav (strmoglav =z preceps, strsl. Dobrsk.), kravaj noša (kravaljenoša, =r person, vvelche bei einem festmahie die gerichte (kravalj) auftragt, srb.) Tu je izpuščena veznica, in zavoljo blagoglasja tudi čerka „lj" spremenjena v „j." /S) Odbija (vzlasti Slovenec) ločivni besedi zadnji zlog, ali zadnje dve čer k i zavoljo blagoglasja, ali pa zato, da ni beseda predolga, na pr. „debekožniki (debelokožniki = taka jabelka, Kopitar), gre n kožen (grenkokožen, Lašč.), me rt ud, mertudnica (mertvoudnica), kurnos" (po mislih Dobrowskyga namesti: „k r n o s", in to namesti: „krnjenos", adj. =r našo mutilus.) y) Odbijate se prilogu zadnje dve čerki (pri ženskem in srednjem spolu, pri moškim samo ena); potem se pa dela sostava iz priloga in imena (v serbskem), na priliko: „h r i s t o g r a n j e (hristovo granje = nekaka zel, srb.), dubodolina^) (du-boka dolina = tiefthal, srb.), Jutrobog" (jutrov bog); ali so pa še berže popačili pisarji to besedo, kakor tudi: „černobog, belo bog", namesti: „černi? beli bog"; — „bratučed" (bratovo čedo = ge-schwisterkind, srb.) Serb rad jemlje steblo stare besede: „če,do, čad o" (kind), ter ga meče konec *) „Vinogradu je sicer stara, splošno rabljena beseda; pa vender ne vem, je li prav zložena, kakor hoče imeti slovenščina? Berž ko ne so jo naredili pisarji. Enaka je: „vrto-grad" (vert, strsl.) Pis. **) Da to ni sostavljeno iz imen: „dnb* (hrast) in: „dolina"; da tedaj ne znači: „eichenthalu. uci uže samo to, ker v serbskili pripovedkah šaljivo stoji: „dubodolina", namesti: „golida" zi melkgelte. Pis. ------ 115 ----- imena, in potem s tako sostavo znači množje ljudi, pa tudi žival; a to steblo mu ni več ,,hne", ampak le „prilepeku, na pr. „m o m č a d, p a s t; o r e a d, pa š-čad" = hunde itd.*) Ali uima tudi pri nas te rabe korenika: „zel"? V Metelčici stoji: „robzelu (robida); v Mojstrani pravijo: „gramzel-J3e" = preisselbeere. Ve še kdo kaj tacih ? $) Glavni besedi, ako je njena perva čerka sa-moglasnica, odbijamo časi to samoglasnieo zastran lepoglasja. To sem slišal govoriti v besedi: „samodin" (samoedin, Lašč.) Bere se tudi v serb-skem: „crnoka" (crnooka) djevojka. Kažejo nam te sostave, da naš govor ne čisla predol-gorepih besed; vender pisarjem ni svetovati posnemanja, ker se je bati, da bi nemarno strigli, kakor bi jim skočilo iz peresa, bodi-si prav ali napek. Saj vemo, da nekteri naši književni možje rabijo z jezikom ravno kakor uni tesar, ki ni vedil, kaj bi naredil iz lesene klade, ki je ležala pred njim; ali bi naredil klop ali malika? Naj se ne misli, da sem preveč rekel; saj komur so naši pesniki znani, ta ve, da se bere: „nagnuje" namesti: „nagiblje, nagiba"; „pljam" namesti: „p oljem" (p 1 a t i =. ausscho-pfen i. t. d.); „počilo" namesti: „počitek, pokoj, počinek" (dolensk.); vse to pa samo, da bi se ustreglo slabim stikom na koncu slabega verza, in pa tudi iz nevednosti v jeziku. Človek bi menil, da je „počilo" kaka priprava, kako orodje za počitek, kakor: „motovilo, cedilo, kresilo, šilo" itd. itd. Največim napakam se mora prištevati med nami tudi besedno skopljenje. Časi verhovatimo v sostavah gomilo verh gomile; časi pa kosorepimo, da je groza! Bere se: „porom" namesti: „romanje"; „trenut" namesti: „trenu tj e"; „objimo" namesti: „objemimo"; „pit" namesti: „pitje"; „sut" namesti: „posip" (kakor: zasip, Lašč.); dalje: „hran" namesti: „hram, hramba, shramba, hrana" (sam ne vem, namesti ktere le-tih?); „gan" namesti: „gibanje"; „sjaj" namesti: „sijanje"; „naras" = anvvuchs itd. Posebno zadnja je strelensko knjakasta; celo čerko: „t" je revica od korenike zgubila. Ravno v to versto gre tudi: „znam" namesti: „znamenje"; „plam" namesti: „plamen." Rabil sem, dobro vem da, uže sam ktero tih; ali za to vender ne bom djal, da so za kaj. S tim pa zopet ne bodi rečeno, da bi se ne smelo nikdar nič narediti v jeziku, nikdar ne smela nobena korenika vzeti v ime; sme se, toda po ana-logii naj se ozira! Saj tudi kmetje pravijo: „met" = der wurf, (prišel mi boš na metzndu kommst mir in den wurf, Lašč.); „ber" namesti: „branje" (dans imajo bučele dobro ber, Čatež); „kop" namesti: „k o panje" (v no-gradu, dolensk.); „rez" namesti: „rezanje" (dolensk.); „sev", tudi: „seva" namesti: „setev" (ajdova sev, ajdova seva, dolensk.), „kov, i" = das beschlage; „rast" i. t. d. Zapomni pa naj se, da te korenike so večidel ženskega spola; „lov, a" (die jagd) je mošk tudi v serb-skem; a „1 o v, i" (der fang) je zopet ženskega široko po dolenskem (dans je dobra tičja lov). — Jezik ni kar bodi; ne sme ga vsakdo po svoje ugnetati in keršiti — jezik ima terdna pravila, ima gotove meje; uči se, išči, ali pa v kot verzi pero! — Vender pa slovenščina le vedno raje pripoveduje z glagoli in prilogi to, kar drugi jeziki z imeni; tega naj bi vzlasti g. g. prestavljavci ne pozabili! Kako morajo človeka boleti ušesa, ko bere: „dvoriše gospodiša c. kr. mavtnega položiša!" t. j. amtsplatz der k. k. zoll-legstatte. (Dalje sledi.) *) Ali morda je „adtf le prilepek? Pi». ------ 131 ------ Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Prelaz z vezanja na zlaganje (sostave brez veznice) delajo take sostave, ki jih narejamo iz besed, ktere se govore pri kacem posla, da se ž njimi potem znači djanje ali reč; tudi se daje osebi, ki ima rada te besede na jeziku, smešen priimek. Pri tih se vezna čerka časi deva, časi ne. Tako je v serbskem narejeno: „bogoraditi" (šaljivo namesti: „beračiti"), ker berači pravijo: ^podelite Boga radi"! (zavoljo Boga). Slišal sem ženo, da je rekla: „hudoletnik" tacemu , ki je prosil za hudo letino. Prešerin, „bogmej" veli Hervatu. ker cesto govori: „Bog me!" Tudi Serbje imajo besedo: „bogmati se, bog man je." Slovenec pravi: „pridušiti se, priveriti se", to je reči: „pri moji duši, pri moji veri." Slišal sem tudi uže, da so „pri-dušec" rekli možu, ki se je rad pridušal. Tako je: „mirbožati se" (srb.) to je, poljubiti se o božiči in govoriti: „mir božji!" Dalje: „dobrodošna časa, dob-r od o sni c a" (srb.) = der bewillkommuungstrunk, ker se govori: „dobro došao!" Po tem potu je gotovo tudi narejena beseda serbska: „danguba" (zeitverlust), in češka: „neznabog" (heide). — Tacih sostav še Nemci nimajo. Je-li še ktera v njih jeziku razun glagola: „bewill-k o mm en?" II. Slovan zlaga brez veznice. Tako se dela v naslednjih namerah: a) Serbje imajo časi v pesmih sostave „za nevolju", na pr. „studen — kamenje, Stambol — car, jelen — rogovi, star — Juga Bogdana" i. t. d. Taka je tudi naša: „žal— beseda." Tih sostav se jezik nič kaj ne brani, daravno so neslovanske. Serbe je zapeljala analogija turških in druzih ptujih besed, na pr. rmene-viš — čakšire, mor — dolama, samur —kalpak i. t. d."; nas pa nemški prilogi pred slovenskimi imeni, kakor: „avfrihtik — ljudje, lustik—tovar-šija, lindek —beseda"*) i. t. d. *) Govori se tudi: „Hndek —jezik" (eine fertige zunge); „beseda mu lindek teče"; »lindek izgovarjati445 po enih krajih menda tudi: „lindek — miza44 (glatter, ebener tisch *, celo Bulgarji neki da imajo to besedo. Začeli so jo b) Zlagamo velivnik (imperativ) z imenom vime. Tako je zloženih mnogo staroslovenskih, ruskih in serbskih osebinih imen, kakor: „Jezdimir, Kazimir, Vladimir, Vladislav, Strezibor, Pletikosa (srb.). Serbsko narečje ima še dan danes na prebitek tacih besed, na pr. „kažiput (zeigefinger), visibaba (schnee-glockchen), nazovibrat (pseudobruder), nazovimrt-vac"*) (scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska" (kerngesunder kerl, dem der haslinger (des korporals) nichts anhaben kann, Vuk) itd. Slovak pravi: „kratiknot" = lichtschere, prav za prav: „kiirze den docht." Slišal sem tudi med nami: „podrezi-baba (sitna baba, ki vsako reč dreza), lezi baba (stara baba, ki uže komaj leze); čakibirt, strezibirt (kerčmar, ki ljudi čaka in streže); nepridiprav" (nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride)\ gosp. D rob nič ima v besednjaku: „bežisteza" — flucht uber hals und kopf. Tudi Nemci so imeli nekdaj veliko tacih; zdaj so se pa opustile; malo se jih bere: „spring-insfeld, saufaus", in pa morda še ktera. (Dalje sledi.) v zadnjih časih pri nas rabiti nekteri za: ^horizontal"; pa ne vem, je—li slovanska? Čudno je, zakaj se ne sklanja? Pis. *) Pa vender sem vidil na prodaj serbsko knjigo po imenu t „Stepan lažni caru (pseudo-zar)! Povsod enako se učimo* pisarji svojega jezika! Pis. Napake slovenskega pisanja. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.)