KATOLISK CERKVEN LIST.
Janiea izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. tiO kr., za pol leta 2 sld. 40 kr., z» «-etert letal gld. 30 kr V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.: ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.	v Ljubljani, 3. rožnika 1881.	Ii&st 22.
Venec za pervo sv* obhajilo.
(Nagovor.)
Veliko veselje navdaja danes moje serce, ko smem Jezusu zopet pripeljati tako obilo število mladih, v zakramentu sv. pokore očiščenih, z gorečimi molitvami pripravljenih sere. Oh otroci! pač vas moram blagro vati in srečne imenovati, — še nekoliko trenutkov — in Jezus pride k vam, vaš Odrešenik, vaš Bog! O kolika sreča!
Vendar neka groza, nekak strah mora prešiniti vaše mlado serce, če pomislite, da vesegamogočni Kralj nebes in zemlje pride k vam, neskončno sveti Bog vas hoče obiskati! — Kako ga hočete sprejeti? kaj mu porečete? kaj mu hočete dati?
Že več časa se pripravljate za denašnji dan, to je res 5 ali zdajle, ko je Jezus že tako blizo, zdajle napnite vse svoje dušne moči, zdajle imejte pripravljeno vse, kar ste za Jezusa namenili, da mu boste pokazali in darovali, kadar pride k vam! Poslušajte, kaj vam jaz nasvetujem:
Med Bvetom je navada, kadar pride kak posebno imeniten človek, da mu olepšajo s cvetlicami, s šopki in venci tisti prostor, kjer ga hočejo sprejeti; tudi v roke mu podajo krasen šopek ali venec. Cvetlice pa za tako olepšavo naj raji izvolijo samo take, ki vejo, da ao mu naj bolj všeč. Naredite vi, srečni otroci! zdajle tudi takč: ozališajte svoje serce, v ktero pride Jezus, s samimi takimi cvetlicami, ki jih ima Jezus naj raji. In ktere cvetlice Jezus naj bolj ljubi, vam je znano. Da se jih boste lože spomnili, vam jih hočem nekoliko našteti.
1. Perva cvetlica, na ktero se z naj večim veseljem ozira Jezusovo milo oko, je deviška čistost — nedolžnost! V naj lepšem cvetji je Jezus nekdaj videl to cvetlico pri Mariji prečisti Devici, in tolikanj mu je bila všeč, da si je Marijo izvolil za svojo Mater, in jo vsled tega povzdignil nad vse angelje in svetnike; videl je to cvetlico pri sv. Jožefu, izvolil si ga je za svojega rednika in ga ljubil kakor svojega očeta; vidil jo je pri sv. Janezu, zato ga je med apoBteljni naj bolj ljubil, pri zadnji večerji Mu je smel na persih sloneti, in kar je imel na zemlji naj ljubšega — svojo Mater mu je izročil v varstvo; vidil jo je pri malih otročičih, ki so
mu jih dobre Izraelke prinesle, in tolikanj so se Mu mali koj prikupili, da je roke na nje pokladal in jih blagoslavljal... O blagor vam, če Mu boste zdajle tudi vi to prežlahtno cvetlico pokazali in darovali!
2.	Druga cvetlica, ki jo imejte pripravljeno, da jo bo Jezus videl, je živa vera. Dobro vem, kako je milemu Jezusu tudi ta cvetlica priljubljena. Nekdaj jo je videl pri tistem stotniku, ki mu je bil hlapec tbolej. Ko je šel Jezus proti njegovi hiši, hitro mu teče naproti, poklekne na ulicah spoštljivo pred Gospoda; rekoč: „O Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, reci le besedo in ozdravljen bo moj hlapec." Tolika vera Mu je bila tako všeč, da se je ozerl po svojih Izraelcih in jim očitaje rekel: „Resnično, vam povem, take vere nisem v Izraelu našel", in stotniku je rekel: „Pojdi in kar si veroval, se ti zgodi!" Tudi vi podajte to cvetlico Jezusu in recite mu: „O Jezus, terdno verujem, da si pričujoč v najsvetejšem Zakramentu v podobah kruha, čeravno te ne morem videti; ravno tisti Zveličar, ki si nekdaj ležal v betlehemskih jaslicah, 33 let živel na zemlji, iz ljubezni do mene in do vsih ljudi slednjič umeri grozovite smerti na križi in zdaj v nebeškem veličanstvu sediš na desnici Božji — o pomnoži mojo vero!"
3.	Dalje vam svetujem, denite v Jezusov venec cvetlico ponižnost O, to cvetlico tudi Jezus nezmerno rad vidi. Videl jo je nekdaj pri sv. Petru. Ko je bil ribji lov čudovito pomnožil, je sv. Peter, čuteč tako blizo mogočnost božjo, preplašen pokleknil predenj in zaklical: „Gospod, pojdi pr oč od mene, ker sem grešen človek." Jezusu je bila ta njegova ponižnost tako všeč, da ga je izvolil za svojega aposteljna, pozneje za svojega namestnika, in poglavarja sveti cerkvi. To cvetlico je Jezus videl pri nekem grešniku — cestninarju, ki je v tempeljnu pri vratih ponižno molil, rekoč: „Bog, bodi milostljiv meni grešniku!" Zato ga je pohvalil, za tako ponižnost, in rekel o njem: „Ta je šel opravičen domu." Videl je to cvetlico pri nekem otroku in tako se mu je priprosti otročiček v prikupil, da ga je berž aposteljnom pokazal, rekoč: „Če ne boste taki, kakor tale otrok, ne pojdete v nebeško kraljestvo." — Ker tedaj vidite, otroci, kako ima Jezus to cvetlico sv. ponižnosti silno rad, povijte mu jo tudi v njegov venec ter recite mu: „O Jezus, neskončna svetost in nezmerna čistost, jaz nisem vreden Te sprejeti v svoje revno serce; pa ker
sem Te tolikanj potreben, reci le besedo in ozdravljena bo moja duša, o le izreči jo, to besedo, — na Tvojo miloat se zanesem, sam na-se nič ne."
4. Potlej denite v Jezusov venec cvetlico, ki se imenuje solzi ca pravega kesanja. Jezusu je močno všcc. V.iiel j«» y: p; i sv. Petru tam na dvorišču, ko so Ga v ječo peljali, in tako mu je bila všeč, da mu je odpustii strašni greh; videl jo je pri Mariji Magdaleni in tako je bilo gtnjeno njegovo usmiljeno serce, da ji je odpustil vse njene obilne grehe. In da bi še bolj po kazal, kako ga veseli viditi pr: grešniku solzo serČnega kesanja, se je obema po svojem vstajenji posebej prikazal. Ker pa pri mnozih grešnikih, zlasti v Jeruzalemu, ni videl te cvet ice, mu je bilo tako hudo, da se je jokal nad njimi. — O prosim vas, dajte danes Jezusu tudi le to cvetlico! Posebno, ko bi kteri ne mogel dati perve cvetlice, prelepe nedolžnosti, — naj mu pokaže tolikanj gorečniš» svojo skesanost nad grehi. Vendar vsi ste že žaliii kolikor toliko Jezusa, če ne z velikimi pa z malimi grehi, zato vsi vsi obžalujte svoje dosedanje zmote in recite Jezusu: „O neskončno usmiljeni Jezus! iz vsega svojega serca obžalujem vse svoje storjene grehe celega življenja, tudi tiste, ki sem jih znabiti premalo spoznal, ali premalo obžaloval, ali celó pozabil: oh vse, vse serčno obžalujem!'
o. Priporočam vam tudi cvetlico, ki se ji reče terden sklep, resnična pokora. Jezus jo je nekdaj videl pri cestninarju Caheju, ki je ves skesan rekel: ,,Gospod, polovico svojega premoženja dam ubo gim, in če sem koga ogoljufal, čvetero povernem." To je bilo Jezusu tako zeló všeč, da je šel v njegovo hišo, obedoval pri njem in se prav prijateljsko pogovarjal ž njim. — Darujte Mu še vi to cvetlico in recite: „O Jezus! od danes za naprej se hočem poboljšati, in nikdar več Tvojega milega serca ne žaliti z nobenim grehom. Obljubim, prav z» terdno sklenem, da bodem zanaprej ves drugačen: o podpiraj me s svojo mogočno milostjo !"
6.	Denite v Jezusov venec še ktero drugo cvetico, n. pr. serčne želje, goreče hrepenenje po Jezusu, kakor ga je nekdaj imel častiti starček Simeon, ki je vse življenje prosil Boga, naj mu dá tako dolgo živeti, da bo videl Odrešenika. In ko Ga je res videl, vzel Ga je v naročje in zaklical: „Zdaj, o Gospod, spusti svojega hlapca po svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči Tvoje zveličanje." Tudi vi obudite zdaj le priserčue želje po Jezusu! Sto in sto otrók, ki so bili tisto leto rojeni, kakor vi, je pomerlo, vi pa ste učakali denašnjega dne — kmali, kmali pride Jezus — kličite mu naproti: ,,0 pridi, moj Zveličar, pridi! Razveseli, odreči moje ubogo serce, ki se že več časa tako zeló veseli Tvojega prihoda!'*
7.	Da vas ne bom dalje zaderževal, vam le še eno saino cvetlico priporočam — gorečo pobožnost. To cvetlico je Jezus z veseljem gledal, ko je bil še prav majhen, pri pobožnih pastircih, ki so o polnoči pritekli in ga v jaslicah kleče molili; kmali potlej pri treh modrih, ki so z daljnih daljnih krajev prišli le zato, da so ga molili. Se to cvetlico tedaj pridenite k drugim in priserčno molite Jezusa v podobah kruha, pozabite zdaj na vse drugo in mislite edino le na Jezusa!
Vse te cvetlice 7 najlepših sem vam nasvetoval — povežite z lepim rudečim trakom goreče ljubezni, take ljubezni, ki se greha bolj boji, ko smerti, ki je pripravljena za Jezu»a vse storiti, ko bi bilo še tako težavno! O ko bi mogli Jezusa tako ljubiti, kakor sta ga ljubila Marija iu sv. Jožef, tako kakor sv. Alojzij, av. Stanislav, kakor so ga svetniki in svetnice sploh ljubili, zlasti, kadar so ga pri sv. obhajilu sprejemali I
Le še eno prošnjo imam do vas: glejte, da te cvet lice, ki jih boste danes pri pervem sv. obhajilu Jezusu
darovali, vam ne bodo nikdar ovenele ali se ce'o posušile, marveč čedalje lepše se razcvetale, tako da boste ob smertni uri pri zadnjem sv. obhajilu celi ta krasni venec še v veči lepoti Mu naproti prinesli: o povem vam, Jezus vam ga bo drago plačal, dal vam bo zanj celo kraljestvo — nebeško veselje — za vse večne čase. Amen.	č.
Sr. Birma.
Posebno imenitne so za človeka tiste slovesnosti, milosti in~~d. brote v življenji, ktere le en samkrat doživi. Med takimi je tudi sv. birmaT Neizrečeno veliko je na tem ležeče, da človek sv. birmo vredno prejme. Nevarno pa je ROo^ro^ih ravno zato, ker po eni strani so d<£s£i|cra(_ žejnuflto^pndeni^ob času, ko imajo navadno ta sv. zakramentprejenTspo^rugi strani pa ne še toliko podučeni in zrele pameti, da bi zamogli tehtnost tega zakramenta dobro prevdariti in se vredno pripraviti. Duhovni, posebno po mestih, velikrat komaj čas vja-mejo, da jih malo pripravljajo, s Farsi ¡Ta radi skerbijo le za botra, kteri bi otroku kaj več daroval, malo ali nič pa ne gledajo na to, da bi bil otrok na duši čist in za sv. birmo dobro pripravljen. Velikrat 4>rip£ijej.o otroka ali, tudi odrašenega še le v dan pred Binkoštmi ali cehi v dan sVjJbirme k duhovnu in veliko silo delajo, da naj se jim berž naredi listek za sv. birmo, akoravno birmanec ne mara ni nič podučen ne za birmo in ne za spoved, akoravno je morebiti tudi spovedi neogibno potreben.
Človek ima pri sv. Birmi od sv. Duha biti v veri poterjen, da bi mogel v veri stanoviten biti, da bi mogel vero tudi pred svetom neprestrašen kazati, se za vero poganjati, očitno pred ljudmi in osebno za se po veri živeti. Kako pa mu bo sv. Duh te velike darove dodelil, če otrok čisto nič za sv. birmo pripravljen ni. če tudi je že večji, ne misli na sv. Duha, ga ne kliče in ne prosi, da bi mu svoje darove podelil, tudi še ne ve, kteri so darovi sv. Duha, ali če je ne mara že tako zagrešen, da sv. Duh v njem še prebivati ne more! Naj toraj le na nektere reči opomnimo, kar naj se stori in kar opusti, da mladi ljudje ta zakrament vredno prejmejo.
Dan sv. birme je za katoličana ec^en naj lepših ia naj imenitniših d*y njegovega ^ivljenja. Sv. Avguštin pravi, da sv. birma ni manj svet zakrament, kakor sv. kerst. Zato naj si starši in vsi, ki imajo birmance v oskerbi, vse prizadevajo, da bodo birmanci dobro podučeni v keršanskem nauku in posebno v tem, kar zadeva sv. Duha in sv. birmo. Se prav posebno potrebno je, da si otroci pred sveto birmo svojo dušo očistijo s 8^. ^ppvedjo, kt^re^so večidel potrebni, če tudi so še majhniNn mladi, zl^tLP^M^H^i^špji* Napačen je tzgovor, da otrok je še ves neumen in ne vč, kaj je greh itd. To bo že spovednik razločil in storil, kar je v tem primerljeju potrebno in prav; ti pa stori vse, kar le more pripomoči, da otrok vredno prejme tako sv. zakrament. Zato naj tudi starši in domači gledajo, da otrok več dni pred sv. birmo prav zvesto moli k sv. Duhu, da se varuje kacih grešnih priložnost, opusti navadne napake itd., posebno pa tudi, da spoved opravi, kakor je bilo ravno rečeno.
Varovati se je dalje z vso skerbnostjo napdk, ki se prav pogosto godijo pred birmanjem, pri birmanji in po birmi.
Starši naj poišejo botra, ki je, dober kristjan, ki ob nedeljah hodi k sv. maši, ki 88. zakramente .prejema, spolnuje post in ne živi v kakem pohujšanji; ne pa da bi gledali le na darila, kar je gerdč. Otrok bo veliko
srečniši, če bo od svojega botra dobival koristne nauke in imel nad njim lepe izglede, kakor pa če bi ga s cekini in tolarji obsipal, na duhu pa zanemaril. Birmski darovi najbolji so taki, ki otroku pomagajo k dušnemu boljšanju, n. pr. podučne bukve, reči za šolsko potrebo. Se vč, da od botra je tudi lepo, ako revnega birmanca previdi z obleko ali z drugimi rečmi v podporo ubožnih staršev, če je tega zmožen. Nepremišljeno pa je, otrokom dajati reči, ki še niso za-nje in iim služijo le v neči-murnost, n. pr. žepna ura itd.('?)
Velika napaka se utegne fcgoditi, ako bi boter otroka celo že pred birmo peljal v gostarijo, ga gostoval z nezmčrno jedjo, pijačo, s čimur utegne otrok v taki stan dospeti, da se je bati popolno nevrednega prejetja sv. birme. Marsikteri nič ne mislijo na to, da bi bil birmanec pri sv. maši, zlasti če je birman binkoštne dni ter v zapovedani praznik, ali pa niso pri škofovih molitvah in blagoslovu, kar se opravlja za birmance. Bog ebvari take nemarnosti!
Med birmanjera mora birmanec biti zbranih misel, svoje serce imeti pri sv. Duhu, ki mu ravno deli darove, na kar naj ga boter (botra) opomni; duhovna škoda je za otroka, ako brez vsega premislika — tlačansko prejme nebeški dar, ki mu je le enjsamkrat delež ^J&i^ISIUi Precej po birmanji pa naj se boter (botra) inbirmanec zahvalita sv. Duhu za sprejeti nebeški dar, ter naj se nekoliko časa v cerkvi pomudita in molita na čast presv. Trojici in posebej na čast sv. Duhu. Silo žalostno je, kar se večkrat vidi, da birmanec kar zijalasto tam stoji brez kake molitve, in naj-prej ko je moč, se dervi jo vsi iz cerkve, pa k štacunam, k sladkarijam, potem pa po kerčmah in ves ljubi dan ne boter in ne birmanec več ne mislita na velike skrivnosti in milosti, ki jih je otrok od sv. Duha prejel, ali jih saj imel prejeti! (Opomnjeno bodi o tej priliki, ako kdo v smertnem grehu sv. birmo prejme, da milosti sv. zakramenta še le potlej ožive in svojo moč skazujejo, ko se je birmanec spokoril za božjeropno prejetje sv. birme.)
Gotovo veliko grehov po nespremišljenosti m za-nikarnosti botrov birmanei store ravno v dan sv. birme. Ali ni to naj večega studa vredno oskrunjenje, ako otrok morebiti v sam d^n_sxi^Wrme_pervikrat s požreš-nostjo in pijanostjo hudo grešil NezraeFnost v jedi in pijači pa sepo~~BTnirt~go3itako pogosto, da je v resnici žalostno in ni čudo, če birmanei potlej ne kažejo nič sadu sv. birme, temuč so še bolj svojeglavni, nepokorni in k mnogoterim grehom in napakam silo hudo nagnjeni. Časnik „Monika" pripoveduje o nekem gostilniku (kerČ-marji), ki je imel vzrok kaj močno zadovoljen biti, da je v dan sv. birme toliko potočil in izkupil, pa se vendar ni mogel premagati ter je rekel: „To ni več ker-Višansko, to je ajdovsko!" To namreč, kakor so botri birmance z jedmi terpali in s pi jačami zalivali, to ne kaže, da bi bili otroke pripeljali iz cerkve po prejetem sv. zakramentu, to je bolj podobno kaki poganski, kaki malikovavski šegi!
Omenjeni list pristavlja:
, Kar se nam tu poroča iz enega kraja, se pač — žali nam — godi po mnozih druzih krajih. Ei£d__hir-manjem iti v gostarijo — to nikakor Jn sko^ in skoz^ mi pr$v; odvračati se mora vse, kar bi misli birmančeve utegnilo obračati na kaj druzega, kakor le na bližnje zveličavno opravilo (sv. birme). Naj telitniši pot toraj mora biti tudi perva — namreč pot v cerkev. Se vč, da po sv. birmi, to je, po dokončanem birmovanji in po škofovem blagoslovu čez birmanei je kako telesno poterdilo privošiti tistim, ki imajo daleč domu; nikakor pa se ne smejo v gostilnici toliko časa muditi, da bi se oslabil globoko resni vtis, ki ga je birmanje storilo do
birmancev. Naj pač starši in botri s svojimi dušnimi pastirji z vso gorečnostjo sodelujejo, da bo ta dan otrokom res dan čistega veselja, blagoslova in blagra za vse življenje, ne pa dan greha, pohujšanja, pogubljenja."
Kako blagi in srečni pa so otroci, ki se vredno pripravljajo na sv. birmo, kažejo marsikteri zgledi. Leta 1860 je v Florencu umerla deklica Lina, ki je ob času sv. birme postala nekak apostoljček. Njena birmska botra je namreč imela hišino protestanške vere. K tej bišini gre mala blaga deklica, predno se podi v cerkev, in rekla ji je: „Pridite, pridite, bova skupaj ljubega Boga ljubili in k njemu molili." Gotovo te detinsko-ljubeznjive besede in sveta resnoba. ktero je Lina kazala, ko je bila birmana, to je veliko pripomoglo, da se je hišina še tisto leto vernila v katoliško Cerkev.
Ta Lina je kazala veliko ljubezen do podob Jezusa in Marije, ko še hoditi ni mogla in kjer je take
fjodobe vidila, je hotla, naj jih dajo ji poljubiti. V tacih etih, ko drugi otroci imajo radi bukve z raznimi figurami in neslane povesti poslušajo, je Lina naj rajši slišala pripovedovati od terpljenja Kristusovega in spominjala se ga je, kolikorkrat je vidila bridko martro.
ljubezen do sovražnikom.
III.
Ali Kristus svojih besedi ni z dejanjem poterdil? Poglejmo, kako ravnd s farizeji in terdovratnimi judi. Vemo, da ti ljudje so bili zakleti sovražniki Zveličar-jevi. Zbegani po njegovem opominjanji so zavidniki pazili mu na vsaki korak, na vsako besedo, ter so vili in mislili, kako bi mu mogli škodovati, pred ljudstvom ga očerniti in veljavo mu zmanjšati; v ta namen posluževali so se laži in obrekovanja. Ti zlobneži niso bili vredni Kristusove ljubezni in prijaznosti. Vendar Jezus v svoji preljubeznjivosti ni prenehal sedaj na jeden, sedaj na drugi način povračevati jim „hudo z dobrim", jim skazovati svojo ljubeznjivost, ter je vsako mogočo priložnost oporabil, da jih poduči in spreoberne.
Kaj tedaj stori ta božji Učitelj? — Priserčno kaže veliko ljubezen do svojih sovražnikov! On z njimi za isto mizo (Luk. 14) sedi, če tudi ve, da mu vsako djanje na hudo prevračajo: a to dela s plemenitim namenom, da jih poduči in svojim zgledom nagne na ljubezen, na pravo bogočastje in na ponižnost, delajoč v ta namen za njihovo duhovno korist velike čudeže. To se pravi: Sovražnike ljubiti in jim dobrote skazovati!
Ako giedamo to veledušno ljubezen, kaj bomo mislili in občutili? Ne bodemo li naj pervo blagodarili očetovsko ljubezen, ki jo hrani presv. Serce Zveiičarievo za nas, ki smo nevredni njegove ljuba vi ? Po tem pa hodeč po njegovih stopinjah, ne bodemo li zarad ljubezni mirno prenašali pomanjkljivosti iu slabost bližnjega? Ne bodemo li zadušili vsacega neprijaznega občutka? Ne bodemo li prizadevali si zapreti oči in zamašiti ušesa pred vsem, kar bratovsko ljubezen kvari in zatira? — gotovo bodemo na v-ako razžaljenje pozabili ter podali roko k spravi pa z dejanjem posvedo-čili, da sovražniku dobro želimo!
Jezus Kristus je tako učil in ravnal celo do trenutka, ko mu je nehvaležno ljudstvo pripravilo grenko posteljo na terdem lesu sv. križa. Se tukaj, bivajoč med nebom in zemljo, prosi: „Oče, odpusti jim!'
Pač čudovito dober Učenik! Hudobneži razlivajo strup sovraštva proti Zveličarju, On jim sovraštvo po-vračuje z ljubeznijo. Očitajo mu krivičnost, Kristus plačuje krivico z milostjo. Zahtevajo mu smert, Zveličar prosi jim življenje in večno srečo. Oni kličejo s svojimi
grehotami Božje maščevanje nad eebe in svoje otroke, nedolžno Jagnje vabi Očeta s sladkimi besedami, naj terdovratnim prizanese. Svet zaničuje na križu visečega, On prosi Očeta, naj pred hudobijo oči zatisne! — Tako ze glasi nauk, kteri kerščanstvo povzdiguje visoko nad Platonovo in vsako modro?t. To je pesen nežnejša od labodnice Sokratove, ko je nekrivec moral nagniti in izprazniti strupa čašo. Tako glasno niso odjekovali rimski in gerški glasovi naj umotvornejsih igrokaznih ža-lostnic. Se tudi v hramu jeruzalemskem nisi slišal, da bi se razlegale tako milosladke skladbe.
(Konec uasl.)
O^ed po Slov<*n»keni In dopis!.
U Ljubljane. (Ob koncu Smamic.) Povsod, koder so se že šmarnice vstanovile, se opravljajo z dobrim vspehom. To priča skušnja. Fosebno ljubezen do rožne Kraljice pa razodevajo tudi L ubljančani. Stolna cerkev sv. Nikolaja n. pr. je bila pri šmarnicah vsako jutro skoraj da napolnjena; tudi o večerih pri nemškem opravilu dobro obiskovana. Z veseljem je hitelo ljudstvo vsako jutro od vseh strani proti stolnici, kamor ga je klical zvonov prijazni glas, vabljivo doneč o iutranjem zoru. Milo bo se razlegale med sv. mašo pesni, ljudstvo pa je ponižno molilo, zreče v prelepo podobo Naše ljube Gospe na obilno in kusno okinčanem altarju, za kar se zlasti spodobi zahvala spoštovani gospodičini Kristini Bernardov:, ktera je prav umetno izdelala krasne cvetlice, ter z njimi vso kapelo Naše ljube Gospč spremenila v pravi ra ski vert. Sv. devic Devica naj ji stotero poverne obilni trud, kakor tudi vsim darovavcem in da-rovavkam sveč njih dobroto. In ko je služba Božja minula, je verno ljudstvo veselo in zadovoljno hitelo zopet proti domu, ter z lahkim sercem ia mirno vestjč opravljalo svoje delo. Mislim, da nihče ni kaj zamudil, kajti Božji in Marijin blagoslov jih je čez dan spremljal.
Zadnji dan majnika, ki je tudi praznik Naše ljube Gospč presv. Serca, bila je pa zjutraj stolna cerkev tako napolnjena vernega ljudstva, da kaj tacega tudi o naj večjih praznikih ne vidimo. Vidilo se je, da Ljubljančani res prav močno in zaupljivo časte Našo ljubo Gospč. Ob petih je bila pridiga te; priliki primerna in po pridigi sv. maša z azistenco iu po maši Te Deum. Pri sv. obhajilu jih je biio ta dan silno veliko za odpustke praznika Naše ljube Gospe; ne bo preveč, ako rečem, da smo jih zadnji dan obhajali 1800—2000. Upajmo, kia obilne molitve in sv. obhajila ne bodo brez sadu.
Kakor z juti a j gosp. Dolenec, tako je zvečer ob 7 gosp. Erker imel prav čverst sklepni ogovor, potem pa milg. stulni prošt Jož. Zupan litanije med veliko azistenco in posledniič zahvalno pesem. — Tudi po vsih druzih ljubljanskih cerkvah so bile šmarnice prav obilno obiskovane in poslednjič slovesno sklenjene.
Podobna gorečnost o tem se sliši z dežele. V Polji n. pr. so sklep slovesno obhajali v nedeljo, in naprosili so bili milg. stolnega prošta Jož. Zupana, da so prišli popoldan ob 3 pridigat in po petih litanijah z blagoslovom prelepo opravilo sklenit.
Ni Dolgem, 31. maia. (Smert bogoljubne device.) Tukaj je bil zadnjo nedeljo, '¿(J. maja, nenavadno gin-ljiv pogreb. Pokopana ie bila namreč Micika Mrakova, hči prešnjega tukajšnega učitelja, ranjcega Mateja Mraka, še le 21 let stara. — Ranjca je bila izverstna, daleč okrog znana pevka. Prepevala je pri božji službi in drugih cerkvenih opravilih celih 12 let in je s svojim milim, lepod^nečira glasom zbrane vernike k pobožnosti
budila. In kar ie še naj več vredno, bila je ranjca tudi v svojem domačem življenji vseskozi pametnega, poštenega, nikoli spotikljivega obnašanja. Zadnjikrat je očitno pela pri cerkveni slovesnosti o priliki poroke cesarjeviča Rudolfa. Koj drugi dan poiem se je prebladila in vsled prehlajenja so se ji čeva vnele. — Kdor je ni videl in slisal, si še misliti ne more, kaj je reva celih 14 doi noč in dan terpela. — Bolečine se je zvijala kakor červ, roke vila in vpila, da so se vsi pričujoči jokali. Iskali smo pomoči pri zdravnikih in zdravilih, priporočali jo Naši ljubi Gospej presv. Serca, cela fara je zanjo molila in mnogi so opravljali devetdnevnice; — pa ni bila Božja volja, da bi bila še ozdravela. Naj hujši je bilo ranjci to, da iz pervega zavoljo vednega bljuvanja ni mogla sv. popotnice prejeti; ko se ji je pa pozneje uneslo, da je po 12 ur mir imela, in da je bila s sv. popotnico previdena, je bila vsa srečna in v voljo Božjo vdana. Večkrat je ponavljala besede: Dekla Gospodova sem, naj se mi zgodi po njegovi besedi! Potem se tudi smerti ni več bala, ampak še želela je je in rekla: Oe umerjem mlada, se saj ne bom zgubila, saj ljubega Boga ne bom več žalila!
Nagrobnico so ranjci zapeli domači in Gorjanski pevci. Pogreba se niso vdeležili samo domači farmani, ampak mnogo jih je prišlo tudi iz sosednje fare, ker je bila ravno nedel]a. — Ko se je grob za ranjco zagernil, so ji domači duhovni pastir nektere besede za slovo spregovorili in jo posebno dekletam v zgled priporočili. — Pri tem nobeno oko ni ostalo suho, zakaj vsi so Čutili zgubo, ktera je z njeno smertjo zadela taro. Ranica pa je prestala terpljenje in gotovo ji zdaj ni žal, da je toliko pošteno živela in terpela. Upamo, da je dvojno krono tam dosegla: da zraven venca devištva nosi tudi krono mučeništva. Njen božji ženin jo je s hudimi bolečinami obiskal, da si je svojo nevesto popolnoma očistil. Pri njenem grobu pač smemo reči z besedami Modrega : Ker je bila Bogu dopadljiva, jo je hitel vzeti izmed hudobij in pobrana je bila, da bi hudobija ne popačila njenega uma, in hinavšina ne preslepila njene duše! Njeno truplo bo zdaj počivalo, njena duša pa tam nadaljuje, kar je tukaj naj raji delala: prepeva namreč Božjo in Marijno čast v angelskih korih.
Naj bo ranjca Micika Markova s temi versticami kersanskim dekletam, posebno cerkvenim pevkam v zgled, drugim pa v blag spomin in molitev priporočena.
Naj še dostavim, da smo tukaj zadnji petek po prazniku Jezusovega vnebohoda, ki je za tukajsno faro obljubljeni praznik, ^grisežnik" imenovan, pervikrat romali za sv. leto. Take procesije še ne pomnijo tukaj. Vse, kar je le moglo od doma, je__|lp. Ne more biti drugač, kakor da bodo take velike vojske ponižnih mo-livcev Bogu silo storile, in bo sveto leto mnogo duhovnega sadu obrodilo, kakor tudi poljski pridelki in sadno drevje do zdaj neznano lepo kaže. Naj bode sad sv. leta naše resnično poboljšanje in pa spreobernjenje raz-kolnikov in nevčrcev!
Iz Harij na Notranjskem. (Cerkvene naprave in zahvala.) Bralcem „Zg. Danice", posebno tistim dobrotnikom, kteri nam so na pomoč prihiteli, bodi naznanjeno, da smo pri cerkvi sv. Urbana v Tominjah delo srečno dokončali. Cerkev je sedaj popravljena, lep zvonik stoji pred njo, in iz njegovih lin donijo trije vbrani zvonovi, med njimi dva po g. Samasu na novo vlita. Božji blagoslov je očiten, ker se je težavno in drago delo v tako slabem letu vendar srečno in tako berzo dokončalo. Šesto nedeljo po veliki noči, ko se je ravno obletna slovesnost sv. Urbana obhajala, so imeli preč. g. dekan Ternovski slovesno božjo službo z asistencijo v zabval«» za doveršeno delo, ter so v primernem govoru razložili
pomen zvonika in zvonov, pa gorko pohvalili sosesko, ktera se ni strašila revšine in pomanjkanja, ter je pogumno se lotila zidanja ter srečno doveršila lepo delo Bogu v slavo in na čast sv. Urbanu. Veselo znamnje, da je naše ljudstvo za cerkve vneto, je ravno to, da ljudje mnogo darujejo za lepšanje Božjih hiš. Čast takim soseskam; posebej hvala pa gosp. ekspozitu Harijskemu J. Škerjancu, kteri je imel mnogo skerbi in nadležnosti premagati, da se je zvonik sozidai in zvonovi presker-oeli. Serčna zahvala blagim dobrotnikom, kteri so se spomnili naše oddaljene in borne cerkvice, ter nam z milimi darovi pripomogli, da nam se je spolnila serčna želja.
Pozdrav Mariji Kraljici. *)
Kraljica naša si, Gospa Marija Ti; Kraljici slava!
S častjo se bližamo Se Ti, in pojemo: Kraljici slava!
Ti si ponižna vsa, Ti vsa dobrotljiva; Kraljici slava!
Povzdignil Bog Te je Nad misli naše vse; Kraljici slava!
Damo Ti serce, glas, Marija, sliši nas: Kraljici slava!
Smo Ti služabniki, Kraljica naša si; Kraljici slava!
Nas sama je slabost, Ti moč si in sladkost; Kraljici slava!
Nam gasne upanje, Pa v Tebi oživlja se; Kraljici slava!
Šumi naj skušnje vriš, Naj trč nas bol in križ; Kraljici slava!
Ko vsak je ves potert, Ko žuga pekel, smert: Kraljici slava!
Pod Tvojo stavnico Se varno gre v nebo; Kraljici slava!
Pozdrav naš zadoni, Peklenska mož beži; Kraljici slava!
Te hvali solnčice, In luna, zvezdice; Kraljici slava!
Na zemlji Ti poj6, Razlega se nebo: Kraljici slava!
Devica Čista vsa, Si Mati milostna; Kraljici slava!
Si Mat' Gospodova, Si naša Srednica; Kraljici slava!
Podoba.
(Po pesmi: „Das Bild".)
Podoba krasna, čudno mila Globoko v sercu mi živi, Dobrot je vir in tolažila
V	podobi si, Marija Ti!
Naj vlada mir, al boj serditi, Te v sercu svojem Čem nositi.
V	zibčlki že podobo Tvojo Sem vgledal dete pervi pot, Pogled Tvoj dragi v dušo mojo Lil žarek Božjih je dobrčt.
Že tam sem Tebe, Mati, ljubil, In biti sluga Tvoj obljub»!.
Sem gledal Te, sem Te pozdravljal
V	gozdiču pred kapelico,
Kleče goreče sem opravljal Pri lučici večernico. Sam Bog ve, kaj takrat čutilo Serce v britkosti, kaj prosilo. —
Podobo veličastno v zlati Sem videl tam nad cerkvijo; Z viš&v premilo k nam sijati Kraljico ljubo in Gosp6, Kot zvezdico izmed oblakov Radost in nido siromakov.
Viharno, glej! peneče morje, Kako s čolničem si igra. Zastonj kermarja ves napor je Rešiti se; ko z dna serca Pa zdihne k sliki gor na skali: Viharji jezni so nehali.
Sem videl sliko v rokah velih Bolnika s smertjo rinjati, Očes je vdertih, lic bledelih Popotnik zadnji boj bori; Poljubi sliko prav goreče — Nič več pred smertjo ne trepeče.
Kjer b'lo serce je v bridkem boli, Kjer svet mu vsekal hudih ran, Če zanj miru ni b'lo nikoli, Brez ndd želelo v grob hladan. — Marija Tvoja slika mila, Sem videl, ga je vtolažila.
Preljuba, milostna podoba! Tolaž si zdaj in zadnji čas: Naj revni grešnik unstran groba V nebeški zori gledam kras — Za Božjim pervo lepotičje, Marija! Tvoje tam obličje.
*) 61. Haberl: „Liederkranz", str. 8.
Radoslav.
Prelep sad šmarnie.
V albanskih gorah, nektere ure od Rima, je maj-nikova Kraljica skazala prečudno milost nad ubogim človeštvom v dveh ozirih. Sedemnajstletna gospodičina Torquati je bila prišla v Albano na dober zrak iskat si zdravja. Že mesec dni je namreč bilo, kar se ji je bil vnel drob in želodec; ali ravno tam sc ji je tako shujšalo, da 14 dni ni nič vžila in ohranila, razun kacih kapljic čudežne lurdovske vode. 18 majnika, v sredo, so naznanili štirje zdravniki (eden nalaš iz Rima poklican), da ni nobene pomoči več. Res je v petek potem bolna umirala in sama prosila ss. zakramentov. Popoldne zopet poklicani zdravniki so rekli, da jc zastonj hoditi več k umirajoči. Že so ji molili molitve za umirajoče in obraz je postal čisto mertvašk (facies hippocratica). Kar neprevidoma oči odpre, se pokonci zravna, nategne vse moči in zahteva vode iz Lurdov (Lourdes). „ Naša ljuba Gospa me hoče ozdraviti", je rekla z glasom pre-Čudnega zaupanja, zgrabi steklenko s čudežno vodo in v enem dušku vse izpije, ko je vendar nektere dni poprej bila zmožna vžiti le kake kapljice. Tisti trenutek je prestopila od smerti k življenju, rekla je, da je zdrava, vstane, se obleče brez tuje pomoči, prosi jedi in je z naj boljšim sladom. Poslednjič hoče iti v cerkev zahvalit svojo nebeško Dobrotnico, kar pa se ji ni berž posrečilo, ker sorodniki, prijatli in znanci, med njimi tudi zdravniki, so na trume suli v hišo in obdajali kakor od
smerti vstavšo, jo obsipali s prašanji, in nepopisljivo giojenl so z njo vred Marijino hvalo oznanovali.
Zunaj na tergu se je po naznanilu tega čuda zbirala nezmerna množica ljudi, in gospodičina Torquati se jim je pokazala pri oknu, ter jim naznanila, da je res ozdravljena po Naši ljubi Gospej Lurdovski. Tisu-č« rni glasi „ Viva Maria!" Slava Mariji! so pričali, kako silno ie bilo ljudstvo razveseljeno.
Zgodilo pa se je tu novo čudo. Judovska družina ▼ Albanu. oče, mati in otroci so bili pričujoči, solze so jib polile ter so klicali: „Tudi mi hočemo biti kristjani in Marijini otroci!" („Vatld.")
Razgled po sveta.
Dud a j Deržavno zborovanje je bilo 1. rožn. skle-rjeno in poslanci se vračajo domu. — Postava o zem-ljišnem davku je tudi v gosposki zbornici sprejeta. — V sredo po Binkoštih se cesarjevič s svojo soprogo podà v Prago, kar je bilo že prej odmenjeno, pa odloženo.
Iladolaške zmešnjave v Rima. Blizo dva me3ca je posilna laška vlada iskala ministerstva, predno ga je zopet skerpala. Za koliko časa? to je prašanje, ker ministerstvo menjati tam skoro ni več novica. Pred malo dnevi je pisal eden ondotnih časnikov: „Kriza še ni rešena (t. j.: ministerstva še nimamo). Ubogi Sella (kte-remu je bil kralj naložil ministerstvo sostaviti) gre od leve na desno in od desne na levo kakor mahâlo." Laški poslanci sami priznavajo, da v Rimu ne bodo mogli obstati. Poslanec D'Ondes Reggio je rekel že 1. 1861: „V Rim sc ne gre s silo, in če se gre v Rim, se ne ostane v Rimu; tam, kakor v novem Babilonu, se bodo zmešali jeziki in razperšili se bodo narodi." To se spol-nuje, odkar so krivičniki prihruli v Rim; vsak dan huje se jeziki mešajo, posebno zdaj. Komaj nastopi ministerstvo, pa zopet gre. Celo liberalni Petruccelli della Gat-tina je že davno previdil, da s tem prigrabi¡enjem ne bo nič, in rekel je 1. 1879: „Prišli smo v Rim, smo tukaf, šli pa bomo svoj dan od tod ! : „Unita" 26. maja 1881 k temu pristavlja: „Ali bi ne bilo želeti v prid vsim, Vatikanu in Kvirinalu (to je: papežu in kralju), ministrom in poslancem, da bi ta dan (odhoda) prišel že skoraj?" - Tudi Napoleon pervi je bil v začetku tega stoletja uplenil papeža in ugrabil Rim ter je papeža gnal v sužnjost; pa naveličal se je bil obojega, imeti Rim in papeža trinožiti, ter je popustil obà. Ali bilo je zanj prepozno, ker kazen je bila zaslužena, šiba namočena: šel je Napoleon v sužnjost io papež v svoj Kim nazaj.
Hudo je peklo mladoiaško nenasitljivost posebno tudi to, ker zdaj, ko si drugod kaj tujega pridobivajo, Lahi še vlade nimajo, da bi mogla kaj poskušati. Zato tarna eden njihovih časnikov s strahom, da v tem ko si je Francija podvergla Tuniško, se utegne pa še Anglija Kaire polastiti, ter pristavlja: ,,In kakošen je naš delež v tem slučaju in pri vsem tem?'
Kakošni so novi laški ministri? Predsednik je Avguštin Depretis da Stradella, bil že podložni sardinskega kralja; za zunanjstvo Stanislav Mančini, bil že podložni bivšega napolitanskega kralja; za očitne dela Alfred Baccarini, bil že podložni papežev in okinčan z meda-lijo Pija IX ; za pravice Jož. Zanardelli, bivši Avstrijan iz Breš»je; za vojno Emil Ferreo. bil že podložni sar-dinski; za mornarstvo Feri. Acton, bil že podložni napolitanskega prešnjega kralja; za denarstvo Avguštin Magliani, .Napolitan; za kmetijstvo in tergovstvo Dom. Berti, bi že prdložnik sard. kralja: za nauk Gvidon
Baccelli, Rimljan. Ministerstvo „Depretis" ima že številko IV, kajti Depretis I. je gospodovalo 20 mescev ia 15 dni; Depretis II. tri mesce; Depretis III. tri mesce in pol.
Francoska republika io Tnniski bej Mohammed-es-Sandok B?a 13. majnika 1881 naredila pogodbo, zares spomina vredno. Vvod pravi, da obč stranki hočete za zmeraj odverniti nerednosti in želite tesneje skleniti svoje starodavne razmere prijaznosti in dobrega sosedstva, ter ste se odmenile pogodbo v prid obeh visokih zaveznikov.
Precej po tej tako prijazni (?) zvezi je pa bej Mo-hammed es Sandok sultanu v Carigrad pisal, da je bil prisiljen zvezo podpisati, in Porta je to zvezo razglasila za nično in neveljavno!
Med deseterimi členi n. pr. 2. določuje, da Mo-hammed dovoli, naj francoska vojašina obsede kraje, kjer meni, da je potrebno za vterjenje reda in varnosti primorskega občelja. 3. čl.: francoska republika zagotovlja beju stalno pomoč zoper kakoršno koli nevarnost njegove osebe aii dinastije. (Tedaj gotovo tudi zoper sultana v Carigradu, ki se je štelo, da ima nadgospostvo nad Tuniškim bejem!) 5. čl. Republika bo imela v Tu-nisu svojega posrednika, ki bo cul, da se pogodba spol-nuje in bo posrednik za občne zadeve med obema oblastima. Cl. 6. Bej ne bo sklepal nobenega mednarodnega djanja brez porazumljenja s Francijo. Več reči se ima še določiti, kakor odgovornost bejeve vlade. — To menda dosti jasno kaže, kakošnega ježa Je dobil Mohammed-es-Sandok na Tuniško zemljo. Bo li saj ka-toličanstvo s tem kaj napredovalo med Arabi? Nekoliko menda saj — po Božji previdnosti, ne pa po dobroti Gambettove republike, ali kmali morebiti njegove Bamovlade ?
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
6. rožnika. Binkoštni ponedeljek. S. Norbert škof. — 7. Binkoštni torek. S. Robert op. — 8. Kvaterna sreda. Po3t. S. Medard šk. — 9. S*. Primož in Felici-jan. — 10. Kvaterni petek. Post. S. Mavrin. — 11. Kvaterna sobota. Po9t. S. Barnaba. — 12. Perva n ed. po Bink. Presv. Trojica.
Zahvale:
Št. 46. Slava Tebi, Marija Devica, Naša l.uba Gospa presv. Serca, ki si me na revno devetdnevnico rešila: 1. ljutega roparja, ki je pred nekaj časom z več tovarei skoz cerkev že vlomil bil do mojih dur; 2 rešila me potem dveh razserdenih, nepreprosljivih nasprotnikov ; 3. naklonila neko dobroto naši cerkvi, — in še v več zadevah, ako tudi manjših, mi sprosila uslišanje popolno, ali vsaj polajšanje. Slava večna Tebi, Naša ljuba Gospa presv. Serca!	— r—.
Št. 47. Troje mojih malih otrčk mi je zaporedoma bilo letos tako nevarno zbolelo, da sem bila v veliki skerbi in stiski. V ti težavi zatečem ee k N. lj. G. Jezusovega Serca z gorečo in zaupljivo prošnjo: Mati usmiljena! Zdravje bolnikov in Tolažnica žalostnih! usmili se me, hudo stiskane, Tebi iz serca vdane matere in mi drasih, nevarno bolnih otročičkov! In nisem b'la osramoteiia v svojem zaupanji. Ozdraveli 80 zaporedoma vsi trije otroci, M« tka, Francek in Polona. Štejem si toraj v dolžnost, ter za te in še več druzih milost, mi od Boga po priprošnji N. lj. G. podeljenih, očitno na-
znanjara Bvojo naj toplejši hvalo večnemu Bogu in N. lj. G u>resv. Serca.
V Dobu, 30. majnika 1881. •Marija Vilar.
V molitev priporočeni:
Hudo bolan, osamljen dušni pastir priporoča se preponižno v bratovsko molitev za pomoč. — Mati pri-poročuje sebe in svojega bolj lahkomišljenega sina za razsvitljenje, da bi po Božjih zapoved li živel in modro ekerbel tudi za domače zadeve. — Nekdo v zemeljskih potrebah, da bi mu Bog na p ošnje N. lj. G. presv. Serca iz zadreg p magal. — Bolan duhoven, kteremu zdravila nič ne pomagajo. Ako zadobi pomoč, se na znani zahv. — Merzel mladeneč za poboljšanje. — Dve hudo bolni osebi za pomoč goreče priporočeni.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
6.	rožnika. Neusmiljeno ie, o vsaki priliki na dan vleči kako davno pomoto svojega bližnjega. Kaj bi bilo, ko bi Bog z nami tako delal?
7.	Kadar ti je iti med svet, posnemaj čebelico, ki le to, kar je dobrega, zbira in domu nosi.
8.	Kadar dišeče želiše v roko vzameš, ti ostane lepi duh na roki; tako tudi, kadar dobre bukve v roke vzameš, ti ostane prijeten duh, če tudi le kaj malega bereš.
9.	Apno se beli, ko se žge, človek pa, ko terpi.
10.	V družbi ne bodi s svojim jezikom kakor naviti klopotec, ki vedno ropoČe; pusti tudi drugim govoriti.
11.	Delaj vedno po nauku Jezusa Kristusa, in nikoli ne po načelih posvetnjakov; to je dolžnost in prava pot: zakaj Jezusov nauk te ne more nikoli zapeljati, posvetna modrost pa veči del pelje v zmoto, ali pa je že sama zmota.
12.	Natura se veseli časti; gnada pa vso čast na Boga obrača.
Cvetlice
iz ternjevega venca presv. Serca Jezusovega.
(Iz pisem Marije Margarete Alakok.)
Za mesec rožnik presv. Serca Jezusovega,
v
(Sola zatajevati samega sebe.)
1.	dan.
Sprejmi z voljnim sercem poniževanje in zatiranje, ki te zadene, ker to prihaja iz roke nebeškega Očeta. Ne zaderžuj se noben trenutek pri ozirih na ljudi, temuč glej edino le na Serce Jezusovo, on ne bo nič dopustil čez te, kar bi ne služilo njemu v čast in tebi v zveli-Čanje.
Serce Jezusovo te ljubi, zato ti bo večkrat napravilo pomočke in pota terpljenja, bodi si po stvareh ali po tebi samem. Naj že bo kakor bo, podverzi se molče in reci: „Moj nebeški Oče je tako storil in to mi je zadosti."
Navadi se v vsem spoznati Božjo voljo.
2.	dan.
Kolikorkrat te zadene kaka nesreča, nadloga ali zatajevanje, reci sam seboj: „Sprejmi, kar ti pošlje presveto Serce Jezusovo, da bi te seboj zedinilo." Pred vsim se prizadevaj ohraniti mir serca; ta je več vreden kakor vsi pozemeljski zakladi. Pomoček za ohranjenje dušnega miru je v tem, da nimamo nič lastne volje, temuč da na njeno mesto postavimo voljo božjega Serca, da ono za nas hoče in želi vse, kar je njemu naj bolj v čast.
Reci danes večkrat: „Gospod, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi."
3.	dan.
Prepusti se vsega Božji previdnosti in bodi pripravljen enako sprejeti veselje in žalost, tihoto in hrup, zdravje in bolezen.
Ne želi nič, ne odbijaj nič, serčno delaj naprej na popolnem zatajevanji samega sebe, delaj in ravnaj na tihem, ohrani si vedno dušni mir.
Prepusti se po detinsko Božji previdnosti.
4.	dan.
Bodi prijazen, poterpežljiv in ljubeznjiv proti svo jemu bližnjemu, kakor je bih» presveto Serce Jezusovo; ne dajaj pa nič bližnjemu, kar si dolžan samo Sercu svojega preljubeznjivega Odrešenika.
Dobrota proti bližnjemu bo storila, da mu boš rad skazoval prilične službe, njegove napake izgovarjal in nepriljudnosti prenašal. Tako boš naj hitreje in naj bolj pridobil Serce Jezusovo.
Vadi se danes poterpežljivo prenašati termo onib, ki so okoli tebe.
5.	dan.
Ne zgubi serčnosti pri pogledu svojih napak, temuč poniževaj se pa veliko več, to je, ljubo naj ti bo, ako drugi tvoje napake p znajo in te za tacega imajo, ka-koršen si v resnici. Ta vaja ti bo ohranila dušni mir in tvoje serce spremenila v prebivališe Božje, ktero mu dopade v ponižnih sercib. Ljubo ti mora biti, ako ti pošlje priložnost terpeti, bodi si po bližnjem ali po tebi samem. Sprejmi to priložnost kot zastavo njegove ljubezni, ki hoče tvoje serce svojemu podobno storiti.
Ponižuj se pri pogledu svojih napak.
6.	dan.
Ne navezuj svojega serca na dušne tolažbe, tč nimajo obstanka; iši veliko več Boga, on naše ljubezni nič manj ne zasluži, če nam pošilja terpljenje. kakor če nam deli tolažbo. Ako ti v tvojih duhovnih vajah deli tolažbo, bodi prepričan, da to stori zato, da bi te pripravil na terpljenje, ktero ti bo dal okusiti, bodi si poniževanje, telesne bolečine ali druge nadloge. Vse svoje terpljenje izroči v usmiljeno Serce Jezusovo; njega ljubiti in sebe pozabiti, to naj bo tvoja edina misel.
Ostani stanoviten v dobrem sklepu, če te tudi stane premagovanja.
7.	dan.
Spomni se, da imaš gorečevalnega Ženina, ki hoče imeti tvoje celo serce. Ako ne boš pregnal iz serca napačne ljubezni do vsih stvari, se bo tvoj Stvarnik s svojo sveto ljubeznijo umaknil, on hoče vse, ali pa nič ne. Ne prideržujmo mu toraj ničesar, prepustimo mu vse, kar smo, ne da bi skerbeli za prihodnost in svojo revšino veliko premišljevali, on bo že skerbel za nas, le pustimo njemu gospodariti.
Sprašaj se odkritoserčno, če ne daješ kaki stvari prednosti pred Bogom in njegovo presveto voljo.
8.	dan.
Naš Zveličar hoče od tebe velikoveč darovanje uma in volje, kakor telesnih pokorjenj. Sploh moreš telesne pokorjenja pričeti le z dovoljenjem svojega duš nejia vodnika, potem ko si mu odkritoserčno odkril vse dobro in slabo; njega moraš poslušati in se mu v vsem podvreči, kar ti bo naložil. Na to vodilo se mora vse obračati, ker ne moremo se zmotiti, ako smo pokorni.
Vbogaj svojega dušnega vodnika.
----- 190
9. dan.
Imej svoje serce prosto vse preobilnosti ga od vse nečimurnosti in nagnjenja, ne samo
temuč do vsega, kar storiš in se ti dozdeva, da si aooro	av8iri-;k7^dovo~ parobrodarsko društvo aa 00 odstot-^f ^^
storil. To so zaderžki Boga najt, in posesti ker on n^	¡^g^*^ deržavna ogerska železnica za
kogar ne obogati s svojimi darovi in se mu ne daj	kov poinino , parobrodarstvo po PoC£U*a
posest, dokler se nepošteno peč* s stvarmi ah sam seboj,	kov n «maKo F do £
Serčno raztergaj verige, s tterimi si navezan na svojo	^ in Sau pa dobivale po raz-£- spf
lastno voljo, podverzi se, kolikorkrat se t, priložnost k	Bejpu Za po ovan^ p (Rundrei8e.Billete), in , - r
temu ponuja, — to bo Bogu dopadlo.
Prizadevaj si čist namen imeti pri vsih svojih opravilih.
mérno nizki ceni okrožne listnice (Rundreise-Billete), in v Rimu bo dovoljno število stanovanj, nekaj brezplačnih, nekaj za nizko ceno. Premožniši bodo dobivali prav pripravno stanovanje in hrano po dvakrat za 7 do 8 10. dan.	frankov na dan. Ako bode romarjev iz nižjih verst, se
Presveto Serce Jezusovo bo še le potem s teboj jim bode dobilo stanovanje in ^ » "ko«™- Po' popolnoma zadovoljno, ako se mu vsega čisto daruješ treba pa bi bilo, da se do lo. rožnika oglasé. in nanj oberneš, da bo on sam vodilo tvojih počutkov,	-
•	___-_ _____„ J«	la ffnan.-trllilA in
umij	—— — —--------«	• J	.
tvojega uma, volje in spomina, da čez te gospoduje in vlada, kakor njemu dopade; nič si ne smeš priderževati, kakor samo te želje njemu dopasti in ga čez vse ljubiti.
Prašaj se danes večkrat, ali so tvoje misli in ravnanja enake mislim in ravnanjem Jezusa Kristusa.
(Dalje sledi.)
Listek za raznoterosti.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih farnih cerkev nase Škofije: Od Stare Cerkve pri Kočevji 10 gld. 15 sld. — Iz Stopič 5 gl. 60 sld. - Iz Smlednika 25 gl. — Z Olševka 6 gl. 90 sld. — Iz Šent Janža za tri leta 30 gl. — Iz Selc 12 gl. 50 sld. - Iz Mozeljna 21 gl. 50 sld. — Iz Kamnika po č. g. Muhpvcu 16 gld. — Iz Radomelj 10 gld. — S Podvelba~nad^Vipavo 20 gl. — Z Ustija pri Vipavi 5 gl. 27 sld. — Iz Strug za to in lansko leto 8 gl. — --Iz Reke pri Kočevji za to in lansko leto 9 gl. 93 sld.
Za popotfanje ▼ Rim je dozdaj za gotovo odme- — Iz Slapa nad Vipavo 7 gl. 20 sld. — lz Goč 20 gl. njenih pet gg. duhovnov in blizo toliko neduhovnov iz — Iz Dupelj 9 gl. 90 sld. — G. Jožef Zevmk 1 gl. — Kranjskega; nekaj druzih ni še za gotovo določenih. Iz Horjula 16 gld. - S Trate 11 gld. - Z Radovice V Rimu bode treba poskerbeti za stanovanja, zato se 12 gl. 50 sld. - Od Sv. Križa pn Kostanjevici 10 gl. želi, naj bi se pri milg. proštu dr. Ant. Jarcu, ki so — Iz Javorji nad Loko 7 gl. -- S Homca 16 gl. bj* s hervaškim odborom v dogovoru, do 10. t. m. oglasili, sld. — J. Mam in Marija S. 80 sld. — Iz Teržiča^gl. kteri žele romarjem se pridružiti, da se reč naznani pre- — J. Rihar 40 sld.	. T
milostnemu gospodu knezu in škofu dr. Janezu Krizo-	Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: „in
stomu in se na njihovo privoljenje in po potrebnih do- honorem ss. Cordis Jesu", 1 cekin — dar za sv. leto. govorih vse potrebno vravna do pravega časa. Tudi bi — Kot milošnjo za sv. leto: Duhovnija Zlatopoljska bilo dobro vediti, kaj mislijo po druzih škofijah, Sta- 11 gl č. g. župrnk Dragotm Lapajne^gl.
jarci, Goričani, Teržačani, Korošci? Ker ima vsako slovansko steblo v Rimu oddati 8x0,0 adreso, ali bi ne bilo želeti, da bi se Slovenci v tem zedinili? Pa hitro; čas beži!
Na Rožnika „katoliška družba" zopet prične navadne poletne ss. maše za svoje ude. Perva bo prihodnji torek ob o
koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Neimenovan 4 gl.
Za redovnice sv. Kervi v Banjaluki: Neimen. 2 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Rimu: „In honorem ss. Cordis Jesu", 1 cekin (za sv. leto).
Za varhe Božjega groba: Z Janč č. g. župnik 2 gl. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: C. g.
i k OO »/.	"" ¿7	------- ------j—	/m.	—
Sveto leto po Zvergerji, na svitlo dal stolni prošt	župnik Mat. Vrečko 5 gl. (za tabernak.).	_ . .
in fajmošter Jožet Zupan 1875. - Teh bukvic je še	Za misijon v Perziji in sosednjih deželah: „Lsurivi,
veliko in dobivajo se pri g. Sverljugu po 6 kr. Njih	* ^ obseg je: Sv. maša; molitve spovedne, obhajilne, za odpustke ter obiskovanja cerkev itd., pa spokorna pe-
sem. — Naj bode tudi ta knjižica gorko priporočena.
Kruh nebeški, ali bukve za češenje presv. Rešnjega Telesa, z mašnimi in drugimi molitvami. To novo knjigo gosp. Jan. Zupančiča smo omenili že o drugi priliki, povedali kaj obsega itd. Pristavljeno bodi na posebno željo za kraje, 8 kterih ljudje hodijo v Kamnik, da v tem mestu ima omenjene bukvice v zalogi in na prodaj bukvovčz g. France Keber. Želeti je, da bi se
et satia8ti me!", 5 gl.
Za sv. Detinstvo: Dve osebi 10 gl. v ime sv. leta. — Č. g. K. Čigon 2 gld. - Po č. g J. Dol. 2 gl. — Z Zaliloga 1 gl. - Neim. 2 gl. — Po č. g. J. Dolencu 50 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
A. B.: Vi pravite: „Obljubil sem" itd. Če ste res storili obljubo, morajo ss. maše ravno tam opravljene biti,
prouaj dukvovcz g.	o^..	• j-, —---- kjer ste jih obljubili, in le če Vi omenjene maše na tistih
te z velikimi čerkami natisnjene, toraj tudi za postarne krajih daste opraviti, smemo poslani denar dati za ta namen, ljudi prav pripravne bukve obilno razširile in veliko kakor ste naznanili; če ne, pa naznanite, kam m na ktero brale. Kako pripravno n. pr. je tako branje za ljudi, ime naj denar Vam nazaj pošljemo, ker nimamo oblasti obljub kteri pridejo bolj zgodaj v cerkev, kteri so od daleč in 8preminjati. - G. B.: Hvala! V kratkem bo doveršeno — po keršanskega nauka čakajo, kteri imajo vse hvalevredno Vaših željah. Čast. P. M.Mariic v Banjaluki: Dostao i vale navado čez dan sv. Rešnje Telo obiskovati itd.	p0slao g. V. L. v N. - G. Ž.: Vse opravljeno. Znana rec
Prav lepo monitranco srednje velikosti je gospod se utegne pri lepi priliki porabiti primčrniše, kakor pa n« Zadnikar daroval za katoliški misijon v Bosni, in sicer čeloma.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovl nasledniki v Ljubljani.