Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c 6, telefon 72 082. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. Tehnični urednik Franc Ravnikar. Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. - Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 10. marec 1979 LETO XV! - Št. 3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SMRT HEROJA SREČE ČLOVEKU NE MORE DATI NITI DRŽAVA NITI SISTEM NITI POLITIČNA PARTIJA. SREČO SI ČLOVEK LAHKO USTVARI SAMO SAM. Življenjska pot predvojnega revolucionarja Bevca, velikega znanstvenega delavca Speransa, legendarnega heroja revolucionarnega narodnoosvobodilnega boja Krištofa, idejnega utemeljitelja družbenopolitičnega sistema naše povojne socialistične graditve, borca za pravične odnose v mednarodnem življenju in posebej med komunističnimi partijami vsega sveta, ter najbližjega sodelavca predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita, velikega sina slovenskega naroda Edvarda Kardelja, se je iztekla. Smrt narodnega heroja in junaka socialističnega dela je ena največjih izgub za našo Partijo v vsej njeni šestdeset-letni zgodovini in za vse delovne ljudi naših narodov in narodnosti. Iz nenehno bogatejšega in plodnejšega revolucionarnega predvojnega delovanja Kardelja v slovenskem in jugoslovanskem okviru naj omenimo njegovo organiziranje ustanovnega kongresa KPS aprila 1937 na Čebinah. Sestavil je njegov temeljni dokument - Manifest, ki je zgled marksistične analize razmer na slovenskem in velike fašistične nevarnosti, ki grozi svetu, posebej še slovenskemu narodu. Izjemno pomemben nadaljnji korak v širokih prizadevanjih za marksistično osvetlitev slovenskega narodnega vprašanja je njegova knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. To delo, ob katerem se je na pragu druge svetovne vojne kalilo politično dozorevanje slovenskega naroda, je izšlo 26. januarja 1939, torej natančno pred štiridesetimi leti, natisnili pa so ga v Vcitovi tiskarni na Viru. Za prve povezave slovenskega partijskega vodstva s to tiskarno glede tiskanja marksistične literature so poskrbeli člani dobske partijske organizacije. Rezultat njene uspešne aktivnosti je bila tudi izbira Judeževe domačije na Brdu nad Ihanom, kjer je bila junija 1940. leta HI. konferenca Komunistične partije Slovenije. Na tej - takoimenovani vinjski konferenci - je tovariš Kardelj v osrednjem referatu razčlenil notranji in zunanjepolitični položaj do tega leta. Revolucionarno delo tovariša Kardelja je najtesneje povezano z narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo in z delovanjem najvišjih oblastvenih in partijskih organov med vojno in v povojni graditvi in to vse do XI. kongresa ZKJ. Delo Edvarda Kardelja ni samo pomembna sestavina najbolj odločilnih obdobij naše domovine, temveč je ostalo globoko zakoreninjeno v naši stvarnosti ter nam bo kažipot tudi v bodočnost. ŽENE BORKE IN DELAVKE Predno obeležimo 8. marec je prav, da se spomnimo nekaterih zgodovinskih dejstev, ki so pogojevala življenje ženske, kakor ga danes živi. Ženske so v svetu prvič priredile svoj socialistični dan meseca februarja leta 1910 v ZDA. Takrat so socialistke manifestirale za ženske enakopravnost. Ta manifestacija je spodbudila eno najuglednejših in najnaprednejših žensk tega časa Klaro Zetkin, da je drugi mednarodni socialistični konferenci predlagala praznovanje medna-i rodnega ženskega dne. Odtlej slavimo ženske 8. marec kot praznik žensk. Že naslednje leto so ga praznovale v petih državah, pozneje pa se je praznovanje v znamenju skupnega boja za enakopravnost, za volilno pravico in za novo družbeno ureditev širilo vse bolj nezadržno in zmagovito. Ko je bil leta 1934 v Parizu mednarodni ženski kongres proti vojni in fašizmu, se ga je udeležila tudi zastopnica iz Jugoslavije. Tudi pri nas so se namreč socialisti prizadevali za osvoboditev žensk. Pa tudi ženske same so se začele dokaj zgodaj potegovati za izboljšanje svojega gospodarskega in političnega položaja. Ustanavljale so društva, aprila 1919 je bila ustanovljena Socialistična delavska stranka Jugoslavije, ki se je naslednje leto preimenovala v Komunistično stranko Jugoslavije. Ustanovile so legalni ženski časopis Naša žena in že po letu 1939 vse delo in prizadevanje ženskih društev — razen klerikalnih — strnile v narodno-obrambne akcije. Tako se je zlasti zadnja leta pred vojno razraščalo naše žensko gibanje v okviru Ljudske fronte in pod vodstvom KP v veliko demokratično gibanje proti vojni in fašizmu in se zato ob začetku vojne S v Jugoslaviji pa tudi v Evropi. Občinska konferenca ZSMS je že ustanovila pripravljalni odbor za sprejem štafete, ki bo pripravil kulturni program na osrednji proslavi, izdelal točen časovnik in pot ter način prenosa štafete. Želimo, da bi bilo vzdušje ob obisku štafete kar najbolj pristno in bi odražalo želje in sporočila mladih in vseh ostalih delovnih ljudi domžalske občine našemu najdražjemu državljanu tovarišu Titu. OK ZSMS Domžale Počitek med potjo z Vogla PLIN V TRZINU BO! POT DO ČISTEJŠEGA OKOLJA tiste, ki se na plinsko omrežje ne morejo priključiti oziroma za tiste, „stare" stanovalce novega Trzina, ki imajo še klasična kurišča. Upamo, da bomo s pomočjo Krajevne skupnosti Trzin tudi ta problem rešili. Kakšni so stroški gradnje plinarne in kakšna bo cena plina? Plinarno bomo gradili fazno v več etapah, to pa zaradi zagotovitve finančnih sredstev. Stroški gradnje sežejo preko milijarde, ta sredstva pa združujejo INA plin Kozina, SKIS Domžale, SGP Gorica za že dograjene hiše, stanovalci sami in bodoči izvajalec gradnje 120 stanovanjskih enot, če bo do gradnje sploh prišlo. Odlaganje gradnje je iz leta v leto narekovalo občutne podražitve, kar je pri stanovalcih izzvalo upravičeno negodovanje. Cena plina je določena z zako -nom, ki točno predpisuje ceno za kg plina v jeklenkah, kontejnerjih, in cisternah. Bodoča plinarna bo Podpisniki samoupravnega sporazuma o začetku gradnje plinske postaje v Trzinu. Drugi z desne tovariš Peter Lavrič, kije dal intervju za naše glasilo V petek, 16. februarja 1979 je bil v prostorih Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale podpisan sporazum o gradnji Plinarne v Trzinu. Na sestanku so sodelovali predstavniki: SOb Domžale — predsed-sednik IS Edvard Peternel, Samoupravne komunalne interesne skupnosti — Jakob Zanoškar, Samoupravne stanovanjske skupnosti - Janko Kralj, INA plin Zagreb, TOZD trgovina s plinom Kozina — Radivoj Skrlj, SGP Gorica - Ivan Fakin, KS Trzin -Florjan Jemec in drugi. Podpisan je bil dokument, ki daje zeleno luč gradnji plinarne in omrežja v novem, kasneje pa tudi v starem predelu Trzina. S tem pa je tudi konec negodovanja novo-naseljenih prebivalcev Trzina, ki se do danes niso mogli opredeliti za kurjavo na plin. Med udeleženci je bil tudi tov. Peter Lavrič predstavnik INA plin zadolžen za gradnjo plinarne. Zaprosili smo ga za nekaj odgovorov na naša vprašanja. Kaj pomeni za INA plin podpis tega samoupravnega sporazumna? Veliko, najprej konec večletnih ugibanj ali bo v Trzinu plin ali ne in pa konec razprav o smotrnosti plinifikacije in financiranja tega Projekta. Pri reševanju problematike smo naleteli na vrsto upravičenih in neupravičenih težav, ki so narekovale odlaganje gradnje postaje, pa naj si bo to odločanje o lokaciji otroškega vrtca, problem nadaljnje gradnje stanovanjskih objektov in njihova urbanistična ureditev, do reševanja problema višine plačila prispevka občanov, ki se bodo priključili na plinsko omrežje. Vloga INA plina je bila do danes v glavnem sodelovanje pri izdelavi projektov in nenehno spodbujanje, da je akcija potekala v nekih časovnih okvirih, poleg tega pa je podjetje že dobavljalo Plin delu naselja v Trzinu. Dogovorjeno je bilo, da bo investicijo prevzela, ko bodo podani pogoji oskrbovala omrežje s plinom iz cistern. Ceno plina pa bo potrdila za to pristojna tržna inšpekcija na osnovi vseh pokazateljev, ki sestavljajo ceno. Višino stroškov ogrevanja pa oblikujejo potrošniki sami, saj nekateri želijo živeti v ,,vročem", drugi pa v ,,normalnem" vzdušju. Račun porabe plina pa pokaže bistveno razliko v višini stroškov. Visokega računa pa vedno ne pogojuje samo cena goriva, temveč tudi kvaliteta gradnje objekta. Z dobro izolacijo zunanjih sten se da prihraniti marsikateri dinar. Hočete reči, da je ogrevanje s plinom luksuz? Ne, temveč nujnost, če bomo hoteli živeti v svežem in čistem zraku tam, kjer smo si izbrali prostor za življenje oziroma oddih. Z vse večjim zastrupljanjem ozračja se bo zgodilo, da bo postal čisti zrak res luksuz. Škoda bo, če zraka v Trzinu ne bomo znali ohraniti čistega. za pridobitev gradbenega dovoljenja. Današnji podpis sporazuma je te pogoje razrešil in ni nobene ovire za nadaljnje delo v okviru INA plin. Zal moram pripomniti, da je nenehno odlaganje gradnje na kasneje terjala svoj težko popravljivi davek. Veliko stanovalcev v novem naselju si je medtem že uredilo centralno ogrevanje s kurilnim oljem. S tem pa je bila močno načeta rentabilnost investicije, zato smo morali tehnične rešitve plinarne prilagoditi dejanskim zahtevam in številu odjemalcev. S povečanjem le-teh pa se bo povečevala tudi plinarna, zlasti skladiščni prostor za plin. Za INA plin ima ta sporazum poseben pomen, saj smo dobili „zaupnico", če tako rečem, za naše sedanje in bodoče delo na tem področju, to pa je nuditi občanu plin po nakrajši in najcenejši poti. Kako načrtujete gradnjo plinarne in omrežja v Trzinu? Po združitvi sredstev podpisnikov in prejemu gradbenega dovoljenja bodo pričeli z gradnjo plinarne in omrežja po programu, ki smo ga morali žal večkrat spremeniti. Če bo vreme naklonjeno, bomo pričeli z obratovanjem 31.8.1979, ker moramo zadostiti pogodbenim obveznostim do odjemalcev. Na omrežje bodo priključeni stanovalci Marlesovega in Goriškega naselja ter stanovalci individualnih vrstnih hiš, desno od Mlakarjeve ulice. Kaj pa ostali stanovalci, ki niso v programu priklopa letos? Samoupravni sporazum zavezuje podpisnike, da usmerjajo delo svojih upravnih in strokovnih služb tako, da na širšem območju naselja Trzin uvajajo plin kot obvezen energetski vir. Ker se je večina kupcev stanovanjskih hiš odločala za nakup v Trzinu zaradi čistega zraka, je razumljivo, da ta čisti zrak pričakujejo, zato bo potrebno v najkrajšem času najti neko rešitev za HRANILNO KREDITNA SLUŽBA V KMETIJSKI KOOPERACIJI DOM 2 A LE__ POMOČ KMETOM Hranilno kreditna služba pri Emoni je delovala že od 1971 leta dalje, najprej v sestavi finančne direkcije, pozneje pa v sestavi Interne banke kot posebne organizacijske enote s samostojnim obračunom. Služba je zbirala hranilne vloge od delavcev Emone, od kmetov in drugih občanov. Kmetom kooperantom pa je dodeljevala investicijske kredite za razvoj zasebnega kmetijstva oziroma povečanje kmetijske proizvodnje — hrane. Tako je iz sredstev hranilne kreditne službe bilo dodeljeno kmetom preko 3.000.000 din posojil za razvoj govedoreje, nakup kmetijskih strojev ter za povečanje proizvodnje piščancev. Poslovanje hranilno-kreditne službe je potekalo po določbah republiškega zakona, ki usmerja delovanje teh služb. V SR Sloveniji je že leta 1969 izšel zakon o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb pri kmetijskih zadrugah, ki je še vedno v veljavi. V januarju 1977. leta je izšel zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, ki ureja temelje kreditnega in bančnega sistema in s katerim se določajo pravice, obveznosti in odgovornosti ter medsebojna razmerja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih pravnih oseb glede uresničevanja skupnih interesov pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, zboljšanje in razširjanje njihove dejavnosti, kakor tudi pravice in obveznosti občanov iz denarno kreditnih razmerij in bančnem sistemu. V zveznem zakonu so tudi določbe za hranilnokredit-ne organizacije, ki jasno določajo, da tudi kmetijske zadruge oziroma kmetijske kooperacije imajo v svojem sistemu tudi HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE, ki se ukvar- jajo s hranilno-kreditnim poslova -njem. Na podlagi določb zveznega in republiškega zakona ter na podlagi sprejetega sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijsko in živilsko industrijo ter kreditiranje kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji v letih 1976 do 1980, se je delavski svet delovne organizacije Emona kooperacija Domžale odločil in sklenil, da ustanovi HRANILNO KREDITNO SLUŽBO kot posebno organizacijsko enoto s samostojnim obračunom. S tem sklepom se je preneslo iz Interne banke Emona h Kmetijski kooperaciji Domžale tisti del denarnih sredstev, ki se nanašajo na poslovanje zasebne kmetijske dejavnosti. Od 1.1.1979 dalje nadaljuje delo HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA pri Kmetijski kooperaciji Domžale po vprašanju razvoja zasebne kmetijske proizvodnje. Kmetje varčevalci, ki hranijo denarna sredstva pri HRANILNO-KREDITNI SLUŽBI Kmetijske kooperacije Domžale, bodo že lahko nadalje vlagali in dvigali denarna sredstva pri vseh blagajnah SOZD Emona. Namen in naloga HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE je, da pridobi čim več hranilnih vlog od hraniteljev kmetov in da se te hranilne vloge vračajo v zasebno kmetijstvo-kmetom v obliki kreditov pod ugodnimi pogoji. Tako kmetje lahko dobijo kredite pri HRANILNO-KREDITNI SLUŽBI Emona Kmetijska kooperacija pod naslednjimi pogoji: a) Krediti za gradnjo hlevov za krave, mlado živino in pitance: - za višinske kmetije za dobo 12 let po 3 % obrestni meri; — za nižinske kmetije za dobo 8 let po 3 % obrestni meri. (Nadaljevanje na 8. strani) NAMESTO OBISKA NA GROBU Sredi priprav na letošnje mladinske delovne akcije smo. Vse naše misli so usmerjene naprej, v poletne mesece, ko bodo po vsej domovini zapeli krampi, zaškrtale lopate, zacvilila kolesa samokolnic, zacveteli žulji in bodo večeri polni iskric s tabornega ognja, vse pa bo glasna brigadirska pesem povezala v nepregledno vrsto najlepših doživetij, ki so neizbrisni. Po akciji se ti tudi tolikokrat preklinjano vstajanje ob štirih zdi lepo in dež, ki je bil najprej prijetno hladen, nato pa strupeno mrzel - neskončno ljubek. Brezštevilna je armada smešnih dogodkov, nepredvidenih situacij, prijateljstev, tovarištev, tekmovanj, brigadirskih simpatij, tečajnikov, športnih dogodkov,.....Kdor je bil enkrat v brigadi, si bo tja zopet želel. Biti enkrat brigadir je huje kot navaditi se na cigarete. Briga-dirstvo te prevzame, mnogi se na akcijah naučijo hitreje odrasti, bolje razumeti sočloveka, nekateri se prvič seznanijo z resnim telesnim delom, tihim in neopaznim se razveže jezik. Vedno več mladih se vsako leto odloči, da stopijo v vrste novih graditeljev domovine. V vedno več krajih dobijo novo cesto, elektriko, telefon, ki so ga zgradile mladinske delovne brigade. Kaj je na akciji najtežje? Zgodnje vstajanje!? Kje pa! Trdo delo!? Sploh ne! Jutranja telovadba!? Še daleč ne! Najtežje je slovo in zaključek. Takrat se orosijo oči celo komandantu, ki je bil ves čas strog, resen, zaskrbljen in je bil njegov glas trd, robat in ukazajoč celo tedaj, ko je pohvalil dobro opravljeno delo. Koraki brigadirjev so negotovi ob odhodu, kolena pa se sibijo kot pod najtežjim tovorom. Se zadnjič se želiš spomniti vseh lepili dogodkov, a jih je preveč, da bi se uredili in dali jasno sliko. Tekaš od brigadirja - tovariša do brigadirja -- prijatelja, si zapisuješ njihove naslove, segaš v roke, iz vseh src pa vro povabila in obljube, da se zopet srečamo. Že jutri. Na prvem srečanju brigadirjev. Ob Dnevu brigadirjev. Če že prej ne. pa prihodnje leto na novi akciji. Ravno tako so z iskrami v očeh in obljubami na ustih odhajali: Tatjana z akcije Slovenske Gorice 77, Dominik s Peče 77 in Zekira z Brkinov 78. Njihove želje in obljube se žal ne bodo nikoli izpolnile. Cesta in železnica sta preglasili njihova hotenja, zastor hitrosti se je za vedno spustil prek njihovih vek. Nikoli več jih ne bo na akciji. Vendar jih bodo s seboj nosili brigadirji na letošnjih in prihodnjih akcijah, saj so s svojim delom postali veliki mladi graditelji našega lepšega jutri in se z zlatimi črkami vpisali v veličasten spomenik našemu samoupravljanju. Brigadirji, s katerimi so preživeli nepozabne dneve na akciji, bi se jim radi s tem sestavkom vsaj skromno zahvalili in obljubili, da ne bodo pozabili svetlih kamnov, ki so jih Tatjana, Zekira in Dominik vtlakovali v pester in bogat mo/.aik življenja na akciji. Center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Domžale Igor Lipovšek Z NOVIM PROGRAMOM V NOVO LETO DELOVNI NAČRTI MLADIH Ob koncu leta je svoje polletno delo pregledala in ocenila Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Komisije, področne konference in občinska konferenca so pripravile programe za naslednje šestmesečno obdobje. Ob sprejemanju akcijskega in ope- (Nadaljevanje s 7. strani) b) Krediti za kmetijske stroje: — za višinske kmetije za dobo 5 let po 3 % obrestni meri; — za nižinske kmetije za dobo 5 let po 6 % obrestni meri. Kmetje imajo vso možnost, da se vključujejo ne samo kot vlagatelji hranilnih vlog, ampak imajo vso pravico in je tudi njihova dolžnost, da samoupravljajo z združenimi denarnimi sredstvi kmetov in delavcev. Zato imamo samoupravne organe preko katerih izražajo svoje želje in voljo. Demojzes Anton. dipl. ing. rativnega programa se je razvnela živa razprava, ki je poglobila in jasneje opredelila naše prihodnje delo. Poročilo je zajelo uspehe in napake, ki jih bomo morali še odpraviti. V juniju se je odlično odrezala brigada v Brkinih, kar tri osnovne organizacije ZSMS — Homec, Peče in Radomlje so se uvrstile med 25 najboljših v Sloveniji na tekmovanju Naš klub 78. Julija smo zaključili mladinsko delovno akcijo Peče 78, na kateri je preko 100 brigadirjev delalo pri napeljavi vodovoda. Temeljito smo izpeljali javno razpravo o dokumentih 10. kongresa ZSMS, vidno na kongresu nastopili z referati, s pohodom ,,Po poteh Radomeljske čete", turnirjem 10 ur košarke in informiranjem pa smo dali tudi v naši občini kongresnim dnem slovesen pečat. Tesno smo sodelovali Z V.P. 6485, v enote teritorialne obrambe je vstopilo 28 mladincev - prostovoljcev. V Studi je bila Tudi v letošnjem letu so se v hali Komunalnega centra zbrali malčki, ki so bili v najrazličnejših oblekah in so veselo rajali na pustno nedeljo tudi po domžalskih ulicah ustanovljena nova osnovna organizacija, blizu 100 mladincev sodeluje na plesnem tečaju. Decembra smo imeli skupno sejo /. Občinsko konferenco ZKS, na kateri smo obravnavali (ne) aktivnost mladih komunistov. Velikega pomena je bilten 72-790. ki ga v 150 izvodih izdamo 20 številk letno. Opozorili smo tudi na nekatere napake. Oslabil je stik Z nekaterimi osnovnimi organizacijami ZSMS. komisije so premalo energično začele z delom in ker nekaterih članov sploh ni blizu, niso samostojne, v zaostanku smo z izobraževanjem vodstev osnovnih organizacij. V razpravi na poročilo so se delegati in gostje dotaknili mladih kmetov, mladih iz krajevnih skupnosti in družbenih organizacij in društev. Po potrditvi poročila je predsednik Občinske konference ZSMS delegatom podčrtal bistvene naloge, ki jih mladim nalagata novi šestmesečni akcijski in operativni program. V akcijskem načrtu so orisana številna področja, kjer bomo na novo ali pa le globje zaorali z našim plugom: delitev dohodka, dvig proizvodnje, produktivnost in kvaliteta, usmerjeno izobraževanje in izobraževanje ob delu in za delo, III. referendum, aktiviranje štipendistov študentov in mladih komunistov, volitve v SZDL, kmetijski zakoni, ustanavljanje novih osnovnih organizacij, tesnejše sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi, informiranje, socialni problemi mladih, mladinske delovne akcije, kulturno snovanje mladih, ohranjanje revolucionarnih tradicij, LO in DS, preživljanje prostega časa mladih, izobraže- vanje in politično usposabljanje mladih. V operativnem načrtu smo naštete naloge natančneje opredelili, jih razdelili po mesecih in določili nosilce izvedbe. V živahni in plodni razpravi je bilo opozorjeno na pomen tesnega sodelovanja SZDL in ZSMS, pomanjkanje širšega izobraževanja mladih samoupravljal cev, premajhno vključevanje mladih v izvajanje zakona o združenem delu, bližnji prehod šolstva v usmerjeno izobraževanje, premajhna kritičnost in angažiranje mladih novinarjev - dopisnikov. Predstavnik Republiške konference tov. Darko Končan je pohvalil program dela, ki pokriva vsa področja ustvarjanja in hotenja mladih in pozval, naj se mladinci še ostreje postavimo v središče družbenega in političnega dogajanja. Oba programa so z dopolnitvami razpravljalccv, delegati soglasno potrdili. V nadaljevanju konference so delegati razrešili nekaj članov, ki v organih občinske konference zaradi različnih vzrokov niso delali, in izvolili nove. Sekretar Občinske konference ZSMS je podal finančno poročilo, opozoril, da bodo v letu 1979 dotacije manjše od načrtovanih in zaključil, da se bomo trudili, da bodo vsebinske in organizacijske naloge kljub temu ostale neokrnjene. Ob koncu smo si zaželeli uspešno Novo leto in se razšli z mislijo na najbližje in najpomembnejše naloge: samoprispevek, izobraževanje, povezovanje z osnovnimi organizacijami ZSMS in pospešitev dela komisij pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije-Domžale. Igor Lipovšek r OGLAS ,,Menina" tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za dela na lesno obdelovalnih strojih in za čiščenje proizvodnih prostorov. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah s pogojem enomesečnega poskusnega dela. Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbe na naslov „Menina" tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik. J URADNI LETO XII-St. 3 Domžale, 10. marec 1979 VESTNIK gjESL PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS.it. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Domžale na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 26.2.1979 sprejela sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Preživnine, določene do vključno 31.12.1977, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 15,7 % in to od 1.3.1979 dalje. i "reživnine, določene v letu 1978 se od 1.3.1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer: preživnine, določene do konca jan. 1978..... za 15,7 % preživnine, določene do konca febr.1978 .... za 14,4 % preživnine, določene do konca marca 1978... za 13,1 % preživnine, določene do konca aprila 1978... za 11,8 % preživnine, določene do konca maja 1978 .... za 10,5 % preživnine, določene do konca junija 1978 .. za 9,2 % preživnine, določene do konca julija 1978... za 7,9% preživnine, določene do konca avg. 1978 .....za 6,6 % preživnine, določene do konca »Dt. 1978 ... za 5,2 % preživnine, določene do konca okt. 1978 .... za 3,9 % preživnine, določene do konca novem. 1978.. za 2^6 % preživnine, določene do konca decem.1978.. za 1,3 % Sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vest-niku občine Domžale. Številka: 56-1/78-1/5 Datum: 26.2.1979 Predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva: Bruno KOCBEK, I. r. LETO OTROKA IN NJEGOVA VARNOST V PROMETU NAŠ OTROK IN CESTA Leto 1979 je posvečeno otroku. Zato mora biti naša skrb še prav posebno posvečena njegovemu razvoju kot bodočemu samo-upravljalcu in dediču vsega, kar nam je dala naša narodnoosvobodilna vojna in junaki povojne izgradnje domovine. Da pa bo zrasla ta nežna bilka v močnega in odločnega občana, moramo poskrbeti, da bo živel ne samo v zdravem, temveč predvsem varnem okolju. To pa je eno izmed vprašanj, o katerem govorimo in se srečujemo z njim, to je VARNOST OTROKAV PROMETU Kako težko je napisati podatek, da je bilo v letu 1978 na območju naše občine 31 prometnih nezgod, v katerih je izgubilo 9 otrok življenje, S hudo ranjenih in 22 lažje; od tega 9 predšolskih in 28 šolskih otrok. Te nesreče so se dogodile v 11 primerih na poti v šolo in domov, 13 pri otroški igri, 4 v spremstvu staršev ali odraslih, 2 pri nedovoljeni uporabi vozila in 3 pri delu. 21 nesreč se je zgodilo v naselju in 2 izven naselja. To je le nekaj skopih podatkov, vendar dovolj prepričljivih, da je in mora biti naša skrb posvečena varnosti otroka v prometu. Zato je prav, da v tem članku še prav posebno opozorimo, kako spremljati in vzgajati otroka v današnjem cestnem prometu, da bi bil varen in mi vsi bolj mirni, če bomo s svojim ponašanjem in vzgledom našega otroka tako pri igri kot na poti v šolo in domov skušali izoblikovati v osveščenega udeleženca v cestnem prometu. Nesreče otrok na naših cestah nenehno naraščajo. Vsaka otroška smrt globoko odjekne v vseh nas. Prav vsi se ob tem vprašujemo, zakaj se je moralo to zgoditi, ali res nismo sposobni vzgojiti previdnejših in strpnejših voznikov, bolje urediti ceste, zadostno poučiti otrok itd. Ob teh ugibanjih, kdo je kriv, pa se vseh vzrokov pravzaprav niti ne zavedamo. Starši ne pomislimo, kolikokrat smo v želji, da bi kako pot čimprej prehodih ali pre- vozih, kršili prometna pravila, kolikokrat smo v prisotnosti otrok izsiljevali, izzivali nesrečo s prehitevanjem kolone in skakali na cestišče tik pred vozilo, da je vozniku komaj uspelo še pravočasno ustaviti in še bi lahko naštevali. Vprašali bi se lahko še, ali smo posvetili v nenehnem hitenju in stiski s časom le eno samo urico resnični načrtni prometni vzgoji otroka na cesti. Ali smo mu sploh kdaj dali možnost, da se je v našem spremstvu sam odločil za prečkanje ali pa smo v naglici pogledali na cesto in potegnili otroka za seboj, ne da bi vedel, še manj pa, da bi razumel, zakaj prav na tem mestu in v danem -trenutku stopimo na cesto? Prav prečkanje ceste zahteva največ otroških žrtev, saj večina naših otrok pešači ves čas osnovnega šolanja. To nalaga vsem odgovornim za prometno vzgojo dolžnost, da jih za pešce v prvi vrsti usposobimo. Starši smo prvi, ki otroka usmerjamo in vzgajamo na njegovi življenjski poti in tudi prvi, ki ga učimo korakov v promet. Za uvod naj navedemo podatke o prometnih nesrečah otrok v zadnjih petih letih: - leta 1973 - 64 mrtvih, 1.784 ranjenih; - leta 1974 - 52 mrtvih, 1.621 ranjenih; - leta 1975 - 56 mrtvih, 2.013 ranjenih; - leta 1976 - 64 mrtvih, 2.004 ranjenih; - leta 1977 - 68 mrtvih, 2.151 ranjenih; - I. polletje 1978 - 34 mrtvih in 808 ranjenih otrok. Mati z otrokom čaka v križišču, da se bo na semaforu prižgala zelena luč za pešce. Njeno disciplinirano ravnanje bo najučinkovitejši vzgled za otroka, ko se bo ta sam znašel na cesti. Ravnanje te matere bo lahko usodno za otroka na njegovi samostojni poti v promet. Pri rdeči luči ne bi smela prečkati ceste, četudi je v tem trenutku cesta prazna. Otrok morda ne bo imel take sreče .. . Vsakodnevno hitenje v službo, v šolo nas ne bi nikoli smelo privesti do takega ravnanja. Tudi v tej neprestani naglici bi se morali zavedati, da je naše ravnanje na cesti najmočnejši dejavnik pri prometni vzgoji otrok. Belo označena zebra je tisto mesto, kjer naj bi pešci varno prečkali cesto. To velja predvsem za gosto prometne mestne ulice, kjer je teh prehodov zelo veliko. Seveda pa je pešec tudi na zebri ogrožen in nima absolutne prednosti. Tudi tu je potrebno trezno presojanje prometne situacije in previdno prečkanje, da s tem ne ogrožamo sebe in drugih udeležencev v prometu. Mati bo s svojim ravnanjem otroka že v zgodnji mladosti navadila na prečkanje izven označenega prehoda. Njeno skrbno izrečeno navodilo, ko se bo otrok sam podal na cesto, ne bo zadostovalo, saj je prav sama ravnala drugače. Na take drobce v obnašanju na cesti pogosto pozabljamo, so pa lahko odločilni za življenje in zdravje naših otrok. Gneča na pločnikih je nekaj vsakdanjega v večjih mestih. Z otrokom se je včasih težko preriniti skozi gručo pešcev, ki stopajo po pločnikih brez vsakega reda. Hoja po desni strani v smeri hoje je v taki gneči nujna. Odprta cesta pomeni veliko nevarnost za pešca, ki hodi po desni strani. Voznik ga morda zaradi slabše vidljivosti ne bo dovolj zgodaj opazil in nesreče ne bo več mogel preprečiti. Hoja po levi strani ceste je bolj varna, saj pešec vozilo prej opazi in se mu še pravočasno umakne na skrajni rob cestišča. Otrok ne sodi na notranjo stran ceste, saj moramo v vsakem trenutku računati s tem, da lahko naredi nekaj nepredvidenega. Hoja po zunanji strani je zanj bolj varna, nenaden skok na cesto mu bo tako lažje pravočasno preprečiti. Pešci pogosto izzivajo nesrečo z nenadnim prečkanjem in pri tem ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu. Ko se odločimo za prečkanje, moramo vedno pomisliti, da voznik pri še tako majhni hitrosti ne more v trenutku ustaviti vozila. Nenaden skok pešca na cesto bo zmedel tudi voznika, ki nesreče morda ne bo več mogel preprečiti. Mati z otrokom, ki slučajno nepremišljeno prečka cesto in prezre vozilo, se s tem zmede in spusti otroka. Taki primeri se le redko srečno končajo, obenem pa je tako materino ravnanje kaj slab vzgled za otroka. Za varno prečkanje ceste je v prvi vrsti potreben zadosten pregled v obe smeri. Mati, ki si izbere nepregleden odsek ceste, vozilo pa se približuje z leve strani, istega ne more pravočasno opaziti. CESTA NI IGRIŠČE! Mati, ki dela ob cesti, ne bi smela dovoliti, da se otroci igrajo na cesti, čeprav po njej le redko pripelje kakšno vozilo. Brezskrbna otroška igra se vse prepogosto konča z žalostjo in bolečino. Gladka asfaltna cesta je kaj primerna in prijetna za kotalka nje in vožnjo s kolesi. Tudi taka vrsta otroške zabave ne sodi na cesto! Igre z žogo v bližini ceste so lahko pravtako nevarne. Otrok, posebno manjši, še ni sposoben usmeriti svoje pozornosti hkrati na več stvari, zato bo stekel za žogo, ki mu je ..pobegnila" na cesto, ne meneč se za vozila, ki vozijo po njej. Prav zato moramo otrokom preprečiti tudi igro ob cesti, ne le na cestišču. Osnovnošolski otrok je med najpogostejšimi udeleženci prometa, prav zato si moramo vsi prizadevati, da bo na to nevarno pot tudi pripravljen. Učitelji so lahko na področju prometne vzgoje v nepogrešljivo pomoč staršem, ki sami pogosto ne morejo ali tudi ne znajo pravilno pripraviti otroka za promet. Pri tem je še zlasti dobrodošlo sodelovanje šolske svetovalne službe. Roditeljski sestanek je priložnost, ko učitelji morajo spregovoriti tudi o otrokovi varnosti in pomagati staršem najti najbolj varno pot do šole. V ta namen učitelj uporabi maketo šolskega okoliša. Prvošolček ima okrog vratu rumeno rutico, katera opozarja voznike, naj bodo še bolj previdni pri vožnji mimo otroka. Izbral je primeren kraj za prečkanje. Prvošolček se ustavi na robu pločnika in pazljivo pogleda na obe strani (Nadaljevanje na 12. strani) GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GlSUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJEMO ZA GLASUJE Heda URAN KAR, INDUPLATI Doma sem pravzaprav z občinske meje. Živim v Križa-tah, hčerka (2 leti je stara) pa je pravzaprav še premajhna, da bi vprašanje šol in šolskega prostora v naši družini zaživelo v večji meri. Sama sem hodih v šolo na Vačah, hči pa bo hodila v šolo v Moravčah. Zato sem zelo zadovoljna, da so se z dvema samoprispevkoma pogoji za šolanje v Moravčah tako zelo spremenili na bolje. V delovnem okolju še nismo razpravljali o programu, delavke pa se že pogovarjamo. V tekstilni stroki so osebni dohodki majhni, zato je treba gledati na socialno varnost. Helena BANDE LJ, strojnik v oddelku cigaretnih filtrov v TOSAMI V TOZD, kjer delam in kjer je zaposlenih 94, smo se že menili o samoprispevku. Vsi smo „za" samoprispevek, vendar se nam zdi 2 % samoprispevek sorazmerno velik. Kot vodja delegacije v samoupravni interesni skupnosti za socialno skrbstvo lahko rečem, da vem kolikšne so potrebe po ustreznih šolskih objektih in kako zelo so potrebni. Kljub temu pa menim, da bi vendarle morali dobro pogledati, da bi komu ne segli v njegovo (že sicer ogroženo) socialno varnost. Bogdan JENC, ) strojni ključavničar v MLINO-STROJU Čeprav nisem poročen in nimam otrok, vendarle poznam slabe pogoje v šolstvu, zlasti na osnovni šoli Vencelj Perko, kamor sem hodil tudi sam. Sam sem „ZA" samoprispevek, vendar poslušam besede sodelavcev okrog sebe: Kaj pravijo? Samoprispevku ne nasprotujejo, vendar menijo, da ne more biti izhod za financiranje česarkoli v zbiranju denarja na podlagi samoprispevka. Mislim, da moramo vsi biti „ZA " razvoj. Tega pa ni moč uresničiti brez šol, tedaj moramo biti vsi ,,ZA" šole. To je naša moralna obveza. J Marija URANKAR, tkalka v tkalnici TRAK Vsaka novogradnja je za konkreten kraj dragocena. Se posebej če gre za novo šolo, ki jo zna ceniti pravilno le tisti, ki je sam hodil v staro šolo ali celo tako daleč kot sem jaz, ki sem peš napravila do Gornjega grada vsak dan 14 km: v vsako smer sedem. Dva fantka imam: mali hodi v malo šolo, večji pa v četrti razred. Zelo sem zadovoljna, da imajo otroci danes šolo čisto v bližini, da imajo urejeno prehrano in ostale pogoje. Želela bi, da se zagotovi dosledna namenskost denarja, ki naj bo dejansko vložen v šolske objekte. Šolstvo in šolski prostori niso problem nekoga, denimo družbe "sedanje graditve šolskega prostora, kako gledajo na osnutek ■ ki naj zanje poskrbi — so naš skupni problem, saj zadeva vse rtf! Položenega programa, ki je v javni razpravi ter da nam pojasnijo : naše otroke. Ker se pripravljamo na razpis referenduma za 3. sam' ^V0Ja stališča, ki jih glede tega imajo kot delavci, starši, občani, v j prispevek, smo se v uredništvu domenili, da povprašamo delavce e'ovni organizaciji, krajevni skupnosti ali doma. Zaupali so nam j združenem delu naše občine, da nam povedo,kaj menijo o uspeM mnenje, izrekli svoje pomisleke ter orisali pričakovanja. I Šola je znanje - znanje je bogastvo | Osnovna šola Olge Avbelj Homec, ki je predvidena v novem^P^Pevku, da dobi novo lokacijo in s tem omogoči tudi vsem boljši V življenje r Janez MAJHENIČ PAPIRNICA Količevo Moram reči, da sem z zanimanjem spremljal vse v zvezi z gradnjami novih šol. Zdi se mi ob tem, da je bilo s sredstvi iz 1. samoprispevka sorazmerno več narejenega kot s sredstvi drugega samoprispevka. V občinskem glasilu sem prebral program gradenj za 3. samoprispevek in moram reči, da je zelo pravičen. Vendar pa želim ob tem povedati, da naj gradnje novih šol rešujejo problem šolskega prostora vsai za deset, let.\ Občani, ki vidomo potrebe (denimo razmere na šoli Vencelj Perko), smo vsi za nove šolske prostore. Pavla ^iZh ,!ehtarica kartona v M J* Ko,»čevo Ker irmd,?Soloobvezna oka. ki R " 5. in 6. otroka, k\'flUke\^ 6. razred rfjravl^ ™" prispevek f\ tev';m- "menim pa naj i »»„,... nekaterih sodelavcev. i P^vij0 naj bi se ne mdilO%bk£