naš tednik
LETO XXXVII. Številka 35 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 29. avgusta 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
27. sept. do 4. okt. 85
v hotelu BELLEVUE v Ulcinju/Črna gora
Prevoz iz Celovca. Polet Ljubljana Dubrovnik in nazaj.
Transfer do hotela.
Polni penzion.
Kdor želi ostati v .Ulcinju še en teden, doplača samo 1700,—
^ o
Z 8
Oi
< n:
f* m
fc e
IX 'O
si
Primer Mlinar: neverjetna diskriminacija l
Eklatanten primer diskriminacije pripadnice koroških Slovencev si je pred nedavnim privoščil kolegij okrajnega šolskega sveta Velikovec: v zvezi z zasedbo ravnateljskega mesta na ljudski šoli v Škocijanu je v svojem predlogu uvrstil glavnošolskega učitelja Karla Wundra na prvo mesto pred Helko Mlinarjevo.
In to, čeprav vsi stvar- I ni vidiki govorijo za imenovanje Helke Mlinarjeve. NSKS in ZSO sta v pismu deželnemu glavarju VVagnerju z ogorčenjem izrazila svoj protest proti predlogu velikovškega okrajnega šolskega sveta. Tudi nekateri prizadeti starši so že medtem protestirali v pismih bralcev vsem koroškim dnevnikom.
0S03lLl\IIC4
Spet bomo šli na Pliberški jormak! Naslednjo soboto, nedeljo in ponedeljek bo dejansko vsa južna Koroška (pa tudi naši sosedje iz obmejnih občin Slovenije) prišla na znameniti sejemski travnik. V „uti“ SPD „ Edinost" se boste lahko spet prijetno zabavali — ob zvokih ansamblov „ Koroški odmev“ in „Sioveni-ja (Glej tudi str. 10/11.)
Žitara vas: zanimiva občinska seja
Prihodnjo sredo, 4. septembra, bo ob 19.00 uri v gasilskem domu v Miklavčevem redna seja žitrajskega občinskega odbora. Na sporedu je nekaj točk. ki so tudi za našo narodno skupnost oz. za slovenske žitrajske občane velikega pomena.
Med drugim bo žitrajski občinski odbor razpravljali o predlogu OVP v zvezi z napisi znotraj in izven ljudske šole. Kot nam je podžupa-nija Altersbergerjeva dejala, bo OVP od župana Posoda zahtevala, da se naj bi pri deželnem glavarju zavzel za generalno rešitev tega vprašanja. Altersbergerjeva: ..Konkretno naj bi j
^ dežela poskrbela za to, da bi v sklopu nove ureditve manjšinskošolskega zakona sklenili tudi določila o napisih na in znotraj dvojezič j nih ljudskih šol".
Nadalje bo na sporedu pritožba dipl. trg • Nabernika, naslovljeno na ustavno sodišče, v zvezi z odstranitvijo dvojezičnih napisov v ljudski šoli Žitara vas Ustavno sodišče zahte va sedaj namreč od občine stališče k tej zade vi.
Na občinski seji pa bodo obravnavali tudi vprašanja o ..Zvezi za odstranjevanje odplake (Abvvasserverband) Bela-Obir
(Več na straneh 2/3)
jal tudi svoje otroke in kot učitelj otroke svoje šole na Obirskem, kot pesnik, pisatelj in kulturni delavec pa rojake doma in širom sveta.
Njegovo literarno ustvarjanje bodo ocenili drugi, ki se čutijo za to pristojne. Le to hočem omeniti, da se Polanšek kot avtor nikakor ni zapiral v nazorsko ožino, ampak je bil plodovit so-trudnik pri vseh slovenskih publikacijah, ne glede na njihovo ideološko usmerjenost.
Najpogosteje sva se srečavala kot predsednika naših kulturnih organizacij Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze. Odkrito priznam, da mi je bil gospod Polanšek za tudi prezgodaj umrlim Hermanom Velikom najtole-rantnejši in najprijetnejši partner na skupnih sejah, načrtovanjih in prireditvah. Videl in čutil sem, da mu je pri srcu skupna pot dveh
Valentinu Polenšku v slovo
Ne moremo še prav verjeti, vse prenaglo je prišlo. In vendar je bridka resnica, da Valentina P o I a n • š k a ni več med nami. Njegova nepričakovana smrt ni le hudo prizadela njegove družine, ampak žalosti vse, ki smo ga poznali. Vedeli smo sicer, da je zadnji čas zdravstveno nekoliko oslabel, vendar nihče ni bil pripravljen na tako nagel odhod, saj smo ga še te dni slišali v našem radiu.
Za Valentinom Polenškom ne žalujejo le družina, sorodniki, osebni prijatelji in bivši učenci, za njim žaluje narod, ki je z njim zgubil enega najvidnejših, najzvestejših in najzaved-nejših rojakov.
Rojen 1928. leta, je Valentin Polanšek pripadal tisti generaciji koroških Slovencev, ki so jih hitlerjanci kot dijake in mladince posebno prizadevno lovili v svoje mreže ter jih v svojih „Napola“-šolah skušali prevzgajati v posebno zveste in vnete naciste, kot otroke slovenskih staršev pa še posebej v bojevite janičarje.
Polanšek je to trdo pre-skušnjo možato prestal in spričo gestapovskih grozodejstev nad njegovimi svojci izšel iz nje kot brezpogojno zvest sin svojega naroda, kateremu je postal neumoren buditelj in prerok. K tej zvestobi je vzga-
samostojnih slovenskih kulturnih ustanov brez malenkostne ljubosumnosti in nestvarnega obračunavanja.
To miselnost je razodeval tudi s tem, da kljub mnogostranski zaposlenosti nikdar ni odklonil vabila Krščanske kulturne zveze na sodelovanje njegovega ženskega okteta skupaj z lastnimi recitacijami.
Bil je človek sredine, bratstva, razumevanja za nazore in mnenja drugih, izžareval je plemenito umirjenost in pripravljenost za dialog s komer koli. To je večalo krog njegovih prijateljev.
Kot nekdanji urednik Vere in doma ter Družine in doma in kot kulturni partner se pokojnemu iskreno zahvaljujem za sodelovanje in naklonjenost. Isto zahvalo smem izreči tudi v imenu Krščanske kulturne zveze, Narodnega sveta koroških Slovencev, Našega tednika in Mohorjeve družbe.
Vam, žalujoča žena, draga gospa Polanšek, in Vaši družini iskreno sožalje ob tako težki in boleči izgubi! Spomin na Vašega moža in očeta nam bo vedno drag. Naj je srečen tam, kjer ni več streljanja, pobijanja, sežiganja svojcev, ki mu je tu grenilo mlada leta. Tam, kjer je večni mir.
LKH
Okrajni šol, svet Vdcovec se izrekel proti Helki Mlinarjevi — lub boliš! kvalifikaciji
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta v pismu deželnemu glavarju VVagnerju z ogorčenjem izrazila svoj protest proti predlogu kolegija velikovškega okrajnega šolskega sveta.
Obe organizaciji utemeljujeta tudi, zakaj vsi stvarni in strokovni vidiki govorijo za imenovanjev Helke Mlinarjeve za ravnateljico na ljudski šoli v Škocija-nu, ki vrhu tega uradno velja za dvojezično šolo.
eklatantnem primeru pripadnice koroških Slovencev obvestila tudi zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja, zveznega kanclerja dr. Sinovvatza, njegovega namestnika dr. Stegerja, ministra dr. Moritza in dr. Fischerja, predsednika OVP dr. Mocka, nadalje Knafla in dr. Haiderja, tajnika koroške S PO in OVP dr. Ambrozyja in dr. Smolniga ter predsednika koroških učiteljskih organizacij
SLO in OLB, Kircherja in Lind-nerja. Na VVagnerja, ki ima pri imenovanju ravnateljev ljudskih šol zadnjo besedo, pa NSKS in ZSO apelirata: »Izkoristite to možnost, ki jo imate, in sprejmite stvarno utemeljeno odločitev v prid Ijudsko-šolski učiteljici Helki Mlinar."
Mi na vsak način ne moremo sprejeti — in je tudi ne bomo! — odločitve okrajnega šolskega sveta Velikovec.
e Helka Mlinar (letnik 1946) kot pedagoginja z višjim številom službenih let je bolj izkušena, saj poučuje že dvajset let na ljudskih šolah — od teh 17 (!) let v Škocijanu (prva 3 leta je poučevala v Vogrčah);
•	V razliko do nje je učitelj Karl VVunder (letnik 1952) glav-nošolski učitelj (sedaj poučuje na glavni šoli v Sinči vasi) in nima nobene učne prakse na ljudskih šolah!
e Helka Mlinar — opis njene službe je izredno dober — ima kvalifikacijo za dvojezični pouk, medtem ko je Karl VVunder nima;
•	Helka Mlinarje tesno povezana s krajem Skocijan, kjer tudi v družini živi in vodi večjo dvojezično otroško skupino (VVunder živi v sosednji Sinči vasi oz. Žirovnici);
e Nadalje uživa Helka Mlinar
izrazito podporo svojih kolegic in kolegov: tako se je mdr. okrajni odbor SLO (Socialistični učitelji Avstrije) v Velikovcu z veliko večino izrekel za njo kot ravnateljico v Škocijanu in proti VVundru. Kot je torej iz zgoraj navedenih dejstev jasno razvidno, ima Helka Mlinar boljšo kvalifikacijo. Da se je kolegij okrajnega šolskega sveta kljub temu drugače odločil, za to ni druge razlage kot ta: Helka Mlinar naj ne dobi ravnateljskega mesta, ker pripada slovenski narodni skupnosti. Sicer se narodno politično še nikoli ni posebno eksponirala; toda očitno je že kaznivo, če vodiš dvojezično otroško skupino in se zavzemaš za ohranitev kulturnih dobrin v obeh deželnih jezikih.
Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij sta o tem
. Mlinar (čisto na levi strani slike) zelo uspešno deluje z otroki: to je lahko 1 °*°vil tudi zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager (ob slavnostnem odprtju Modestovega doma, nov. 1984).
Na Dunaju pripravljajžanimivo razstavo ,Avstrija in njfe manjšine'
Pokazati avstrijske manjšine — avtohtone in izseljence po letu 1945 — je cilj skupine prominentnih znanstvenikov na Dunaju, ki trenutno pripravlja razstavo, katere delovni naslov naj bi se glasil: „Manjšine v Avstriji — Avstrija in njene manjšine“.
Vsakdanje življenje in doživljanje, odnosi med manjšinami in večinskim narodom naj bi se pravtako obravnavali, kot zgodovina in kultura manjšin in manjšinska politika.
Konec prejšnjega tedna, 23. — 25. avgusta 1985 so se srečali sodelavci/koordinatorji in organizatorji razstave na seminarju pri uni. doc. Andreju Mo-ritschu na Koroškem. Dr. Mo-ritsch — koordinator skupine:
Slovenci — je skupno z naro-dopiscem (Volkskundler) uni-prof. dr. Fielhauerjem prevzel znanstveno vodstvo razstave; pripravlja pa se razstava p o naročilu sledečih organizacij narodnih skupnosti:	NSKS,
ZSO, Hrvaško kulturno društvo, Gradiščansko-madžarsko kulturno društvo in Manjšinski svet Čehov in Slovakov skupno s Slovenskim centrom na Dunaju.
Razstava je koncipirana kot Potujoča razstava. Od junija do oktobra leta 1986 jo bodo razstavljale! predvidoma pokazali v okviru „Wiener Festvvo-chen", potem pa bodo obiskali še zvezne dežele, morda celo sosedne države.
Kot smo že omenili, bo razstava poleg avtohtonih narodnih skupnosti pokazala tudi situacijo tujih delavcev in asi-lantov, ki so se doselili v Avstrijo po letu 1945. Razstava haj bi pomagala odpraviti Predsodke proti vsem kar je tujega; pokazala bo, da pomeni mnogovrstnost narodnih skupnosti obogatitev kulture in življenja v Avstriji.
Reakcija staršev
Zvedeli smo, da je kolegij okrajnega šolskega sveta Velikovec v zvezi z zasedbo novega mesta šolskega vodja naše ljudske šole predlagal deželnemu glavarju, ki je pristojen za imenovanje ljudskošolskih ravnateljev na prvem mestu glavnošolskega učitelja Karla VVunderja — pred Ijudskošol-sko učiteljico Helko Mlinar. Škocijanska ljudska šola je uradno priznana kot dvojezična šola in zaradi tega smo mnenja, da je to samovoljna uvrstitev, ki na noben način ne ustreza stvarnim dejstvom.
Helka Mlinar (roj. 1946) vodi provizorično že leto dni našo ljudsko šolo. Kot službeno starejša pedagoginja se lahko sklicuje vsekakor na obširnejšo šolsko izkušnjo nasproti glavnošolskemu učitelju Karlu VVunderju (roj. 1952). Medtem, ko je Helka Mlinar zaposlena
Politika
Oder in šola najboljša jezikovna šola
Pred nedavnim je odbor Krščanske kulturne zveze imel na Reberci daljši delovni posvet o konkretnem delovnem programu za bodočnost. Kot je tajnik KKZ Nužej Tolmajer v pogovoru z NT povedal, je bilo vprašanje »mladina — slovenski jezik" osrednja točka posveta.
Nužej Tolmajer: „Ni treba posebej poudarjati, da prispevata mdr. šola in družina velik delež k temu, da otroci vedno slabše oz. vedno manj znajo slovensko. Asimilacija vedno bolj napreduje in tudi razni mediji bistveno soomogočajo rastoče število asimilantov."
Katere konkretne ukrepe proti tej asimilaciji je torej KKZ na svojem zadnjem posvetu sklenila?
Nužej Tolmajer: »Vemo, da funkcionira v svetnih društvih in drugih kulturnih skupinah (npr. v farnah mladinah) še najprej petje, medtem ko sta društvena gledališka in literarna dejavnost v veliki krizi. Zato bomo skušali predvsem v posameznih krajih najti ljudi, ki bodo pripravljeni pomagati pri premostitvi te krize. Kot t. i. centrala pa bomo jim skušali v vsakem primeru pomagati predvsem s primerno literaturo ter drugimi sodobnimi sredstvi."
V tej zvezi je tajnik KKZ osebno opozoril na pomoč, ki jo lahko nudijo študentje ter učitelji. S tem, da bi se ti še bolj vključevali v društveno dejavnost, bi lahko bistveno soprispevali k resnični poživitvi jezikovnega izobraževanja. Tudi od Katoliške mladine pričakuje KKZ več konkretnega delovanja.
Sicer te zahteve niso najnovejše. Na vprašanje NT, kako pa bi se dale uspešneje uresničiti, je odgovoril Nužej Tolmajer: »Kot rečeno, je treba začeti že pri otrokih in mladini. Trenutno imamo nad dvajset otroških ter mladinskih skupin: v Podjuni skoraj v vsakem kraju, v Rožu precej manj, medtem ko v Ziljski dolini praktično nobene. Ne samo, da bo treba še pomnožiti število skupin, treba bo upoštevati predvsem tudi tole: večina otroških ter mladinskih skupin se skoraj izključno ukvarja s pevsko dejavnostjo ter ne z odersko, likovno ali literarno oz. s sistematičnim branjem slovenskih knjig. Zato je nujno, da nadoknadimo te pomanjkljivosti."
Kajti, že svojčas je veljalo: oder in društvena knjiga sta bila za naše ljudi najboljša jezikovna šola.
že 20 let na ljudskih šolah (od teh 17 let v naši občini), poučuje Karl VVunder na glavni šoli v Sinči vasi ter nima učne prakse na ljudskih šolah. Vrhu tega nima izpita za dvojezični pouk.
Helka Mlinar živi s svojo družino v Škocijanu in je v dolgoletni učni dobi na naši dvojezični šoli bila živi dokaz svojih pedagoških kvalitet ter si je pridobila zaupanje staršev in kolegov.
Ne razumemo, da učiteljica s temi zaslugami ne bi dobila mesta šolskega vodje. Domnevamo, da so za kolegij okrajnega šolskega sveta merodaj-
na določena politična premišlja n ja.
V naši skrbi za dobro vodstvo škocijanske ljudske šole vidimo možnost rešitve tega problema v zadovoljstvo šolarjev in staršev: vse odvisi od deželnega glavarja Leopolda VVagnerja. Od njega upravičeno pričakujemo stvarno odločitev in s tem imenovanje ljudske šolske učiteljice Helke Mlinar za voditeljico naše ljudske šole.
Ana Tavčar, Podgrad (sledijo podpisi 13 staršev, ki imajo svoje otroke v ljudski šoli Ško-cijan). To pismo bralcev so poslali na vse koroške dnevnike.
Pisma/reportaža
STRAN
ČETRTEK,
29. avgusta 1985
Urednikom NT!
Zaman sem pričakovala v zadnjih številkah Vašega lista nekaj voščilnih besed za nekdanjega kanclerja dr. Josefa Klausa ob njegovi 75-letnici. Neštetokrat ste ga vabili na slovenske prireditve, ki se jih je pogostoma tudi udeležil. Zato sem mnenja, da si je dr. Klaus zaslužil za ta jubilej čestitke v Našemu tedniku.
Pravtako sem mnenja, da bi bilo potrebno malo bolj prijateljskega pisanja v Vašem listu. Moti me Vaš neokusni stil; če bomo zmeraj le zbadali, nas nihče več ne bo akceptiral. Lepe besede imajo pozitivnejši učinek.
Tudi našim vernim slovenskim učiteljem bi imela nekaj za povedati. Žalostno je namreč, da ne vejo, k kateri učiteljski družbi da spadajo.
Katarina Petrič, Beljak
Nekaj misli ob branju brošure Morišče Dravograd Ivana Petrova
(glej recenzijo v NT, štev. 31,
1. 8. 1985)
Kdo bi si mislil? V naši neposredni soseščini, v Dravogradu, je obstajala grozljiva gestapovska klavnica, ki je s svojimi grabežljivimi kremplji lovila nedolžne žrtve iz vse Mislinjske, Mežiške, Laboške doline in Podjune. V petih celicah smrti, skritih globoko pod zemljo, so gestapovski krvniki zverinsko mučili domačine: z bikovkami, biči, aparati za elektriziranje, s stroji za drobljenje kosti in rezanje prstov. Onemogla in zgladovana telesa niso dobivala jesti, piti pa le slano čorbo iz človeške lobanje ob pošastnem brlenju sveče. Do gležnjev
PISMA BRALCEV
pogreznjene v lastne iztrebke so žrtve pri živem telesu gnile v ječah in čakale odrešilne smrti — še prej pa so si morale grob same izkopati. Zakaj?
Njihova „krivda“ je obstajala v tem, da niso petoiizniško klonile okovanemu škornju arijskega he-renfolka!
Spet to pogrevanje že davno minulih stvari! Fraze o boju in svobodi, ki je sploh ni! Treba se je vendar ozirati v prihodnost, bo marsikdo dejal. Res je, te stvari so minile. Vendar jih mnogi danes nočejo priznati in jih izrivajo iz svojega
katero je obstajal tisočletni rajh prekratko. Zato potegujejo rjavi gvantarji svoj SchluBstrich še danes. Naš karntnar Hamatle bo šele tedaj frei und ungeteilt, ko bo od Glocknerja po do Karavvankenvvon-da dajč.
Kakor je v brošuri povedano, se prenekateri od dravograjskih biričev sprehaja po Avstriji, svobodno, se razume. Avtor v uvodu opozarja na dejstvo, da Avstrija nikoli ni izvedla učinkovite denacifikacije. Nasprotno: stranke so 1949 snubile nacistične glasove, saj jih je bilo okoli 500.000. Na mojstrski na-
Opomba uredništva: zelo smo veseli, če nam pošiljate pisma bralcev. Radi pa bi Vas opozorili, da v pismih bralcev izraženo mnenje ni nujno mnenje uredništva.
spomina, boječ se, da bi jih nekega dne dohitela njihova krvava preteklost.
Posebnost dravograjske mučilnice namreč obstaja v tem, da so bili tamkajšnji rablji večinoma Avstrijci, doma na Koroškem. To morišče je bilo Auschvvitz v manjšem formatu — tipično koroško: ne s tolikšno preciznostjo mehanizirano in specializirano za načrtno in naravnost industrijsko klanje, zato pa prepojeno s toliko hujšim sovraštvom do Slovencev. Nacistična ideologija je namreč dala najbolj primitivnemu koroškemu „ Vindo-germanu" občutek večvrednosti. Danes je opaziti nekaj podobnega v Južni Afriki: čim manj inteligenten je belec, tem bolj neumen se mu zdi črnec. Začela se je že davno načrtovana „Endldsunga“, za
Srečali smo se pri
Peršmanu
Zaključek prireditev ob 40-letnici zmage nad nacizmom sta bila proslava in tovariško srečanje pri Peršmanu v Lobniku. Zbrala se je velika množica ljudi, nekaterih borcev, pregnancev in KZ-tarjev na kraju poslednjega grozotnega zločina SS-ovcev v minuli svetovni vojni. Zastopane so bile vse slovenske koroške organizacije, slovenski občinski odborniki in nekateri zastopniki borčevskih organizacij iz sosednjih krajev Slovenije. Peter Kuhar je pozdravil navzoče in otvoril prireditev.
Obžaloval je, da občina Železna Kapla še zmeraj ne čuti potrebe, da bi se take spominske proslave uradno udeležila. Nadalje je obžaloval, da večina v kapelškem občinskem odboru odklanja dvojezično uradovanje, ja da niti ni za postavitev oznak in kažipotov, ki bi označevali pot k „Peršmanove-mu muzeju", čeprav je ta kraj že
obiskalo nad 10.000 ljudi.
V imenu Zveze koroških partizanov je navzočim govoril Janez Wutte-Luc, za slovenske organizacije pa dr. Marjan Sturm. Seveda je beseda tekla največ o grozečem šolskem apartheidu in jasno je bilo povedano, da ločevanja šolarjev ne bomo sprejeli in da se bomo v tem prizadevanju poslužili
čin je znala Avstrija svojo sokrivdo za drugo svetovno vojno — morijo zvaliti na Nemčijo in se pred mednarodno javnostjo že desetletja skriva za njo. Kdo bi si tudi mislil, da je bil nacizem pravzaprav rojen v avstrijskem Braunauu. Ob takem odnosu do lastne preteklosti se seveda ni treba čuditi, da obrambni minister dvori vojnemu zločincu Rederju na graškem letališču (Detajl ob robu: G raz je mesto Volk-serhebunge).
Avtor primerja ta malomarni (bolje: dobrohotni) odnos uradne
Avstrije do fašizma s pomanjkanjem dobrih herbicidov, ki bi uničili nacistično francozlo in jo enkrat za vselej izkoreninili.
To ozračje latentnega fašizma (kakor ga imenuje Pelinka) predstavlja rodovitna tla za prebujanje tisočletnih sanj. Kot protiutež je potrebno široko zasnovano sodelovanje z demokratičnimi prijatelji večinskega naroda. Le tako bo uspelo opleti omenjeno francozlo in preprečiti, da ponovno dozori!
V šolah otrokom takih stvari kajpada ne pripovedujejo — saj niso predvidene v učnih načrtih. Učitelji se tudi bojijo lastne nevednosti na tem področju.
Zato so taka zgodovinska raziskovanja toliko bolj pomembna, predvsem za mladino — povojni generaciji v pouk in opomin — da, kakor pravi Franc Sušnik „ ... pomije vnuk, kaj je svobode cena."
T. K. (naslov uredništvu znan)
Sporočilo Slovenskega planinskega društva
Odbor Slovenskega planinskega društva Celovec ugotavlja, da pravni zastopnik Slovenskega planinskega društva dr. Valentin Kaki v sodnijski zadevi „Koča nad Arihovo pečjo" v okviru danih možnosti vestno zastopa interese društva. Vsako obrekovanje v časopisu je stvar in mnenje posameznika, od katerega se odbor SPD Celovec distancira.
Celovec, avgusta 1985
odbor SPD Celovec
Lepa množica se je srečala pri „Peršmanovem“ muzeju
vseh legalnih sredstev. Vspodbud-ne so bile besede zastopnika bivših nemških štajerskih partizanov in pa zastopnika „OVP-Kamerad-schaft" dv. sv. dr. Svecenyja.
Še dolgo proti večeru so nato sedeli skupaj bivši tovariši iz borbe, KZ-ov in pregnanstva. Seveda je bilo dosti govora tudi o tem, da so napadi na tovarno „Obir“, ki daje kruha večini v kapelški okolici, nezaslišani. Kot je bilo povedano, je novo vodstvo sprejelo na novo v službo že sto delavcev. Da je dobila dvojezična „Lista Obir" 40 glasov pri volitvah obratnega sveta, se imajo — tako je povedal Peter Kuhar — socialisti zahvaliti svoji neprijazni politiki do Slovencev. Celo pod starim vodstvom je
tovarna zaposlovala nekaj pičlih zavednih Slovencev, menda okoli 16. Če je dvojezično listo volilo 40 delavcev, potem si lahko zračuna-mo, kako nesramne in lažnive so trditve, da novo vodstvo nastavlja le Slovence. Del naših je na proslavi celo trdil, da bi ravno nasprotno bolj odgovarjalo resnici.
Predvsem med starejšimi udeleženci so pogrešali tudi vidnejše prestavnike iz Slovenije, ki so prejšnja leta vedno prišli; pa ne, da bi prišli „oficialno“, le kot prijatelji, nič drugega.
Proslavo sta olepšala šmihel-ska godba in kapelški pevski zbor „Zarja“. Lepo je bilo, biti spet enkrat med starimi prijatelji in tovariši.
NAS
GOST
»Slovenci so v Evropi morda majhen
narod, toda v svetu ne“
Naš tednik: Sredi januarja 1981 ste prišli v Ljubljano kot avstrijski generalni konzul, konec avgusta pa se izteka Vaša službena doba v slovenski metropoli. Vračate se spet na Dunaj: kakšna bo Vaša nova služba in kdaj jo boste nastopili?
Dr. VVeiss: Nastopiti moram službo na Dunaju najkasneje zadnji delovni dan v avgustu, konkretno prihodnji petek. Glede svojega delovnega kroga še ničesar ne morem povedati. Ko se bom v petek javil na avstrijskem zunanjem ministrstvu pri šefu personalnega oddelka, bom zvedel za nova delovna navodila. Tudi o svojem nasledniku trenutno nimam nobenih konkretnih informacij.
Naš tednik: Že ob začetku pogovora se sliši, da precej dobro obvladate slovenščino. Kdaj in kje ste se je začeli učiti?
Dr. VVeiss: Leta 1980 na Dunaju, devet mesecev preden, ko sem prišel v Ljubljano, in sicer v privatnem pouku. Sprva pri sedanjem sodelavcu Cankarjevega doma Matjažu Šekoranji, nato — na posredovanje Feliksa Bistra — pri Hanci Buch, v Ljubljani pa sem se izpopolnjeval na filozofski fakulteti pri prof. Ljubici Črnivec na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki sem se ga udeležil trikrat. Vrhu tega svoje jezi-
Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Georg VVeiss se bo 30. avgusta preselil na Dunaj, kjer ga čakajo nove službene obveznosti. Leta 1981 je prišel v Ljubljano, prej pa je delal mdr. več let v New Yorku na avstrijskem konzulatu. Dr. VVeiss in njegova žena Ed-da — tudi ona je dr. juriš in dela v avstrijskem zunanjem ministrstvu — pa imata še nekaj: namreč dejansko prijateljski odnos do slovenščine. Zato sta se je tudi naučila. Kot se učijo slovenščine njuni trije otroci Katarina, Barbara in Kristina.
kovno znanje stalno dopolnjujem predvsem tudi z branjem slovenske literature.
Naš tednik: Vam je slovenščina doslej veliko pomagala?
Dr. VVeiss: Seveda. V svoji službi tako nisem odvisen od drugih prevajalcev in si lahko sam poskrbim med drugim informacije iz raznih slovenskih časopisov. In kar se mi zdi posebno važno: z ljudmi lažje najdeš kontakt, če z njimi govoriš v njihovi materinščini.
Naš tednik: Predvsem pri nas na južnem Koroškem pa še vedno slišiš govorice, da se ne splača učiti slovenščine, ker da le malo ljudi govori in razume slovensko.
Dr. VVeiss: Ta miselnost proti slovenščini izvira iz časov, ko je v slovenskem prostoru bila še močno prisotna nemščina. Danes pa mladina v Sloveniji v prvi vrsti študira angleščino. Sicer pa je odvisno od tega, kaj hočeš od jezika. Če hočeš iti samo na Jadran, potem res_ ne potrebuješ slovenščine. Če pa bi rad spoznal duhovni svet slovenskega naroda, je znanje njegovega jezika nujno potrebno. A tudi iz gospodarskega vidika je znanje slovenščine važno. Slovenski narod je v Evropi morda majhen, toda v svetu ne. Če obvladaš slovenščino, se ti odpira pot k drugim slovanskim jezikom.
Naš tednik: Bi torej svetovali južnokoroškim staršem, da
dajo svojim otrokom možnost, učiti se obeh deželnih jezikov?
Dr. VVeiss: Če otroci že v družini govorijo slovensko, naj bi se iz raznih praktičnih razlogov tudi v tem jeziku izpopolnjevali.
Naš tednik: Več kot štiri leta ste bili generalni konzul v Ljubljani, imeli ste mdr. več opravkov tudi s koroškimi Slovenci oz. z njihovimi organizacijami in zastopniki. Kako ocenjujete v retrospektivi te odnose?
Dr. VVeiss: Če so nastopile oz. prišle avstrijske skupine v Ljubljano, je bilo zame jasno, da jih sprejmem. Isto je veljalo za moje slovenske sorojake, mdr. ob letošnji prireditvi obeh koroških slovenskih kulturnih organizacij v Cankarjevem domu „Koroška vigred". S tem sem hotel dokazati tudi svojo odprtost do koroških Slovencev. V tej zvezi pa bi še posebno omenil „Avstrijske kulturne dneve v Ljubljani", ki jih je leta 1983 priredil Avstrijski kulturni institut v sodelovanju s Cankarjevim domom in z našim konzulatom: v spored smo vključili najbolj ugledne koroške slovenske literate in likovne umetnike, glavno pobudo za to pa je dal bivši kancler Kreisky.
Naš tednik: V zadnjih letih so bili na sporedu tudi Jelovški dnevi v Ljubljani" ter »Ljubljanski dnevi v Celovcu". Znano je, da je tu bilo nekaj
problemov, predvsem glede enakopravnega vključevanja Slovencev v Celovcu.
Dr. VVeiss: Takih problemov se ne spominjam, vsaj ne v zvezi s »Celovškimi dnevi v Ljubljani". Ko je prišla pobuda, da bi v program vključili tudi slovenske umetnike iz Celovca, je župan Guggenberger to takoj upošteval. Morda so nastali nekateri problemi pri »Ljubljanskih dnevih v Celovcu" in o katerih morda Vi več veste kot jaz.
Naš tednik: Poslavljate se iz Ljubljane kot generalni konzul Avstrije. Kakšno bilanco bi napravili po zadnjih štiri in pol letih bilateralnega sodelovanja med SFRJ in Avstrijo oz. Koroško?
Dr. VVeiss: Ohlajenih odnosov, kot so bili sredi 70-tih let, ni več, sodelovanje je postalo spet izrazito tesno in prijateljsko. So pa tudi še vprašanja, ki se težko oziroma počasi rešujejo ali včasih ne na tak način, kot si ena stran to predstavlja. Npr. v zvezi z vprašanjem sporazuma o gospodarskem sodelovanju v obmejnem prostoru; znano je, da ima tu Jugoslavija druge predstave kot Avstrija.
Naš tednik: Odprto je tudi vprašanje kulturnega sporazuma med obema državama, ki še vedno ni podpisan.
Dr. VVeiss: Podrobnejših informacij o tem vprašanju nimam, ker ga obravnavajo na ravni našega veleposlaništva.
Naš tednik: In kaj je z manjšinskim vprašanjem — npr. v zvezi s trenutno debato o skupni dvojezični šoli?
Dr. VVeiss: Nisem politik, da bi odgovoril na to vprašanje. Mene osebno se ta debata zaradi tega ne tiče, ker imam druge probleme: namreč kako najti na Dunaju čas in učitelja za svoje otroke, da ne bodo pozabili slovenščine. Kaj bo z dvojezično šolo, to pa je vprašanje političnega razvoja na Koroškem.
Rož, Podjuna, Žila
Bače: turobno slovo od Jerutovega očeta
Preteklo soboto je v 84. letu starosti, po težki bolezni umrl v Bačah Jerutov oče — Hajnžek Kargl. Pretresljiva vest res ni prišla nepričakovano, vendarle je vsakogar, ki je očeta poznal, boleče prizadela. Jerutov oče ni bil le dobro znan daleč naokoli, bil je kot kmet, kot človek in trden narodnjak zelo priljubljen pri vseh ljudeh tega kraja.
Občudovanja vreden je bil njegov sončni značaj, ki ga niso mogli streti niti ne usodni življenjski udarci, bodisi požar gospodarskega poslopja ali še hujši, prerana smrt njegove žene ter matere treh otrok pred štirinajstimi leti. Lasje so mu osiveli, ramena so se mu skručila, a le še trše je prijel za delo in iz krvavečega srca je še močneje vrela ljubezen do njegovih dragih, saj je otrokom moral nadoknaditi tudi še mater.
Ko je sin Folti dorastel in se poročil, sta mlada dva sicer odvzela očetu največjo skrb, toda zasluženega počitka si ta tudi sedaj ni privoščil. Kot umen in preudaren gospodar je z nasveti in nezmanjšanim dejanjem posredoval mladim svoje dolgoletne, življenjske izkušnje. Nikoli ni silil v ospredje, dajal je, ne da bi pričakoval povračila, bil je dobričina, čigar srce je toplo sočustvovalo z vsakim, ki je iskal njegovo bližino.
Bil je narodnjak skozi in skozi, od svojih mladih let in tudi v času, ko je pretila narodu smrt, se ni plašil priznati svojega prepričanja ter ni samo enkrat tvegal glave, ko je podpiral borce za svobodo po gozdovih. Kulturno se je udejstvoval v domačem društvu
Prispevek k praznovanju
Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja Inštitut za Slovensko narodopisje v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda na slovenskih tleh. Da bi pa zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih.
Kar koli veste, tudi če Je malenkost, vas vljudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Vlktrlnger Ring 26, 0 42 22/ 51 25 28 - 23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril In Metod — četudi le v domišljiji naših prednikov.
Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala.
od njegove ustanovitve in zvesto obiskoval naše prireditve tudi še v visoki starosti. Radi smo ga mi mlajši poslušali, saj je bil mož poln življenjskih izkušenj in je znal celo nam v urah malodušnosti vlivati poguma v svoji vedril-ni, šaljivi šegi.
Z Jerutovim Hajnžkom lega v grob dobesedno eden izmed zadnjih rojakov tega kraja, ki ni nosil svojega prepričanaja le na ustih, temveč ga je hranil globoko v srcu in neomajno po njem tudi
živel. Stal je kot hrast v viharju in le smrt ga je premagala. Bil je mož! — kje tak je še med nami?
Ob množični udeležbi smo pokojnika v ponedeljek spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti. Verske obrede je vodil loški župnik g. Jakob Škofič, ki mu je prinašal ttflažbo v težki bolezni. Domači pevci, ki jih je rajni vselej tako rad poslušal, pa so mu zapeli ganljive žalostinke v slovo. Ob odprtem grobu so se od njega poslovili še predstavniki domačega društva ter javnih ustanov.
Naj v miru počiva Hajnžek Kargl v ljubljeni, domači zemlji — mi društveniki, znanci in prijatelji pa ga bomo ohranili v častnem spominu.
Foltijevi družini ter ostalim sorodnikom izrekamo naše prisrčno sožalje.
Pogreba so se udeležili tudi predsednik KSOO Fric Kumer, član predsedstva NSKS dipl. trg. Janko Urank, zbornični svetnik Ignac Domej, tajnik ZSO dr. Sturm, odbornica K KZ Erika VVrolich in predsednik nadzornega odbora ZSZ Mihi Antonič, ki je na grobu tudi spregovoril v imenu slovenskih organizacij poslovilne besede. F. Č.
Galicija: umrli so župnik Jožef VVutte
Farani v Galiciji smo bili zelo iznenadeni, ko smo v petek zvedeli, da so večer poprej umrli g. župnik Jožef VVutte. Saj smo se z njimi šele v začetku julija t. I. veselili, ko so obhajali bisero-mašni jubilej. Tudi zadnjo nedeljo so še pri farni sv. maši somaševali in še v četrtek ob treh popoldne — dve uri pred smrtjo — so maševali v farovžu.
Rojeni 1898 v Lečnah pri Galiciji, so bili 1925 v Celovcu posvečeni za duhovnika. Kaplanovali so v Dobrli vasi in Šmihelu. Po kratkem delovanju v Slov. Plajberku so prišli 1931 kot župnik v Št. Peter na Vaši-njah, kjer so ostali — razen v času druge svetovne vojne — do leta 1968, ko so se preselili v Apače. Tu so župnikovali še devet let, preden so šli v zasluženi pokoj, ki so ga preživeli pri sorodnikih v Galiciji, v svoji rojstni fari.
Pogrebne obrede in sv. mašo v soboto, 24. avg. 1985, so ob asistenci številnih duhovnikov opravili naš škof dr. Egon Kapellari. Prisrčno so se rajnemu župniku zahvalili za vso skrb in delo v duhovniški službi. V tej službi so
dosegli svetopisemsko starost. Škof so se sorodnikom posebej zahvalili, da so zadnja leta tako lepo skrbeli za župnika. Domači župnik Gotthardt so posredovali zahvalo rajnega „vsem, ki so jim kdajkoli storili kaj dobrega", in pri tem rekli, da velja to v posebni meri za dobro in skrbno nečakinjo Micko.
Posebno čast so svojemu nekdanjemu dolgoletnemu župniku izkazali farani in cerkveni pevci s pevovodjem Tončijem Mucher-jem iz Št. Petra na Vaši-njah s svojim izbranim in lepim petjem. Na grobu je župan J. VVutte opozoril na to, da so rajni župnik, ko so bili še v Apačah, nekaj časa radovoljno pomagali v Galiciji, ko le tu ni bilo duhovnika.
Farani v Galiciji se rajnemu župniku prisrčno zahvaljujemo, da so zadnja leta zvesto in tiho za nas molili in vsak dan se nas in naših rajnih spominjali pri sv. maši. To bomo sedaj zelo pogrešali. Bog jim naj vse bogato povrne! Sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
J. Urank
Bilčovs: spet so zazvonili mrtvaški zvonovi
Ponovno se oglašamo iz Bilčovsa z dvema žalostnima novicama. Sredi avgusta smo namreč na bilčov-skem pokopališču k zadnjemu počitku položili priznanega rodoljuba ter skrbnega kmeta in zadružnika, Miho Kulnika, p. d. Pipana iz Želuč, ki je svoje zemeljsko potovanje končal v starosti 76 let. Nepregledna množica pogrebcev je potrdila vsestranski ugled rajnega, čigar globoko vernost in bistroumnost je poudaril tudi domači župnik, dekan Kassl, ki je vodil pogrebne obrede. Predsednik domače Posojilnice, občinski odbornik Toni Krušic, pa se je ob odprtem grobu poslovil od rajnega s sledečimi besedami:
„Prišli smo, da k zadnjemu počitku pospremimo dolgoletnega predsednika naše Posojilnice v Bilčovsu in predsednika čebelarskega društva v naši občini.
Bil je mož, ki mu je bila na skrbi poleg njegove družine in kmetije tudi dobrobit naroda in občine.
Takoj po vojni je pomagal na novo zgraditi Posojilnico-Zadrugo, ki je bila od nacistov razlaščena. Najprej kot odbornik in podpredsednik, od leta 1958 naprej pa je vodil Posojilnico kot predsednik.
Naučil nas je mlajše zadružnega zadržanja in delovanja. Vzor nam je bil v vestnosti in poštenosti.
Bolezen ga je prisilila, da (dalje na strani 8)
STRAN -i ČETRTEK, l 29. avgusta 1985	Rož, Podjuna, Žila
	
90-letnica Foltove mame v Zgornji vesci
V soboto, 31. avgusta, obhaja Rozalia Einspieler, pd. Foltova mama iz Zgornje vesce, 90-letnico svojega življenja. Rozalia Einspieler se je rodila pri Andrejcu na Rutah nad Pod-gorjami.
Prvi večji udarec je utrpela ob izgubi moža Folta. Zaradi težke bolezni je morala tudi hčerka Marija že zgodaj končati zemeljsko pot. Zopet je žalostna vest zajela okolico, ko je umrl mož Fridl hčerke Johane.
Pred kratkim pa sta umrla še hčerka Johana in sin Jo-zej. Bilo je mnogo žalostnih trenutkov, ki jih je vsebovalo življenje Foltove mame, a jih je potrpežljivo prenašala.
V času nacizma je bila Foltova mama mnogim drugim vzgled neustrašne in zveste narodnjakinje. Nikoli ni klonila in nikdar ni iskala ugodnosti, ampak je zmeraj sledila poti resnice ter pravice. Sejala je in še seje besede bratstva ter medsebojnega razumevanja.
Draga Foltova mama, prejmite še enkrat iskrene čestitke nas vseh, ki Vas spoštujemo in cenimo. Ob Vašem visokem jubileju pa predvsem želimo, da bi ostali zdravi in s svojo duhovno vedrino še naprej navduševali nas mlajše.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik.
J. M.
ČESTITAMO
Pred kratkim je obhajal svoj 50. rojstni dan Maks Piko iz Vidre vasi pri Pliberku. Ob tem življenjskem jubileju prav prisrčno čestita Naš tednik in EL-Pliberk.
Večno zvestobo sta si pred kratkim obljubila Marija Šumnik in Kristijan Lo-pinsky iz Dvora. Mladoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti.
Moniki in Hanziju Bric-man iz Strpne vasi se je rodila hčerka. Srečnima staršema veljajo naše iskrene čestitke.
Lipovemu očetu v Dulah izrekamo naše iskrene če-stike ob njegovem 85. rojstnem dnevu.
Ivanka Kordež pd. Rogova mama iz Podjune pri Globasnici praznuje svoj 60. rojstni dan. Obilo zdravja, sreče in božjega blagoslova — to ji želijo tako do-
mači kot uredništvo Našega tednika.
Ani Krušic iz Velinje vasi in Hanzi Boštjančič iz Bran-če vasi pri Bilčovsu sta si obljubila večno zvestobo. Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
Tudi Danica Pichler in Hanzi VVoschitz iz Radiš sta stopila pred poročni oltar. Želimo jima vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva.
V Štebnu pri Globasnici bo ob koncu tedna Marija VVritz obhajala svoj 75. rojstni dan. Želimo ji obilo zrdravja in božjega blagoslova. Iskrene čestitke veljajo tudi Ljudmili VVritz, pd. Gražarjevi mžtmi ob njenem 67. rojstnem dnevu.
Svojo 50-letnico praznuje te dni g. Marija Ressmann pd. Tratnikova mati v Ledin-cah. Zvesti cerkveni pevki ter vzorni materi in gospodinji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva v krogu svoje družine.

Lep jubilej Mohorjana
Prijeten spomin na dolgo vrsto let, 25-ietnico ali srebrni jubilej, obhaja te dni v Mohorjevi Hanzi Isop.
V prvih septembrskih dneh, pred 25 leti, je vstopil kot vajenec in se hotel priučiti „črne umetnosti".
Vzeti je moral tedaj nase trudapolno vsakdanjo pot iz Gorinčič pri Št. Jakobu v Celovec. Uspešno je po štirih letih končal učno dobo in bil „krščen" po starem običaju tiskarjev z vodo „spodaj" in „zgoraj“. Nekaj let se je nato šolal in si pridobil strokovnega znanja na Dunaju. Vrnil se je spet v Celovec in po odhodu dr. Vrbinca prevzel vodstvo v Mohorjevi tiskarni.
Odgovorno delo ga je čakalo. Obnoviti je bilo treba razne oddelke tiskarne: stavnico, tiskarno, knjigoveznico — da je bila tiskarna sposobna izdelati bolj zahtevne večbarvne tiskovine ip knjige.
Še veliko težji in večji pa je bil korak, ki ga zahteva sodobna tehnika. Odreči se je bilo treba starodavni „črni umetnosti" in odločiti se za dobo čipsov in ekranov namesto svinčenih črk, odločiti se je bilo treba za fotolabor in ofsetni tisk, z drugimi besedami: spet na novo obnoviti in urediti tiskarno.
Trud se je izplačal. Že leta tiska Mohorjeve knjige in tiskovine, ki se lahko merijo z vsako drugo tiskarno.
Hanziju Isopu želi uredništvo Našega tednika, s katerim se slavljenec dejansko čuti zelo tesno povezanega in mu, če je potrebno, v vsakem primeru zelo rad priskoči na pomoč, še mnogo zdravih in uspešnih let pri delovanju v Mohorjevi.
Našim čestitkam in željam se pridružujejo tudi delavke in delavci v tiskarni, stavnici in knjigoveznici.
Srečanje bivših izseljencev ob 40-letnici vrnitve iz pregnanstva
Zveza slovenskih izseljencev bo imela v nedeljo, 22. septembra 1985 s pričetkom ob 14. uri pri Ogrisu (Miklavžu) v Bilčovsu svoj redni občni zbor, ki bo spet povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem.
Prireditev bodo domači prosvetaši obogatili s kratkim kulturnim sporedom.
Letošnje srečanje bo v znamenju 40-letnice vrnitve bivših izseljencev iz pregnanstva. Pred 40 leti, ko so se po letih nesvobode končno odprla vrata taborišč, smo si obljubili: NIKOLI POZABITI! To obljubo so preživele žrtve nacističnega nasilja ob osvoboditvi izpovedale v skoroda vseh evropskih jezikih. In ta obljuba nas povezuje in obvezuje tudi danes in v bodoče.
Izraz zvestobe tej obljubi je tudi naše vsakoletno srečanje. Zato poskrbimo, da bo DAN IZSELJENCEV spet prepričljiva manifestacija našega priznavanja k tistim vrednotam, za katere smo v najtežji dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprinesti velike žrtve.
Zveza slovenskih izseljencev
• Borovlje
DRUŠTVENI IZLET v Stično in na Kravji bal v Bohinj Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje"
Čas: v nedeljo, 15. 9. 1985
Odhod: ob 7. uri pri avtobusni postaji v Borovljah.
Prijave so možne do 6. septembra pri predsedniku Melhiorju Verdelu, telefonska štev.
0 42 27/21 3 92
Reportaža
ČETRTEK, q ČETRTEK,	STRAN q ČETRTEK,
O 29. avgusta 1985	________v? 29. avgusta 1985
Reportaža
V prejšnji številki NT smo objavili razne podatke ljudskega štetja 1981 iz posameznih okrajev. Tokrat sledijo podatki iz nekaterih dvojezičnih občin oz. mest ter okrajev, ki so objavljeni v statističnem pri-
ročniku. Kot kaže, so to tudi dokončni podatki, ki nam jih je posredoval Slovenski znanstveni inštitut. Nimamo namena, da podatke komentiramo, zaenkrat prepuščamo sodbo bralcu.
Občina (okraj)	skupno J	nemško	slov. in nemško	slov.	vindiš in nemško	vindiš
Koroška	528023	509392	9136	5068	1934	414
Celovec mesto I	85246	83361	795	124	36	3
Beljak mesto	51635	51323	49	42	3	1
Trg	26935	26874	9	8	3	-
Šmohor	19938	19871	34	18	7	-
Celovec dežela	48572	44156	2206	1332	602	84
Žrelec	5598	5203	129	142	91	12
Bistrica v Rožu	2481	2084	329	64	-	—
Borovlje	7454	6599	519	120.	149	44
Grabštanj	2596	2576	7	-	8	-
Hodiše	1786	1593	118	37	19	-
Kotmara vas	2489	2239	167	42 „	28	3
Bilčovs	1522	864	300	295	52	10
Žihpolje	1399	1338	47	6	8	-
Pogrče	2252	2187	27	5	27	—
Šmarjeta v Rožu	1088	797	115	33	131	12
Škofiče	1916	1614	175	62	59	3
Sele	802	40	236	501	25	-
Beljak dežela	39570	57116	1438	596	240	32
Podklošter	6460	6317	94	4	4	
Bekštanj	7148	6629	397	83	13	4
S traja vas	1538	1397	70	34	27	2
Čajna	2178	2145	10	-	16	-
Rožek	1456	1270	106	48	17	1
Št.Jakob v Rožu	4230	3235	505	328	133	23
Vrba	7282	6928	225	78	27	2
Vernberk	3768	3719	17	19	2	-
Velikovec	42786	33977	4503	2889	1043	294
Pliberk	6087	3090	1704	988	253	37
Djekše	1099	944	65	23	61	4
Dobrla vas	5583	4740	322	206	229	78
Železna Kapla-Bela 3449		1905	761	710	49	18
Galicija	1658	1517	108	21	5	-
Globasnica	1621	570	442	395	144	69
Grebinj	3714	3642	35	15	12	9
Suha	1280	1080	153	23	24	-
Ruda	1623	1546	64	12	1	—
Škocijan	3757	3001	457	234	51	1
Žitara vas	2185	1577	207	215	128	56
Velikovec mesto	10730	10365	185	47	86	22


O imnih celovških cest in trgov
Kako hitro se podoba kake ga mesta lahko spremeni, f starejši rod med nami moge spremljati tudi na primeru Cč lovca. Predvojni Celovec je bi precej drugačen od Celovd leta 1945 in se komaj še d primerjati z današnjim obre zom mesta. S takimi urbanisti p enimi spremembami pa so po p gosto povezana tudi nova po menovanja cest. Predvsem p! se v cestnih imenih zrcali zgc
dovina,	gospodarski, kulturo
in znanstveni razvoj kake obč' zasleduje na raznih cestnih ne; cestna imena opisujejo še imenih, naj ponazori nekaj pri-ge	in	navade prebivalstva	merov.
na zgodovinsK*	Novi	Trg	je	dobil	ime po
na velike storitve	tem, ker je šele dolgo po Sta-
pravi med drugim župan Leo rem trgu, ki je bil prvotni cen-
Pred kratkim je izšla druga, dopolnjena izdaja zares zanimive knjižice, ki jo je pred dobrimi dvajsetimi leti prvič predložil bivši uradnik celovškega magistrata, nato urednik pri nekem koroškem dnevniku in sedaj vodja kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi Hermann Th. Schneider. Naslov knjige je „Die StraBen und Platze von Klagenfurt“ — in kdor misli, da je abecedni pregled vseh celovških cest, ulic in trgov nekaj suhoparnega, se pošteno moti!
p spominjajo p dogodke, i
p pravi med drugim župan Leu rem trgu, ki je bil prvotni cen-p pold Guggenberger v uvodni* ter mesta, postal središče poli besedah.	v.
P Kako se to dejstvo lahk(
ger Ring preimenovan — po gauleiterju — v Hubert-Klausner-Ring. Naj še pripomnim, da so naši predniki za naslov Mohorjeve uporabljali lepo slovensko označbo Vetrinjsko obmestje 26!
začetku novega veka se je imenovala Sauzipf, nato Kandl, pozneje Basteigasse in Untere Basteigasse, Kan-ditschgasse in konec 18. stoletja prvič Adlergasse; dokler ni ohranila svojega današnjega imena, pa so jo še prekrstili v TotengaBI in Krim.
KarfreitstraBe ali kakor ji pravimo po domače, Karfraj-terca, seveda nima nobenega opravka z velikonočnim misterijem, temveč je Karfreit nemško ime za slovensko mesto Kobarid. Vendar celovški mestni očetje ceste niso tako krstili iz simpatije do Kobarida, temveč je tam slavila avstro-ogrska vojska svojo zadnjo veliko zmago, ko ji je
besedah.
p Kako se to dejstvo
Spet so zazvonili mrtvaški zvonovi
(nadaljevanje s 6. strani)
je leta 1966 moral odnehati s svojim delovanjem za Posojilnico.
Draga žalujoča družina!
Dragi žalujoči pogrebci!
Poslavljamo se od moža, ki je živel z odprtim srcem in močno hrbtenico. V vzgled nam je bil. V vzgled nam bo.
Dragi Miha, živel boš z nami naprej.
Bog ti daj večni mir."
Tudi uredništvo NT izreka žalujoči družini in sorodnikom iskreno sožalje.
Kruta in nepreračunljiva smrt pa je prizadela tudi druži- | no Michor na Muškavi, ko ji \e vzela skrbnega očeta Rudija Michorja, ki je po kratki, hudi bolezni umrl v starosti 49 let. Rudi Michor je bil vzoren družinski oče in se dosledno rav
Nekoč se je imenovala znana Rožanska cesta (Rosentaler StraBe) „ Laibacher StraBe". Uspelo nam je, fotografirati ta napis, ki visi na nekem samotnem kraju. Ta slika je morda edini (in zadnji) dokument o nekdanjih dobrososedskih odnosih med Ljubljano in Celovcem. V Ljubljani sicer slej ko prej priča važna „Celovška cesta“ o tej Povezavi, če pa bi mi „izdali“ kraj, kjer stoji napis „ Laibacher StraBe", bi gotovo v najkrajšem času izginil...
večanega Celovca. Prvič je bil 'z političnih vzrokov preimeno-
nal po Benediktovem navodilu | van leta 1914 v Franz-Josephs-
lil pri mestni občini Celovec in | DolIfuBplatz 1938 Adolf
1 ^ Uitler-Platz m leta 1945 spet ^ Neuer Platz. Zares zgovoren
je nazorno pričala o priljubijo * . nesti rajnega. Hudo prizadet' j plasti! Nacistična doba je b,-
... J	> la v tam rt7iri i cnlnn 70 n mn-
tam vse naloge opravljal vestno ter brezhibno. Množična *	-	.
udeležba poklicnih kolegov s | Jota: za to, kako se občinski podžupanom Peterlom na čelu | Politiki urno prilagodijo vsako-ro na7nmn nriAai^ n nriiiuhlie- I Kratnemu nosilcu državne

Seveda so za preimenovanja pogosteje pristojni drugi kot politični kriteriji. Gradbeni ukrepi, počastitev kake osebnosti, ki ima izredne zasluge za mesto ali za deželo, nova urbanistična težišča, geografska orientacija, pomembni zgodovinski dogodki ipd. lahko narekujejo preimenovanje. Gotovo med tiste celovške ulice z najbolj razgibano zgodovino sodi sedanja Adlergasse, kjer je tim. „Hiša kmetov". Na
I
Dolgo časa edina cesta v p Celovcu, ki je bila poimenova- p na po slovenskem kulturniku, p je bila Achatzelgasse blizu p Vzhodne železniške postaje, p Matija Ahacel, Kobentarjev iz p Gorinčič, je postal na čelov- p škem liceju profesor materna- p
I
uspelo v 12. bitki ob Soči prodreti daleč proti jugu in ujeti 300.000 italijanskih vojakov. To ime nosi cesta šele od leta 1930 dalje, prej pa je bila Hol-lenburgergasse, Viktringer Gasse, Obere Jesuitengasse, Viktringer Damm in nazadnje Kasernegasse. Leta 1902 so jo hoteli preimenovati v Gabels-bergerstraBe, pa so trgovci tako vehementno protestirali, da je občinski svet moral opustiti svoj načrt.
tike in kmetijstva in je v sodelovanju s Slomškom leta 1833 izdal zbirko „Pesme po Koroškim in Štajarskim znane". To je bila prva slovenska posvetna pesmarica. Do časti lastne ulice je pač prišel le zato, ker je pisal tudi številne razprave v nemškem jeziku in je bil kancler družbe za pospeševanje kmetijstva in industrije.
Z velikimi težavami je bilo povezano poimenovanja prostora pred Slovensko gimnazi- p jo po pomembnem slovničarju, p pedagogu, avtorju šolskih p knjig, slovstvenem zgodovinar- p ju, publicistu in soustanovite- p lju Mohorjeve družbe, Antonu p Janežiču iz Leš. Že leta 1978 p je Društvo slovenskih pisate- p Ijev v Avstriji celovškemu ob- p činskemu svetu posredovalo p tozadevno vlogo, vendar je tra- p jalo do srede leta 1981, dokler p ni zmagala trezna pamet pri p celovških politikih. Ob odkritju P novega napisa pred gimnazijo p je ravnatelj Vospernik pouda- p ril, da se je Janežič v drugi po- p lovici 19. stoletja boril za ena- p kopravnost slovenskega jezika p v javnem življenju. In za isti p problem gre tudi danes. Če- p prav ima samo Slovenska gim- p nazija v vsem Celovcu naslov p Janežičev trg, je to vendarle p napredek, saj se je moral mar- p sikdo premagati in. spoznati, p da slovenščina oz. ime vidne- p ga koroškega Slovenca v celo- p vški javnosti nikakor ni pohu- p jšanje. Mislim, da je ob izidu p zanimive in z bogatim gradi- p vom napolnjene Schneiderjeve p knjižice čas, da razmišljamo o p naših kandidatih za poimeno- p vanje ulic v Celovcu (in drugod), p Tak pomemben koroški Slove- p n ec je bil gotovo tudi Andrej p Einspieler, ki je v tem mestu de- p loval kot učitelj, kulturnik in po- p litik — bil je več let tudi čelov- p ški občinski odbornik. Celovški p magistrat je že večkrat pozval p občane, naj stavijo predloge, p ker je stalno treba najti imena p za ulice v novo nastajajočih na- p seljih. Le nekdo mora povzeti p iniciativo in svoj predlog tehtno p utemeljiti. Brez naših prizade- p vanj nič ne bo.	jazz	p
boko sožalje.
''^////////////////////////////////////^
Kultura/oglasi
STRAN u ČETRTEK,
29. avgusta 1985
STRAN a ČETRTEK,
29. avgusta 1985
Kultura/oglasi
Pliberški sejem na travniku — največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote, 31. avgusta, do ponedeljka, 2. septembra 1985
<3
t* m	i> hm
braustAtte SORGENDORF- BLEIBURG	0i0D
(Cfa XjBRAl V	's-		m\ JERKI J 		'	V
Schlafcomfort
Steppdecken-, Bettvvaren-und Matratzenfabrik Gesellschaft m. b. H.
UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMOBEL
Bleiburg
X
Raiffeisenbank
Bleiburg
•	FREUNDLICH
•	PRIVATVVIRTSCHAFTLICH
•	UNABHANGIG
Bleiburg
Telefon 0 42 35 - 25 21
POSOJILNICA-BANK PLIBERK
KREDITBANK BLEIBURG, =.„«
vredna Vašega zaupanja
če iščete družabnost, obiščite gostilno
V
ROSSLVVIRT
•	vse gostinske usluge
•	Disko Tre Colori
•	tujske sobe
PopravflaMca - trgovina nadomestni deS - vozila električni-aivalni stroji

OMSCHEK
TIHOJA 2, (ŠENTLIPŠ) A-9141 DOBRLA VAS, Tel. 04237-2246
NUDIMO:
e vse stroje po skrajno znižanih cenah S šivalne in pletilne stroje Pfaff # motorne žage
Pridite, veselili se bomo Vašega obiska.
Pri nas boste kupili najbolj ugodno!
]
T | Ihr Funkberater
etekbgo
eruzi
briindlvveg 2 9150 bleiburg/pliberk
telefon (0 42 35) 22 92
Spel Vas vabi prtinik kramarjev, razstavljalcev, mtikantov in drugih
Od leta 1393, ko je dobila dvojezična občina Pliberk pravico, da prireja vsako leto v prvem tednu septembra sejem na travniku, je Pliberk za tri dni gospodarsko in družabno središče južne Koroške. Jormak je v prejšnjih letih služil predvsem kmetom, ki so prodajali in kupovali živino ter kmetijske stroje. Danes pa se je jor-maška slika nekoliko spremenila. Z živino se ne kupčuje več, trgovci ponujajo na razstaviščih najsodobnejše kmetijske In Industrijske stroje. Pa
veselih jdnakarjev
tudi število obiskovalcev Iz leta v leto raste. Jor-makarjl prihajajo Iz vse Koroške, velik del pa jih pride tudi iz sosednje Slovenije. Seveda pa Je tudi mnogo takih ljudi — zlasti mladine, ki jih privabi sejem predvsem zaradi velikega zabavišča.
Že štirinajst dni pred jormakom postavijo Pii-berčani frajungo (t. j. ljudsko ime za znamenje tržne pravice) na glavnem trgu v Pliberku. Na

jormakovo soboto sledi potem velika povorka, ki se pomika po otvoritvi sejma ob glasbi in vriskanju od glavnega trga na sejmišče. Višek jor-makove sobote pa je zvečer ob 21.00 uri veliki ognjemet, ki za kratek čas sprazni vse ute. V nedeljo po maši in po prvem obisku na jorma-ku odnese ob 13.00 uri mestni sodnik ob spremstvu štirih „lands-knehtov" frajungo na jormaški travnik, kjer
jo do ponedeljka stražijo. Ponedeljek, zadnji dan pliberškega jorma-ka, pa je posvečen predvsem kmetom, ki si ogledujejo in kupujejo kmetijske stroje in razne pripomočke za delo na kmetiji. Seveda pa izkoristijo tudi gospodinje možnost, da zadnji dan na kramah po ugodnih cenah nakupijo blaga. Zvečer pa se izteka jormak v utah ob glasbi in petju, medtem ko kramarji in trgovci pospravljajo in marljivo preštevajo jormaško kupčijo.
pripravil Silvo Kumer

m
EZJ
SKI POOL
topeport
SP0RT-SH0P/ ŠPORTNA TRGOVINA
Bleiburg-Pliberk, Tel.: 0 42 35 / 27 02
Košatova cesta 8
se Vam priporoča z bogato izbiro zimske in letne športne opreme.
Pri obisku pliberškega sejma se oglasite tudi v
gostišču
JUENA
Čepiče
tel. štev. 0 42 30/271
Hotel „ Breznik"
PLIBERK — BLEIBURG,
GLAVNI TRG HAUPTPLATZ
•	IZVRSTNA KUHINJA
•	IZBRANA VINA
•	TUJSKE SOBE S KOMPORTOM
Vaš obisk ob Pliberškem sejmu nas bo prisrčno veselil!
Samopostrežna trgovina, električni in kmetijski stroji
KRIVOGRAD
Vam nudi na Pliberškem sejmu po znižanih cenah kolesa, avtomobilske in traktorske gume, kmetijske stroje in razne potrebščine za gospodarstvo.
1. SPORED
Petek, 30. avgusta:
10.30	V peklu je vse narobe — 11.50 Moje ime je Drops! — 12.00 Zvezna vojska — 13.00 Poročila — 14.30 GrCiezi, Servus, Dober dan! — 14.45 Bret Mave-rick — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Družina Feuerstein —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao —
17.30	Ana, Ciro in Co — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —_ 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Anekdote po notah — 22.05 Šport — 23.05 Solid gold — 23.50 Poročila
Sobota, 31. avgusta:
10.05	Latinščina — 10.35 Resnična ljubezen — 12.00 Časovne priče — 13.05 Poročila —
14.30	Tako se ljubi in poljublja na Tirolskem — 16.00 Nogavička Pijpi — 16.30 VVickie in močni možje — 16.55 Mini-ZiB —
17.05	Jolly-boks — 17.30 Opica v hiši — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvakrat sedem —- 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
19.55	Šport — 20.15 Hlev muzikantov — 21.50 Šport — 22.50 Sammy Davis jun.
Nedelja, 1. septembra:
11.00	Vzhodni studio — 12.00 Na jezeru pelikanov — 14.30 Griiezi, Servus, Dober dan! 14.45 Čakanje pred civilnim uradom
—	16.00 Moje ime je Drops!
16.15	Slike v ogledalu — 16.30 Pustolovščine Cappuccetta —
16.55	Krelling — 17.40 Čeladec
—	17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport —
20.15	Brat drevo - mati zemlja —
21.15	Španska jahalnica —
22.45	Časovne priče
Pondeljek, 2. septembra:
10.00	Nova glavna šola — 10.30 Tako se ljubi in poljublja na Tirolskem — 12.00 Energija iz pe-
i kla — 13.00 Poročila — 14.30 Griiezi,_ Servus, Dober dan! —
14.45	Ženitev s svojo ženo —
16.25	Woody VVoodpecker —
16.30 Am, dam, des — 16.55 j Mini-ZiB — 17.05 VVickie in močni možje — 17.30 Minkinsovi —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport
—	21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Vsakdanje življenje v mestu Marokko — 22.50 Poročila
Torek, 3. septembra:
9.00	Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Angleščina — 10.00 šolska TV — 10.30 Trmoglavec
—	12.05 Ponedeljkov šport —
13.00	Poročila — 14.30 Griiezi, Servus, Dober dan! — 14.45 Dirka proti soncu — 16.10 Živalski raj — 16.30 Am, dam, des —
16.55	Mini-ZiB — 17.05 Don Qui-xote — 17.30 Tudi šala mora biti
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Prednost — 21.15 Cena oblasti — 22.05 Tedaj — 22.10 Filmski forum
Sreda, 4. septembra:
j 9.00 Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Francoščina — 10.00
2. SPORED
Petek, 30. avgusta:
16.20 Monako France — 17.15 Prvi ljudje - dokumentacija —
18.00	Pan-Optikum — 18.30 Golt za vsak primer — 19.15 Tedaj —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Energija iz pekla — 21.15 Čas v sliki
—	22.05 Brez sape od strahu — 23.35 The Munsters — 0.00 Poročila
Sobota, 31. avgusta:
14.30	Griiezi, Servus, Dober dan!
—	14.45 Živalski raj — 15.25 Tedaj — 15.30 Tedenski pregled —
16.00	Igra z besedami — 16.45
Šport —	18.25 Nogomet —
19.00	Palača sanj — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Aktualna znanost
—	20.15 Obisk — 21.55 Poročila
—	22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Smrt po naročilu — 23.35 Zahodno od Santa Fe — 0.00 Poročila
Nedelja, 1. septembra:
9.00	Ludvvig van Beethoven — 9.20 Konec dober, vse dobro — 11.40 Tedaj — 14.30 Športni po- ! poldan — 17,00 Ljubite klasiko
—	17.45 Velikih deset — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Trmoglavec — 21.50 Chicago 1930 — 22.40 Sedem dni športa — 23.00 Koncert iz Marijine cerkve v Davosu — 0.15 Poročila
Ponedeljek, 2. septembra:
17.15	Največja mesta sveta — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Golt za vsak slučaj — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Xander Vrupp daje primer —
21.15	Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Cafe Central — nato poročila
Torek, 3. septembra:
17.00 Predšolska stopnja —
17.30	Orientacija — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 Golt za vsak primer — 19.15 Tedaj —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Vse ali nič — 21.15 Čas v sliki — 21.25 Poletni pogovor — 22.00 Club 2 — nato poročila
Sreda, 4. septembra:
17.00 Igra — gradbeni kamen življenja — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Dingsda — 18.30 Golt za vsak primer — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svilena cesta — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnine — 0.15 Poročila
Četrtek, 5, septembra:
17.00 Šport — 17.15 Rože na potovanju — 18.00 Tukaj sem jaz človek — 18.30 Golt za vsak primer — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 — nato poročila
j Šolska TV — 10.30 Obisk — 12.10 Prednost — 13.05 Poročila
—	14.30 Griiezi, Servus, Dober Dan! — 14.45 Lov na kompjuter
—	16.15 Moje ime je Drops! —
16.30	Velikan Nikolisit — 16.55 'Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao —
17.30	Bakle iz dežele ognja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Telesni stražnik — 21.45 Vaša melodija — 22.45 3.
j november 1918 — 0.30 Poročila
Četrtek, 5. septembra:
10.00 Šolska TV — 10.30 Telesni stražnik — 12.00 Timor — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila
—	14.30 Griiezi, Servus, Dober dan! — 14.45 Pablo in njegov Chihuahua — 16.15 Živalski raj
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Quixote
—	17.30 Perrine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, Dalli' — 22.05 Pomota — 23.20 S pisalne mize — 23.30 Šah svetovnemu prvaku.
1. SPORED
Nedelja, 1. septembra:
8.55	Poročila — 9.00 Živ Žav — 9.50 Obiskovalci — 10.20 Der-rick — 11.20 Karneval na Trini-dadu — 11.45 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.45 Jadranje z desko —
15.55	Zgodbe iz delavnice — 16.45 Poročila — 16.50 Video-godba — 17.45 Angeli so izgubili sijaj — 19.30 TVD — 20.00 Jaguarjev skok — 21.00 Slovenci v zamejstvu — 21.35 Športni pregled — 22.20 Poročila
Ponedeljek, 2. septembra:
17.30 Poročila — 17.35 Poletav-ček — 18.05 Že jeseni poskrbimo za mrzlo zimo — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Vi-deogodba — 19.30 TVD I — 20.05 Železna cesta — 21.10 Aktualno — 22.15 TVD II
Torek, 3. septembra:
17.40 Poročila — 17.45 Pesem današnjega trenutka — 18.05 Miti in legende — 18.25 Sever-
• Bllčovs
RAZSTAVA Ernsta Arbeltstel-
•na bo odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bllčovs.
Za vsako sliko dobite 20% popusta!
Glasbena šola na Koroškem sporoča:
V jeseni se bo v oddelku Celovec pričel pouk orgel, prav tako bo zborovodska šola znova Pričela s tečajem za začetnike. Interesenti naj se javijo pismeno pri Društvu ..Glasbena šola", Mikschallee 4, 9020 Celovec ali tel. 0 42 22 / 35 9 85.
o RADIČELOVEC
SLOVE* ODDAJE
Petek, 30. 8.
Čas, ki živi.
Vek, 3. 9.
^tner.
Sobota, 31. 8.	Sreda, 4. 9.
Duhovni nagovor (mag. Mii**Alpe.jadran
Isop župnik v Škocijanu). .00-22.00 Iz slovenske glas-
Voščila (Damca Urschitz). bene preteklosti (L. Engelman).
Nedelja, 1. 9.
Za dobro voljo.
Ponedeljek, 2. 9.
Kontakt.
Vrtek, 5. 9.
^ž-Podjuna-Zila.
Č,
etek, 6. 9.
as, M živi.

noprimorski obzornik — 18.40 Naše reke — 19.30 TVD I — 20.05 Slamnate vdove — 21.10 Ekvinokcij — 22.15 TVD II
Sreda, 4. septembra:
17.30 Poročila — 17.35 Obuti maček — 17.50 Beli ciganček — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Zvoki godal — 19.30 TVD I
—	20.05 Svet na zaslonu — 21.00 Film tedna: Leila in volkovi — 22.35 TVD II
Četrtek, 5. septembra:
17.30 Poročila — 17.35 Kapa ne-vidnica — 17.55 Slikar Ivan Grohar — 18.25 Zasavski obzornik
—	18.40 Obramba in samozaščita — 19.30 TVD I — 20.05 Tednik — 21.10 Pankrt — 22.10 TVD II
i Petek, 6. septembra:
17.30 Poročila — 17.35 Nepomembno in pomembno — 17.50 Obiskovalci — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Zdravilne vode -— 19.30 TVD I — 20.05 Živi planet — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Gangsterska
---- ~™
ctPcR'POROeAMOVAM SLEDEČA FILMA TEDNA
sijaj
Rock Hudson v filmu upodablja že nekoliko zapitega novi-
tijo od dirke do dirke, si tako
tSiSzsrA*
s&usfjssa
kateri pa se bolj in bolj zapleta v njegove mreže ...
Ljubljanska TV I, nedelja, 1- sep. 1985, ob 21.00 url
Slovenci v zamejstvu
kronika — 22.05 TVD II — 22.15 Krik
Sobota, 7. septembra:
8.00 Poročila — 8.05 Obuti maček — 8.20 Beli ciganček — •8.50 Nepomembno in pomembno — 9.05 Miti in legende —-
9.20	Poletavček — 9.50 Naše reke —_ 10.20 Računalništvo — 10.45 Živi planet — 11.40 Činda-rasa, čindarajs čindrasa —
12.20	Poročila — 17.05 Poročila
—	17.10 Eskadron letečih huzar-jev — 18.40 Turčija — 19.30 TVD
—	20.00 Veliko spanje — 21.55 Zrcalo tedna — 22.15 Formula
—	23.03 Poročila
LESNO PODJETJE
GASSER
Delamo hitro in po zmernih cenah. 9072 Bilčovs 26
(Tel. 0 42 28/22 19)
• Rožek
Razstava „ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA"
Prireditelj:	Kulturno društvo
„P. Markovič"
Čas: Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času banke vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 —12.00 ure in od 14.00—17.00 ure.
Kraj: „Raiffeisenbank“ v Rože-ku
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
2. SPORED
Nedelja, 1. septembra:
8.45 Test — 9.00 Oddaje za JLA
—	12.30 Gib, ki traja — 16.45 Test — 17.00 Finale mednarodnega rokometnega TV turnirja
—	18.25 Posebna generacija — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Terra X — 20.45 Poročila — 20.55 TV kinoteka — 22.20 Ljubičevske konjeniške igre
Ponedeljek, 2. septembra:
17.30	Beograjski TV program —
19.00	Premor — 19.30 TVD —
20.00	Raziskovanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Orgelski koncert iz ljubljanske stolnice — 21.15 Dinastija — 22.15 Zabavna oddaja
Torek, 3. septembra:
17.25 TVD — 17.45 Festivalske otroške delavnice — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Rock koncert mediteranskih dežel —
19.30	TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Izobraževalna oddaja — 22.20 Svet in mi
Sreda, 4. septembra:
17.25 TVD —	17.45 Muppet
show — 18.15 Tokovi samou-
pravljanja —	18.45 Prijatelji
glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Okno v glasbeno delavnico — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 James Joyce v Pulju — 21.40 Medigra — 21.50 Jazz koncert
Četrtek,5 5. septembra:
17.25 TVD — 17.45 Beli ciganček — 18.15 Znanost — 18.45 Neverjetni show — 19.30 TVD — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje — 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški večer: Trdnjava
Petek, 6. septembra:
17.25 TVD — 17.45 Vsak petek nov začetek — 18.15 Muzeji in glerije — 18.45 Z beograjskega festivala Jazza — 19.30 TVD — 20.00 Mladi vojvodinski skladatelji resne glasbe — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.50 Nočni kino: Novi svet
Sobota, 7. septembra:
14.00 Imam dve mami in dva očeta — 15.30 Gib in glasba — 16.30 Dolga ježa v šolo — 18.00 Odborniki — 19.00 Nrodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 V družbi z Biljano Krstič in Goranom Gerinom — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.50 Johann Seba-stian Bach — 23.20 Pesniško gledališe
Prireditve
PRIREDITVE
• Obirsko
KEGLJANJE ZA TELETA Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: v petek, 6. 9. 1985, od 14. do 20. ure
Kraj: na kegljišču pri Jerebu na Obirskem.
• Šmarjeta v R.
POGOVORI ’85 Kraj: v Šmarjeti v Rožu Tema: POGLEJMO Sl ČLOVEKA?
Petek, 6. septembra — ob 18.
uri: SREČANJE; ob 20. uri: I. ČLOVEK — TELO IN DUŠA! (Maks Domej — pogovor in delovni krožek
Sobota, 7. septembra — ob 9. uri: II. WIE GEHTS DIR? (Pepe Jernej); ob 15. uri: III. BITI VEREN - MODERNO? (Albert Smrečnik); ob 20. uri: splošna diskusija ob okrogli mizi Nedelja, 8. septembra — Priprava in praznovanje bogoslužja!
Prisrčno povabljen/a! (Predvsem tisti, katere zanima, posebno pa študirajoča mladina in visokošolci!)
Samo prehrambeni stroški! (Spalna vreča ali dve rjuhi sta zaželeni!)
Javi se prosim od 4. 9. pri Petru (Tinje) tel.: 0 42 39 26 42 ali Doricii (KM) tel.:
0 42 22/51 10 55
• Obirsko
3. POLETNA NOČ Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: sobota, 7. 9. 1985, ob 20.30 uri
Kraj: pri Kovaču na Obirskem Za ples in dobro zabavo bo poskrbel „KRAIGERSEE TRIO“
• Sveče
5. SLIKARSKI TEDEN Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah
Čas: od 1. do 7. septembra 1985 Kraj: pri Adamu v Svečah Udeleženci:'Jože Peternelj, Žiri; Saša Kump, Kranj;_ Emanuela Marassi, Trst; Edi Žerjal, Trst; Franz Petschounig-Moro, Celovec; Hans Staudacher, Dunaj-Mlinare SPORED:
Nedelja, 1. sept., ob 19. uri:
Odprtje slikarskega tedna, pozdrav umetnikov in gostov pri Adamu
Otvoritveni koncert: instrumentalna skupina Gallus Consort iz Trsta
Sreda, 4. septembra, ob 20. uri:
Domači večer z moškim pev-
skim zborom „Kočna" pri Adamu
Sobota, 7. septembra, ob 19. uri:
prezentacija del in sklepna družabnost pri Adamu
Od ponedeljka do petka bo Saša Kump mladim in starim ljubiteljem od 14. do 16. ure na razpolago za uvajanje v tehniko slikanja na les. Po vzoru panjskih končnic (čelnic) naj bi nastale satirične slike s sodobno tematiko.
Potrebni material prispeva prireditelj.
• Obirsko
SREČANJE S TRŽAŠKIMI PLANINCI NA OBIRJU Prireditelji: Slovensko planinsko društvo Celovec, SPD „Obir“ na Obirskem in SPD „Zarja“ v Železni Kapli Čas: v nedeljo, 8. 9. 1985 Zbirališče: na vrhu Obirja ob 12. uri
• Posojilnica — Bank Hodiše
išče za takojšnjo nastavitev poslovodjo/poslovodkinjo. Predpogoj za nastavitev: strokovno šolanje I na Dunaju z dovršenim izpitom. Dopise pošljite na Posojilnico — Bank Hodiše, Plešišče/Plaschischen 40, 9074 Hodiše/Keutschach ali po tel.: 0 42 73/23 70.
• Bistrica na Zilji
OTVORITEV RAZSTAVE »ARHITEKTURA V KANALSKI DOLINI"
Prireditelj: SPD „Zila“ v Bistrici na Zilji
Čas: sobota, 31. 8. 1985, ob 20. uri
Kraj: kulturna dvorana na Ziljski Bistrici Razstava bo odprta do 16. septembra od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 13. do 19. ure
• Globasnica
1. GLOBAŠKO ŽEGNANJE
Čas: 7. in 8. septembra
Spored:
sobota: ob 20. uri pri Šoštarju PLES. Igra ansambel »Sloveni-ja“-
Ob 23. uri nastopa panflavtist Friedbert Kerschbaumer nedelja: po pranganju SREČANJE POD FARNO LIPO.
Ob 20. uri pri Štekeljnu KONCERT DOMAČIH ZBOROV
• Kulturna tabema „Pri Joklnu“
išče natakarico ali natakarja z znanjem obeh deželnih jezikov. Plača in delovni čas po dogovoru. Javite se po telefonu 0 42 22/51 45 61 ali osebno »Pri Joklnu“, "lO.Oktober-StraBe 21.
•	Rebrca
SEMINAR ZA GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SKUPINE
torek, 3. sep., ob 8. uri do 8. sep. dinskem centru na Rebrci Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
•	Dom v Tinjah
od ponedeljka, 9. septembra 1985, ob 18. uri do četrtka, 12. sept. 1985 ob 13. uri
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE »Jaz sem vas izvolil"
Vodi: Prof. dr. France RODE, Rim
od ponedeljka, 9. septembra 1985, ob 18. uri, do sobote, 14. septembra 1985, ob 13. uri
TEČAJ ZA BODOČE PASTORALNE DELAVKE IN DELAVCE KRŠKE ŠKOFIJE Vodi: Mag. Janko Merkač
v torek, 10. septembra 1985, ob 19.30 uri
OTVORITEV RAZSTAVE: JAN-MILAN KRKOŠKA in JAN MRAZ
»Skulpture in slike"
v četrtek, 12. septembra 1985
ROMARSKO POTOVANJE NA BREZJE
za župnije: Pliberk, Šmihel, Globasnica, Dobrla vas Vodita: g. Janez ROVAN m dipl. inž. Valentin BENEDIČIČ Po sv. maši: ogled sadovnjaka, Prešernove rojstne hiše in farme 200 krav molznic.
od ponedeljka, 2. 9., do torka, 10. 9.
ROMARSKO POTOVANJE V MARIA EINSIEDELN, LURD IN LA SALETTE
Vodi: g. p. Anton Cvetko, Med-gorje
Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
od torka, 3. 9., do torka, 10. 9.,
POTOVANJE SADJARJEV, KMETOV IN VSEH DRUGIH INTERESENTOV PO JUGOSLAVIJI IN GRČIJI
Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, kmetijski zavod Maribor Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
ESPERANTO
Čas: od srede, 4. 9., ob 18. uri, do nedelje, 8. 9., ob 13. uri
INTENZIVNI SEMINAR MEDNARODNEGA JEZIKA ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Vodita:	Martin STUPPNIG,
Podklošter, Vinko OŠLAK, Celovec
GALERIJA TINJE
Razstava del BRANKA ČUŠINA »AKVARELI IN RISBE"
ŠE SO MOŽNE PRIJAVE!
STROKOVNA, KMETIJSKO GOSPODARSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU — VELIKOVEC, sporoča staršem in dekletom, da so še možne prijave za šolsko leto 1985/86 v
STROKOVNO ŠOLO
NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo in jim posredovati dobro podlago za poznejši uk v različnih poklicih.
VZGOJNI CILJ — pravilno oblikovanje telesnih in duševnih zmožnosti — samovzgoja in vzgoja v družini — poglobitev vere in verskega življenja.
OBVEZNI PREDMETI:
verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, hranoslovje, vrtnarstvo, strojepisje, kuhanje, šivanje, ročnosti, ročno delo.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (POLITEHNIČNI LETNIK). Poučuje se v obeh deželnih jezikih.
POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Prijave so možne: po telefonu 0 42 32/38 96 pismene ali osebne.
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole, 9100 Volkermarkt, KlosterstraBe 2.
Šport
Točka za Obir DSG Sele — toda še vedno zadnii!
Obir dsg Sele — kac 1:1 (0:1) V tretji tekmi so Selani na domačih tleh osvojili prvo toč-dsg seie: siivert užnik s, Jakopič 4, k. Hri- ko, kljub temu pa je ostalo moštvo trenerja Jakopiča na ,6irnjk P3;,s°=9:nik3o,čTra°vVnik’3Konp“ zadnjem mestu na lestvici. Že v naslednjem kolu pa morajo 2, oraže 3;	Selam v VVolfsberg, kjer m pričakovati prirastka točk. Selani
stadion pod Košato 20° g|eda|cev	so kljub temu optimistični, položaj za selske nogometaše
Strelci: Travnik (46) oz Samrock (2.)	P3 tudi PO prvi OSVOjem tOCkl pr3V rtlC m boljSI.
Rdeči karton: Oto Ogris (85. foul)
Že v prvi minuti je Samrock izkoristil napako selske obrambe in dal prvi gol za svoje moštvo. Selani še niso začeli prav igrati in že so bili v zaostanku. Trajalo je nekaj časa, da so se igralci opomogli in zopet našli k svoji igri. KAC je po zadetku seveda igral zelo defenzivno in skušal v protinapadih priti do uspeha. Dolgo je trajalo, dokler je Nantiju Travniku v drugem polčasu uspelo dati za Selane prvi gol v tej sezoni. Ušel je nasprotni obrambi in lepo prekanil nasprotnikovega vratarja. Tekma tudi po tem zadetku ni postala boljša, raven igre je bila precej nizka. Kratko pred koncem so Selani izgubili zaradi izključitve še Ogrisa, toda kljub temu so brez težav obdržali prvo točko v Selah.
Igralec-trener Matjaž Jakopič (levo) je bil še najboljši Selan
Podliga:
1.	VVeitensfeld 3 2 10 10:2 5
2.	ATUS Borovlje	3 2 1 0 6:1 5
3.	SK Treibach	3 2 0 1 8:2 4
4.	Št. Leonhard	3 1 2 0 7:4 4
5.	ASV	3 1 2 0 5:3 4
6.	Št. Andraž	3 1 2 0 3:2 4
7.	ATSV VVolfsberg	3 1 1 1 5:3 3
8.	KAC	3 0 30 3:33
9.	„Wutte“ Ruda 3 111 5:10 3
10.	Velikovec	3 1 025:82
11.	Dobrla vas	3 1 0 2 3:72
12.	Vrba	3 0 1 2 5:9 1
13.	ASKO Šmihel 30 121:6 1
14.	Obir DSG Sele 30 121:7 1
Namesto zmage poraz
ASV — Dobrla vas 3:1 (1:0)
Dobrla vas: Lesjak 4, A. Sadjak 4, W. Kol-lerltsch 4, Pernek 3, Wernitznig 3, K. Kol-leritsch 2 (63. Novak 0), M. Sadjak 4, Prosen 2, Roscher 3, Širnik 2, Mišic 2 (46. Konrad 2);
Igrišče ASV, 300 gledalcev Sodnik: Latzin (dober)
Strelci: Kummer (21.) in Kčleler (60. in 68.) oz. Pernek (51. enajstm.)
Dobrla vas je bila znatno boljše moštvo, ki bi lahko tekmo brez nadaljnjega dobila, toda napadalci so tokrat popolnoma odpovedali.
Pridite na tekmo SAK
Walter Krausler od Vienne v Šmihel?
ASKČ Šmihel je v tretjem kolu končno dosegel prvo točko. Doma proti Št. Andražu sicer Šmihelčani niso dali zadetka, toda ena točka je le ostala v Šmihelu. V tej tekmi se je standardni vratar Mochar težje poškodoval, uspešno zastopal pa ga je Franz Verhnjak. Iz Šmihela pa je bilo slišati, da se naj bi najkasneje oktobra od Vienne vrnil VValter Krausler.
ASKČ Šmihel — Št. Andraž 0:0
Šmihel: Mochar 0 (38. F. Verhnjak 4), Andrej 4, Šuier 3, Lopinsky 3, Motschnig 3, VVriesnig 3, Krausler 3, Hutter 3, H. Berchtold 3, Blažej 3, Buchvvald 2 (80. Pajenk 0)
Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: E. Maier (poprečen)
Tekma ni bila na zelo visokem nivoju. Šmihelčanom enostavno ni uspelo dobiti tekme v roke, tako so nastale vse akcije brez načrta,
v sredini je manjkal igralec, ki bi lahko vodil moštvo. Sicer je imel Šmihel vrsto odličnih priložnosti za zadetke, toda napadalci so imeli zelo slab dan in niso znali izkoristiti niti ene priložnosti. Št. Andraž pa je bil v protinapadih vedno zelo nevaren, vratar Franc Verhnjak pa je z odličnimi reakcijami obvaroval Šmihel pred zadetkom.
Stanko Blažej (desno) šteje še vedno med najboljše Šmihelčane. Levo Wriesnig
Žegnanje in športni praznik v Vogrčali
DSG Vogrče je pretekli konec tedna organizirala zopet športni praznik, ki je bil povezan s farnim žegnanjem. Na obeh dnevih so Imeli športniki lepo vreme, v soboto in v nedeljo pa so farani napolnili praznični šotor pri šoli. Prireditev, ki so jo docela pripravili Vogrjanl ni sami in ki jo je vodil Štefan Visotschnig, je tudi letos odlično uspela. V nedeljo zvečer so v Šotoru počastili zmagovalce, pokale pa so mdr. predali župnik Vinko Zaletel, mestni svetnik Fric Kumer, mag. Raimund Grilc in Peter VVinkel.
Nogomet: 1. DSG Vogrče, 2.
Spodnja vas (Untermitterdorf),
3. Humec, 4. Ponikva, 5. KDZ Blato, 6. JVP Pliberk, 7. Št. Jakob.
Kegljanje: 1. Herbert Enzi, 2.
Johannes Urbas, 3. Janez Lu-bas
Skakanje z vrečo (Otroci do 6
Bilčovs dobil derbi
Bilčovs — Kotmara vas 3:0
Bilčovs: Petschar 3, Glantschnig 3, Mai-erhofer 3, Ogris 3, Kuess 2, Zablatnik 3, Spendier 3 (70. Hafner 0), Schčffmann 3 (80. Krainer), Hobel 3, Partl 3, Stojilkovski
4;
Bilčovs, 150 gledalcev Sodnik: Koinig (poprečen)
Strelci: Stojilkovski (10.), Hobel (75.) in Hafner (80.)
Tudi Bilčovščani so končno slavili prvo zmago. V derbiju proti Kotmari vasi so domačini sicer pričeli nervozno, toda ob koncu je bila zmaga več kot zaslužena.
Prva zmaga
Frantschach — Globasnica 2:3 (1:1)
Globasnica: Žmavc 3, Hutter 4, Elbe 4, Galo 5, Dlopst 5. Schetz 5, Povoden 5 (89. J. Micheu 0), Vauče 4 (Konetschnig 0), Kovvatsch 4, Wolbl 5, Thonhofer 4; Frantschach, 150 gledalcev Sodnik: Waitschacher (poprečen)
Strelci: Preiml (18. in 65.) oz. Wolbl (8.), Povoden (60.) in Thonhofer (75.)
V tretji tekmi je slavilo moštvo trenerja Avdiča prvo zmago. Čeprav še niso vsi vezni igralci kondicijsko na vrhu, se je moštvo že navadilo na novi sistem igre.
let); 1. Angelika Polesnig, 2. Rebeka Jop, 3. Max Prutej; Ljudska šola I: 1. R. Kontschitsch, Chr. Visotschnig, 3, Martin Polesnig; Ljudska šola II: 1. Vere-na Zidej, 2. Thomas Visotschnig, 3. Martin Polesnig; Glavna Šola: 1. Martin Kul-mesch, 2. Maria Polesnig, 3. Robert Polesnig.
Šport
SAK dalje odličen: 1:1 v Šmohorju — v nedeljo doma proti Obervellachu
Poroča
Silvo
Kumer
Slovenski atletski klub je po drugem kolu v koroški ligi naprej nepremagan. Čeprav je sodnik Ott dal v Šmohorju krivično enajstmetrovko proti SAK in kratko nato ni sodil prekrška nad Polanškom v kazenskem prostoru, je SAK odnesel iz Ziljske doline več kot zasluženo točko.
Šmohor — SAK 1:1 (0:0)
SAK. Rauscher 5, Štern 4, Sadjak 4, Kreutz 4, Velik 4, Prešeren 4, Polanšek 4, Jovičevič 4. Pichorner 4, Ramšak 4, Ratajec 3, (79. Gregorič 0)
Šmohor, 300 gledalcev
Sodnik: Ott (slab, prikrajšal SAK za enajstmetrovko, sodil deloma brez pregleda)
Strelci: Sternig (57. enajstmetrovka) oz. Justin Polanšek (74.)
Rumeni kartoni: Kreutz, Velik, Ramšak
SAK je igral v Šmohorju brez vsakega rešpekta in od-vsega začetka zelo ofenzivno. Že v prvi polovici so se SAK nudile prve možnosti, trikratje prišel Mario Pichorner z glavo na žogo, toda vratar Thurner je branil odlično. V drugem polčasu pa je začela pešati kondicija sodnika Otta, ki je sodil vedno bolj nekorektno. V 57. minuti je domačinom prisodil po ataki Velika za igralce in gledalce nerazumljivo enajstmetrovko, katero so tudi izkoristili. Ko pa je nekaj minut pozneje branilec podrl Polanška v kazenskem prostoru in Ott ni hotel videti prekrška, so navijači SAK (najmanj 150) bili do skrajnega ogorčeni. Slabo sojenje sodnika Otta je podčrtal stranski sodnik Grabmayer, ki se je doslej očitno premalo bavil s pravilom off-sida. SAK se pa k sreči ni pustil iritirati od sodnikov in Polanšek je v 74. minuti izenačil. SAK je do konca tekme močno napadal, odločilni gol pa ni hotel več uspeti. Dobro
Karl Prešeren je prišel iz 1. razreda in je že po 2. tekmi v koroški ligi med najboljšimi.
•	Sodnik Ott ukradel SAK enajstmetrovko
•	Kljub temu točka v Šmohorju
•	V nedeljo (ob 17.30) pride Obervellach
e Trener Jagodič: Jo bo naša prva zmaga! “
•	Prvič je igral Gregorič
je tokrat zopet igral Štern, Rauscher pa je prvič pokazal svoje kvalitete. Razveseljiva je bila tudi dobra forma kapetana Sadjaka, ki je v zadnjem času nekoliko pešal.
Mnenje trenerja Jagodiča:
Moštvo me je zelo presenetilo. Predvsem borbenost in prijateljstvo sta trenutno na vrhu, to se odraža ludi v naši igri. V Šmohorju smo dobili nekrivično enajstmetrovko in smo zaradi tega mogoče nekoliko nesrečno oddali točko. Sem pa seveda zelo zadovoljen. Proti Obervellachu bomo doma seveda skušali zmagati in prepričan sem, da nam bo to tudi uspelo.
Jože Gregorič bo zopet igral za SAK. Po dogovoru z SAK se je že pokazal zopet v dresu SAK.
Mladen Jovičevič (desno) z mlajšim bratom Predragom. 17 letni Predrag igra za moštvo pod 23, kjer je v prvih dveh tekmah že pokazal svoj talent.
Pliberčani prvi!
SK Magdalen — SVG Pliberk 2:6 (0:3)
Pliberk: Ebervvein 4, Pavvluch 4, Djurovič 4, Vugrinec 4, Liesnig 5, F. Golautschnig 3, Riedl 3 (46. Hober 5), Schatz 4 (Mat-schek 0), G. Golautschnig 5, Slanič 3, Škof 4;
Magdalen, 200 gledalcev Sodnik: H. Fischer (poprečen)
Strelci: Kollinger (56.), Kulmitzer (89. enajstm.) oz. G. Golautschnig (3. in 80.), Pawluch (11.), Schatz (17.), Hober (50. in 61.)
Odlična predstava Pliberča-nov, ki z novim trenerjem Jernejem hitijo od zmage do zmage. Po drugem kolu so Pliberčani prvi na lestvici.
Šmohor 23 — SAK 23 2:4 (1:0)
Gole za SAK: Štern (2), VVieser (2)
Kolesarji pozor!
SAK (Slovenski atletski klub misli ustanoviti kolesarsko sekcijo. Interesenti se naj javijo na športnem uredništvu NT, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 / 51 25 28/25
Tekme SAK
V nedeljo, 1. septembra ob 17.30 uri SAK I — Obervellach I ob 15.45 uri
SAK 23 — Obervellach 23 na igrišču ASVM
SAK pionirji — Gospe sveta pionirji ob 14.30 uri
V petek, 30. avgusta ob 18. uri
SAK šolarji - DSG Sele šolarji na Košatovem igrišču!!
Koroška liga
1.	SVG Pliberk
2.	pbervellach
3.	Šmohor
4.	Mostič (Brucki)
5.	Breže (Friesach)
6.	TSU Matrei
2 2 0 0 9:3 4 22005:1 4 2 1 1 0 3:1 3 2 1 1 0 2:1 3 2 1 0 1 3:1 2 2 1 0 1 4:3 2
7. Trg (Feldkirchen) 2 1 0 1 4:4 2
8.	SAK
9.	Irschen
10.	PSV/ASK
11.	Rapid Lienz
12.	WAC/Hypo
13.	SCA Št. Vid
14.	SK Magdalen
2 0 2 0 2:2 2 2020 1:1 2 2 0 2 0 0:0 2 201 1 2:4 1 20 1 1 1:3 1 2 0 0 2 0:5 0 2 0 0 2 2:9 0
Izidi 2. kola:
Šmohor — SAK	1:1	(0:0)
Matrei — Trg	3:1	(1:0)
Irschen — Rapid Lienz 1:1 (1:0) Mostič — Breže	1:0	(0:0)
Obervel. — SCA Št. Vid 3:0 (0:0) Magdalen — Pliberk 2:6 (0:3)
Naslednje kolo:
3. Kolo (31. 8./1. 9.)
SAK — Obervellach, SCA Št. Vid
—	Matrei, Breže — Šmohor, Pliberk — Mostič, PSV/ASK Magdalen, Rapid Lienz — WAC, Trg
—	Irschen
POSOJILNICA BOROVLJE