Tečaj XXV. List ljudstvu v poduk. lxhaja vsak četrtek ln velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom z* celo leto S gld„ «a pol leta 1 gld. «0 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina, sc pošilja nprarnlštvn v tiskarni «v. Cirila, koroške nlioe, hit. S. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez ooseiine naročnin- Posamezni listi doha se v tiskarni in pri g. Novak-n na valiU. trgu po 6 kr. Bokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 1« kr., trikrat 1« kr. Naša ravnopravnost. Zai-eti dobro, je dobro a bolje je, dobro končati. Že je precej let, kar imamo v državi našo ustavo, ali še doslej je v nekaterih reččh samo na papirji in tu najbolj v članku, ki zagotavlja vsem ljudstvom, da so enakopravna. Kar se tiče slov. ljudstva, je ta članek še samo na papirji, v življenji ga mi čutimo še baš le malo, le redko kje. O tem se nam piše iz Šma-rija in mi sodimo, da se godi po večjem enako po celem slov. delu štajarske dežele, če še ne slabše. Zato pa velja, kar se priporoča za Sma-rija, več ali manj tudi za druge kraje. Tudi g. županom je v tem mogoče storiti veliko, zato glejmo pa vselej, da pride povsod pravi mož na županji stol. Pismo iz Smarija pa se glasi tako le: Že 1888. leta prosili smo pri visokem c. kr. justičnem ministerstvu, da blagovoli ukazati naši c. kr. okrajni sodniji, da si ta omisli slovenski uradni pečat in slovenske tiskovine, napise. Odgovor na našo prošnjo za svoje pravice prejeli smo dne 11. svečana 1889 pod štev. 16 res. potom c. kr. okr. sodnije v Šmarijii V odgovoru se nam je haznanilo, „da so se po dognani preiskavi .. Na letošnji razstavi v Zagrebu sošla sva se z-mojim mnogoletnim^ prijateljem prečastitim gospodom dr. Fran Bujanovičem, ki stoji tekoče šolsko leto na čelu nadepolnemu vseučilišču Zagrebškemu. Preprijazno me povabi, naj ga spremljam drugi dan v njegove gorice v Slavoniji, kamor se poda on v „berbo" ali trgatev. Ker se je našel dragi mi tovariš, ki je bil pripravljen, mene spremljati na tem dalnjem izletu, sprejel sem to prijateljsko povabilo z veseljem. Takoj drugo jutro, dne 23. septembra t. L napravila sva se pogumna dva Slovenca na pot v nama še celo nepoznano dalnjo Slavonijo. Gredoč izstopila sva iz železničnega voza v Sisku, da sva si ogledala to staro mesto ob bregovih Kulpe ter še nekdanjo vojaško gra-nico tje doli do Petrinje. Grozna toča je kratko poprej v bližnjih goricah tamošnjim gornikom uničila vso letošnjo trgatev. Na večer tistega dne pripelja se za nama prečastiti gospod vseučiliščni rektor, ki naju je bil v svoj vinograd povabil. Iz Siska vozili smo se celo drago noč skozi Sunjo, Dubico, Novo-Gradiško, Brod in Garčin, vseskozi po Slavonski planjavi ali „ravnici", da smo še le ob 6. uri zjutraj dospeli na Strizivojno-Vrpolje, zadnjo železnično postajo našega popotovanja. Tam nas je čakal bregešast voznik, ki nas je v pičli uri pripeljal skozi Piškorevce — rojstno faro gospoda rektorja — v slavno Djakovo. *) Tu bila mi je sreča toliko mila, da sem brez odloga zamogel služiti sv. mašo na glavnem oltarji prekrasne nove stolne cerkve, med tem ko je moj častiti gospod tovariš maševal na stranskem oltarji ss. apostolov Cirila in Metoda. Po zajutreku ogledala sva si pod vodstvom preljubeznjivega gospoda licejalnega profesorja M. Paviča „najlepšo cerkev na slovanskem jugu". **) Da sva se potem še jugoslovanskemu mecenu, najduhovitejšemu začetniku in ustanovniku te cerkve, prevzvišenemu škofu Strossmayeru najspodobneje poklonila, razume se pač samo ob sebi! Tudi ni treba praviti, da sva bila premilostljivo vsprejeta in bogato pogoščena, ker to vse je že občno znano. Naj bode Bog za naju plačnik! Po obedu je naji že čakal sam pred duhovenšnico ali licejem (na Strossmayerjevem trgu) naš znani voznik, ki naju je potem v dveh urah pripeljal skoz Ku-čance in farno selo Drenje na vrh Mandičaca, kjer ima naš prečastiti prijatelj prelepe gorice. Naj tu povem, kaj da je Mandičac? Slovenci bi temu bregu rekli bržčas Mandiški vrh. Mandičac je skrajni vzhodni del bregovja, ki se vleče sredi Slavonske ravnine od Požega proti Djakovu. Tu pred Drenjem razdeli se v več panog, ki se polagoma v planjavi zgubijo. Pred kakimi osemdesetimi leti raslo je po tem bre-govji samo hrastinje. Vinograda tu še nihčer ni poznal. Djakovski škof Anton Mandič, ki so umrli 1. 1815, dali so prvi tu hraste spodkopavati in trte saditi. Ker domačini tega dela niso razumeli, poklicali so viničarjev iz nemške naselbine na Ogerskem. Od todi čudna prikazen, da Slavonski viničarji govori navadno le nem- *) Nemški „Diakovar" je, kakor sem zvedel, mad-jarska pokveka. Latinski pišejo: Diacova = Diakova in diacovensis. Pisec. **) Podobo te cerkve in popis najdeš v koledarji družbe sv. Mohora za 1. 1889, str. 45. Pis. ' ški, ker njih nemške žene se prav redko kedaj naučijo hrvaščine. Djakovski škofje imajo na tem, po škofu Mandiču tako imenovanem vrhu do 60 oralov najlepših vinogradov. Djakovski poštar ima jih 24 oralov. Tudi drugi tujci jih imajo tu skupaj par sto oralov. Najmanje jih sliši tem, ki jih obdelujejo. Moj dragi prijatelj podedoval jih je po svojem rajnem očetu, ki so bili nekdaj učitelj v Piškorevcih pri Djakovcu, osem oralov. Po prisrčnem pozdravu v prostrani vino-gradski hiši pelja naju gostoljubni naš gospod rektor magnifik pod milo nebo, da nama raz-kaže noy svet tje doli do Ogerske meje, potem svoje gorice in prezanimivi način njihovega obdelovanja. Moram pač obstati, da še nisem videl lepše obdelovanih, tudi ne vgodnejše ležečih goric, kakor so ravno te, v katere sva bila povabljena. Le poslušaj me! Osem oralov vinograda razdeljenega je na kakih dvanajst štiro-voglatih gred, ki so vse obrnjene preti pol-dnevnemu solncu. Med gredami vodijo te široke poti, kakor po lepo obdelanem vrtu. Zemlja, podobna naši beli puhljici, je jako rodovitna. Za novi nasad je bila do 80 santimetrov ali do poltretjega čevlja globoko prekopana in z mešanim gnojem (kompostom) premešana, sedaj pa leta in leta ne potrebuje nobenega velnika ali kakšnega gnojila. Vsaka greda obrobljena je okoli in okoli z nizko brajdo. Trsovje iz domače trsovnice, vsajeno je vse po lepih vrstah, ki so po 70—80 cm. vsaksebi, tako da delavec lehko med njimi hodi in dela. (Konec prih.) Gospodarske stvari. Slov. slovstvo. „Obrtno spisje, sestavil Ant. Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani", je naslov knjigi, ki jo je natisnil in založil Dragotin Hribar v Celji. Na 165 strančh velike osmerke podaje knjiga marsikaj prav koristnega za praktično življenje in bode gotovo dobro došla našim obrtnim šolam, za katere je namenjena v prvi vrsti. Tvarina je razdeljena v naslednja poglavja: Predgovor in o poslovnih sestavkih v obče, I. Poslovna naznanila, II. Poslovno dopisovanje, III. Telegrami, IV. Listine, V. Uloge pri uradih. V dodatku pa so razna praktična navodila o trgovskih firmah, poštnih zadevah, o uradnih določilih, kolkovini itd. Knjiga ustreza živi potrebi in bode dobro služila ne samo učencem obrtnih šol, nego tudi starejim obrtnikom slovenskim, ki utegnejo v njej najti marsikaj koristnega. Jezik je v knjigi lep in gladek, pa ne brez pogreškov. Trdo vezani knjigi je cena 80 kr. Naj pridno seže po njej, kdor se hoče podučiti v zadevah, ki jih razpravlja lična knjiga. Detelj išče. Doslej imamo toplo jesen in zato raste še ti na polji pa tudi na travnikih vse lepo, zeleno. Živini torej ne primanjkuje paše, vendar moramo gospodarje opozoriti na deteljišča, naj žen6 tudi na njo živino. Ako se namreč to ne izgodi, vzraste detelja preveč in pride še kje do cvetenja. Ako zapade potem na-njo sneg, trpi detelja več ali manj škode. Eno je to, ker se ji razrastejo korenine preveč, na škodo rasti v spomladi, ter se tako detelja sama slabi. Brez škode za deteljo pa se pase živina v jeseni na deteljišči in je to še celo potrebno, kajti sicer segnjije detelja pod debelim snegom ali v dolžjem vlažnem vremenu. Tudi to je na korist detelji, da shodi živina zemljo ter jo tako vtrdi. S tem se zabrani, da detelja ne zmrzne, če je zima suha pa mrzla in se vendar od časa do časa taja. Mraz, ki nastane potem na odtajani zemlji, izpiplje deteljo iz prsti ter ji potrga korenine. Če je pa zemlja trda, pohojena, tedaj se to ne izgodi tako lehko. Sejmovi. Dne 24. oktobra v Mariboru. Dne 26. oktobra v Ribnici pa Pohorji. Dne 28. oktobra v Št. Juriji na j. ž., na Muti, pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo, v Cmureku in v Slov. Bistrici. Dne 29. oktobra v Koprivnici. Dopisi. Iz Majšperga. (Dobra misel) rodila se je tistim, katerim se imamo zahvlaliti, da se bo strma cesta pri nas prekopala, da bo veliko lažje po njej voziti. Kaka dobrota je to za ubogo živino, katera se je uprežena v težke vozove dostikrat neusmiljeno pretepala po strmem bregu! Letošnje spomladi se je delo pričelo in zdaj vrlo napreduje. Nekaj pa ne morem zamolčati in sicer tega, da so delavci pri tem Sodjetji plačani slabo. Med tem, ko po drugod elavce plačujejo pri ednakem težkem delu vsaj po 80—90 kr. na dan, imajo tukajšnji trpini komaj po 50—60 kr. na dan, in sedaj, ko so dnevi krajši, govori se, da se jim bo še to že itak jako nizko plačilo, da se ne more pri jed-nakem delu nižje misliti, še znižalo. Postavno določen delavni čas je 11. ur na dan; tukaj se pa 12 ur dela. Vprašam vsacega pametnega človeka, kako je mogoče dandanašnji, ko je živež tako drag, s 50 kr. pri težkem delu na dan živiti? Niti za eno samo osebo to ne zadostuje, s čem si bo pa delavec preživil ženo in otroke! Delodajalci naj bi pomislili, da bi se že po naravi delavcu moralo toliko plačati, da bi mogel pri delu vsaj človeški živeti, ne pa da morajo delavci stradati, da morejo oni sami mastno živeti! Odkar se cesta dela, se je v Majšpergu ves živež tudi znatno podražil, a povrhu tega se dobiva za drag denar mnogokrat tudi slaba roba. Pred nekaj časa srečal sem delavca, kateri si je nesel nekaj slanine ali špeha in moke domov iz Majšperga. Tožil se mi je, kako slabo more živeti pri težkem delu o tako pičlem zaslužku in kako slabo blago je v Majšpergu na prodaj. Pri tem mi pokaže slanino in kaj mislite! Slanina je bila zelo nesnažna in je tako smrdela, da je ni bilo vživati. Ker delavci ne morejo čez teden vsega sproti plačati, morajo vzeti, kar se jim da; taki prodajalci se pa tudi ne bojijo, da bi jih za njihovo oderuštvo božja kazen očito zadela. Iz ljutomerskih goric. (Trgatev.) Navadno se pri nas trgatev začenja že ob sv. Tereziji, letos se je začela še le ob sv. Urši, ker je jesen jako lepa in topla. Lepo vreme meseca oktobra je grozdje jako zboljšalo, tako da bode še letošnje vino jako dobro, čeravno dobrote lanjskega ne bode doseglo. Vendar ima letošnji mošt višjo ceno od lanjskega, kajti mošta je malo, kupcev pa mnogo, in zato cena moštu raste od dneva do dneva. Govori se, da se je že letošnji mošt prodal liter po 28 kr. V poškropljenih goricah ima letošnji mošt do 20° sladkorja, v drugih pa menje, zlasti kjer je strupena rosa trsno listje za časa posušila ter grozdje ni moglo popolnoma dozoreti. Če bode vreme lepo, bodo ta teden vse gorice obrane. Lepo vreme pa bi še tudi po trgatvi morali imeti, da bi trs dozorel, ker v nekaterih goricah še je les zdaj komaj do polovice zrel, zgornji del pa je zelen in bi pozebel po zimi, če prej ne dozori. O nesrečni trtni uši zdaj ni nič slišati, vendar bi zlasti viničarje opozarjali, naj se okuženih goric stalno ogibljejo, da je ne bi še dalje razširili. Do zdaj je trtna uš uradno kon-štatirana v občinah Hermanci, Brebrovnik in Veličane v Ormoškem okraju, vendar tako blizu Ljutomerskega okraja, da je tudi za gorice v tem okraju največa nevarščina. Iz Tinja na Pohorji. (Žalost — ves elj e.) „Ne plaši se, če burja hraste vije, po hudi uri lepše solnce sije". Teh tolažilnih besed slovenske pesmi nam je pač bilo treba živo se spominjati, ko je dne 5. julija strahovita burja po naši Tinjski župniji vila in do tal pripogibala mogočne hraste, vmes pa se vsipala grozna toča, ki nam je naredila neizrekljivo škodo po njivah na žitu in po senožetih, ter kaj grdo oklestila naše lepe vinograde, kjer raste dobra vinska kapljica. Bil je po tem takem peti dan meseca julija silno žalosten za nas. „In v vsaki uri britki, ki rod človeški stiskajo, sledijo kmalo druge, ki mir in radost prines6". In te besede slov. pesmi so se začele po ovej hudi in britki uri nam Tinjčanom kmalo izpolnjevati; zakaj veliko radost nam je prinesel tisti den, ko smo dobili iz Maribora prav lepi novi banderi in krasno novo nebo, «a koje iavretno delo gre vsa čast in hvala ondotnim častitim šolskim sestram. Banderi je kupila naša vrla vdova Neža Godec, nebo pa farni mladenči in dekleta. Njej in vsem tem Bog plati! Poln radosti za nas Tinjske farane je bil tisti dan, ko smo slišali prvokrat peti naše nove glasne orgije v podružni, nekdaj širnoznani romarski cerkvi sv. Urha, za koje prav pridno denar zlagajo vsi posestniki cele fare. Prav radosten dan za nas bo zopet tisti, če nas še ljubi Bog pusti na svetu, ko bomo začeli v farno cerkev hoditi po novih stopnjicah, katerih nam je v resnici krvavo treba. Nedavno smo si nje naročili pri bistriškem kamnoseku, ki bo nje s svojimi pomočniki izsekal iz pohorskega belega marmorja do prihodnjega maja. Denar za nje bomo imeli hitro skupaj, ker se pridno Oglašajo taki dobrotniki, kojih vsak hoče svojo stopnjico kupiti. — Prav veseli v srcu smo tudi vsekdar, kedar-koli zagledamo zidovje bodi si okoli župne cerkve, bodisi okoli pokopališča, katero je že bilo na pol podrto in zanemarjeno, pa je zdaj zopet pozidano in čedno pobeljeno, da se že od daleč blišči, kadar ga obsevajo solnčni žarki. In ko bo drugo leto vsa podstrešina na cerkvi popravljena in na zvonik nova djana in s kamenjem krita (deske in brune zato že vozijo iz Planine sem doli), zatem bo naša župna cerkev zares ponos vseh Tinjčanov. Tako pa se pola goma tudi pripravljamo za tisti preradostni dan, ko bodo nas obiskali in prišli delit zakrament sv. birme prevzvišeni knezoškof. Bog daj za čast božjo in za lepoto svojih hiš božjih prav goreče vnetim faranom dočakati še ovega ra-nostnega dneva! Politični ogled. Avstrijske dežele. Naj se skrajša v državnem zboru razprava o drž. proračunu, to je sicer dobra želja, toda že razprava o tem predlogu je dolga, treba je bilo za-njo celih troje sej in je torej malo upanja, da bode razprava o proračunu v resnici krajša, kakor druga leta. Kriva je tega pač najbolj mladočeska stranka, katere udje govorijo bodi prav, bodi neprav zoper vsako, še tako neznatno stvar, ki pride v razpravo. — V graščini v Mayer-lingu pri D u na ji je sedaj iz hiše, kjer je ležal pokojni cesarjevič Rudolf na mrtvaškem odru, napravljena kapela in je bila v ponedeljek v njej prva sv. maša v pričo svitlega cesarja. — Grof Hartenau, prej Aleksander knez bolgarski, biva sedaj v Grade i in je c. kr. polkovnik pri 27. pešpolku, v katerem služi tudi nekaj slov. vojakov. — Prelat J. Karlon, urednik glasila štajarskih nemških konservativcev, je umrl po dolžji bolezni. Svoje dni je imel veliko upliva, zagovarjajoč delovanje konservativnih poslancev. — Slov. duhovniki so na Koroškem pravi trpini; največ sile dela se jim se ve, da od liberalcev, ali tudi nemška duhovščina gleda „bolj pisano" nanje, nekaj pač zato, ker vidi, da imamo tudi Slovenci liberalcev, nič boljših, kakor so nemški. — V Ljubljani se je osnovalo slov. obrtno društvo na podlagi konservativnih načel; to je pač znamenje za to, da prodira razpor že tudi v te kroge. — Veliko posestvo Kranjsko je izvolilo v drž. zbor grofa Evina Auersperg, v deželni pa Ed. pl. Langer. Oba sta nemška liberalca. — Slov. šolo dobijo v Ločniku pri Gorici, ali ta šola ni po volji tamošnjim Lahom in zato kličejo laško šolsko društvo na po-maganje. Upamo, da storijo to brez uspeha. — Glavni dobitek češke razstave v Pragi pride bojda v roke necega kadeta v Trstu; kupil je srečko še le zadnje dni od neke perilje. — Kakor je znano, je okolica Trsta čisto slovenska, zato so tudi šole slovenske, ali laški šolski svet v Trstu si pomaga s tem, da vzdržuje laške paralelke na teh šolah in nekaj otrok dobi tudi vselej va-nje, se ve, da slovenskih, ker laških ni. — Prvotne volitve v Poreči na Istri so za tamošnje Slovence izpadle slabo ter so dobili lahonski volilni možje za tri glase večino. — Hrvaški sabor snide se v Zagrebti dne 10. novembra ter ima seje svoje lahko kje do konca januvarija. — Ogerska vlada tirja, da ji državni zbor dovoli za četrt leta stroške naprej, ne da se poprej razpravlja o njih v zboru. No pri nas je bilo to doslej že po vsem v navadi, čemu bi tedaj tudi ogerska vlada ne poskusila tega? — Poljaki so poleg grofa TaaiFe najsrečniši, kajti vlada jim dovoli vse, kar čejo. Tako dobijo sedaj v Lvov novo ravnateljstvo za vse železnice, kar jih teče po Galiciji. Tako ostane veliko denarja v deželi. Vunanje države. Sedaj se kaže že bolj in bolj, da so framasoni izvili iz trte uzrok za to, da so lahko napadli francoske romarje v Rim u. Preveč jim jih je bilo in bati so se jeli, da bodo šli srečni, da so videli sv. očeta Leona XIII. vsak na svoj dom ter še potlej doma delali za poglavarja in torej za celo sv. katol. cerkev. — Italija pač ni zvesta zaveznica, kajti skorej čisto gotovo je to, da je minister Rudini izročil prepis zaveze, ki velja za Avstrijo, Nemčijo in Italijo, ruskemu ministru Giersu in ta ga brž ni prosil brez namena za-nj. — Francoska vlada hoče neki zabraniti romanje v Rim, kajti dela ji situobe. No če ne dobi od drugod večjih sitnob, tedaj je ona lahko pač na miru! — V angleškem državnem zboru je dobil lord Balfour čast biti vodja poslancev in je to sila imenitna služba, višja skorej, kakor je pri nas predsedništvo v drž. zboru. — V nemškem ministerstvu se pregleduje sedaj načrt nove postave za ljudske šole. Nič pa se doslej ne izve, kaka da bode le-ta postava. — r Novi Wiirtemberški kralj Viljem nima otrok in zato dobi vojvoda "VViirtemberg, fzm. v c. kr. armadi in doslej brigaški poveljnik v Gradci, blizo že pravico, da postane kedaj kralj. — Na posojilo ruske vlade se je najbolj vpisovalo na Francoskem, manje pa na Angleškem in Nemškem, ali Rusijo skrbi to malo, da dobi le denarja! — Bolgarsko sobranje ali drž. zbor je sklicano na dne 27. oktobra. — Prejšnji kralj vseh Srbov, Milan, je vzel dva miljona posojila in je v tem zastavil tudi dve graščini, do katerih nima pravice, ker so lastnina države. Vsled tega se je v Srbiji vzdignila huda ne-volja zoper njega. — Turška vlada je neki sklenila, da se ne meša v vojsko, če nastane kje med Rusi in Nemci ali Avstrijci. Če je to resnica, dosegla je Rusija veliko ter postavi lahko kedaj vso vojsko zoper sovražnika. — Ustaja vYemenuše ni pri kraji, da si ni upanja za ustajnike na zmago. — Kolera je v Afriki polegla, vsaj sliši se malo več o njej. — V Banani na gornjem Kongu so zamorci umorili pet belgijskih misijonarjev. Divjaki so razmesarili njih trupla na grozoviti način. — V južni Ameriki so vse republike v nečem neredu, najbolj zato, ker se slabo gospodari z državnim denarjem. — V B r a z i li j i se je bati novih neredov in sedanja vlada vidno ni kos drhali, s katere pomočjo je prišla sama na vrh, do moči svoje v državi. Tako je rado povsod: krivica vjeda krivico. Za poduk in kratek čas. Vseobena deželna jubilejna razstava v Pragi leta 1891. (Konec.) Z razstavo je v najožjej zvezi zgodovina naroda češkega in zlata Praga. Vsak Čeh stopi s svetimi občutki na njena kraljevska tla. Vsa Praga je češkemu narodu jeden veliki in slavni spomenik češke zgodovine. V Višegradu so sto-lovali od pradavna do 16. stoletja češki kralji, pozneje pa v krasnem in velikanskem gradu Hradčani, kateri je mnogo lepši in trikrat veči od Dunajskega ces. dvora. L. 1526. so izvolili stanovi češki nadvojvodo Ferdinanda I. za svojega kralja. Spojivši tako krono češko s hišo Habsburško, položili so temelj sedanjemu našemu cesarstvu. Cesarji avstrijski stolovali so odslej v Pragi v slavnih Hradčanih, 1. 1614. preselil se je cesar in kralj Matija s svojim dvorom in cesarskimi uradi na Dunaj, a deželno vlado je prepustil najvišima urednikoma Jaroslavu Mar-tinicu in Slavati. Ker sta ta dva s protestantskimi češkimi stanovi kruto postopala, vrgli so nju in pisarja Fabricija razdraženi protestantje iz visokega Hradčina skozi okna in s tem je bilo dano geslo k 30 letni vojski, ki je stra- hovito razsajala po srednjej Evropi ter češko deželo najhujše ranila. Po uesrečnej bitki na Beli gori 1. 1620. je padel narod češki v neizrečeno bedo. V Pragi je izkrvavelo na morišči 27 čeških plemičev, a drugi plemenitaši so bili prognani, na njihovo mesto pa ^o drli Nemci v kraljevo Prago. L. 1631 so pridili Saksonci ter so iz Prage pobrali vse umetnosti. L. 1639 in 1648 so pridrli dvakrat Švedi s svojo pogubo nad njo; 1. 1757 pridrli so v 7 letnej vojski Prusi, streljajoč 21 dni na njo so pokončali blizu 1000 hiš, le zmaga Daunova nad Prusi jo je ohranila pogina. Smrtno rano pa bi imela zadati češkemu narodu centralizacija Jožefove vlade. Cesar |Jožef II. hoteč v dobrej svojej volji ojačiti celo državo s sredstvom jednega državnega (nemškega) jezika, je odvzel vsem uradom, višjim in najnižjim šolam češki jezik, a češko krono z insignijami češkega kraljestva je dal odvesti na Dunaj v dvorno riznico, češki zbor bi pa smel zborovati le tedaj, ko bi cesar to za potrebno spoznal. Po Jožefovej smrti so češki stanovi in narod zahtevali od naslednika Leopolda II. svojo krono z vsemi kraljevskimi insignijami nazaj. Leopold II. je v to vrnitev krone privolil ter določil, da se ima slovesno in v velikem spremstvu prevesti v Prago. Na meji češkega kraljevstva so jo pričakali vsi zastopniki čeških stanov in mest ter so jo spremljali v slovesnej obleki na bodrih konjih do zlate Prage. V vsakem mestu, trgu, da najmanjše) vasi so jim prišla oblastva, duhovniki z monštranco in v svečanej obleki nasproti, zvonovi so zvonili, možnarji in topovi pokali, godbe igrale, a narod je ginjen od veselja jokal videč svojo krono zopet na domačih tleh. Tudi cesar Leopold II. se je odzval vseobčnemu glasu narodovemu prišel je v Prago ter se dal dne 14. septembra 1791 s soprogo Marijo Ludoviko kronati za Češkega kralja, da bi s prisego potrdil prava češkega naroda, Da bi pa cesar Leopold II. za svojega bivanja v Pragi spoznal kulturno moč češkega naroda, priredili so češki stanovi obrtno razstavo v Pragi, ki je bila prva razstava v Evropi. Cesko delo in češko ime je znova zaslovelo po svetu, pa zopet je moralo potihniti vsled francoskih vojsk. Priredili so sicer v Pragi še 1. 1828., 1829., 1831. in ko-nečno 1. 1836. pri kronanji cesarja Ferdinanda za češkega kralja deželne razstave, a od te dobe so bile moči in oči češkega naroda obrnjene na politične boje in češka obrt je kmalu izgubila ono prvenstvo, ki si ga je prej z razstavami priborila. Letos pa je s krasno jubilejno razstavo zaslovela zopet čast češke obrti po vsej Evropi in češki narod začenja novo dobo v svojem kulturnem življenji. R. K. Sniešnica 43. „Gospod", vpraša bolnik zdravnika, „gospod, ali ne veste zdravila za moje noge?" „Vem", odvrne mu zdravnik, „vem: i zadnjih dvajset let bi bili več hodili, manj pa sedeli v krčmi, pa bi vas sedaj ne trgalo po nogah". Razne stvari. (Podpora.) Svitli cesar so mestni in opa-tijski cerkvi v Celji darovali 300 gld., da se popravi sprednji del cerkve in obnovi podoba sv. Danijela v velikem oltarji. (Občni zbor.) V nedeljo, dne 25. oktobra bode občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah. Na-nj se vabijo vsi doslenji udje podružnice na Zidanem mostu in sploh prijatelji slof. mladine. (V Šoštanj i) postavila si je tamošnja posojilnica lastno hišo in se bleščita sedaj na-njej lepa slov. napisa: „Narodni dom" pa „Slov. posojilnica". (Zdravniške kamore.) V državnem zboru so v torek sklenili postavo, ki vpelje za zdravnike „zdravniško kamoro". Le-ta naj zastopa zdravnike ter skrbi za splošnje blagostanje zdravnikov. (Imenovanje.) Pri finančni direkciji v Gradci postala sta finančna tajnika Karol Bresl-mayer in Ad. Sikora finančna svetovalca in eden izmed njiju pride v Maribor. Slovenski ne zna nobeden. (Nov al t ar.) V nedeljo posvetijo mil. knezoškof v Slivnici pri Mariboru novi sprednji ali veliki oltar. Delo je, kakor se nam poroča, lepo in cerkvi primerno. (Petje.) Po novi postavi, ki velja od sedanje jeseni naprej za ljudske šole na Koroškem, se ne učijo otroci več petja po sekiricah ali notah. Čemu pa je to dobro, to zna pač gospoda v c. kr. deželnem šolskem svetu v Ce-lovci, mi ne znamo. (Vojaštvo.) Kolikor se sliši, namerava minister za dež. brambo na to, da se odpre nižja realka za vojaške gojence v Franc-Jože-fovi vojašnici pri Mariboru. Poslopja je- v resnici škoda za dosedanji namen, za priprosto vojašnico. (Kamen) je padel delalcu Jož. Rižnarju iznad kamnoseka v občini Loški pri Rogatci na noge ter mu je pretrl desno koleno in je reva čez nekaj ur umrl, ker mu je izteklo preveč krvi. (Amerika) je zemlja polna čudežnih reči, ali da se napravi ondi tudi dež, kedar kdo hoče, to je mogoče še le sedaj tudi tamkaj, odkar je nek Melbourne iznašel posebno sredstvo za to. Prihodnje leto si naročijo lehko kmetje pri njem dež, kedar jim je ljubo, v mesecih junij, julij in avgust. . (Trsnica) napravi se v kratkem v Raj-henburgu za ameriške trse in sicer na stroške države. (Celje) zgubi neki „imeniten stolp" s tem, da se preseli Al. Puček, doslej kavarnar v Celji, v Gradec. Mož je bil v Celji „oster Nemec", da-si še ne zna prav nemški. V Celji je pač treba tacih Nemcev, da so za stolp, tedaj močna podpora tamošnjih Nemcev. (Puška.) Nove puške, ki so v rabi pri našem vojaštvu, so kaj močne, Une dni je v Zagrebu nek vojak iz straha pred kaznijo vstre-j lil si v trebuh, kroglja mu je prišla skozi pleče ter je predrla steno nad hišo; tu je ranila še drugega vojaka ter je nazadnje obtičala v steni. (C i gani c a.) V neki krčmi v Mariboru je te dni ciganica vprašala natakarico, če ima kaj ogerskih desetič. Natakarica vsiplje na to ves drobiž na mizo, češ, da jih ji poišče. Ciganica sicer ni našla ogerskih desetič, zato pa je vzela na tihem avstrijskih za 3 gld. s seboj, najbrž za spomin na dobro natakarico. (Nesreča.) Dne 7. oktobra sta peljala J. Jurič, posestnik iz občine Pohorske, župnije Slivniske pri Mariboru in njegov hlapec Miha Bračko voz turšice in buč z njive; potoma pa se jima voz zvrne in sicer tako nesrečno, da dobi oba pod se. Ker ni bilo nikogar na pomočy zadušilo je oba pod vozom. (V tonil i) so v sredo, dne 14. oktobra v Dravini strugi pri sv. Vidu nižje Ptuja Val. Korošec, želar v Borovcih, njegova hči Neža in prvega strijc Anton Korošec, zasebnik v Markovcih. Vračali so se iz košnje na dom, pa se jim je čolnič prevrnil in vsi so padli v globoko strugo. Eden se je rešil, onih troje pa je voda požrla. (Sejem.) V soboto je bilo 279 voz prišlo na trg v Mariboru, 30 čebula, 72 zelja, 78 krompirja, 42 svinjine, 36 žita in 28 kostanjev. Blizo vse blago se je porazprodalo. (Ajdina) ni se obnesla letos kmetovalcem na Murskem polji, rano jim je posmodil veter, pozno pa je dozorila jim slana. Na polji še je je bilo za oko, za pod cepe pa je ni prišlo obilo. (Dijaški kuhinji v Mariboru) so darovali gg,: dr. Fr. Celestin, profesor na kr. vseučilišči v Zagrebu, Matej Slekovec, župnik pri sv. Marku nižje Ptuja in o. J anez Štrbak, kaplan pri čč. oo. minoritih na Dunaji, vsak po 5 fl., bogoslovci v kn. šk. duhovnišči v Mariboru 14 fl. 60 kr. in Teod. Kaltenbrunner, knjigar v Mariboru 3 fl. Bog plati! (Duhovniške spremembe.) č. g. A. Breznik, duhovnik v pokoji pri sv. Andraši v slov. gor., je umrl dne 16. oktobra v 55. letu svojo dobe. — Č. g. L. Hudovernik, korvikar pri stolni župniji v Mariboru, postal je ravno tam 2. kaplan in za korvikarja pride č. g. Iv. Vreže, kaplan v Jarenini. Č- g- Ivan Tomanič, doslej v začasnem pokoji, pride za kaplana v Jarenino. Loterijne številke: Vat 17. oktobra 1891 37, 87, 58, 47, 42 binc „ , 70, 72, 13, 22, 49 Javna zahvala. Ogersko-francoska zavarovalnica „franco-ongroise" izplačala mi je na moji žagi in rvarnici dne 20. avgnsta t. 1. po požaru po-fzročeno škodo tako točno, da moram temu zarodu izrekati svojo najuljudnejšo zahvalo. Skomarje pri Konjicah, dne 13. oktobra 1891. Jakob Illastec, m. p. Velika žganjarija l feer-ja I v JHEočali (liotseli) prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico. 18 Dr. Rosa-je? zdravilni balzam je več, kakor 30 let znano, prebavljanje, tek in odhod vetrov pospešujoče brez bolečin delujoče domače zdravilo Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Vsi deli zavitka imajo natisnjeno zakonito zavarovano vargtveno znamko. Zaloge Mizo v lekarnah Avstrijsko- Tukaj se tudi dobi praško domače mazilo pospešuje očiščenje in zacelenje ran na izvrsten način ter potolaži bolečine. V škatljah k 36 kr. in 26 kr. po poiti 6 kr. veS. Vsi deli zavitka imajo piitis-njeno zakonito zavarovano rarstveno znamko. Glavna zaloga U. Fragner v Pragi itv. 203-204, Kleinseite, lekarna pri „črnemu orlu". Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. 18—26 Mlin umetno vrejen, 5 minot od postaje Št. Jurij ob južni žel. ležeč, da se s 1. novembra t. 1. v najem. Več se poizvč pri lastniku Ivan Krajncn v Št. II j i pošta Velenje. 2-3 Profili, revina. trganje po udih, izpadanje Issov, ohromenje, bolezni v želodci in živcih se na odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim konjakom, kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica I fl. 20 kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri 16 Benediktu Hertl, graščaku v Gollču pri Konjicah. i Slovenec k Slovencu Tvrdka Stibernik Celje rotovške ulice str. 8 poleg K. Vaniča ali Drag. Hribar-ja priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih klobukov: mehkih in trdih v različnih barvah in oblikah, kakor: garantirana pravi zajčjeki kosmati, korint-rdeči, zeleni, rjavi in črni, pravi kastorji, mehki, le 45 gramov težki v sortiranih barvah. Razno perje za lišp in perje za lovske klobuke, kakor tudi pristna Sokolska peresa. Veliki izbor sifon- in berkail srajc belili in pisanih domačega Izdelka. Najmočnejše Oxfort-srajee za delavce, fine zavratnike in manšete » v v raznovrstnih modnih oblikah. Žepne rutice bele in pisane, platnene in iz sifona. Nogovice za gospode bele in barvaste pletene in birkane, garantirano £ pravo angleško belo in pisano kavčuk - perilo popolnoma enako šifon- in berkail-perilu. Kravate, vedno najnoveje v vseh izvršbah in različnih barvah, kakor tudi gumbe (knofe) za manšete. 3-3 Svoji k svojim! f * * * * * * «f «f * * * * * * Odvetnik Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, ud ravnateljstva Južnoštajerske hranilnice in nacel-stva Posojilnice y Cel j i itd. odprl je pisarno v Gelji v hiši gospš Nolli, rotovške ulice (poleg nemšte cerkve.) 2-3 Licitacija vina. V četrtek, dne 29. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludue, se bodo v moji kleti v Zgornji Polskavi (železniška postaja Račje ali Pra-gersko) okoli 400 hektolitrov vina lastnega pridelka (Ljutomerčana in Zgornjopolskavca) iz 1878, 1879, 1886, 1888, 1889, 1890 in 1891. leta največ ponujajočemu oddalo, h kateri licitaciji uljudno vabim Dr. Perd. I>omiiiliiiš. P®sestwo 1-2 se proda pri lepi stezi blizo železne postaje, eno uro od Maribora. Poslopje z opekami pokrito, ima tri sobe in prostorno klet. Ob enem se prodaje pet oralov zemlje pod roko po nizki ceni. Več se izve pri uredništvo „Slov. Gosp." JpMl iRAolifwG v obeh deželnih jezikih, v polnsnje, usnje, kristal in kost ve- JE, zane, priporoča v obilem številu in po || najnižji ceni 'M? Andrej Plalzor, jf poprej Ed. Ferlinc, ¡)§) prodajalnica papirja, knjig in šolskih reči v Mariboru. W Stari molitveniki se vežejo v usnje W za 40 kr. in več. 1-16 .-v- - .. .. „ Lepa jabolčna drevesa, najboljše vrste komad 30—35 kr. Amerikanske trte, izbrana vitis riparia in vitis solonis: kljllčice 100 komadov 1 gld.; s koreninami 100 komadov 3 gld. prodaja Jože Janežič, 2-26 na 13izeljsliem pi-i Brežicah- tura za katero iz kineško rabarbare, keiblikov-covega lubja in svežih' pomerančnili olupkov prireja G. PICCOLI, lekar ,pri angel]u' v Ljubljani, je mahko. toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelnvatelj v zabojč-kih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. volja gld 1'36, 7. 65 stoki. 5 klg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. Po 16 kr. stokleničico razpodajajo lekarne : v M a ribo r u: Bancalari in König; vPtUji: Behrbalk ; v Celji: Kupfcrschmid; v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franzi).