PRAZNUJ, MATI ZEMLJA! Pred nami je dan zemlje. Dan, ko hi se vsi prebivalci našega planeta morali zavedati, kakšni »dobri« življenjski pogoji so nam dani in kako malo storimo, da bi v enako dobrem okolju lahko živeli tudi naši zanamci. O ekologiji se v sodobnem času zelo veliko govori. To nas ne bi smelo čuditi, saj je ravno naš čas tisti, ki je okolju storil do sedaj največ škode. Pa vendar teh besed o čistem okolju ni nikoli preveč. Tudi v tokratni številki Klasja jc nekaj prostora namenjenega tej večno pomembni temi. Iz vsega zapisanega lahko razberemo, da nam ni mar, v kakšni občini živimo. Pa vendar, še marsikje bo potrebnega veliko črnila na papirju, da se bo spremenilo razmišljanje v zavesti posameznikov. Ko se spomnimo na okolje, največkrat pomislimo tudi na ceno, ki jo plačujemo, da javne službe opravljajo svoje delo. Tega vprašanja na tem mestu ne bomo razrešili, potrudimo pa se in poberimo smetko na cesti, saj nas to ne bo nič stalo, okolju pa bo dano bogato darilo. Vse najboljše Zemlja, vse najboljše Zemljani! ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠENTVIDU Številka 3 letnik; 1 4 april 2008 • prevajanje v 80 jezikov « sodno overjeni prevodi • priprave na maturo za angleški in nemški jezik vww.aikemist.si (((^080 777 777) "EU iz prve roke" na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Prvo srečanje Klasjevih rekorderjev. Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2008 352(497.4 Ivanina Gorica) 120080202,3 C0BISS KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA in Občina Ivančna Gorica vabita na PRVOMAJSKO KRESOVANJE v sredo, 30. aprila 2008 na Gradišču nad Stično in Šentvidom ob 20. uri zabava z ansamblom Svetlin ob 24. uri ognjemet Poštnina plačana pri 1295 ivanč pošti četrtek, 1. maja, ob 19.30 v Domu kulture Šentvid NASTOPAJO: FOLKLORNE SKUPINE IZ MADŽARSKE, BOSNE IN HERCEGOVINE, ČEŠKE, ŠPANIJE IN DOMAČA FOLKLORNA SKUPINA VIDOVO SLOFOLK ^ MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL LaMaS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040. FAX; 0117869-045 TRGOVINA & SERVIS lamasglamas.ai IN m&NTmMA • ŽALUZIJE • ROLETE •TENDE LAMELNE ZAVESE PLISE ZAVESE Ovens.p. GSM: 031/679-079 Potvresje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 SENČILA m IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, ivančna Gorica tel./faks 01/7878 S35 gsm: 041 757 055 RAZSTAVNI SALON Diamant. 2. nad., tel.: 01/54 76 526 n^grinTTTTTETTTf u^BdnnmnumcsB Interalta d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana, tel.: 01/511 16 24 ■ PE Novo mesto, tel.: 041/846-034 m www.interalta.si 120080202,3 Iz Jernejeve malhe Aprilsko vreme, ko se hitro izmenjujeta dež in sonce, je podobno našemu razmišljanju v dobrem in slabem glede rasti in razvoju občine. Že ko smo razmišljali, da smo z odprtjem šestih dislociranih enot vrtca zagotovili primeren, pa ne zadosten prostor za vključitev otrok v vrtec, spet in spet lahko ugotavljamo, da so kapacitete premajhne kljub šestemu letu vstopa otrok v osnovno šolo. Nov vrtec je torej težko pričakovan, zato smo navdihnjeni s hitrim razreševanjem administrativnih in drugih birokratskih zadev, da čim prej zasadimo prvo lopato, kar pomeni, da je gradnja že pred vrati. Soglasodajalci so že dali svoja soglasja, gradbeno dovoljenje je tik pred izdajo, dokončni dogovori med Občino in ministrstvom za šolstvo in šport pa sklenjeni. Investicija je ocenjena na 2,3 milijona evrov, kar bo zadoščalo za gradbeni del z najnujnejšo opremo, učila in učna pomagala pa štejejo kot dodaten strošek. Če ne bo težav z izborom izvajalca, se bo gradnja začela proti jeseni in se zaključila konec prihodnjega leta. Vmes pa nas čaka še dodatni investicijski vložek, da bomo adaptirali prostor za dva oddelka v okviru enote Pikapolonica. Torej bo v šolskem območju srednje šole Josipa Jurčiča in OS Stična še dodatno živahno. Živahnost kaže tudi naše občinsko središče. Pod cerkvenim hribom so poleg strojev zasadili svoje lopate tudi arheologi in nam hitro pokazali, kako bogata je naša kulturna izpričanost, ki jo dokazujejo najdbe o naših prednikih in staroselcih na tem mestu. Vse to potrjuje našo identiteto, seveda pa po drugi strani prinaša tudi velike stroške, upati pa je, da bodo načrti z gradnjo novega poslovilnega objekta, infrastrukture in seveda težko pričakovanega krožnega križišča hitro stekli. Seveda pa je bilo naše kulturno bogastvo tudi že nagrajeno. Pred kratkim je predsednik države dr. Danilo Türk sprejel predstavnike krajev in občin, ki so bili v lanskem letu med najlepšimi in najbolj urejenimi. Zopet nas je dejstvo, da je Jurčičeva Muljava že drugo leto zapored med nagrajenimi, potrdilo, da so naša prizadevanja in trud za ohranjanje spomina na našega rojaka na pravi poti. Svojevrstno potrditev pa smo doživeli konec marca, ko je bila naša Srednja šola Josipa Jurčiča prizorišče visokega obiska, pravzaprav najimenitnejšega, ki se lahko zgodi v času predsedovanja neke članice Evropske unije. Kako je voditi Evropo in kaj lahko pomeni današnja evropska skupnost mlademu človeku. m. prišla našim dijakom povedat predsednik slovenske vlade Janez Jania m evropski komisar Janez Potočnik. Gosta, visoka evropska politika, sta se v sklopu projekta Evropske komisije vrnila v šolske klopi, ki sta jih »gulila« v svojih najstniških letih. Trenutno predsedujoči Svetu EU je zasedal v naši stiški gimnaziji. Ob prijetnem srečanju z mladimi pa se je potrdila še ena ideja in želja, predsednik Janša bo namreč našo občino obiskal v času slovenskega predsedstva še enkrat, ko bo slovesno spregovoril na letošnjem šentviškem pevskem taboru. Tega bodo s svojo navzočnostjo zaznamovali zbori članic naše velike evropske družine, s čimer bo prireditev v Šentvidu ena od večjih kulturnih manifestacij v obdobju ob koncu predsedovanja Slovenije. Pred nami je praznik delavcev, prvi maj. Naj se zasvetijo luči in kresovi v čast prazniku. Sindikati se še vedno bojujejo za svoje pravice, »boja« med delodajalci in delojemalci nikoli ne bo konec. Naj nam tudi prazniki dajo moči za boljšo in kvalitetnejšo prihodnost! Vaš župan ©QX3E0Ä ko se predsedovanje začne s počitnicami in dopusti, ko večina evropskih institucij ne dela, proti koncu pa se predpraznično vzdušje povsod po svetu začne že decembra. Tudi v tem dejstvu se kaže pomembno zaupanje, ki ga je deležna naša mlada država. Matej Šteh Foto Aljaž Celarc Slovensko predsedstvo EU 2008 »eu iz prve roke« NAŠO OBČINO OBISKALA PREDSEDUJOČI SVETU EVROPSKE UNIJE JANEZ JANŠA IM KOMISAR ZA ZNANOST IN RAZISKAVE JANEZ POTOČNIK Nekaj dijakinj in dijakov se je tudi opogumilo in zastavilo nekaj vprašanj obema gostoma, ob koncu pa se je dijak Klemen Janežič zahvalil gostoma za njun obisk in zanimivo izkušnjo, ki so jo doživeli. Gostoma so izročili spominski upodobitvi našega pisatelja Jurčiča. Projekt EU iz prve roke so na pobudo zvezne kanclerke Angele Merkel prvič izvedli januarja 2007 v času nemškega predsedovanja Svetu EU. Pobuda se je nadaljevala med portugalskim predsedovanjem jeseni 2007, ko sta se portugalskim uradnikom pridružila tudi predsednik portugalske vlade José Socrates in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Ko smo pred začetkom letošnjega leta v našem časopisu začeli objavljati prispevke, povezane z slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Seveda nismo pričakovali, da bomo v tem polletnem obdobju poročali o visokih državniških obiskih v naši občini. Za tokratno številko nam ni bilo treba brskati po zanimivostih, ki pričajo o povezanosti naše občine s predsedovanjem Slovenije. Zgodil se je namreč eden od največjih možnih dogodkov, saj sta 31. marca Srednjo Šolo Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici obiskala predsedujoči Svetu EU Janez Janša in komisar za znanost in raziskave v Evropski komisiji Janez Potočnik. Obisk je potekal v sklopu projekta EU iz prve roke. možnosti, o katerih generacije obeh gostov niso mogle niti sanjati. Gosta sta predstavila tudi delovanje Evropske unije in njenih organov, še zlasti pa je tekla beseda o vlogi Slovenije pri predsedovanju in posledicami, ki bi jih to polletno obdobje lahko imelo. Komisar Potočnik je seveda predstavil svoje delo v okviru Evropske komisije, kjer vodi eno od najpomembnejših področij v EU, saj je pod njegovim okriljem velik uradniški aparat (približno 3000 ljudi), letni proračun pa znaša osem milijard evrov. Dejansko je Slovenec, ki verjetno največ ve o EU, saj je bil tudi vodja slovenskih pogajanj za pristop v zvezo. Projekt EU iz prve roke je pobuda Evropske komisije, v kateri se uradniki in visoki predstavniki predsedujoče države Svetu EU vrnejo v srednje šole in dijakom predstavijo Evropsko unijo iz prve roke in z njimi razpravljajo o Evropi. V Sloveniji projekt poteka pod pokroviteljstvom evropskega komisarja za znanost in raziskave Janeza Potočnika. Pri projektu pa sodeluje tudi Vlada RS pod pokroviteljstvom ministra za šolstvo in šport Milana Zvera. ških letih in predstavah o takratni Evropski uniji. Spomini premieija Janše so seveda povezani z gimnazijskimi leti, ki jih je preživel za zidovi stiškega samostana, kjer je delovala Ob širokem medijskem spremljanju dogodka je ob koncu obiska predsednik Janša v izjavi novinarjem povedal: »Razprave, ki so se odvijale na obeh gimnazijah, pričajo o tem, da se mladi zavedajo svoje prednosti Skuša se dati poudarek na pomembnosti znanja, saj bo od tega, koliko bodo mlade generacije v prihodnosti znale, koliko bodo posamezniki po svojem Tako sta svoji srednji šoli obiskala tudi Janez Janša in Janez Potočnik. Oba sta najprej obiskala Gimnazijo Kranj, ki jo je obiskoval Potočnik, nato pa še ivanško srednjo šolo, naslednico Gimnazije Stična, ki jo je obiskoval sedanji predsednik slovenske vlade Janez Janša. Za našo srednjo šolo je bil to zagotovo izjemen dogodek v njeni zgodovini, saj tovrstni obiski resnično niso običajni. Oba gosta je sprejel ravnatelj Milan Jev-nikar, ki je gosta skupaj z županom Lampretom pospremil do šolske avle, v kateri so se pogovoru pridružili dijaki tretjih in četrtih letnikov in del učiteljskega zbora. V pogovoru, ki ga je vodila dijakinja Barbara Oven, sta oba gosta najprej povedala nekaj besed o svojih dija- takratna stiska gimnazija. Pogoji za učenje so bili seveda drugačni kot danes, prilagojeni razmeram, ki so vladale, v spominu pa mu ostajajo ure telesne vzgoje, ki jih je imel takrat mlad profesor Jernej Lampret, današnji župan naše občine. Razmišljanje o evropski uniji takrat je pomenilo razmišljanje o nečem oddaljenem »kot vesolje«, kakor sta karikirala oba gosta. In prav to sta želela položiti na srce navzočim dijakom; da bi zgrabili enkratno priložnost, ki se jim ponuja. Evropska unija namreč ponuja neštete možnosti za intelektualno delovanje že v najzgodnejši dobi mladostnika, ponuja znanju enakovredni svojim vrstnikom v dmgih državah članicah, odvisno, koliko bo Slovenija uveljavljena in koliko bo lahko izkoristila prednosti, ki jih je dobila z vstopom v EU.« Tako Janša kot Potočnik sta si bila edina, da je ob polovici obdobja predsedovanja Slovenija uspešno izpeljala načrtovane aktivnosti, pred njo pa je še pomembna druga polovica, ko bodo morali biti doseženi še nekateri pomembni zunanjepolitični cilji. Navsezadnje pa je zanimiva še ena obrazložitev, ki sta jo visoka gosta povedala tudi dijakom; predsedovati v prvi polovici leta je mnogo bolj zahtevno, pomembno in odgovorno, kot predsedovati v dragi polovici leta, Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 78121 30, fax: 781 21 31, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Matej Šteh, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Lojze Grčman, Simon Bregar (šport), Milena Vrho-vec (kmetijstvo), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, april 2008 VIVANČNI GORICI PRVIČ VELIKONOČNI »IVANKIN« SEJEM Državnem tekmovanju oračev v Ivančni Gorici, vsako leto pa sodelujejo tudi na Jurčičevem pohodu. V Jurčičevem muzeju na Muljavi imajo tudi stalno razstavo čebelarske opreme. S svojimi izdelki so se predstavili tudi že na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Čebelarsko društvo Stična Združuje 39 članov, ki imajo skupno okrog 1300 panjev čebel. Tudi oni so zelo aktivni, saj sodelujejo kot gostitelji na Viridinem pohodu, pohodu po Lavričevi poti, Aninem sejmu v Višnji Gori, župnijskem dnevu v Stični, predstavili so pletene iz slame. V enem od svojih peharjev, ki je star že 30 let, vsak teden vzhaja kruh za peko. Svojih izdelkov ne prodaja na tržnici, dela le po potrebi, če ji kdo izdelke naroči in rada jih podarja ob rojstnih dnevih. Njen mož je včasih izdeloval še sirkove in brezove metle, sama pa je delala svitke iz blaga in prosenovih plev. Murgelj Franc iz Ivanine Gorice Gospoda Franca je izdelovanje peharčkov naučil oče in prvega je naredil, ko je imel komaj sedem let. Kasneje je to »obrt« opustil, zdaj ko se je upokojil, pa ga je zopet zamikala. Izdeloval je Sevnice, košarice, peharčke, opletal steklenice. Eno od takšnih je izdeloval tudi na stojnici pred občinsko stavbo, pa še prazna ni bila. Sedaj opleta s plastičnimi vitrami, tako da so peharčki raznobarvni. S trženjem svojih izdelkov se ne ukvarja, ampak svoje izdelke podari ali »šenka«. Razdal pa jih je tudi sorodnikom, ki živijo po svetu (Avstralija, Amerika, Francija, Belgija). Prireditev, kakršna se je zgodila na zadnji petek pred letošnjo veliko nočjo, v naši občini prav gotovo primanjkuje, še posebej pa v našem občinskem središču. Zato smo lahko še toliko bolj veseli, da seje županovemu vabilu odzvala vrsta naših razstavljavcev, kije torej na pobudo občine pripravila prvi tovrstni sejemski dan. V zadnjem obdobju, ko Občina Ivančna Gorica aktivno nastopa v medobčinskem projektu Sožitje med mestom in podeželjem, se je razvilo tudi aktivno sodelovanje med Občino in posamezniki, ki sooblikujejo naše podeželje z ohranjanjem različnih starih obrti, ukvarjanjem z ekološkim in zeliščnim kmetovanjem in drugimi aktivnostmi. Nekaj izmed njih se jih je torej predstavilo na Ivankinem sejmu (ime spominja na osebo Ivanko, po kateri naj bi Ivančna Gorica dobila ime) in odziv obiskovalcev, bodisi tistih, ki so slišali radijsko povabilo, bodisi so se zgolj naključno znašli tistega dne pred občinsko stavbo, je bil pozitiven in vsekakor spodbuden. Uživali so lahko tudi ob pesmi pevcev ljudskih pesmi Studenček iz Ivančne Gorice. Pričakovati je, da se čez leto dni zgodi že 2. Ivankin sejem. Za vse, ki jih pot tega dne ni pripeljala do občinskega središča, predstavljamo predpraznično vzdušje v sliki in besedi. Pridelke večinoma prodajajo na domu (zaželena predhodna najava) in ob sobotah na ekološki tržnici v Ljubljani. Od leta 2001 so vključeni v ekološko kontrolo. Pri delu na kmetiji upoštevamo standarde Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki ima skupno blagovno znamko BIODAR. Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi Specializirali so predvsem za sušenje jabolk in hrušk. Jabolka tudi sami pridelajo. Največ suhega sadja prodajo v domači prodajalni na kmetiji, na katero obiskovalci zelo radi zahajajo. Suho sadje in kis prodajajo v slovenskih trgovinah, sodelujejo pa tudi na raznih sejmih. Vodi tečaje vegetarijanske ajurvedske kuhinje, peko kruha, klekljanje idrijske čipke, predavanja o permakulturi, svetuje o zdravem življenju. Na stojnici smo lahko videli zeliščna žganja, posušena zelišča, mazila in zeliščna olja, jabolčni kis z zelišči, vzglavnike z žitnimi luščinami ... Obiščete jo lahko tudi na ekološki tržnici na Pogačarjevem trgu. Sitik, d. o. o, Stična Cistercijanska opatija Stična je leta 1992 ustanovila družbo SITIK, d. o. o. z namenom, da omogoči širšemu krogu ljudi dostop do bogate dediščine patra Simona Ašiča. Iz enostavnih in skromnih začetkov poslovanja je danes samostansko podjetje sodobno opremljeno. Prodajajo čajne mešanice in druga naravna zdravila po recepturah patra Simona Ašiča za okrepitev, V prodajalni na kmetiji vam ponujajo različno pakirano suho sadje, posebej pakirana neolup-ljena jabolka, olupljena, žveplana ali naravna, krhlje neolupljenih hrušk ter mešano sadje. Poleg tega jabolčni domači kis polnijo v litrske plastenke, polnijo pa ga tudi v darilno embalažo ter mu dodajo zelenjavo. V prodajalni imajo tudi velik izbor že pripravljenih, lično aranžira-nih daril z njihovimi izdelki, lahko pa vam jih tudi po želji aranžirajo za različne priložnosti. Maček H. Metka iz Malega Kala Obdeluje biovrt zdravilnih zelišč in goji tradicionalno zeliščarstvo. Njen zeliščni vrt na Malem prsni čaj za sladkorne bolnike, za pomiritev in sprostitev; postni čaj za izboljšanje presnove, za ledvice in mehur idr. Znana je tudi Stiška gren-čica, glina v prahu in glineni obkladki, jabolčni kis, kamilični obkladek, seneni obkladek, gabe-zova tinktura, česnova tinktura idr. V vrtnariji Stična pa vam nudijo še vse potrebno za prijazno ocvetličenje doma. Čebelarsko društvo Krka Zagradec CD Krka Zagradec v letu 2008 praznuje stoletnico delovanja. Združujejo 40 članov in imajo okoli 800 panjev. V letu 2007 so se pridružili dobrodelni izobraževalni akciji En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Akcija, ki jo je organizirala Čebelarska zveza Slovenije, je bila zelo odmevna v vseh občinah. Srečali ste jih v originalni čebelarski opravi na Ekološka kmetija Bregar iz Znojil pri Krki Od sadnih vrst pri njih prevladujejo jabolka sorte Topaz, v maju in juniju pa obirajo jagode. Pridelujejo tudi sezonsko zelenjavo, sejejo različna žita, da lažje upoštevajo kolobar, ki je v ekološkem kmetovanju zelo pomemben. Reja živine je prilagojena njihovim naravnim potrebam. Kalu je namenjen človeški duši in telesu, plesu čmrljev, čebel in metuljev, kakor sama pravi. Zanimiv je njen predlog, da bi se vse prisotne države, ki bodo sodelovale na letošnjem Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, zapisale tudi v naravi, in sicer tako, da bi tuji zbori prinesli po eno zdravilno zelišče iz svoje države. To bi se posadilo na naši zemlji. Grad Barle Otilija iz Temenice Je pridelovalka ekoloških zdravilnih rastlin. Ima veliko znanja, kako na naravi prijazen način kmetovati brez kemije, zaseje in sadi tiste rastline, ki se dobro medsosedsko prenašajo. se tudi na sejmih v Maksimarketu, na Ljubljanskem gradu, sodelovali pa so tudi na državnem tekmovanju oračev v Ivančni Gorici. Lani so sodelovali tudi v dobrodelni izobraževalni akciji En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, ki jo je organizirala Čebelarska zveza Slovenije in se bo ponovila tudi v letošnjem letu. Baša Marjeta iz Kala pri Ambrusu Resneje se je z lončarstvom začela ukvarjati leta 2002. Udeležuje se rokodelskih sejmov, tečajev kiparjenja in ima delavnice za otroke, saj sodeluje z osnovnimi šolami. Izdeluje različne razstavne izdelke in uporabno keramiko (lonce, pekače, stojala za svinčnike ...) Vsi izdelki so unikatni in maloserijski. Avtorica združuje starodavno tehniko oblikovanja gline s sodobnim oblikovanjem. Razstavljala je tudi že v belgijskem Bruslju. Kastelic Marija iz Lučarjevega Kala Gospa Micka je mojstrica pletenja košar, saj plete košare iz vitre že 30 let. Poleg košar izdeluje tudi peharje, to so nizke okrogle posode, Društvo podeželskih žena Ivanjščice iz Ivančne Gorice »Ivanjščice« združujejo okrog 120 članic, ki so obenem vse kmetice in gospodinje na domačih kmetijah. So zelo aktivne, neprestano se izobražujejo, sodelujejo na mnogih sejmih in predstavitvah, lani so tudi organizirale srečanje Društev podeželskih žena Ljubljanske regije. Mnogokrat sodelujejo tudi na predstavitvah dobrot s kmetij, ki potekajo po celotni Sloveniji in predstavljajo svoje kulinarične sposobnosti, ki so res vrhunske, kar dokazujejo tudi visoka priznanja, ki jih prejemajo. Pogosto jih srečamo tudi na prireditvah v naši občini. Tudi tokrat nam srečanja z njimi ni bilo žal! Osnovna šola Stična Osnovna šola Stična se je na tokratnem velikonočnem sejmu predstavila s svojim izbirnim predmetom etnologijo, katere mentorica je učiteljica Zlata Kastelic. Zaradi zadržanosti mentorice pa je šolo in njihove izdelke učen- kama pomagala predstavljati Branka Emeršič. V slikovnem materialu so pokazali delček tega, kar raziskujejo in pripravljajo v sklopu izbirnega predmeta. Učenki 9. c-razreda Polona in Natalija pa sta pokazali umetnost barvanja pirhov, kar je bilo zanimivo za staro in mlado. Njihovo dejavnost si lahko ogledate tudi na šolski spletni strani. Marija Okom in Matej Steh Ivančna Gorica, april 2008 3 rekordi Cez doline in čez klance, Leopold obišče znance, rekorde vse si zapisuje, in svojo stran v Klasju snuje. Rekordov zbirka je velika, Leopold jih vse poslika. V Šentvidu neka žena, kupovala je semena, je imela take želje naj bi zraslo ji le zelje. Izbira pa bila je slaba, je zrasla vele koleraba. V rekord se Francka registrira, ko v Pečali butare nabira, ko bo zunaj zima bela, ob peči topli se bo grela. Buče, buče, same buče, okrog njih se Janez suče. VDečji vasi; Lej ga vraga! pa velika je, da vse odvaga. Ne rabi prekel Frenk z Metnaja, fižol ob sončnici posaja, med rekorde tudi spada, obarvana strohnela klada. Z vrtnarstvom Jože ima uspehe, paradajz mu zraste! je do strehe. Tam ob cesti prot Muljavi, nekdo je tam vrtičkar pravi, ima hrena tako korenino, da dost jo je, za vso dolino, pri tem je resnica kruta, večje hrena ko pršuta.. Zaloga platna, cele bale, iz starih časov so ostale, morda bo od koristi spet, če ne prej, pa čez sto let. Kar se še rekordov tiče, koza Milka štiri ima kozliče, Doji Bojan kozlička dva, ker koza le dva zizka ima. Zaradi piskrov in starine, pa štuperesne deteljine, o Cirilu morali smo brat, da je rekorder na kvadrat. Ko France je bil še mlad, postal je neke sorte literat, všeč balada mu je tista, kije dolga kakor glista, on potrebuje kar pol ure, da zdeklamira jo brez muje. Andrejev traktor, ni reklama, je že srečal Abrahama, res starost se mu pozna, pa še vedno ropota. Vrtnarju delati se splača, če rekordna je cvetača, pa neka hiša v Metnaju, vsa je v rožah, kot v raju. Rekord Ciril z Muljave ima, velikokrat Krjavlja zaigra, Anton zbira od platišč pokrove, v Višnjah jaslice so nove, na Anžlovem; O šment, skoraj tristo let star dokument, po domovih se še dobi, da kakšen ribežen trohni, Rekordov je kot morska plima, a se z njimi nič ne rima. Vseh ne morem tu našteti, še cel dan bi moral imeti. Tone Drab Tone Drab, tudi sam sodelavec našega časopisa, je za tokratno priložnost sestavil pravo pesnitev o Klasjevih rekorderjih, ki jo objavljamo tudi na tem mestu. na sledi arheološkim najdbam Gradnja komunalne infrastrukture pod cerkvenim hribom prekinjena zaradi arheoloških izkopavanj REKORDNO SREČANJE REKORDERJEV Na gregorjevo je potekalo prvo srečanje Klasjevih rekorderjev in ljubiteljev narodopisnega kotička, ki ga v našem uredništvu vodi Leopold Sever. Kot smo v zadnji lanski številki že poročali, se je pozno jeseni začela v Ivančni Gorici izgradnja komunalne infrastrukture na območju pod cerkvijo sv. Jožefa, med zdravstvenim domom, železniško progo in južno obvoznico. Gre za območje tako imenovanega zazidalnega načrta Novi center, na katerem je zemljišče rezervirano za bodoče novo občinsko upravno-poslovno središče. Del območja za cerkvijo bo nekoč zavzelo pokopališče z mrliško vežico. Občina Ivančna Gorica je namreč, kot smo že pisali v lani, prejela sredstva prek razpisa pri Službi za lokalno samoupravo, s katerimi se je začel izvajati omenjeni projekt. Predvidena dela naj bi bila do danes že končana, a so omenjeno območje zaradi zemeljskih posegov pod drobnogled vzeli arheologi in dela so bila prekinjena. Skladno z zakonodajo so se pred nadaljevanjem del morala opraviti podrobnejše arheološke raziskave, ki jih je za ljubljansko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvedlo podjetje Arhej iz Sevnice. Omenjeno zemljišče se namreč nahaja na območju arheološkega najdišča - tod je potekala rimska vicinalna cesta, ob kateri je bil tudi rimski zaselek Acer-vo, kije registrirano v registru nepremične kulturne dediščine Slovenije. V februarju letos je bilo torej izvedeno sondiranje zemljišča, ki je pokazala nekaj zanimivih rezultatov. Arheologi, med njimi tudi študentje arheologije, so v testnih izkopavanjih našli 12 kosov lončevine iz antičnega obdobja (med drugim dva odlomka vrča in odlomek amfore) in 17 kosov prazgodovinske lončevine. Najdbe in nekateri drugi kazalci pričajo torej o prazgodovinskem najdišču in rim-skodobnem najdišču, kar pomeni, da bodo pred nadaljevanjem del potrebne obsežne arheološke raziskave najdišča, ki bi bilo sicer uničeno. Stroške raziskav bo moral nositi investitor, v našem primeru Občina in pa Stanovanjski sklad Slovenije, ki je lastnik dela omenjenega področja. Kako pa bo v bodoče z dogajanjem pod cerkvenim hribom, je za zdaj še težko napovedovati. Občino so pre-dizkopavanja že stala približno 20 tisoč evrov. Seveda se nam ob takšnih primerih pojavljajo različna vprašanja. Na stroko se navadno gleda z nerazumevanjem, po drugi strani pa seveda pričakujemo od strokovnjakov, da opravljajo svoje delo dosledno in profesionalno. Arheološka izkopavanja v Ivančni Gorici niso nekaj novega, samo spomnimo se, kako je bilo, ko se je gradila današnja avtocesta. Prav avtoceste so pomemben vir arheoloških najdb. Trenutno je na Dolenjskem največ pozornosti deležna trasa dolenjske avtoceste pri Trebnjem. Na morebitne nove najdbe v Ivančni Gorici bo treba še počakati, kakor tudi na nadaljevanje zastavljenih del. Matej Šteh Na letošnje gregorjevo, 12. marca, se je uresničila še ena izmed mnogih idej našega dolgoletnega sodelavca Leopolda (Poldeta) Severja; pred kratkim je namreč izpod njegovega peresa nastala nova knjiga 100 Klasjevih rekordov, ki predstavlja na enem mestu zbrane Klasjeve rekorde(rje), objavljene v preteklih letih v našem občinskem glasilu. Ob predstavitvi knjige je vzniknila ideja, da bi se vsi imetniki rekordov ob priložnosti tudi srečali. In res je ideja čez zimo dozorela in v prebujajočo se pomlad vnesla velik družabni dogodek, na katerem so se zbrali mnogi zvesti Klasjevi sodelavci. Klasjevi rekorderji so si z veseljem ogledovali svoja priznanja. Publika je napeto spremljala program, ki ga je povezoval Pavel Groznik iz Višnje Gore, tudi sam Klasjev rekorder. jelo in aktivno pristopilo k organizaciji dogodka. Pravzaprav je dogodek prav po njihovi zaslugi postalo pravo družabno srečanje, ki je za nameček postreglo še s srečelovom. Srečanja se je udeležil tudi župan naše občine Jernej Lampret, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da občinsko glasilo tako pozitivno vpliva na razmišljanje svojih bralcev - občanov, ki so Klasje že zdavnaj vzeli za svoje. Iz županovega zadovoljnega obraza je bilo torej mogoče razbrati, da bo županstvo izdajanje Klasje še naprej podpiralo, kar pomeni, da so časnik in njegovi sodelavci na pravi poti. Seveda pa se za tako velik dogodek spodobi tudi bogat kulturni program, za katerega sta poskrbeli ljudski pevki Ema Griinbacher in Vida Gorišek iz Ivančne Gorice, Moški pevski zbor Zagriški fantje in še mešana pevska zasedba Studenček, ki prihaja iz KD Ivančna Gorica. Ker pa je letošnje leto na kulturnem polju Trubarjevo leto, je v Ivančno Gorico prišel sam Primož Trubar iz Rašice. Z njim se je v pogovoru na bogato kulturno izročilo Slovencev ozrl moderator srečanja Pavel Groznik. Ob koncu srečanja so bila vsem Klas-jevim rekorderjem in drugim sodelavcem narodopisnega kotička v na- Direktorica KZ Stična izroča cvetje naši naj rekorderki Ani Glavič iz Za-boršta. šem časopisu podeljena še priznanja kot skromna nagrada za njihove dosežke oziroma doprinos k ohranjanju naše kulturne in naravne dediščine. Uredništvo se ob tej priložnosti zahvaljuje za pomoč pri izvedbi Kmetijski zadrugi Stična, Turističnemu društvu Ivančna Gorica in Občini Ivančna Gorica. Vsi, ki bi želeli prejeti posnetek srečanja na DVD-ju, pa lahko pokličete Davida Mrvarja, tel: 040 799 799, info@tvbiba.com, cena je 15 evrov. Matej Steh Polde je namreč na srečanje povabil tudi številne občane in občanke, ki še posebej vneto spremljajo njegove prispevke ali na Sivi ali Severni strani našega časopisa in so njegovi zvesti sodelavci tako imenovanega narodopisnega kotička. Prav skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine pa je pomembno sporočilo, ki ga naš časopis želi prinesti in gojiti praktično že vsa leta obstoja. Prepričani smo, da nam to s skupnimi močmi tudi uspeva. Prvo tovrstno srečanje je potekalo na simboličen dan, praznik sv. Gregorja, ki ima tudi v našem ljudskem izročilu pomembno vlogo. Na svoje dvorišče nas je sprejela Kmetijska zadruga Stična, ki je za to priložnost vsem udeležencem srečanja ponudila tudi nakup s popustom v svojem Vrtnem centru. Da je celotno srečanje potekalo v prijetnem vzdušju, je seveda tudi zasluga Turističnega društva Ivančna Gorica, ki je Poldetovo pobudo o srečanju z navdušenjem spre- Župan in organizator srečanja Leopold Sever sta pozdravila častnega gosta na prireditvi Primoža Trubarja (Štefan Zrnc iz okolice Rašice). 4 Ivančna Gorica, april 2008 ÜS SOCIALNI LliylJiiL^lu slovenijo je mogoče voditi bolje V marcu smo Socialni demokrati Območne organizacije Grosuplje organizirali javno tribuno z naslovom Slovenijo je mogoče voditi bolje, katere gost je bil predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Na javni tribuni, katere se je udeležilo več kot 120 ljudi, je prvak Socialnih demokratov predstavil svoj pogled in pogled stranke na trenutno stanje v državi ter predstavil nekaj rešitev, s katerimi bi lahko Slovenijo vodili bolje. Po predstavitvi nekaterih pogledov na situacijo v državi se je med Borutom Pahorjem in udeleženci javne tribune razvila živahna razprava o sedanjosti in prihodnosti Slovenije. Predsednik OO SD Ivančna Gorica Janez Tomažič J gos^ii/N^ | olnom'a izvzeta izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje in da je delno znižana obdavčitev neposrednih plačil kmetom, pa menimo, da to ni dovolj. KGZS je mnenja, da bi morali vsa plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči izločiti iz obdavčitve. V teh dneh številni člani KGZS prejemajo odločbe in obvestila Davčnega urada RS glede odmere katastrskega dohodka, na katerih so pripisani pavšalni zneski plačil ukrepov kmetijske politike. Takšno pavšalno obdavčevanje ni pravično, saj vsa zemljišča nimajo možnosti pridobiti subven- Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko Grosuplje d.o.o. in stanovanjsko urejanje PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča => ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 cije. Prav tako prihaja do pripisa visokih subvencij zaradi nerealnega stanja v zemljiškem katastru v primerjavi z dejanskim stanjem zemljišč. Takšna ureditev lahko vpliva tudi na višino različnih socialnih transfeijev, zato bo recimo marsikateri otrok kmetov prikrajšan za štipendijo ah otroški dodatek. V pravni službi KGZS so za svoje člane pripravili Pobudo za presojo ustavnosti Zakona o dohodnini in presojo ustavnosti ter zakonitosti predpisa Povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč ter na panj za leto 2007 in znesek katastrskega dohodka za oljčne nasade za leto 2007 (Ur. 1. RS št. 15/08), ki ga je sprejelo Ministrstvo za finance. V pobudi se predlaga: - razveljavitev Zakona o dohodnini v delu, ki predstavlja pravno podlago za pavšalno pripisovanje subvencij, - odpravo podzakonskega akta ministra za finance in - začasno zadržanje izpodbijanih predpisov z namenom preprečevanja nastajanja težko popravljivih posledic. Poleg zahteve za izločitev plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči iz obdavčitve člani KGZS zahtevajo še: - da država uredi stanje v zemljiškem katastru tako, da se bo katastrski dohodek oziroma boniteta zemljišča v čim večji meri ujemala z dejanskim stanjem, - uveljavitev nove metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka, - ohranitev oziroma uveljavitev investicijskih olajšav, - prag za obdavčitev čebelarjev naj se dvigne za vse zavezance na 40 panjev. V EU ne obstaja enotna davčna politika, ampak je ta v pristojnosti vsake države članice. Slovensko kmetijstvo je specifično, zato rešitve drugih držav ni mogoče prenesti. Slovenska vlada ima z uvedbo primerne davčne politike priložnost, da ustvari razmere za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva. Vir: KGZS (mv) čestitka Res z zamudo Klasje smo dobili, ker v Uredništvu sina so kupili, tega dogodka smo se tudi bralci razveselili. Če se med Klasje »štorklja« pripodi, nobenega opravičila treba ni! Bila je pač naravna sila, ki naj bi se večkrat ponovila. Čestitka naša pa je ta, da srečna bi bila družinica, zdravi, srečni ostanite in s Klasjem kmalu zopet zamudite. Bralka Klasja - Ivica govedorejci smo se odpravili na oglede Že kar nekaj časa smo se govedorejci dogovarjali za strokovno ekskurzijo. Zdaj pa so naši dogovori le obrodili sadove, in tako smo se v začetku aprila odpravili v Spodnjo Savinjsko dolino. Tam smo si najprej ogledali kmetijo Četinovih iz Grušovlja pri Šempetru, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka s 75 črnobelimi kravami in so konec lanskega leta peti v Sloveniji postavili molznega robota. Kot nam je povedal mladi gospodar Damjan, so imeli od začetka kar nekaj težav z privajanjem krav na molžo brez človeka, večina krav se je novosti navadila, nekaj pa jih je še vedno treba k molži pognati. Sicer pa imajo zavidljivo hlevsko povprečje namolzenega mleka na kravo letno, in sicer blizu 9000 litrov. Občutno so se zmanjšala tudi obolenja vimen (mastitisi), saj pri robotizirani molži ni slepega sesanja, kajti robot sesno čašo sname, čim zazna, da ni več mleka. Robot oziroma računalnik tudi sproti registrira vse pomembne podatke za vsako pomolzeno kravo posebej. Tako registrira količino namolzenega mleka. Tudi za vsak sesek posebej, kakor tudi vse parametre kvalitete. Glede na to, da molža poteka neprekinjeno 24 ur na dan, ob morebitnem zastoju robot sam pokliče gospodarja na mobitel, da pride zadevo uredit. Krave molzejo od dvakrat do štirikrat na dan, odvisno od faze laktacije oziroma količine mleka. Letno kvoto za oddajo mleka imajo 560.000 litrov, vse mleko pa izvozijo v Italijo. Celotna investicija jih je stala 180.000 evrov, za kar so dobili 70.000 evrov evropskih nepovratnih sredstev. Zatem smo se odpeljali v vas Galicija, na kmetijo znanega kritika razmer v slovenskem kmetijstvu, Andreja Podpečana. Tudi pri njih se ukvarjajo s pridelavo mleka, in sicer imajo 42 rjavih krav, ki jih molzejo še klasično na molzišče, dvakrat po tri naenkrat. Letno hlevsko povprečje namolzenega mleka na kravo pri njih pa je 7000 litrov. Pred kratkim so začeli domače mleko tudi predelovati v različne sire in namaze, kar pakirajo v lično embalažo in prodajo doma in po sejmih in stojnicah v okolici. Ta program pri njih vodi hčerka, študentka agronomije, in je trenutno v začetni fazi. Staro gospodarsko poslopje nameravajo letos prenoviti, notri pa postaviti predelavo in zorilnico ter prodajalno za njihove domače izdelke. Sicer pa letno namolzejo 280.000 litrov mleka, od katerega približno deset odstotkov predelajo doma, vse ostalo mleko pa tudi izvažajo v Italijo. Poizkusili smo njihove različne sire, in naj povem, da so odlični. Marsikaj zanimivega pa smo videli in slišali tudi na kmetiji Fleretovih iz Letuša. Tudi oni imajo »štalo« s 60 kravami črnobele pasme, pred nekaj leti pa so postavili bioplinsko elektrarno in zdaj prodajajo elektriko v elektroenergetski sistem. Bioplin pridobivajo v velikih betonskih sprejemnikih iz domačega hlevskega gnoja. Bakterije v teh sprejemnikih pod določenimi pogoji razkrajajo hlevski gnoj, ob tem pa nastaja bioplin, ki ga vodijo v posebne motorje, ti pa ženejo generatorje za proizvodnjo elektrike. Generatorje imajo tri, in sicer dva po 40 kW in enega s 150 kW moči, ki pa se vklapljajo izmenično. Gospodar nam je povedal, da za elektriko iztržijo približno toliko, kolikor za mleko. Povedal je tudi, da je ta investicija stala blizu milijon evrov in da je znaten del sredstev dobil povrnjen iz evropskih razpisov. Opisal nam je tudi težave pri pridobivanju teh evropskih sredstev, saj mu je država z eno roko dajala, še prej pa bi mu z drugo rada že vzela. Iz razgovora z gospodarji teh treh velikih in uspešnih kmetij pa smo razbrali, da se tudi oni ukvarjajo s podobnimi težavami, ki pestijo kar vse slovenske kmete. Sicer pa tudi oni niso bili od nekdaj tako veliki in uspešni. V preteklosti so bile tudi njihove kmetije dokaj povprečne, vendar so mladi gospodarji znali izkoristiti priložnosti, ki so se v danih okoliščinah nakazovale. Med ogledom Fleretove kmetije iz Letuša, kjer imajo bioplinsko elektrarno. Zanimivo učno uro smo imeli tudi v muzeju rudarstva v Velenju, saj so nas popeljali nekaj sto metrov pod zemljo in nam razkazali potek rudarjenja od začetka do danes. Prav tako je bilo zanimivo tudi v Muzeju lesarstva in gozdarstva v gradu Vrbovec. Nazadnje pa smo si ogledali še mestno kurilnico na biomaso v Mozirju, s katero ogrevajo del mesta. Gotovo bo podoben sistem, sicer v manjši izvedbi v prihodnosti ogreval tudi marsikatero našo kmetijo. Utrujeni, a polni vtisov smo se pozno zvečer vrnili v Krjavljevo deželo. Lojze Podobnik Naši govedorejci pri Damjanu Cetini v Gmšovljah 7 Ivančna Gorica, april 2008 strune in ukrepi za njihovo zatiranje Strune so ličinke hroščev pokalie. Hroščki so veliki 7-10 mm in so rjave ali črne barve. V Slovenji živi več različnih rodov pokalie. Najbolj razširjene so žitne, solatne in poljske pokalice. Prezimijo ličinke ali odrasli hroščki. Spomladi se najprej pojavijo samci in nato samice. Samice odlagajo jajčeca na površino, obraslo z rastlinskim pokrovom, kot so žitno polje, deteljišče ali zapleveljene površine. Samice živijo eno leto in po odlaganju jajčeca umrejo. Odrasli osebki ne delajo škode na rastlinah. Iz odloženih jajčec se izležejo brezbarvne ličinke, ki po več levitvah prvo leto dosežejo 5 mm dolžine. Razvoj pokalie traja od tri do pet let. V vseh letih svojega razvoja se strune 15-krat levijo in povzročajo vsako leto večje škode. Največjo škodo povzročajo v redkih posevkih krompirja, koruze, pese, vrtninah - tam razredčijo rastline. Če so njive povsem brez plevelov, je škoda večja. Večja škoda je tudi v sušnih letih, ker takrat strune iščejo vodo, ki jo nujno potrebujejo za svoj razvoj. Prisotnost strun v tleh zlahka ugotovimo s talnimi pregledi konec poletja. Določimo prostor, kjer bomo ugotavljali prisotnost strun. Okolico očistimo plevelov, odmerimo 1 m2 in na robove zakopljemo vabo. Po navadi je to prerezan krompir. Že čez nekaj ur prerezane gomolje izkoplje-mo in jih pregledamo. Če najdemo dve do pet strun na kvadraten meter, se moramo glede na kulturo odločiti za ukrepanje. Na zmanjšanje strun v tleh vplivajo agrotehnični ukrepi, s katerimi privabimo hrošče brzce, ki se hranijo s strunami. S strunami se hranijo tudi krti, rovke in mesojede ptice. Nekatere rastline, kot so proso, ajda, lan, konoplja, zmanjšajo število strun v tleh. Kadar števila strun v tleh ne moremo dovolj zmanjšati, posežemo po sredstvih za varstvo rastlin. Pri uporabi insekticidov moramo paziti na marsikaj. Kmetje med drugim tudi na vključenost v določene kmetijsko okoljske ukrepe in s tem predpisane načine zatiranja določenih škodljivcev ter seveda na navzkrižno skladnost. Proti strunam v korenju, okrasnih rastlinah, papriki in paradižniku je registrirano sredstvo s komercialnim imenom Basudin 600 EW, ki ga porabimo za tretiranje tal oziroma zalivanje rastlin v količini tri do pet litrov na hektar. Splošno registracijo za uporabo v vrtninah in poljščinah ima Volaton G5, ki ga uporabljamo v odmerku 20-100 kg/ha. Tretiramo lahko samo po vrstah ali povprek. Od tega je odvisen tudi odmerek. Za uporabo v koruzi je registriranih več sredstev, ki se nanašajo na seme, na primer: Poncho FS 600 RDEČ, Mesurol FS 500, Crusier 350 FS, Ga-ucho FS 350 ter granulat Force 1,5 G. Vsa našteta sredstva razen Basudi-na imajo dolgo karenčno dobo, zato uporabo Volatona, ki ga lahko uporabljamo tudi v vrtninah, priporočamo že jeseni ob pripravi tal. Pri uporabi talnih insekticidov in setve z insekticidi zaščitenih semen moramo obvezno upoštevati tudi varnostne pasove do površinskih voda. Ti varnostni pasovi so - odvisno od sredstva - po navadi 20 metrov za vode 1. reda, za vse druge vode, to je vode 2. reda, pa dvajset ali manj metrov. Vode 1. reda predstavlja 34 večjih rek in jezer v Sloveniji in vse celinske vode, ki prečkajo državno mejo. Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica uspesna organizacija 3. saiamijade Četrtega aprila so Dobovci organizirali 3. izbor najboljših salam. Na preizkušnjo za najboljšo je bilo danih kar 29 izdelkov, katerih lastniki so prihajali iz ivanške in trebanjske občine. Seveda je bilo delo komisije, ki je izbirala in ocenjevala salame, zelo težko. Izbor pa je bil naslednji: 1. mesto Rudolf Kastelic iz Pokojnice 2. mesto Andrej Sadar iz Doba 3. mesto pa sta si delila Marta Okorn iz Pristave in Marko Antončič iz Velikega Gabra. Pa dober tek vsem, ki bodo imeli čast zaužiti najboljše med suhomesnimi izdelki. J. A. Komisija pri težkem, a prijetnem delu. pomen plesni v naravi 1 Plesni (Mycophita) po svojih lastnostih spadajo pravzaprav v rastlinski svet in so močno razširjene po vsem svetu, posebno v tropih, saj je do danes znano že okrog 55 tisoč različnih vrst in vedno odkrivajo še nove. Glive nimajo lastnega klorofila, s katerim bi lahko s pomočjo fotosinteze same pridobivale organske snovi za življenje, zato so glive obvezno hete-rotrofno (saprofitsko ali parazitsko) živeče steljčnice. Namesto korenin imajo dolge celične izrastke v obliki niti, ki jim pravimo hife, in katere se navadno v obliki gostega spleteža (micelija) vraščajo v substrate, iz katerih črpajo organske snovi (hrano). Celične stene so iz hitina, pri nekaterih vrstah (sluzavkah) tudi iz celuloze, kot energetske zaloge pa v svojih celicah lahko kopičijo glikogen ali maščobe, nikoli pa škroba. Glive so pravzaprav s svojim načinom prehranjevanja najprej razkrojevalci organskih snovi v naravi. Skupaj z bakterijami povzročajo razpadanje in gnitje organskih snovi, povzročajo pa lahko tudi kvarjenje hrane ali pa napadajo žive organizme (človeka, živali) in še posebno pogosto povzročajo glivična obolenja na rastlinskih kulturah. In ne nazadnje, nekatere plesni so fermentorji toksinov, ki jih izločajo v okolje. Glive so zelo učinkoviti razkrojevalci, saj so sposobne razgrajevati celulozo, hemicelulozo pa celo lignin v bolj enostavne razkrojne produkte, ki jih potem izkoristijo kot hrano. Večina gliv je sposobna izkoriščati amonijak kot izvor dušika, ali pa reducirajo nitrate in nitrite, nekatere pa so glede dušika odvisne samo od razkrojenih beljakov (aminokilsin). Zlasti pri parazitskem načinu življenja glive pogosto izločajo prebavne encime in različne druge snovi, ki napadajo tudi žive celice, jih razkrojijo ali povzročijo veliko propustnost celičnih membran in s tem omogočajo črpanje organskih snovi iz celic. Nekatere plesni na različnih hranilnih podlogah ob ugodnih pogojih izločajo tudi strupe, ki se lahko vpletajo v specifične organske sisteme pri živalih in človeku, kot so hormonalni sistem, imunski sistem in drugi. Kot razkrojevalci organskih snovi v naravi so plesni skupaj z bakterijami zelo pomembni čistilci okolja in sodelujejo pri pretvorbi odmrlih rastlin in prosto živečih živali v organska gnojila in s tem omogočajo kroženje snovi v naravi. Kadar napadajo žive rastlinske kulture, živali in človeka, so povzročitelji različnih bolezni, na primer peronospore na vinski trti, monilije na sadnem drevju in plodovih, mikrosporije in trohofitije na koži pri živalih in ljudeh. Kadar pa plesni fermentirajo še posebne toksine, so lahko nevarni zastrupljevalci krmil, vode in človeške hrane. O tem več prihodnjič. Valentin Skubic d. o. o. Cistercijansfta opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna gorica SLOVTtVUJA Proizvodnja čajev, jabolčnega lqsa in drugih zdravilnih pripravkov po izvimifi recepturah p. Simona %siča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na droBno in de6eCo. SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE Zima se umika spomladanskemu soncu. Narava se je prebudila in nas vabi, da okrasimo s cvetjem tudi naša okna in balkone. V samostanski vrtnariji smo letos poleg pelargonij, bršljink, vodenk, sur-finij, begonij, zmajevih kril, sladkega krompirja, verben vzgojili kar nekaj novosti. Naj Vam jih naštejemo le nekaj: Fuchsia Koralle - cigaretka, fuksija, ki uspeva tudi na sončnih mestih; Begonia Bonfire - lanska novost, ki nas je navdušila; Coleus Kongo - orjaške koprive, krasne za samostojno rast in kombiniranje; Okrasne trave - viseči bambus - mehko medeno bodalico; Strukturne rastline - za tiste, ki uživajo v kombinacijah barv in zelenja. PRI NAKUPU BALKONSKEGA CVETJA BODIMO POZORNI: ❖ listi morajo biti temnozeleni in lepo razviti ❖ rastline morajo biti zdrave, brez znakov bolezni in škodljivcev ❖ če nimate primernega prostora, rastlin ne kupujte prezgodaj ❖ rastline sadite v korita, ki so primerna za balkonske rastline ❖ zemlji dodajte gnojilo, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste to pozabili storiti ❖ za sajenje uporabljajte specialne substrate ❖ ko smo rastline posadili, jih ne izpostavimo takoj soncu, temveč jih počasi privajajmo ❖ po 3-4 tednih po sajenju rastlino začnemo dognojevati, v vrtnariji se pozanimajte, s katerimi gnojili je bila rastlina gnojena, in tako nadaljujte. NASVET BALKONSKO CVETJE KUPUJTE V VRTNARIJAH, SAJ SE BOSTE LE TAKO IZOGNILI TEŽAVAM IN KUPILI RASTLINE, KI BODO DOVOLJ MOČNE ZA INTENZIVNO RAST IN BOGATO CVETENJE. PON-PET od 8. do 18. ure SOBOTA od 8. do 12. ure Nedelja in prazniki zaprto V SAMOSTANSKI VRTNARIJI BOSTE DOBILI NASVET ZA LEP IN CVETOČ BALKON! obvestila kss ivančna gorica Vse kmetovalce obveščamo, da bo redno letno testiranje traktorskih škropilnic 4. in 5. junija 2008 pred Vrtnim centrom v Ivančni Gorici. Škropilni agregati morajo biti po pravilniku testirani vsaki 2 leti. Vsem lastnikom traktorskih škropilnic, ki jim dovoljenje za uporabo poteče letos, bo biotehniška fakulteta iz Ljubljane poziv za ponovno testiranje poslala po pošti. 15. maj je rok za oddajo letošnje subvencijske vloge. Če ste med tistimi, ki vloge še niste oddali ali pa nimate določenega termina za izpolnjevanje, se čim prej naročite pri KSS Ivančna Gorica na tel. 786 93 10. obvestilo za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev Ponovno vas obveščamo, da je po zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih možen nakup večine teh sredstev le ob predložitvi veljavnega dokazila o strokovni usposobljenosti. V Kmetijski zadrugi Stična bomo predvidoma v drugi polovici maja organizirali še en tečaj, če bo dovolj prijav. Vsi, ki želite uporabljati fitofarmacevtska sredstva, se lahko do 10. maja 2008 prijavite na tečaj v naših treh trgovinah (Vrtni center Ivančna Gorica, železnina Zagradec, železnina Radohova vas in na upravi v Ivančni Gorici - tel. 01 788 76 00). KZ STIČNA 8 Ivančna Gorica, april 2008 kosovni odvoz odpadkov po novem JKP Grosuplje začelo z novim načinom odvažanja kosovnih odpadkov Prišla je pomlad in čakali smo na obvestilo o letošnjem pomladanskem odvozu kosovnih odpadkov. Vendar namesto objavljenega razporeda v našem Klasju, smo v dneh pred koncem marca prejeli po naših gospodinjstvih dopise (dopisnice) Javnega komunalnega podjetja Grosuplje o novem načinu odvažanja kosovnih odpadkov, ki ga podjetje uvaja na območju vseh treh občin, v katerih je pooblaščeno za ravnanje z odpadki. Torej tudi v naši. Seveda pa ste vsaj nekateri naši občani že v decembrski številki našega Klasja lahko brali obširno predstavitev novega sistema, ki je, kot rečeno, predstavljeno tudi na dopisih, ki smo jih vsi prejeli po domovih. Za lažje razumevanje ponovimo nekaj dejstev. Kdo lahko koristi dopisnico? Vsako gospodinjstvo, ki je registrirano v evidenci stalnega ali začasnega bivališča v občini in že plačuje stroške ravnanja z odpadki. Kolikokrat v letu in kakšno količino kosovnih odpadkov se lahko odda izvajalcu pobiranja kosovnih odpadkov? Enkrat v tekočem letu, do skupne količine 2 m3. Kako je treba izpolniti dopisnico in kam se jo odda? Na dopisnici je že napisan naslov uporabnika, zato je neprenosljiva. Naloga uporabnika storitve je, da natančno opiše kosovni odpadek, (vrsta kosovnega odpadka in njegova dimenzija), posreduje svojo telefonsko številko, vpiše datum in se podpiše. Pravilno izpolnjeno dopisnico se odda v najbližji poštni nabiralnik, poštnina je že plačana, ali direktno na sedež podjetja JKP Grosuplje. Kdaj bo izvajalec javne službe izvedel odvoz kosovnih odpadkov? V najkrajšem možnem času, oziroma najkasneje v roku enega meseca od prejetja pravilno izpolnjene dopisnice. O dnevu in uri odvoza bo vsak uporabnik storitve pravočasno obveščen po telefonu, praviloma vsaj dva dni pred odvozom. Smiselno je pripraviti odpadke šele, ko se dogovorite za datum odvoza. Kje dobite dodatne informacije? Za vse dodatne informacije v zvezi s spremenjenim načinom odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev lahko pokličete JKP Grosuplje na telefon 788 89 10 ali pišite na elektronski naslov info@jkpg.si. JKP Grosuplje nam po prvih tednih pobiranja kosovnih odpadkov po novem sistemu še ni moglo dati konkretnejših rezultatov o poteku pobiranja. Podjetje je prepričano, da bo nov način pripomogel k učinkovitejšemu ravnanju s kosovnimi odpadki, zlasti se bo preprečilo pobiranje odpadkov, ki ne spadajo med kosovne odpadke. Do sedaj je namreč strojno pobiranje onemogočalo razbiranje odpadkov in v velikem kasonu tovornjaka se je znašlo marsikaj, kar ne spada med kosovne odpadke. Sedaj to ne bo možno, saj bodo odpadke delavci nakladali ročno. Poleg tega pa bo tako tudi onemogočeno pobiranje odpadkov nepooblaščenim osebam. Neprimerni odpadki bodo ostali nepobrani. Pri tem je treba poudariti, da kosovne odpadke lahko oddate tudi direktno brezplačno na deponiji Špaja dolina. Tu se lahko brezplačno odda tudi vso odpadno električno in elektronsko opremo, ki sicer ne spada v kosovne odpadke. Matej Steh Kaj je kosovni komunalni odpadek? Kosovni komunalni odpadek je tis ti odpadek, ki ga zaradi njegovih dimenzij ni mogoče odložiti v posodo (zabojnik) ali vrečo za druge odpadke. Med kosovne odpadke spadajo: pohištvo (mize, stoli omare ipd.), vzmetnice, sedežne garniture, preproge, peči, radiatorji in drugi kosi iz železa ali pločevine, sanitarna oprema, večje igrače, otroški vozički, kolesa, športna oprema in podobno. Med kosovne odpadke ne spadajo: odpadna električna in elektronska oprema, avtomobili in njihovi deli, izrabljene gume, gradbeni material (azbestne kritine, stavbno pohištvo - okna, vrata, opeka, beton, toplotna izolacija), tekstil in podobno. Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) so: - TV-aparati, monitorji, - mali gospodinjski aparati (računalnik in pripadajoča oprema, sesalec, brivski aparat ipd.), - hladilno-zamrzovalni aparati (hladilniki, skrinje ali hladilne omare, klima naprave ipd.), - veliki gospodinjski aparati (pomivalni stroj, pralni stroj, štedilnik, pečica ipd.), - plinske sijalke (varčne žarnice). OEEO se ne sme oddajati s preostalimi kosovnimi odpadki. Uredba o ravnanju z OEEO (Ur. 1. RS št. 107/06), ki določa, da mora biti elektronska oprema ob oddaji nepoškodovana, transport pa izveden tako, da se elektronska oprema ne poškoduje. Občani lajiko OEEO iz gospodinjstev brezplačno oddate v Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini ali distributerju (prodajalcu) opreme. Ta mora ob nakupu nove brezplačno sprejeti staro opremo ali pa vas napoti v najbližjo, največ do pet kilometrov oddaljeno zbiralnico. Če je vaša odpadna oprema iz kakršnegakoli razloga poškodovana, jo lahko oddate brezplačno samo v zbirnem centru v Špaji dolini. vabilo na čistilno akcijo ob dnevu zemlje Spoštovane krajanke in krajani ter vsi ljudje dobre volje! Vabimo Vas na čistilno akcijo po Krajevni skupnosti Stična, ki bo potekala v soboto, 26. aprila 2008. Dobimo se ob 13. uri na parkirišču v Stični. Za vrečke bo poskrbljeno. S seboj prinesite delovne pripomočke in obilo dobre volje. Po končani akciji bomo pomalicali, se odžejali in strnili svoja doživetja. ČISTA NARAVA JE LEPŠA, PRISPEVAJTE K TEMU TUDI VI. Organizatorji: Krajevna skupnost Stična in krajevna društva slabi zgledi Naši občani se vsak dan srečujejo z najrazličnejšimi problemi. V mesecu marcu in aprilu, ko praznujemo dva pomembna okoljevarstvena praznika; dan voda in dan zemlje, razne problematike povezane z varstvom okolja pridejo še toliko bolj do izraza. Na naše uredništvo je tako prispelo tudi pismo občanke Štefke Pevec iz Temenice. Gospa Štefka je v svojem pismu izrazila nezadovoljstvo nad ravnanjem in odnosom do okolja nekaterih javnih gospodarskih služb, ki so opravljale delo v okolici njenega doma. Električarji naj bi odvrgli betonske uteži od električnih drogov v gozd, komunalni delavci so se na defekt na vodovodni cevi odzvali šele dan po javljeni napaki, cestarji so obcestne količke postavljali ob cesti, ki meji na občankino dvorišče, tako daje za njimi ostalo kar nekaj izkopanih lukenj. Gospa Pevec je svoj komentar zaključila z naslednjimi besedami: Dragi gospodje delavci vseh omenjenih podjetij, tudi to je ekologija, da za seboj ne svinjamo! Kako naj naučimo otroke, da se papirčkov ne meče na tla, če na tleh leži še vse kaj drugega? A tudi doma vržete prazne plastenke pred vrata, ko popijete vsebino? Ne gre samo za te ljudi, gre za vse nas, za odnos. Problem s smetmi je čedalje večji, prostora za njih čedalje manj. A ni krasno, da imamo ekološke otoke, da se vsaj del smeti lahko nazaj uporabi? No, ja, je pa res, da bi mogoče več ljudi ločeno zbiralo odpadke, če bi se ti zabojniki normalno odprli, da bi vsebino stresli noter, ker drugače zelo dolgo traja, da izprazniš 2oo-litrsko vrečo čez tiste luknje. Mogoče bi bila rešitev v tem, da bi vsem zainteresiranim dali ključ od zabojnika. S tem bi svoja »ekološka« razmišljanja zaključila. Naj bo tudi naš zaključek takšen, da bi do podobnih situacij v bodoče resnično ne prihajalo. Matej Šteh ČISTILNA AKCIJA VIVANČNI GORICI 26.4.2008 ZBOR PRI GASILNEM DOMU NA HUDEM OB 8. URI Ker na KS Ivančna Gorica nenehno dežujejo ugotovitve naših krajanov, da je Ivančna Gorica z okolico in njenimi gozdovi zelo onesnažena z različnimi odpadki, se je svet KS Ivančna Gorica odločil, da izvede čistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 26. 4. 2008. Zborno mesto je ob 8. uri pri gasilnem domu na Hudem, kjer se organiziramo oziroma porazdelimo delo. K čistilni akciji vabljeni vsi ljudje dobre volje (krajani, društva ...) in vsi, ki želimo živeti v čistem okolju. Namen organiziranja čistilne akcije je, da tudi mi prispevamo svoj delež k čistejši okolici, da naravo očistimo, saj je onesnažena z odpadki, ki ne spadajo tja. Za zaključek akcije nam bodo s hrano postregli lovci lovske družine Ivančna Gorica. Za KS Ivančna Gorica: Anton Kralj ks stična obvešča Krajevna skupnost Stična išče osebo, ki bi bila pripravljena oskrbovati okolico pokopališča v Stični, skrbeti za spoštovanje pokopališkega reda in čistiti poslovilni objekt. Vaše pisne ponudbe sprejemamo na naslovu: Krajevna skupnost Stična, Stična 11,1295 Ivančna Gorica. Zainteresirane osebe bodo povabljene na razgovor, kjer bodo dobile dodatne informacije o delu in plačilu. Svet KS Stična za cisto naravno okoue in zdravo življenje V začetku aprila je imelo svoj redni letni občni zbor tudi Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG Ivančna Gorica). Iz poročila društva o delovanju v letu 2007 lahko razberemo, daje za društvom zopet uspešno leto pri ohranjanju narave in naravnega življenjskega okolja. Društvo deluje tako na področju občine Ivančna Gorica kakor na širšem področju celotne regije, združuje pa tudi dva EKO-odbora Livar Ivančna Gorica in Livar Črnomelj. Seveda pri svojem delu društvo naleti tudi na nerazumevanje okolice in nekaterih institucij. Kljub temu je vsaka preprečitev dodatnega onesnaževanja okolja za člane društva in predsednika Franca Heglerja svojevrsten dosežek. Takšnih patrulj je bilo v minulem letu kar nekaj, junija je na primer po odkritju naftnih madežev v Višnjici med Gorenjo vasjo in Krko stekla hitra akcija gasilske in policijske enote, ki je odkrila izvor in preprečila nadaljnje iztekanje goriva v vodo. »Zeleni telefon« je kar nekajkrat zazvonil, društvo pa je poskrbelo tudi za ozaveščanje občanov s ponatisom biltena o ravnanju z gospodinjskimi odpadki, zavzemalo se je tudi za postavitev zbirnih košev za odpadle baterije, v lekarni za odpadla zdravila in dodatne ekološke otoke v naših naseljih. Seveda pa še vedno ostajajo odprta nekatera večja žarišča, kot so lagune gnojevke na Farmi Stična, odvodnjavanje na AC in drugo. Matej Šteh sprenevedanje, nevednost ali zatiskanje oči Sežiganje PVC-folije, v katero so ovite bale, je katastrofa za naše okolje. Ekološko pridelana hrana, ekološke kmetije in vse, česar so polna usta novodobnih ekološko usmerjenih ljudi, ki želijo biti na ta način prijazni do okolja in uporabnikov in s tem tudi zaslužiti, so prazne besede. Koga zavajajo s trditvami, daje njihov pridelek ekološki?! Brez dodatkov, ki so za človeka škodljivi in dolgoročno celo strupeni?! Take pridelave ni in je ne bo, dokler se bo za njihovimi njivami in našimi vrtovi sežigala PVC-folija, v katero so ovite bale sena. Koliko tega je šlo v ozračje in nato nazaj na zemljo. In koliko tega še bo. Samo ozrimo se naokoli. Že vsaka najmanjša kmetija »premore« vsaj nekaj bal, da ne govorimo o tistih, malo večjih. In ko ugotoviš, da bodo ovoji teh bal prej ali slej izpuhteli v zraku, je dejstvo, da smo »priskrbljeni« za nadaljnja desetletja, na dlani! Kdo se tu spreneveda in si zatiska oči? Pridelovalec, ki po uporabi ne ve, kam z vsem tem, ali odgovorni (kdo bi to bil?!!). Nujno in takoj je treba animirati vse lastnike senenih bal in jim omogočiti organiziran odvoz PVC-folije. Če ne bomo v kratkem preprečili dejavnost teh malih Černobilov za našimi plotovi, so vse druge dejavnosti v zvezi z ekologijo, to je čistim okoljem, brez smisla. Brez smisla so vsi tečaji o varni uporabi pesticidov, ko smo si že prislužili zastrupljeno zemljo in posledično vsega, kar uživamo in vdihavamo. Ni še prepozno! Občina, kdo drug, mora takoj sprejeti odlok o obvezni oddaji PVC-folije in predpisati kazni (žal) za sežiganje na prostem. J. A. 965 Ivančna Gorica, april 2008 ■■jSj Mam CSI^DB^B QKM?G330UO ZA CISTEJSI ŠENTVID Po tehtnem premisleku sem se odločila, da vendarle moram napisati nekaj vrstic v zvezi z vzdrževanjem reda in čistoče na pokopališču v Šentvidu pri Stični. Gotovo ste vsi, ki prihajate obiskovat svoje rajne, opazili, da so se na šentviškem pokopališču zgodile določene spremembe, in sicer so se premaknili zabojniki za smeti, montirane so stopnice, ki skrajšajo pot do teh, postavila so se kemična stranišča, obrezale so se smreke, živa meja, počistili smo okolico vežice ... Za premik zabojnikov smo se odločili zato, da bi bili vedno dostopni delavcem JKP Grosuplje, saj seje pogosto zgodilo, da je bil odvoz naročen, ko pa je kamion prišel na parkirišče, do odvoza ni moglo priti, ker so bili zabojniki zaparkirani. Opažam, da se uporabniki pokopališča kljub zapro-silu o upoštevanju novega reda odločate še vedno drugače in ostanke sveč in rož, žal, še vedno odlagate tik pred stopnice, ki vodijo do zabojnikov. Tako ravnanje nam vsem prav gotovo ni v ponos, saj vse to, kar vi tam odložite, pridne roke gospe Grabnar, pa tudi marsikaterega izmed nas, ki mu ni vseeno za čistočo, odnesejo do čeprav »prestavljenega« zabojnika. Ob tej priliki bi želela še enkrat opozoriti, da v zabojnike, ki stojijo na obeh parkiriščih ob pokopališču, spadajo IZKLJUČNO ostanki sveč in rož. Opažamo, da prinašate vse mogoče, od gospodinjskih odpadkov do avtomobilskih gum, od dotrajanih jogijev do porabljenih higienskih pripomočkov. Prepričana sem, da vsi vemo, da zgoraj omenjeno v zabojnike ob pokopališču ne spada, saj so ti pogosto premajhni za vse, kar odnesemo s pokopališča. Člani KS Šentvid pri Stični smo se odločili, da bomo kar sami zavihali rokave in se lotili čiščenja na parkirišču novega pokopališča, zato smo se prvič zbrali sami 15. 3., drugič pa 29. 3. skupaj s Turističnim društvom Šentvid pri Stični. Ta dan je bila na pobudo TD Šentvid pri Stični in pod vodstvom predsednika Janeza Kaste-lica organizirana tudi čistilna akcija večjega obsega. Udeleženci te akcije so poskrbeli, da je bil vzorno počiščen preostali del Šentvida. Smreke so bile zelo goste, zato so njihovo zavetje že večkrat uporabili vandali in vlamljali v avtomobile med pogrebi, pa tudi preglednost ob vstopu na parkirišče in izstopu z njega je večja. Ob dogovoru z župnikom gospodom Grebencem pa smo prirezali še živo mejo pri križu na parkirišču starega pokopališča in »sfrizirali« smreke na cerkvenem vrtu. Menimo, da smo tako poskrbeli za večjo varnost, kar pa je bil tudi naš namen. Vsi prisotni smo bili zelo zadovoljni, ker smo naleteli na pozitiven odziv vseh, ki ste naše delo opazili. Povedati moram, da nam ni bilo nič težko prijeti za metlo ali lopato, populiti plevel ob cesti ali pa nositi veje smrek na ogenj, žagati. Radi pa bi, da nam stojite ob strani tako, da se držite reda, nosite smeti tja, kjer imajo mesto, in nam tako pokažete, da vam ni vseeno za naš trud. Končno hodimo na pokopališče obiskovat naše drage, ki so se poslovili od nas, in prepričana sem, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju počivajo, zato združimo skupne moči in se potrudimo, da bo njihov zadnji dom počiščen in urejen. Hvala za potrpežljivo branje, hkrati pa upam, da bomo združili moči in poskrbeli za našo okolico po svojih najboljših močeh. Za svet KS Šentvid pri Stični J. Semrov s skupnimi močmi nam je uspelo Turistično društvo Šentvid pri Stični je tudi letos organiziralo generalno čistilno akcijo kraja in bližnje okolice. Letos se nam je tako kot lani uspelo dogovoriti, da smo skupaj s KS, vsemi soorganizatorji in društvi priredili in izpeljali uspešno čistilno akcijo. Za razliko od lani smo letos opravili akcijo že zadnjo soboto v marcu, 29. marca. To pa zato, ker letos nameravamo imeti še dve podobni akciji, in sicer zadnjo soboto v aprilu in zadnjo soboto v maju. Želimo namreč, da bi pričakali mesec junij kar se da čisto, saj se bo letošnjega pevskega tabora udeležilo tudi veliko tujih zborov iz različnih koncev Evrope. Mi kot gostitelji bi radi, da bi prav oni odnesli lepe vtise iz Šentvida. Naše akcije se je udeležilo 30 članov društva, med katerimi so bili tudi člani domačih gasilcev, člani lovske družine, upokojenci, kakor tudi preostale družine in gospodinjstva. Člani sveta KS Šentvid pri Stični so sami opravili pomembno akcijo že prej, pridružili pa so se nam, kot že rečeno, tudi na tokratno soboto. Zelo lepo so uredili okolico novega pokopališča in ob cestah, ki potekata ob pokopališču. Opažamo, da KS v kraju zadnje čase pospešeno sodeluje v podobnih akcijah. Tudi otroci iz EKO šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični so bili aktivni, saj so za okolico svoje šole poskrbeli že pred našo akcijo. V približno treh urah smo opravili svoje delo, popoldne pa je mati narava poskrbela, da je močan naliv vse to še opral. Zadovoljni smo bili vsi. Vendar pa moramo povedati, da še vedno pogrešamo čut za lepo počiščene prostore pri gotovih lastnikih lokalov in trgovin. Upamo, da bo pri naslednjih akcijah bolje in da bodo tudi ti prispevali vsaj eno roko, ko bo ravno pred njihovim lokalom nekdo drug pometal in v samokolnici odpeljal več tednov stare smeti. Ob tej priliki pa bi radi pohvalili tudi člane PGD Dob, kajti oni vsako leto opravijo čistilno akcijo ob cesti od železniške postaje Šentvid do Doba. Za to se jim danes tudi na tem mestu zahvaljujemo. Naj nam ne bo mar za naše okolje in se udeležujmo podobnih akcij tudi v bodoče! Turistično društvo Sent\>id pri Stični MASAŽA ZA SPROSTITEV IN ZDRAVJE Masaža je eden najlažjih načinov za pridobivanje in ohranjanje zdravja. Vsi se kdaj pa kdaj masiramo samodejno. Kadar si pomanemo bolečo ramo ali pogladimo nagubano čelo, ravnamo po prirojenem nagonu, da dosežemo blagodejen učinek. Glavobole, razne bolečine, nespečnost, tesnobo in stres je mogoče olajšati s čisto preprostim instrumentom -z rokami. V POPOLU estetiki za vas izvajamo tajsko masažo, ki je ena bolj razširjenih in želenih masaž. Nudimo več različic tajske masaže, katerih skupna lastnost je sprostitev in zdravje telesa in duha. TRADICIONALNA TAJSKA MASAŽA je poživljajoča. Izvaja se s pritiskanjem, raztezanjem in zvijanjem s čimer oživimo delovanje celotnega telesa. Priporočamo jo pri lajšanju bolečin po raznih poškodbah, pri utrujenih mišicah, išjasu, pri večkratni terapiji tudi revmatizma. REFLEKSNA MASAŽA STEPAL IN ©LANI nam omogoča uravnovešen pretok energije in delovaTtjČ notranjih"brganov telesa. S tem izboljšamo odpornost organizma ter preprečujemo stres in nespečnost. TAJSKA MASAŽA Z AROMATIČNIMI OLJI je nežna in pomirjujoča. Blagodejno deluje na kožo in ji daje prožnost. Prav tako lajša bolečine, kot posledice poškodb. Vse različice masaž se odlično dopolnjujejo, izvajajo se od 30 min do 120 min. V POPOLU estetiki nudimo tajsko masažo ob ponedeljkih od 9.00 do 20.00 ure ob predhodnem naročilu. Koža je naš največji organ, privoščimo ji dotik, telesu zdravje in duhu sprostitev. POPOLU) kupon zitčtU^ KREACIJA FRIZURE . UČENJE . MDDNO SVETOVANJE MANIKURA . TAJSKA MASAŽA na vse masaže LJUBLJANSKA C. 1, IVANCNA GORICA, TEL.: 031 23 SV 21, POPDLO.ESTETIKA@GMAlL.CDM Kupon je veljaven do 31.5. 2SSlt Popust se ne obračunava pri nakupu darilnega bona. BELIMED - ime za vrhunsko tehnologijo v svetu pomivalne in termodezinfekcijske tehnike Infection Control na področje medicine in farmacije Stremimo k tehnološkim izboljšavam, inovativnosti in zadovoljstvu kupcev. Zaradi hitre rasti družbe in potreb po večjih kapacitetah, vabimo k sodelovanju ambiciozne in inovativne osebe za PROSTA DELOVNA MESTA • VARILSKI INŽENIR - TEHNOLOG o za zagotavljanje visokega tehnološkega nivoja kvalitete varjenja o V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri o znanje nemškega in/ali angleškega jezika o izkušnje na področju varjenja nerjavečih izdelkov • KONSTRUKTOR o za področje pomivalnih strojev in sistemov o V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri o poznavanje AutoCADa 2D in 3D Inventor ali podobnih programov 3D o znanje nemškega in/ali angleškega jezika o izkušnje na področju konstruiranja strojev in naprav • REFERENT SERVISA o za pomoč pri vodenju servisa o V. ali VI. stopnja strojne smeri o znanje nemškega in/ali angleškega jezika • SERVISNI TEHNIK o za izvajanje kalibracij in validacij pomivalnih strojev in sterilizatorjev o V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri o znanje nemškega in/ali angleškega jezika • MONTER o za pomoč pri montažah strojev na objektih o IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • OPERATER CNC STROJEV za preoblikovanje pločevine In programiranje • VARILEC (več mest) za varjenje nerjavečih izdelkov po TIG postopku Za CNC operaterja in varilce se zahteva: o srednja oz. poklicna strokovna izobrazba - strojni tehnik oz. oblikovalec kovin o izkušnje pri obdelavi nerjaveče pločevine Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas, urejeno delovno okolje in stimulativen osebni dohodek. Vašo pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili pričakujemo na naslovu: BELIMED d.o.o., Kosovelova cesta 2,1290 Grosuplje ali na info@belimed.si najpozneje v 15 dneh po objavi. Beli/i/ied 10 Ivančna Gorica, april 2008 [H2/MWB 0EQDPG3®e™ 530 LET VIŠNJANSKEGA MEŠČANSTVA SIKANJE P® 10.000 dneh Deset tisoč dni - kajne, kako veličastno se to sliši. Toliko in še več dni je minilo od tedaj, ko so se pred tremi desetletji razšli učenci »legendarnega« 8. a-razre-da stiške osnovne šole iz leta 1978. Dobili smo se v stiškem samostanu, v prostorih, kjer smo pred »davnimi časi« učenci in razrednik preživljali mladeniška leta. Po potešeni radovednosti in vzdihovanju po »srečnih« časih smo odšli na Pristavo, kjer so nam Okornovi temeljito okrepili telo in privezali dušo. V okrepljenih telesih in prikovanih dušah se je spet prebudil govorni element in navzkrižnemu pripovedovanju ni bilo ne konca ne kraja. Ker jih nisem mogel lasat, čeprav me je malo imelo, sem jih obdelal drugače, statistično. Stanje je povzeto na dan 5. aprila 2008: SPRIČEVALO preživeli: 30 (100 %), odlično (5) poročeni: 28 (93 %), odlično (5) nekadilci: 26 (87 %), prav dobro (4) potomcev: 60 (pozitivna 0), odlično (5) življenjski optimisti: 30 (100 %) odlično (5) avtomobili (zgornji srednji razred), 30 (100 %), odlično (5) zvestoba domači občini: 26 (87 %), prav dobro (4) povečana skupna masa (za 50 %), prav dobro (4) splošen vtis: najboljši, odlično (5) stanje razrednika: bolj revno, dobro (3) Razred je torej izdelal s splošnim uspehom odlično (5) in je sposoben za napredovanje v naslednjo petletko, ko se spet dobimo, če bo božja volja. Srečanje je s svojim obiskom počastila tudi razredničarka v 5. razredu, Irma Jančar iz Ljubljane. Oba sva nekdanjim učencem na kratko predstavila nekaj najine knjižne bere. Bilo je lepo kar se da. Leopold Sever Kot se za meščane spodobi, so imeli višnjanski predniki v starih časih tudi svojega mestnega sodnika. Pomembno vlogo je pri sodstvu pogosto odigral tudi kip Janeza Nepomuka, postavljen v kapelici, prizidani na južni strani cerkve sv. Ane. Ena od sodb zaradi velikega prekrška izpred 360 let se je začela in končala takole: Že davno blagopokojna meščanka Uršula je zelo nespodobno govorila o višnjanskem kaplanu, Martinu imenovanem. Sodnik je tudi v tej zadevi kot vedno prej in poslej modro odločil. Uršula je morala v nedeljo po maši pri sv. Janezu Nepomuku v prisotnosti številnih meščanov in meščank ponižno poslušati deset božjih zapovedi, ki so jih prebrali v deželnem jeziku. Za konec je morala obtoženka klečati pred kipom in prositi kaplana za odpuščanje in obljubiti, da ne bo nikoli več govorila čez gospode in da si bo rajši pregriznila jezik. To nedeljo si je Uršula zapomnila za zmeraj, za poduk pa so to kazen dobile vse Višnjanke, ki so bile pogosto zelo jezične, kar pa ni nič čudnega, saj v tistih starih časih niso imele ne TV-nadaljevank, ne radia, ne dnevnega časopisja. Za pogovor pa je bilo dovolj priložnosti ob mestnem vodnjaku, ob pranju perila v potoku Višnjica, in kaj je lepše, kot malo obirati druge ljudi. Ko smo ravno pri mestni cerkvi sv. Ane, pa lahko s ponosom povem, da je celotna cerkev zunaj in znotraj postala v slabem letu prava krasotica, ki nima para daleč naokoli. Pred nekaj dnevi je bila notranjščina prebeljena, prelepe Zupanove orgle so dobile nov sijaj, na temenu oboka nad slavolokom pa se je na novo zasvetil zapis: Posvetil prevzvi-šeni goriški knez in nadškof Karol Mihael grofAttems dne 2. julija 1767. Isti originalni zapis izpred 241 let je skrit pod večkratnim poznejšim beljenjem na istem mestu. Skoraj zagotovo sta mestno cerkev obiskala škofa Baraga in Slomšek, ko sta obiskala prijatelja župnika Janeza Ciglerja, za katerega pa vemo, da je napisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči. Zunanjost cerkve pa je doživela temeljito prenovo leta Gospodovega 2007. Poleg že omenjenega kipa Janeza Nepomuka so na pročelju še obnovljeni kipi sv. Jožefa, sv. Joahima in sv. Ane. Zvonik je dobil novo bakreno streho, razkošno naslikana sončna ura pa je ekološko usmerjena, saj kaže čas čisto zastonj, samo sonce mora sijati. Meščani Višnje Gore imamo velik praznik na Anin god 26. julija. Tudi meščank An je, hvala bogu, še kar nekaj, med njim tudi moja hči. Ob štetju leta 1900, še v času Avstro-Ogrske, so v cesarstvu našteli skoraj dva milijona An. V cerkvi sv. Ane je bilo tudi več porok, še posebej včasih, ko si skorajda ni bilo zamisliti, da bi pari lahko živeli kar brez božjega blagoslova. Temu zadnje čase rečemo, da živijo na koruzi, ampak to velja bolj za kmečke kraje, v mestu se s koruzo seveda ne ukvarjamo. Zadnja poroka je bila v soboto popoldne. Prikupna Melita in postavni Damjan sta najprej v višnjanski mestni hiši dahnila svoj usodni »da«, nato pa še v nekaj korakov oddaljeni cerkvi sv. Ane. Upajmo, da bo takih parov v bodoče še več. Pred cerkvijo in v njej bo letos še vrsta odmevnih dogodkov, o katerih se bo še poročalo. Za tokrat naj bo zapik. Se kar naprej meščan, Pavel Groznik Sončna ura na obnovljeni fasadi cerkve sv. Ane. www.rally-saturnus.si rally saturnus znova vivančni gorici Spoštovani občani občine Ivančna Gorica in ljubitelji avtošporta. Urednik in novinar vašega občinskega glasila Klasje je v novembrski številki 2007 zapisal: »Za prihodnjo sezono ima rally Saturnus že potrjen datum v prvi polovici maja in za zdaj ni razlogov, da bi ne obiskal zopet naše občine«. To pa dejansko pomeni naslednje: V petek, 9. maja, se bo z otvoritveno ceremonijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel 31. Rally Saturnus, ki bo štel za odprto državno prvenstvo Slovenije, Evropski pokal (koeficient 10), in za Mitropa rally pokal. Rally bo v petek gledalcem ponudil atraktivno hitrostno preizkušnjo na stadionu Ilirije v Šiški. V soboto bo rally v Zasavju, v nedeljo 11. maja 2008, pa tudi na območju občin: Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica in Grosuplje. Trasa bo na tem območju razdeljena na tri različne hitrostne preizkušnje (HP). HP Janče in HP Metnaj bosta potekali po praktično isti trasi kot lanskega oktobra, nova pa bo HP Višnja Gora. O popolni zapori cest na trasi HP, poteku obvozev ter možnih nujnih pre- vozih vas bomo obvestili s posebnim letakom, ki ga bomo najkasneje v tednu pred dirko delili po hišah, ki so neposredno v krajih, kjer bo potekala trasa. Vse hitrostne preizkušnje se vozijo dvakrat. Tako je urnik naslednji*: Nedelja, 11. maj 2008 HP Janče 1 ob 08.39 HP Metnaj 1 ob 09.10 HP Višnja Gora 1 ob 09.43 HP Janče 2 ob 12.01 HP Metnaj 2 ob 12.32 HP Višnja Gora 2 ob 13.05 * popolne zapore cest bodo cca. eno uro pred predvidenim časom starta prvega vozila; urnik se lahko še spremeni. Ura pomeni vedno štart prvega tekmovalnega vozila. Trajanje posamezne HP dobimo tako, da npr. startu ob 09.10 dodamo toliko minut, kot je prijavljenih posadk. Če je torej na štartu 100 posadk, dodamo 100 minut in je čas zadnjega starta v tem primeru ob 10.50. Vedno pa so lahko na progi še zamudniki. Dodatno bodo zaprti še nekateri odseki cest, ki vodijo neposredno na dele posamezne hitrostne preiskušnje. Po teh cestah bo stanovalcem omogočen dostop do njihovih hiš. Tiste stanovalce, ki nimate možnosti dostopov po obvoznih cestah in imate res nujni prevoz, pa prosimo, da se na dan ral-lyja obrnete neposredno na uradne osebe rallyja. Ti imajo na določenih točkah radijsko zvezo z vodjo hitrostne preiskušnje. Z njimi se dogovorite, kdaj bo možna vožnja po poti hitrostne preiskušnje, ki pa mora biti vedno v smeri tekmovanja. Prireditev predstavlja pomebno tekmovanje v letošnji izjemno zanimivi sezoni avtomobilskega športa in je največja pri nas, dobro pa je poznana tudi v srednji Evropi in širše. Pričakujemo, da bo veliko gledalcev. Njim lahko predstavite vaše prelepe kraje in vašo gostoljubnost turističnih kmetij oziroma kmečkih turizmov, planinskih domov, pa tudi kakšna improvizirana stojnica ne bo odveč. O postavitvi teh nas predhodno obvestite, da skupaj dorečemo varnostne naloge. Zmagovalca Tomislav Cilenšek- Gregor Brešer, v lanski Metnajski jeseni. (Foto: Uroš Modic) Kot športnega prijatelja, ki se zaveda, da hitrost in adrenalinsko sproščanje v vožnji spada na organizirana tekmovanja, vas prosimo, da nam pri izvedbi tekmovanja pomagate predvsem tako, da se ravnate po navodilih uradnih oseb. Zaradi varnosti veljajo pri tovrstnih tekmovanj določena pravila tako za tekmovalce kakor tudi gledalce. Vse informacije o pripravah in poteku tekmovanja so vam na razpolago na spletni strani: www.rallv-saturnus. si. Potrebne dodatne informacije lahko dobite tudi na vodstvu rallyja, in sicer do 8. maja 2008 na naslovu: Avto športno društvo SA -1, Koprska 98, 1000 Ljubljana ali pa v društveni pisarni AMD SA-I na Dunajski 56 v Ljubljani, E-naslov: info@amdsai. com, tel.: 236 24 65, fax.: 236 24 66 ali GSM 041 751 050. Kontaktna oseba: Davorin Možina. Zelo bomo veseli, če se nam boste pridružili. Davorin Možina tajnik organizacijskega odbora ŽELITE VIDETI DRZNE VOZNIKE OD BLIZU? Letos bo na območju občine Ivančna Gorica potekala tudi tako imenovana prehodna kontrola (PK). Ta se bo izvajala po zaključku hitrostne preizkušnje (HP) Metnaj oziroma pred začetkom naslednje hitrostne preizkušnje HP Višnja Gora. Vsaka posadka bo po koncu Metnajske HP pot nadaljevala do naslednje HP prek Ivančne Gorice, kjer se bo morala obvezno ustaviti na PK, ki bo potekala pred občinsko stavbo na Sokolski ulici v središču Ivančne Gorice. Vsi udeleženci tekmovanja, ki bodo še ostali v konkurenci, se bodo na PK ustavili dvakrat, predvidoma med 9.15 -10.15 in 12.40 - 13.30 uro. To je priložnost, da gledalci vidite dirkalnike od blizu, v mirujočem oziroma normalnem prometu. Poleg tega pa so na to točko in na točke na trasi HP (slednje v dogovoru z organizatorjem), vabljeni razni ponudniki iz občine, da se na stojnicah predstavite navzočim obiskovalcem. Vabljena torej društva, razni rokodelci, podeželske žene in drugi ter seveda vsi ljubitelji bencinskih hlapov. Ivančna Gorica, april 2008 11 vabilo Grosupeljski skavti in Kulturno društvo Janez Cigler Višnja Gora vas vabimo, da se nam v petek, 18. aprila, pridružite pri čistilni akciji po Višnji Gori. Zbrali se bomo ob 16.30 pred vrtcem Polžek, kjer se bomo razdelili po skupinah in začeli čiščenje. Vabljeni tako društva kot posamezniki. Čista Višnja Gora je namreč delo nas vseh. Pohodniki, planinci in vsi ljubitelji rekreacije vljudno vabljeni na 16. ROMANOV POHOD, ki bo v četrtek, 1. maja 2008, s skupinskim odhodom ob 8. uri s parkirišča v Stični. Pohod bo potekal po ustaljeni trasi (Stična-Sela-Izirk-Obolno-Pristava-Gradišče-Stična). Prijave od 7.30 dalje na startu, informacije Roman Tratar 041387 801. Pridite, ne bo vam žal! za zdaj samo črte Glede na to, da so pred kratkim cestarji na novo označili talno signalizacijo v našem najslavnejšem občinskem križišču pri velikem trgovcu v Ivančni Gorici, lahko sklepamo, da začetek predvidenih del v zvezi z preureditvijo križišča še ni na vidiku. Kot smo že poročali, naj bi se še letos začela izgradnja krožnega križišča, ki bo zagotovila varnejši in učinkovitejši vsakodnevni pretok vozil skozi naše občinsko središče. Morda bomo lahko že kaj več poročali v naslednji številki našega časnika, (mš) DSB/^K^DQ 8D3IJPra®gU0 viii. viridin pohod po ks metnaj Čeprav je bil začetek pomladi, je zima pokazala svojo moč in za velikonočne praznike natrosila tudi do meter snega, kolikor ga je bilo nekaj dni pred pohodom po KS Metnaj. Snežno odejo sta sonce in dež hitro topila, tako da je pohod potekal brez spremembe poti. Tudi letos smo se zadnjo nedeljo v marcu zbrali ljubitelji pohodništva na 8. Viridinem pohodu po KS Metnaj. Kot običajno smo se sestali zjutraj v Mekinjah nad Stično. Po opravljenih formalnostih z registracijo pohodni-kov, ki so dobili majico ter osvežilni napitek, se je odpravilo na pot okrog 200 pohodnikov. Pot je vodila proti Metnaju do Hladnega v dolino sti-škega potoka. Sledil je vzpon proti Poljanam, kjer je bila osvežitev za pohodnike. Pot je nato vodila proti vrhu Obolnega z lepim razgledom in s spustom do kmečkega turizma, kjer nas je pričakal čaj. K Berčono-vim zavije vsak pohodnik, saj dober glas seže v deveto vas. Po postanku je pot vodila prek Osredka do vasi občni zbor gorniškega kluba limberk Dvaindvajsetega februarja je imel GK Limberk v Ivančni Gorici redni občni zbor, na katerem smo poleg rednega dela zbora (obravnava in potrditev poslovanja iz leta 2007 ter obravnava in sprejem plana delovanja v letu 2008) sprejeli tudi sklep o ustanovitvi Sekcije - GKL Ivančna Gorica. Iz poročila predsednika kluba o aktivnostih v letu 2007 je bilo razvidno, da klub deluje z veliko zagnanostjo, saj so člani GKL v letu 2007 sodelovali pri več kot 30 različnih aktivnostih in turah doma in v tujini (srečanja z zamejskimi Slovenci - SPD • slovensko planinsko društvo Celovec in obiski Rezije). Klub v okviru Zveze klubov Skala sodeluje tudi s Planinsko zvezo Slovenije in Slovensko vojsko. Finančni del pa je bolj problematičen kot pri večini takih in podobnih združenjih. Klub se preživlja le s članarino, nekaj kapne od Zveze športnih organizacij, kamor so vključeni, in če uspejo prepričati kakšnega ekološko in hribovsko naravnanega donatorja. Predlog ustanovitve sekcije je predsednik kluba Marjan Perme argumentiral z: Na pobudo nekaterih članov kluba predlagamo ustanovitev sekcije Gomiškega kluba Limberk v Ivančni Gorici. Predlog utemeljujemo z dejstvom, da precejšnje število članov kluba živi na območju občine Ivančne Gorice. Sestanke (upravni odbor, NZ, občni zbor, razna srečanja, izobraževanja idr.) bi lahko organizirali izmenično na sedežu kluba in v kraju delovanja sekcije. Možnost sodelovanja vsem članom pod enakimi pogoji in tako povečali učinke logistike ter posredno zmanjšali stroške delovanja. Za predsednika sekcije je bil soglasno izvoljen Rajko Peterlin. Gosta večera sta bila Duško Rabrenovič in Velimir Bjelič iz društva Sloven-sko-Črnogorskega prijateljstva. Z diapozitivi sta prestavila gore in hribe Črne gore. Vse navzoče sta povabila v njihove planine in obljubila, da bosta zagotovila tudi primerne vodiče, ki bodo poskrbeli za varne poti. Maijan Petme Kot že nekaj pohodov nazaj so letos pohodnike prijetno sprejeli vaščani Kitnega Vrha in na svojem urejenem prostoru poskrbeli za okrepčilo in dobrote, ki so jih pripravile gospodinje Kitnega Vrha. Organizator pohoda s prijatelji in vaščani Kitnega Vrha poskrbi tudi za kratek kulturni program. Pohod je dogodek, ki ga zaznamuje dobra volja, rekreacija, širitev prijateljstva in spoznavanje naše pokrajine. Letos je pohodnike na Pajčni po končani malici pozdravila domačinka s Kitnega Vrha Sepčkova Pepa iz Kremenjeka. ki je v svojem nastopu poudarila vse družabne vrline pesnika Franceta Prešerna. Pohodniki so v popoldanskih urah z zaključno pesmijo in harmoniko pohod končali, z dogovorom, da se prihodnje leto zopet zberemo v še večjem številu. Organizator se želi ob tej priliki zahvaliti za pomoč Turističnemu društvu Zagradec - krajanom Kitnega Vrha in sponzorjem. Milan Vrhovec skavtsko državno srečanje v ivančni gorici viii. prešernov pohod Za našo občino postaja vse večja značilnost, da imamo številne pohodne poti oziroma pohode. Na teh pohodih pohodniki krepijo svoje zdravje. Eden od takšnih je tudi Prešernov pohod, ki je letos na slovenski kulturni praznik potekal že osmo leto. Najmlajši udeleženki pohoda sta bili štiriletna Tinkara in sedemletna Eva. Prešernov pohod se je iz družinskih krogov razrasel v številčnejšega, saj so se družini Vrhovec in prijateljem pridružili sorodniki in novi prijatelji ter vaščani Kitnega Vrha. Letos se je pohoda udeležilo več kot sto udeležencev. Pohod se začne na Viru pri Stični in konča v osrčju naše Suhe Krajine na Pajčni. Da, prav v Ivančni Gorici se je zbralo okrog 70 skavtskih voditeljev najmlajše starostne veje volčičev (8-10 let), in to iz prav vseh koncev Slovenije. Srečanje smo pripravljale skavt-ske voditeljice iz stega Grosuplje 1. Dva dneva smo skupaj preživeli pod streho Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, pridobivali nova znanja za nadaljnje delo z najmlajšimi in se dobro zabavali. Povabili smo različne goste, ki so vodili praktične delavnice (lovec, pritrkovalci ...), se zvečer nasmejali mami Branki in se v skavtskem duhu pripravljali na največji projekt tega leta - 1. slovenski skavtski Jamboree (tabor), ki bo poleti na enem mestu združil več kot 3000 skavtov. Ob tej priložnosti se še enkrat za- hvaljujemo g. ravnatelju srednje šole Josipa Jurčiča Milanu Jevnikarju za zaupanje in prostor. skavtska voditeljica iz stega Grosuplje 1 Barbara Bobnar Debeče in Belentinovega mlina. Za okrepčiloma nas je čakal že zadnji vzpon proti Pristavi, kjer nas je pri Okornovih čakala topla malica, ki se je po dolgi poti vsem prilegla. Ob daljšem počitku in prijetnem vzdušju nam je sonce dalo nove moči. Veseli obrazi, smeh in dobra volja so bili zagotovilo, da spust do Mekinj ni bil prenaporen. Tako smo v dobrih petih urah prišli do cilja, kjer so nas čakali jekleni konjički. Letošnji Viridin pohod smo organizirali s pomočjo glavnega sponzorja Pivovarne Union, kije prispevala svoje izdelke. Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, ki so s finančno in drugo podporo pripomogli k izvedbi pohoda. Prihodnje leto, zadnjo nedeljo v marcu bo spet nova priložnost, da se srečamo - že na 9. Viridinem pohodu. KS Metnaj 12 Ivančna Gorica, april 2008 D3IMJ[Mfl0 0C33PG3®8ÜO 100. občni zbor pgd ambrus V soboto, 23. februarja, je v prostorih gasilskega doma v Ambrusu potekal že 100. občni zbor društva. Prostovoljno gasilsko društvo Ambrus je bilo ustanovljeno že davnega leta 1908. Stoti občni zbor je odprl predsednik PGD Ambrus g. Hrovat Alojzij. V še ne povsem dokončani dvorani gasilskega doma v Ambrusu je pozdravil vse navzoče, še posebej predstavnike GZ Ivančna Gorica in pevce MePZ Ambrus. Ti so nato zapeli slovensko himno. Sledila je minuta molka v spomin vsem preminulim članom gasilskega društva, ki so nas zapustili v preteklih 100 letih, še posebej pa v spomin ustanovnim članom društva. Pred samim uradnim delom je bilo skupinsko fotografiranje skupaj z predstavnikoma Občinske gasilske zveze Lojzetom Ljubičem in Sta-netom Kraljem, ki sta kasneje tudi spregovorila nekaj besed. Posebno pozornost je vzbudil predsednik gasilske zveze Lojze Ljubic, ki je na kratko predstavil zgodovino društva, saj je s PGD Ambrus tesno povezan že več kot petdeset let. Člani društva so med drugim sprejeli plan dela za leto 2008, ki je skoraj v celoti osredotočen na proslavo ob stoti obletnici delovanja, ki bo 12. julija. Da pa bo ta velik dogodek še dolgo ostal v spominu, zahteva veliko priprav, kar pa glede na dejstvo, da društvo šteje krepko čez dvesto članov, zagotovo ne bo prevelik zalogaj. Lani je bila ustanovljena mladinska komisija, ki se je takoj z veliko delovno vnemo lotila dela. Samo lani in letos se je v društvo vpisalo 40 mladih članov, ki so se aktivno vključili v priprave na tekmovanja. Lani je bilo društvo še posebej uspešno na raznih tekmovanjih. Na občinskem tekmovanju na Krki je sodelovalo kar šest ekip iz Ambrusa. Štiri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje v Kočevju, kjer so pionirke dosegle 3. mesto in se s tem uvrstile na državno tekmovanje, ki bo letos 17. maja v Ravnah na Koroškem. Poleg priprav na tekmovanja pa ne pozabimo na redno usposabljanje operativnih članov in drugo preventivno delo. Ambruški gasilci želimo biti napredni in razpolagati z moderno opremo, ker le tako lahko uspešno interveniramo. Delno s takšno opremo že razpolagamo. Naše društvo pokriva veliko območje, ki je največkrat težko dostopno in slabo preskrbljeno z vodo oziroma s hidranti. Ogromno je gozdov, ki so tipično kraški - kamniti in hriboviti. Temu ustrezno bi moralo biti opre- mljeno društvo, a žal ni. Pokazala se je potreba po vozilu s cisterno, s tem pa tudi po strehi za to vozilo, ker je bil obstoječ gasilski dom premajhen. Zato smo se odločili, da najprej poskrbimo za razširitev in adaptacijo tega. Letos načrtujemo, da bomo hkrati s proslavo imeli tudi otvoritev adaptiranega in povečanega gasilskega doma, kije ambruškim gasilcem v velik ponos. VISOKO PRIZNANJE CIVILNE ZAŠČITE Da je Prostovoljno gasilsko društvo Ambrus zelo dejavno, lahko z gotovostjo trdimo. Ob dnevu Civilne zaščite je društvo prejelo srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Slavnostna podelitev priznanja je bila 6. marca letos v Cankarjevem domu na Vrhniki. Če pogledamo nazaj, se je v stotih letih v gasilski organizaciji mnogo stvari korenito spremenilo. A osnovno načelo, zaradi katerega je bilo društvo tudi ustanovljeno, ostaja; pomagati sočloveku, reševati njegovo premoženje in živali ob naravnih ali drugih nesrečah. Blatnik Mitja Ob 100-letnici rojstva generala in vojaškega zgodovinarja Lada Ambrožiča - Novljana, predvojnega učitelja v Stični, pilota in letalca, vas Letalski klub Šentvid v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Stična, Kulturnim društvom Stična, Krajevno organizacijo zveze združenj borcev Stična in OZ WS Grosuplje vabi na predstavitev knjižne uspešnice N0VUAN0V0 STOLETJE v sredo, 14. maja 2008, ob 20. uri v Kulturnem domu v Stični O knjigi, ki je verodostojen in na nekaterih mestih pretresljiv prikaz Novlja-novega življenja, se bosta z avtorjem Ladom Ambrožičem ml., novinarjem in urednikom na TVS, ki je svoja mlada leta preživel v Stični, pogovarjala Marjana Grčman in Marjan Jerman. Knjiga NOVLJANOVO STOLETJE dokaj obširno pripoveduje tudi o predvojnem življenju in dogajanju v Stični in seveda tudi o vznemirljivih začetkih jadralnega letalstva v Stični oziroma na Nogradu. Literarni večer v stiškem kulturnem domu bodo s svojim nastopom popestrili kulturniki iz Stične ter prijatelj in sodelavec avtorja knjige Lado Leskovar. Prijazno vabljeni! Letalski klub Šentvid KS Stična KD Stična KO ZZB Stična OZ WS Grosuplje anekdota iz sentpavla Ne vem, kaj je imel v mislih Pavel Groznik, ko je v spominskem zapisu o Mihi Prijatelju, šentviškemu rojaku, v 1. številki Klasja iz lanskega leta zapisal, da je imenovani rojak imel namen napisati širši prispevek »o enem naših slavnih, a žal preveč pozabljenih rojakov«. Morda je imel v mislih slikarja Ferda Vesela, ki je daljši čas živel in ustvarjal v gradu Grumlof v Sentpavlu v naši občini. O tem slikarju mi je ostala v spominu ena anekdota (resnična zgodba) v času njegovega prebivanja in slikanja na Dolenjskem. Ferdo Vesel je kot slikar pripadal slovenskemu realističnemu upodabljanju svoje okolice. Najbolj znani njegovi sliki sta: Prijateljici (upodobljena je tudi dolenjska narodna noša) in Slovensko kmečko tihožitje (upodobljeni so kmetijski pridelki: sadje, grozdje, vino, čebula in suhe klobase). Obe upodobitvi sta shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani pod zaporednima številkama 531 in 532. Ferdo Vesel je večinoma slikal v olju, rad pa je eksperimentiral tudi v mešanih tehnikah. Poleg popolne predanosti slikarski umetnosti je bil Ferdo Vesel tudi strasten gobar. V tistem času je bil običaj, da so se dijaki višjih letnikov gimnazije in študentje med poletnimi počitnicami radi zbirali pri različnih umetnikih, kjer so se lahko poglobljeno pogovarjali o različnih življenjskih vprašanjih, obenem pa so bili deležni na svojih popotovanjih po deželi prenočišča in kakega priboljška v hrani. Ferdo Vesel je po popoldanskem pogovoru z bodočimi slovenskimi intelektualci in dobri večerji rad delil z njimi tudi svoje gobarske užitke. Znan je bil po tem, da je celo druščino v poznih večernih urah večkrat popeljal v gozd na svoje gobarske terene, kjer so celo noč presedeli in čakali na gobe, ki se bodo pojavile ob prvem jutranjem svitu. Vsekakor napeto doživljanje narave, podobno kot zalezovanje divjega petelina pri lovu na divjad. Valentin Sknbic KLIMATEHNIK Klimatizacijska tehnika in alternativni viri energije; Prodaja, montaža in servisiranje vseh klimatskih naprav ter TOSHIBA FUfiTSU toplotnih črpalk Panasonic, A MITSUBISHI SJECriRWEi VDMKtN KLIMATEHNIK d.o.o., Bernekerjeva ulica 43, 1000 Ljubljana, G: 041/712-228, F: 01/529-34-93, www.klimatehnik.si E: klimatehnik@siol.net 5D let m Mizarsko podjetje, Šentlovrenc d.o.o. Šentlovrenc 13a, 8212 Velika Loka IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU PREDELAVA kerrock -a K sodelovanju vabimo dinamične in perspektivne kandidate (m/ž) za delo v proizvodnji, in sicer za naslednja delovna mesta: 1. VODJA PROIZVODNJE - 1 delavec (m/ž) Izobrazba lesarski tehnik ali inženir lesarstva Najmanj 3 leta delovnih izkušenj v proizvodnji Poznavanje materialov, tehnologije in tehnoloških postopkov Organizacijske sposobnosti vodenja proizvodnje in montaže Občutek za kvaliteto izdelkov Komunikativnost Poznavanje dela z računalnikom Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. 2. OBDELOVALEC LESA, MIZAR, LESARSKI TEHNIK - 5 delavcev (m/ž) • Izobrazba lesarske smeri ali druge ustrezne izobrazbe • Zaželene delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik • Pripravljenost za samostojno delo 3. DELAVEC V LAKIRNICI - 1 delavec (m/ž) • Izobrazba lesarske smeri ali druge ustrezne izobrazbe • Zaželene delovne izkušnje v lakirnici • Pripravljenost za samostojno delo Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 3 mesecev, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidatom nudimo zanimivo in razgibano delo pri oblikovanju lesa in kerrock-a, ter možnost dodatnega izobraževanja in napredovanja. Prijave sprejemamo osebno ali po pošti: HRAST Šentlovrenc, d.o.o., Šentlovrenc 13a, 8212 Velika Loka, Email: hrast@kolpa.si. z oznako »za razpis«. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE! Ivančna Gorica, april 2008 13 REHABILITACIJA 9N OKREVALIŠČE Živi svoje življenje dobrohotno in častno. Ko se boš na starost oziral nazaj na svoje življenje, Ti bo znova in z nova koristilo: ŽIVI POLNO ŽIVLJENJE! Dobrna je kraj, kjer si marsikatera ženska po ginekološki operaciji ali operaciji dojke dokaj hitro opomore, seveda pod strokovnim nadzorom fizioterapevtov. To je kraj, ki deluje že dobrih šesto let in je poznan predvsem po zelo zdravilni vodi. Kraj ima dva hotela; Vita ki je na novo zgrajen, in pa Zdraviliški dom, ki pa za zdaj ne deluje, razen kabin, ki pa so res polno zasedene, saj je tam prava zdravilna voda, po kateri je DOBRNA najbolj poznana. Delujeta še hotela Higia in Park, ki je trenutno tudi zaprt. V hotelu Vita se izvajajo zelo dobre terapije, ki pa največkrat trajajo čez celi dan. Marsikdo je tako utrujen po vsem tem, da mu ne ostane drugega, kot samo še kopanje v bazenu in pa temeljito počivanje po terapijah. Kdor pa gre samo na oddih, ima veliko možnosti za sprehode. Je veliko markiranih poti, po katerih se pride do mlinov kačji grad, hudičev graben, kjer dobite tudi narezek in pijačo, od tam se pride do farme jelenov in nojev. Dobrna je blizu Celja, Maribora in Velenja, kjer je tudi rudnik lignita in je možen ogled. Blizu so tudi smučišča, kot so Rogla, Golte in Mariborsko Pohorje. Nazaj k zdravilišču. V hotelu Vita dela v vinski kleti rojak Stane Tihle. Tako, pa imamo tudi invalidi rehabilitacijo, kjer je mir za dušo in telo. To je naš opis in doživetje zdravilišča, ki je vredno ogleda. Renata Laznik Društvo invalidov Grosuplje VODE! OGLii KRŠKE JAME april in september sobota, nedelja, prazniki: od 14. do 17. ure maj do avgust sobota, nedelja, prazniki: od 14. do 18. ure Ogled je mogoč le s turističnim vodičem, ki vas sprejme pred vhodom v jamo. Jama je odprta od meseca aprila do meseca septembra. Skupine (najmanj 10 obiskovalcev ) se lahko predhodno naročijo skozi celo leto. Za dodatne informacije in dogovor ogleda nas lahko pokličete na tel.št.: TD KRKA: +386 (0)41 276 252! ZAHVALA 20. MARCA 2008 JE NAVSEZGODAJ ZAGORELO OZIRAMO ZATLELO V KURILNICI IN NAŠA HIŠA NA MULJAVI 8A JE BILA V NEKAJ MINUTAH POLNA DIMA IN STRUPENIH PLINOV. HITRI INTERVENCIJI GASILCEV IZ PGD MULJAVA IN PGD STIČNA GRE ZAHVALA, DA NI PRIŠLO DO TRAGEDIJE IN ŠE VEČJE ŠKODE V HIŠI. VEČINOMA VIDIMO V GASILCIH LE ORGANIZATORJE VESELIC, ZBIRALCE NEKIH PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV IN PRINAŠALCE KOLEDARJEV OB NOVEM LETU. ŠELE OB POŽARU SE ZAVEMO, KAKO ODGOVORNO IN NEVARNO JE LAHKO NJIHOVO DELO. DRAGI GASILCI, PRISRČNA HVALA, DA STE SE TAKO HITRO ODZVALI KLICU NA POMOČ, POSEBNA HVALA TISTIM, KI STE SE PODALI V ZADIM-LJENO HIŠO, ČEPRAV NISTE TOČNO VEDELI, KAJ GORI V NJEJ. DRUŽINA KOVAČIČ MULJAVA 8A SKUPAJ REŠifJMO ŽIVLJENJA! RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije dne: • V SREDO, 23. 4. 2008, OD 7. DO 12. URE V OŠ FERDA VESELA V ŠENTVIDU PRI STIČNI. • V ČETRTEK, 24. 4. 2008, OD 7. DO 13. URE V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA. • V PETEK, 25. 4. 2008, OD 7. DO 13. URE V OŠ LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM. Za spomladansko krvodajalsko akcijo krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. Združuje nas spoznanje, da je vedno več nesreč in bolezni, kijih lahko uspešno obvladujemo le z zadostno količino darovane krvi. PRIJAZNO VABLJENI! POVABILO NA PRVOMAJSKO SREČANJE NA JAVORJU Organizatorji prvomajskega srečanja vabimo vse ljubitelje narave, po-hodništva in prijetnega druženja, da se nam 1. maja 2008 pridružite na Javorju. Priporočamo vam, da se na Javorje odpravite peš po eni izmed možnih poti: iz Dolenjske prek Pristave in Debeč; iz Sobrač prek grebena na Felič Vrh in na Javorje. Vse, ki bi se želeli del poti peljati z avtomobilom, pa naprošamo, naj parkirajo na parkirišču pri gradu Bogenšperk in se napotijo peš po poti mimo Leskovice na Javorje. Organizatorji KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). VilIKONOČNI SNEG Spodnjo fotografijo so posneli Berglezovi iz Mekinj nad Stično, in sicer med letošnjim »velikonočnim« sneženjem. Razbrati se da, da sneg, pa čeprav pozen in ves pomladanski, ni pustil družine ravnodušne in sneženi možje bilo samo eden izmed mnogih ustvarjalnih dosežkov v prazničnih dneh. Prepričani smo, da je bilo podobnih dosežkov veliko tudi drugje po občini, (mš) MALI OGLAS V bloku na ulici 6. junija 12a, 1295 Ivančna Gorica, najamemo hišnika za opravljanje hišniških del enkrat tedensko. Plačilo in delovni čas po dogovoru. Kontaktni osebi: Igor (041 396 366) in Darja (041 954 483). V naš kolektiv vabimo ŠIVILJO - VEZILJO za delo na sodobnem vezilnem stroju. Izkušnje so zaželene. NUDIMO stimulativen dohodek, delo v dopoldanskem času, možnost napredovanja PRIČAKUJEMO pozitiven in odgovoren odnos do dela, sposobnost samostojnega dela Pisne prošnje sprejemamo na naslov: Vučko d.o.o., Stranska vas 17, 1295 Ivančna Gorica, e-pošta: vucko.jasmina@siol.net 4 Ivančna Gorica, april 2008 Semfm ZAŠČITNO REŠEVALNA VAJA Med znanji in veščinami vsakega izmed nas so pomembna tudi znanja iz zaščitnega in samozaščitnega področja. Naravne nesreče vsakodnevno prizadenejo množice prebivalcev sveta. Da bi se poučili, kako ravnati ob požaru v razredu šole, smo v soboto, 29.3. 2008, na podružnični šoli Višnja Gora pripravili ZAŠČITNO REŠEVALNO VAJO s prikazom izmika učencev in delavcev šole ter zaščite in reševanja teh. Gasilska enota PGD Višnja Gora. Dobro organizirano vajo sta organizirala g. Jože Glavič, poverjenik štaba CZ OS Stična in g. Jože Gros, predsednik Gasilskega društva Višnja Gora. Vaje so se udeležili tudi gostje g. Franc Ljubic, predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica, g. Janko Zadel, predsednik krajevne skupnosti Višnja Gora, g. Marjan Potokar, ravnatelj OS Stične in tudi nekateri starši. Čeprav so bili pri projektiranju in izgradnji šole upoštevani varnostni predpisi, bi se lahko zgodilo, da bi nastale izredne razmere, v katerih bi bilo treba šolsko zgradbo hitro zapustiti. Vajo smo izvedli z namenom, da bi bili v takšnem primeru učenci, učitelji in vsi zaposleni v šoli čim bolj pripravljeni. Vajo smo izvedli na predpostavki, da je v eni izmed učilnic naše podružnične šole zagorelo. Posledica tega in panike je dim, ki se širi po stavbi. Možna je tudi širitev požara v druge prostore. Poškodbe učencev niso izključene. Poškodovani učenci potrebujejo zdravniško pomoč in umik iz "Oskrbovana ponesrečenca" Vodja podružnične šole Jasmina Zupančič fotografije Neža Strmole bili SMO V planici Neverjetno! Še vedno ne morem povsem dojeti, da se mi je izpolnila želja, ki je v kotičku srca tlela kar nekaj časa. Zavarovalnica TMglav je nekaterim slovenskim šolam, med njimi tudi naši, OŠ Stična, priskrbela brezplačen obisk planiške velikanke, ki je zajemal ogled prvega uradnega treninga najboljših smučarskih skakalcev sveta, pogostitev in glasbene goste. Na pot smo krenili v četrtek, 13. marca 2008, ob sedmi uri zjutraj izpred naše šole. Skupaj s še preostalimi štiriinšti-ridesetimi srečneži, odličnimi športniki in šolskimi Prešernovimi nagrajenci ter s tremi učitelji spremljevalci sem sedla v avtobus. Dobro uro in pol trajajoča vožnja je minila ob sproščenem pogovoru, učitelji spremljevalci pa so nam predstavili planiški program, zasnovan kot DAN BREZ ALKOHOLA in nam podelili še nekaj napotkov ter dobronamernih nasvetov. Razdelili so nam tudi že tradicionalne rdeče šale in tatuje, ki nam jih je prav tako priskrbela Zavarovalnica Triglav. A bolj ko smo se približevali dolini pod Poncami, na kar so nas opozarjali čudoviti beli vrhovi, ki so se kopali v soncu, bolj je v nas naraščalo prijetno vznemirjenje. Vendar me je ob pogledu na propadajočo malo skakalnico tik ob velikanki kar stisnilo pri srcu. Za tako pomemben del slovenske zgodovine planiških smučarskih skokov, kjer so bili doseženi odlični rezultati slovenskih in drugih skakalcev, si res ne bi smeli privoščiti, da propada dobesedno pred našimi očmi. Avtobus nas je pripeljal v samo osrčje skakalnega središča. Odprl se nam je nepozaben pogled na velikanko, obsijano s soncem. Varnostniki so pregledali naše nahrbtnike, mi pa smo še vedno očarani stopali proti tribunam. Skupaj s prijateljicami smo našle dobro razgledno mesto, kjer sem obstala in si ob prisotnosti navijaškega vzdušja v misli poskušala priklicati polete od samega začetka letalnice do sedaj. Kako je bila nekoč tu, v Planici, prvič dosežena magična meja stotih metrov! Človek, ki je prvi preletel dvestometr-sko znamko, je dosegel svoj rezultat na planiški velikanki. Navsezadnje pa letalnica, ki sta jo zgradila brata Gori-šek, drži tudi sedanji svetovni rekord, ki ga je leta 2005 postavil Norvežan Bj0rn Einar Romoren in znaša 239 metrov. Še meter dlje pa je poletel Finec Janne Ahonen, vendar se ni obdržal na nogah. Toliko o zgodovini. Iz zasanjanosti me je predramilo prijateljičino glasno navijanje. Saj res, čisto sem pozabila na polete! V naslednjih dveh urah sem se pridružila drugim navijačem in bučno spodbujala slehernega skakalca, kajti, verjemite mi, spusti po planiškem naletu niso mačji kašelj! Ob enajstih smo se zbrali ob avtobusu, kjer so učitelji izvedli manjši nadzor in nam razdelili bone za malico. Podprti z okusnim obrokom in »pocrkljani« z ogromnimi krofi smo se vrnili ob skakalnico. Čeprav je ob izteku vladalo popolno brezvetrje, je žirija prekinila kvalifikacije zaradi premočnega vetra. Malce sem bila razočarana, saj mi je uspelo dobiti izjemno dober prostor, kjer bi lahko »padel« kakšen avto-gram, vendar sem se skupaj z drugimi navijači preselila v prireditveni prostor, kjer nas je čakal pester razvedrilni program. Po nagovoru predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, ki že od leta 1969 vsako leto pripelje v Planico več kot 3000 otrok, so nas v dobro voljo spravile članice skupine Foxy Teens 2, nato pa nas je čakalo še eno presenečenje. Nastopil je namreč Omar Na-ber s svojim bendom Kareem, ki je številno množico otrok dobesedno vrgel v zrak. Skupaj z njim smo peli v en glas, noreli, plesali in se zabavali tako kot še nikoli do sedaj. Moram vam povedati, bilo je noro. Vse bolj pa se je bližala ura našega odhoda. Ob dveh smo se, navdušeni nad videnim in preživetim, nekoliko utrujeni, posedli po sedežih. Celodnevni izlet, ki bo marsikateremu ostal dolgo v spominu, seje bližal koncu. Odpeljali smo se domov. Neža Tipin 9. d OS Stična Pri izvedbi zaključne prireditve se za vso pomoč in popestritev zahvaljujemo: - g. policistu Rudiju Griinbacherju s Policijske postaje Grosuplje, - g. reševalcu Davidu Drčarju (Larinemu očku) iz Reševalca, d. o. o., - Postaji prometne policije Ljubljana, - Postaji konjeniške policije Ljubljana, - Policijski postaji vodnikov službenih psov Ljubljana, - predstavnikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vzgojiteljici Barbara Polajžer in Aleksandra Spari ter učiteljica Slavka Tmovšek Evropsko leto 2 OO C za demokracijo in mir v evropo OŠ Stična že drugo leto izvaja dejavnosti v okviru projekta Spring day for Europe, ki opogumlja učence, da izrazijo svoj pogled in da se njihov glas sliši v Evropi. Leto 2008 je evropsko leto medkulturnega dialoga. Zato je letošnja iniciativa promoviranje medkulturnega dialoga in pomoč pri dvigu zavesti za kulturne raznolikosti med mladino kot glavna pridobitev k naši skupni evropski kulturni dediščini. Od 25. marca do 30. junija 2008 bodo učenci s pomočjo debate in računalniškega kviza spoznavali značilnosti EU, likovno ustvarjali ter pisali pesmi o pomenu medkulturnega dialoga. Če hočemo ohraniti demokracijo in mir v Evropi, potrebujemo ljudi, ki spoštujejo druge kulture in se ne bojijo povedati svojega mnenja. Želimo si, da bi naši učenci postali aktivni državljani, ki bodo vplivali na dogajanje okoli sebe. Koordinator Helena Halas, univ. dipl. pedagoginja stavbe. Tudi vse preostale učence in delavce je treba evakuirati iz celotnega objekta. Ob 9.55 je poverjenik CZ OŠ Stična, g. Jože Glavič, po zvočniku seznanil učence in zaposlene o začetku vaje. Sledil je zvočni signal - sirena ter obveščanje na 112. Sledilo je umirjeno in previdno zapuščanje učilnic ter drugih prostorov po evakuacijskem načrtu proti izhodom. Na igrišču so učiteljice preverile prisotnost učencev in ustno poročilo podale namestnici vodje vaje Siljenje dima iz učilnice, prikaz učiteljica Ana Simac. Jasmini Zupančič. Z zvočnimi in svetlobnimi signali so se do šole pripeljali člani gasilskega društva Višnja Gora pod poveljstvom g. Branka Erjavca. Učenci, zaposleni in gostje vaje so po umiku iz šole opazovali prikaz dima iz učilnice. Sledilo je gašenje dima članov PGD Višnja Gora. Reševalna ekipa je pohitela po »ponesrečenca«, ki sta ostala v učilnici. Predstavili so reševanje in hitro zdravniško pomoč. Učenca »ponesrečenca« sta odigrala brata Matic in Blaž Dremelj, ki sta tudi člana PGD Višnja Gora. Že na rednih gasilskih vajah so ju pripravili in seznanili s potekom. Prikaz reševanja je bil za primer zadušitve in opeklin. Nato je ekipa gasilcev predstavila še gašenje z gasilnim aparatom. V tem se je preizkusilo še nekaj učencev. Vse dogajanje pa je bilo komentirano prek ozvočenja s strani predsednika PGD Višnja Gora. Po končam vaji smo izvajalci zaščit-no-reševalne vaje opravili analizo poteka evakuacije in reševanja. pasavček tudi ha naših šolah Na povabilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo se učiteljice in vzgojiteljice prvih in drugih razredov ter OŠPP-ja Osnovne šole Stična vključile v mednarodni projekt Pasavček. Namen projekta je bil, da ozavestimo otroke in njihove starše, kako pomembna je pravilna in dosledna uporaba varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev v avtomobilu. Z učenkami in učenci smo Pasavčka dodobra spoznali, saj je tako nas kot tudi naše starše vodil skozi različne dejavnosti pri pouku. Ves čas nas je opozarjal, kako pomembno je za našo varnost v avtomobilu, da smo vedno pravilno pripeti. Za vsako varno potovanje z avtomobilom smo se nagradili z nalepko. Z likovnim, plesnim, pevskim in govornim ustvarjanjem so se v otroških glavah porajale čudovite zamisli. Nastali so zanimivi izdelki in zgodbice. Pri tem smo se neznansko zabavali in se naučili reda RED JE VEDNO PAS PRIPET! V sredo, 19. marca, pa je potekal vrhunec projekta - srečanje prvošolčkov podružničnih šol, matične šole in osnovne šole s prilagojenim programom. Srečanje je bilo na podružnični šoli v Višnji Gori. Sončen dan smo začeli s pozdravom in plesom v šolski telovadnici. V avli šole smo si lahko ogledali razstavo naših izdelkov. K sodelovanju smo povabili tudi predstavnike Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policijske enote s psi vodniki, konji, motorjem, avtomobili ter reševalca. Po skupinah smo spoznavali njihovo delo in poklic. Zanimivo predstavo nam je pripravil policist s svojim dresiranim psom. Seznanili smo se s tem, da se naša teža pri hitrosti, s katero vozi avtomobil, poveča. Preizkusili smo se v pravilnem nameščanju v otroški varnostni sedež in pripenjanje z varnostnim pasom. Presenečenj še ni bilo konec. Po odmoru z malico, ki so nam jo pripravili gostoljubni delavci podružnične šole Višnja Gora, je sledil obisk maskote Pasavčka in reševalca Mileta iz nadaljevanke Naša mala klinika. Njegovim šalam smo se od srca nasmejali. Nadvse pestro dopoldne je prehitro minilo. Polni lepih vtisov in prepričani, da vsi vemo, KAJ JE RED, smo se odpeljali domov. RED JE VEDNO PAS PRIPET! Ivančna Gorica, april 2008 15 Mg0 družinsko srečanje v vrtcu sonček V vrtec v Zagradcu so nas ob materinskem dnevu popeljala prijazna vabila in skrivnostna namigovanja naših »sončkov«, da nas čakajo presenečenja, ki jih ne smejo izdati. V nabito polni igralnici je med mnogoštevilnimi člani družin vzbudil posebno pozornost prisrčen pozdrav deklice, ki je omenila, da so se prav vsi nastopajoči pripravili na srečanje z ljubeznijo. In res je prostor napolnila ljubezen. Tista prava, ki se pretaka od srca do srca. Od otrok do mamic in drugih družinskih članov. Nastopilo je vseh enaindvajset otrok, vsi v vseh dejavnostih, tudi zahtevnih, starosti primerno, raznoliko in ubrano. Ob glasbi so zaplesali kar tri plese; menjaje v krogu, v dvoje, posamično, pa spet v krogu. Življenje živali in delo na kmetiji nista zaživeli le ob plesnih korakih; tu so bili obrazna mimika, raznovrstni gibi, kretnje rok in celega telesa, nakloni, prikloni, ploskanje in topotanje. Vse našteto se je pridružilo pesmicam, zapetim navdušeno in iz srca. V igralnico se je naselila pomlad; zbudil se je zvonček, priskakljal je zajček, pripodila se je žogica nogica ... Nato je nastopila beseda, preprosta, a na čase mogočna in svečana, saj je pripovedovala o prijateljstvu, družini in domovini. V njej je bilo čutiti celo veliko resnosti, oprijemljive življenjskosti in znanja. Nastopajoči so nas ponovno popeljali v domišljijski svet in nam odlično odigrali igrico Medved išče pestunjo. Samozavestna pripovedovalka in igralci, ki so bili do potankosti kos svojim vlogam, bi se lahko predstavili v profesionalnem otroškem gledališču. Sledilo je voščilo za družino. Katero? Rožico imam, komu naj jo dam? In že smo zagledali v otroških rokah čudovite rože iz valovitega kartonskega papirja: zeleno steblo in listi ter temno rdeč cvet. In v sredini cveta fotografija - otroška glavica ... Komu naj jih dajo otroci - rože, ki so zrasle iz ljubezni? Mamicam! Naši »sončki« so srečni ubrali pot do njih in jim jih izročili. Prepustili so se jim v varen objem. V igralnici se je razbohotila ljubezen ... V vseh nas se je ob odhajanju poglobila hvaležnost do Nataše in Marije, ki zmoreta med učnimi uricami iz naših otrok izvabiti toliko radoživega poguma in znanja. Doma se mi iz rože smehlja moj petletni vnuk Nejc, jaz pa podoživljam vse njegove vloge na nastopu in pregledujem izdelke, ki jih je poustvaril ob prebiranju knjig v projektu S knjigo na potep. Babica RADIci ZELENI VAL 93.1 & S7.0 MHz FERDOV KOTIČEK »MAMI, LAČEN!« Zmajček Ferdo, ki je doma na Radiu Zeleni val, se že mesec dni potepa po vrtcih in razveseljuje otroke. Če vas je že obiskal, potem zagotovo že p>oznate njegove najboljše zdrave obroke, veste tudi, kaj seje zgodilo z njegovim trebuščkom, ko je pojedel preveč sladkarije. Tokrat vas Ferdo prosi, da mu pomagate najti pravo pot do sočnega zelenega jabolka, pa pazite, da vas bomboni ne premamijo. *Mami, lačen« so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekama Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova Ljubljanska banka, Občina Dobre-polje in Občina Ig. Sedaj pa rešite še dve lahki uganki, ki jih je pripravila Petra Bor. Belo je kot oblak, rad ga ima skoraj vsak. Zdravje iz njega kipi, ko izpod krave hiti. Lupina ga obkroža, ko koklja ga poboža. V njem rumenjak tiči, tipa že veš rešitev, ki sledi. (Rešitvi najdete v naslednji številki vašega lokalnega časopisa.) Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8. uri, ko skupaj s Ferdom in Miško vse do konca junija podeljuje mnogo zanimivih nagrad. Še vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na "Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16, 1290 Grosuplje, za »Mami, lačen« ali pišite na ferdo@zelenival.com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn. Stanka Parkelj Rozina materinski dan v stični s pasavck0m na varno v0znj0 V oddelku Miške iz vrtca Pikapolonica smo konec marca uspešno zaključili projekt S pasavčkom na varno vožnjo. Otroci so v projektu na različne načine spoznavali pomen uporabe varnostnih sedežev in pasov. Izdelali so si tudi broško s pasavčkom, ki jih bo spremljala na poti v vrtec in domov ter jih spodbujala, da se bodo v avtomobilu vedno pripeli z varnostnim pasom. Zanje: vzgojiteljici Tadeja Babič in Darinka Grabljevec dejavnosti v 4. c-0ddelku Medtem ko se približuje matura in ko se dijaki 4. letnikov preizkušamo na predmaturitetnih preizkusih, v 4. c-oddelku zaključujemo fiktivno podjetje Mini Volf, d. d. Podjetje, ki smo ga ustanovili pri urah podjetništva, smo vodili 2 leti. Pri tem smo bili zelo uspešni. Ustanovili smo ga v šolskem letu 2006/07 z namenom, da se teorije naučimo tudi v praksi, dosegli pa smo še veliko več. Poleg novega znanja smo prispevali k prepoznavnosti naše šole, nekaj malega pa smo imeli tudi dobička, ki smo ga vložili naprej. Že lani smo organizirali več sejmov, na katerih smo se predstavili z ročno narejenimi svečami, ki smo jih seveda izdelali sami, letos pa smo se lotili dveh večjih projektov in oba uspešno zaključili. Ob novem letu smo izdelali Koledar za d'nar, na katerega smo zelo ponosni, saj smo vanj vložili ve- liko truda, obenem pa smo se pri tem projektu naučili največ, saj je bil precej obsežen in zahteven. Zadnja naloga pa je bila predstavitev podjetja Mini Volf, d. d., in Srednje šole Josipa lurčiča Ivančna Gorica na Jurčičevem pohodu 2008. Predstavili smo se z našimi najboljšimi izdelki, to pa so sveče. Zdaj ko se počasi poslavljamo od srednje šole, bomo podjetje poskušali ohraniti in predati generacijam za nami. Podjetje želimo ohraniti kot spomin na nas in kot možnost nadaljnje promocije naše šole. Mi bomo odšli, v izredno lepem spominu pa bomo ohranili NAŠO šolo - Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica - in naše podjetje Mini Volf, d. d. Ob tej priložnosti bi se posebej zahvalili celotnemu učiteljskemu zboru, še posebej pa gospodu ravnatelju Milanu Jevnikarju, ki nam je finančno in tudi sicer pomagal pri izvedbi projektov. Zahvala gre tudi naši profesorici podjetništva Ani Godec, ki nas je vodila skozi zanke podjetništva. Veseli smo, da nam je bilo omogočeno vse, kar je bilo potrebno za naš uspeh. Klavdija Sušteršič 4. c SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Za materinski dan smo mamice iz Stične in njene bližnje okolice dobile prav posebno darilo - čudovito predstavo. Predstavo so nam pripravili prav nam najljubši - naši najmlajši. Vrtec Miška in Pikapolonica in njihovi Polžki, Medvedki, Veverice, Miške in Ježki so nas popeljali od Anglije prek Francije v Nemčijo in nato domov v našo ljubo domovino. To potovanje je bilo polno plesa, pesmi in iger. Res je bilo lepo gledati vse te otroke, ki so brez kakršnekoli treme nastopali na ne tako majhnem odru pred popolnoma polno dvorano. Zasluga za vse videno gre vzgojiteljicam in njihovim pomočnicam ter KS Stična, ki je ponudila prostor in sladko pozornost za naše malčke. Mamica malega polžka Maja in malo večje medvedke Lane iz vrtca Miška 16 Ivančna Gorica, april 2008 STANKO flllgIC (11. APRI11898 - MAREC 1932) umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog OB 10. OBLETNICI ROJSTVA Umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog dr. Stanko Vur-nik se je rodil v Šentvidu pri Stični skladatelju Mateju Vurniku in materi Ani, rojeni Krevs, umrl pa je v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval najprej v rojstnem kraju, potem pa v Kranju, kamor se je družila preselila. Po klasični gimnaziji v Kranju in v Ljubljani je bil leta 1917 mobiliziran in je prebil dve leti na bojiščih prve svetovne vojne v kanalski dolini. Na Univerzi v Ljubljani je od 1919 študiral slovansko filologijo, pravo in umetnostno zgodovino ter leta 1925 promoviral z disertacijo o slikarju V. J. Metzingerju pri znamenitem profesorju dr. Izidorju Cankarju. Svoje strokovno delo je začel leta 1924 kot kustos asistent, od 1932 pa kot stalni kustos v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Zametek samostojnega etnografskega muzeja je bila ustanovitev etnografskega inštituta v stavbi Narodnega muzeja leta 1921. Upravnik inštituta in nato ravnatelj osamosvojenega Kraljevega etnografskega muzeja (1923) je bil Niko Županič, prvi kustos od leta 1924 pa Stanko Vurnik. Rojstna mežnarija v Sent\>idu Stanko Vurnik se je estetsko formiral v okviru znanstvene misli svojega mentorja dr. Izidorja Cankarja, svojo izobrazbo pa je neprestano širil in poglabljal ob spremljanju sočasne evropske teorije in prakse likovne in glasbene umetnosti, muzikologije in etnologije. Kot umetnostni zgodovinar in kritik je po svojem estetskem nazoru pripadal generaciji novega realizma oziroma nove stvarnosti, kako sta gibanje poimenovala France Meses- nel in Vurnik. V arhitekturi, kiparstvu in slikarstvu je zavračal preživeli idealizem z začetka 20. stoletja, pa tudi razviharjeni ekspresionizem zgodnjih dvajsetih let in druge avantgardne poskuse v tistem času. Sodil je, daje bilo romantike in čustvenosti že preveč in da je treba likovno umetnost funkcionalizirati in prizemljiti, ji dati več formalne logike in objektivne resničnosti. Na takih temeljih stoji tudi njegova kritiška etika, ki izvira iz zaupanja v nacionalno skupnost, v družbeno angažiranost, zavrača pa pretirani individualizem. Že pred študijem se je ukvarjal s časnikarstvom, od leta 1924 pa je redno pisal glasbene in likovne kritike v Slovencu. Kot umetnostni kritik in publicist je poglobljeno razpravljal o aktualnih vprašanjih kulturnega življenja na Slovenskem. Pomembno je posegel na področje arhitekture, ki jo je imel za vodilno med umetnostnimi strokami in se zavzemal za funkcionalizem. Kot eden od utemeljiteljev slovenske etnologije je raziskoval slogovne in druge značilnosti predmetov ljudske likovne ustvarjalnosti in o tem pisal razprave, na primer Slovenska avba (1926/27), Slovenska peča (1928), Slovenske panjske končnice (1929), Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp (1930/31). Njegovo raziskovanje ljudske kulture je temeljnega pomena predvsem zaradi uvajanja znanstvenih metod v etnologijo, pa tudi zaradi odpiranja tedaj novih raziskovalnih področij. V razvoju slovenske etnomuzikologije se je trajno zapisal kot intenziven raziskovalec slovenske ljudske glasbe in odkrivalec njene samoniklosti in izvirnosti zlasti na obrobnih področjih našega etničnega prostora, ki pa je odkrival tudi njeno povezanost z evropsko glasbeno folkloro. Stanko Vurnik s soprogo Minko Stanko Vurnik je tudi med prvimi utemeljitelji slovenske muzikologije (glasbene znanosti), ki sta jo pred njim okvirno začrtala že Josip Mantuani in Josip Cerin. Tudi na tem področju je zaoral ledino pri raziskovanju slovenske glasbene zgodovine, stilistike in estetike. Že leta 1926 je zahteval samostojno stolico za muzikologijo na ljubljanski univerzi. Z glasbenimi kritikami je postavil strožja merila ter podpiral in razlagal nove glasbene smeri, tudi tako radikalne moderniste, kot sta Bila Marij Kogoj in Slavko Osterc. Na tem področju je njegovo najpomembnejše delo Uvod v glasbo (1929), v katerem se je predvsem poglobil v analizo časovnih stilov v glasbi in dokazoval, da so usklajeni z družbenimi, filozofskimi in estetskimi merili posameznih obdobij. Na ta način je razvijal in osvetljeval sociološko podobo umetnosti. Ker je bil tako izrazito usmerjen v spremljanje in interpretacijo sočasnih umetnostnih tokov, je veljal za glasnika svoje generacije in usmerjevalca umetnosti nove stvarnosti. Stanko Vurnik je bil strokovno vsestransko izobražen in znanstveno poglobljen estet, pa tudi zelo vitalen in družbeno dejaven mož, ki se je pogumno loteval tudi strokovnih in kulturoloških polemik. Čeprav se je rodil v skromni šentviški mežnariji, se je zaradi svojih talentov in velike delavnosti hitro razvil v enega od najvidnejših slovenskih intelektualcev v svojem času. Če ga ne bi jetika pokosila tako mladega, bi gotovo dozorel tudi za obsežnejša sintetična znanstvena dela. Družinica ob božičnem drevescu. Po tej fotografiji je Maksim Gaspari izdelal svojo znano banmo razglednico. Mladega pokojnika so na njegovi poslednji poti izpred zavetišča sv. Jožefa spremili številni njegovi znanci in prijatelji. Njegov odhod so počastili vsi tedanji vodilni kulturni in znanstveni delavci, na primer dr. Lončar, dr. France Kidrič, dr.Niko Županič, dr. Fran Štele, dr. Anton Breznik, skladatelj Stanko Premrl, dr. Rajko Ložar in množica študentov in drugih mladih spoštovalcev. Vsi osrednji časopisi so prinesli vest o njegovi smrti, nekateri pa tudi daljše spominske zapise. Med najbolj celovite in temeljite spada nekrolog dr. Rajka Ložarja, v katerem med drugim beremo: »V malih narodih imajo ljudje s talenti čudne usode, še preden so dozoreli, morajo na položaj, Vurnik je bil tak talent, kakor že premnogi pri nas, okusil je vso grenkost tega izbranstva. Rezultat njegovega dela za našo sodobno kulturo je nedvomno visoko pozitiven in to tako na polju naše umetnostne in glasbene znanosti kakor na polju naše kulturne publicistike in kritike.« Stanko Vurnik z očetom in materjo Pri krstu Mihael Glavan Ivančna Gorica, april 2008 17 pmw$mLg\ ^ Ob 20-letnici delovanja vas ^/dpri^0 Pevska skupina Šentviški slavčki vabi na 2. Slavckov pozdrav pomladi, ki bo potekal v soboto, 10. maja, ob 19.30 uri v avli OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Gostje: • Moški in ženski pevski zbor Šentvid • Ženski vokalni sekstet Komplet Dobrepolje Pridite, skupaj se bomo ozrli na prehojeno pot in se v spominih dotaknili naših največjih gostovanj in dogodkov. Vabljeni! CXDDQfflQDB/^ tretji folklorni večer v stični V soboto, 29. marca, je v stiškem kulturnem domu potekal tradicionalni, že tretji folklorni večer. Tokrat je domača folklorna skupina v goste povabila še dve odrasli skupini. Povabilu sta se odzvali Folklorna skupina Lancova vas iz istoimenske vasi na Štajerskem. Druga skupina pa je prišla iz sončnega Pirana, in sicer Folklorna skupina Val. Oboji so lahko tarnali nad dolgo vožnjo in slabim vremenom, vendar je bila nejevolja kmalu mimo ob kapljici rujnega med ogledom Stične. Stičani in drugi gostje so zopet napolnili dvorano do zadnjega kotička. Še preden je nastopila domača Folklorna skupina Stična, je bilo v dvorani zelo razigrano. Občinstvo pa so še dodatno razigrali domači plesalci, ki so izvedli povsem nov splet plesov z naslovom Pa sem le Stičan postal, ki govori o tem, kako v Stično prispeta mladeniča, ki želita postati krajana. V nadaljevanju so sledili primorski in goriški plesi v izvedbi Folklorne skupine Val, nato pa še štajerski plesi Folklorne skupine Lancova vas. Zadnji so nastopili Stičani z belokranjskimi ljudskimi plesi. FS Stična je s prireditvijo dokazala, daje ena izmed nosilk družabnega življenja v kraju, nenazadnje o tem pričajo tradicionalno polne dvorane. FS Val iz Pirana. Ob priložnosti uspešno izvedene prireditve so člani in članice Folklorne skupine Stična zapisali: Zavedamo se, da vsega tega ne bi bilo brez našega umetniškega vodje Boštjana Genoria, ki je tudi avtor vseh odrskih postavitev stiske folklorne skupine. Vedno poln novih in norih idej, kijih njegovi plesalci z veseljem prikazujemo na odru. Boštjan, naj se ti porodi še tisoč novih idej! Mi bomo zmogli. Po toliko plesa in petja človek postane lačen, zato se je prigrizek ob kozarčku rdečega resnično prilegel. Sledilo je tekmovanje »kdo zdrži dlje« in večina nas je vztrajala do jutra. Vsa pohvala stiškim folkloristom, FD Lancova vas, FS Val in vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi krasnega večera. Hvala tudi donatorjem, brez njih ne bi imeli čudovitih dolenjskih kostumov. Se vidimo ob letu osorej, ob istem času na istem mestu. (Mateja Glavič in Irena Zadel) Aljaž Celarc Ivančna Gorica, april 2008 letni koncert kd vidovo Prvega marca je potekal letni koncert Folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični. ohranjanje uudskih šeg na območnem srečanju v stični Ob sedmih zvečer so oder najprej zasedli domačini, ki so se predstavili s plesi iz Bele krajine, torej od tradicionalnih kol do atraktivnih »zvezd«, ko se plesalki dvigneta od tal zaradi centripetalnega pospeška ob hitrem vrtenju. Skupina, ki bo letos jeseni praznovala že petnajstletnico delovanja in jo vodi Nataša Hribar, ima že polne roke s pripravami na mednarodni folklorni festival Slofolk, ki se bo zgodil med prvomajskimi prazniki. Belim nošam pa so bili karirasti vzorci gostujoče skupine pravi kontrast. V goste smo namreč povabili Bovčane, ki so nam predstavili plese ter pesmi s celotnega Zgornjega Posočja. Folklorna skupina BC deluje že peto leto in ves čas jo vodi Edo Gaberšek. Značilnost njene oprave so obutev, cokle in čoke, ki so domača izdelava. Posebnost njihovih plesov je tudi, daje popolnoma običajno, da plešeta skupaj dve ženski, čemur rečejo ples v breme. Njihov repertoar pa s prepevanjem ljudskih pesmi popestrijo »Buške čeče«, to je vokalna skupina sedmih deklet, ki še Kombinacija belokranjskih in bovških noš sploh ni tako slaba. posebno rade na odru pojejo o večno žgečkljivih temah. Po debeli uri je Vlasta Kovačič Me-žek, ki je povezovala prireditev, vse povabila na klepet in izmenjavo vtisov, kjer ni manjkalo ne jedače ne pijače. Večer se je nadaljeval ob plesu, ki nas je vse nastopajoče družil in med katerim so se spletla nova poznanstva in prijateljstva. Anita Kotar skupine Ozara. Iz našega območja se bo na regijsko revijo uvrstila vsaj ena skupina. Število nastopajočih je bilo ogromno in na trenutke je bOa dvorana kar premajhna za vse skupine. Od številnih skupin velja omeniti predvsem tiste, ki izhajajo iz naše občine. Prva od teh je nastopila domača skupina, Folklorna skupina Stična s svojo postavitvijo Pa sem le Stičan postal. Folklorna skupina Zagra-dec je predstavila belokranjske plese v značilnih belih nošah. Ne glede na to, da Dolenjci dobro plešejo belokranjske plese. Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični je predstavila, kako se na Dolenjskem praznuje likof, o tem namreč priča njihova postavitev. Pevci ljudskih Na dveurni prireditvi so se predstavile različne skupine iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, ki z glasbo, plesom ali pa kar obojim obujajo ljudsko izročilo. Prireditev v organizaciji Javnega sklada kulturnih dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, je štela za revijo folklornih skupin. Revijo je strokovno spremljal velik poznavalec slovenskih običajev Brane Šmid iz akademske folklorne FS Stična pesmi Studenček, ki delujejo v okviru KD Ivančna Gorica, so zapeli tri vsem znane pesmi, zadnja je bila Po Koroškem po Kranjskem. Predstavili pa sta se tudi ljudski pevki Ema Griinbacher in Vida Gorišek. Za konec programa, ki je vseboval nastope dvanajstih skupin, je poskrbela Folklorna skupina Račna z živahnim spletom plesov, ki je prikazoval pustne običaje naših krajev. Aljaž Celarc V petek, 4. aprila, je v stiškem kulturnem domu potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti območno srečanje odraslih folklornih skupin, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Ena ptička priletela. Ljudski pevci Studenček Ivančna Gorica Domači folkloristi. KCDHJHm Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR, SRE, PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) PROJEKT DEŽELE V BESEDI IN SLIKI Od 15. aprila dalje poteka v knjižnici fotografska razstava Radovana Riedla - Makedonija. Zaključek razstave bomo sklenili s potopisnim predavanjem v četrtek, 15. maja, ob 19. uri. Knjižničarji tudi tokrat pripravljamo pregled makedonskega ustvarjanja, dogajanje bodo pospremile knjižna razstava in predstavitve knjig. DOMOZNANSKI VEČER V ČASU DNEVOV SLOVENSKIH KNJIG - VABILO ZBIRALCEM Naša knjižnica se pri vsakodnevnem delu srečuje tudi s potrebami po zbranih informacijah o lokalni skupnosti. Odločili smo se, da vas v času Dnevov slovenske knjige v aprilu povabimo na okroglo mizo o problemih zbiranja in posredovanja domoznanskega gradiva. Vljudno ste vabljeni, če se kakorkoli ukvarjate z zbiranjem podatkov iz naših krajev, pisanjem, če ste že kaj objavili, če nam lahko pomagate razmišljati, v kakšni obliki bi lahko izšel še kak vodnik, leksikon, zbornik... Okrogla miza je zamišljena kot sproščen sestanek, druženje, »brainstorming«. Knjižničarji lahko povemo, kakšne informacije iščejo dijaki, študenti, raziskovalci, turisti... in pokažemo, katero gradivo smo že uspeli zbrati, vi pa, kaj nam še manjka ter mogoče najti kakšno rešitev, kako objavljati tudi kaj na spletnih straneh, zbrati v elektronski obliki... Mogoče nas boste opozorili še na kakšnega »skritega« zbiralca. Gotovo se bo kaj pokazalo, za zdaj pa vas res vljudno vabimo, da se udeležite srečanja, če ste se prepoznali, v sredo, 23. aprila 2008, ob 19. uri v knjižnici v Ivančni Gorici. IRMA JANČAR: ZMAJI IZ NAŠEGA MESTA Domačinka Irma Jančar je izdala novo knjigo, tokrat pravljice za otroke, ki je že prava knjižna uspešnica. Nad njo se je navdušila tudi mestna občina Ljubljana, saj duhovito, domišljeno oživi mestne zmajčke. Iz zlobnega zmaja, ki se nažre živega apna in razpoči, namreč skrivnostno nastanejo dobri zmaji, ki pomagajo mestu in meščanom iz različnih zagat. Predstavitev knjige smo imeli v knjižnici 2. aprila na mednarodni dan knjig za otroke. Vabljeni k branju. dve srebrni plaketi in priznanje za učence glasbene šole grosuplje na državnem tekmovanju temsig Učenci Glasbene šole Grosuplje, ki so se udeležili državnega tekmovanja TEMSIG, (o dosežkih na regijski tekmovanjih smo že poročali) so dosegli lepe uspehe. Kitarski duo - Katja Mehle in Marko Smiljanič ki deluje v Grosupljem, je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Barbare Škrjanc prejel srebrno plaketo. Klavirski duo - Lucija Prijatelj in Daša Vodičar iz podružnice Videm -Dobrepolje - je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Lovorke Nemeš Dular prejel srebrno plaketo. Trobentač Nace Zupančič iz podružnice Ivančna Gorica je v 1. kategoriji pod vodstvom prof. Roberta Petriča prejel priznanje. Udeleženci tekmovanja, njihovi mentorji in starši so v te dosežke vložili mnogo energije in truda, se ob tem naučili veliko novega in se srečali z mladimi glasbeniki iz vse Slovenije.Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko lepih trenutkov glasbi. Glasbena šola Grosuplje Vse učence, ki se želijo v šolskem letu 2008/09 vpisati v Glasbeno šolo Grosuplje, obveščamo, da bo obvezni sprejemni preizkus za ugotavljanje glasbenih sposobnosti v soboto, 24. maja, ob 10. uri v Glasbeni šoli Grosuplje, Partizanska c. 5, ter na podružnicah Škofljica, Ivančna Gorica in Videm - Dobrepolje. Razpis prostih mest s podrobnejšimi informacijami bo objavljen na oglasnih deskah Glasbene šole Grosuplje in na podružnicah od 5. maja 2008. Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v mercatorju Narejeno z ljubeznijo Tekarna (jrosuplje ercator Temni mešani kruh Krjavlja pripravljamo iz pšenične in ržene moke po tradicionalnem postopku s kislim testom. Nizek hlebec, z značilno luknjičasto in aromatično sredico, je svež več dni. Krjavelj posebno tekne ob jedeh na žlico. Hlebec, bogat s semeni Zamesimo ga iz pšenične in ržene moke ter mu dodamo bučna in sončnična semena, lan in sezam. Odlikujejo ga bogata aroma, dolga svežina in priprava s kislim testom. Sosed je prava poslastica za vse, ki radi posegamo po najrazličnejših namazih. iz najboljše bele moke Pripravljamo ga iz najboljše pšenične moke, po tradicionalni dolgi metodi priprave kruha. Malnarjeva sredica je bela, kot so bili nekoč mlinarji, sko-rjica pa zlatorumena in hrustljava. Nepogrešljiv je na mizah pravih gurmanov, ob pršutu in ostalih narezkih. Krjavelj Malnar Sosed Ivančna Gorica, april 2008 19 spodbuden začetek nove sezone Ni se še povsem osušilo in ogrelo in že seje začela nova sezona motokrosistov, ki so svoje priprave začeli še v trdni zimi in tako pomladanski del sezone pričakali že z nestrpnostjo. Tbdi med člani AMD Šentvid pri Stični je vladala napetost, saj so z novo sezono zastavljeni novi cilji, pričakovati pa je, da ponovitev lanskoletnih dosežkov ne bi smela biti ogrožena. Prvi dirki sta pokazali, daje temu res tako. Otvoritvene tekma, je vsako sezono nekaj posebnega. Letos je ta čast doletela organizatorje na Primorskem, ki so pripravili v Vrtojbi 30. marca prvo letošnjo dirko za državno prvenstvo, poimenovano po glavnem pokrovitelju SLO MX Feroda Celje. Zasedba na startu v različnih kategorijah kaže, da je razvoj motokrosa v Sloveniji v vzponu, nenazadnje pa o tem priča tudi udeležba šentviških motokrosistov, saj se jih na dirki državnega prvenstva že dolgo ni zbralo toliko kot tokrat, skupaj kar 13. Ko merimo uspeh vedno začenjamo pri stopničkah. No tokrat bomo začeli z uvrstitvami, ki so pod stopničkami a so vredni omembe na prvem mestu. Nastopanje v elitni kategoriji MX Open predstavlja prestižno tekmovanje v slovenskem državnem prvenstvu. V tej kategoriji nastopa tudi najuspešnejši mo-tokrosist društva iz Šentvida v zadnjih letih, Damjan Smrekar, ki je sezono začel na petem mest. Le dve mesti za njim pa je dirko končal že pred desetletji odličen motokrosist, Borut Koščak. V omenjeni kategoriji so nastopili še trije člani AMD Šentvid pri Stični, Igor Pan-car je bil 10., Robert Kavšek 14. Marn Miha pa 21. Preostale vidne uvrstitve je AMD Šentvid pri Stični zabeležilo na tej prvi dirki med najmlajšimi in najstarejšimi udeleženci dirke. V podmladku MX 65 juni-orji je še ne osemletni Jan Pancar začel sezono na tretjem mestu, v naslednji starostni kategoriji MX 85 pa je bil še mesto višje, na drugi stopnički torej. Rok Rus. Prav tako dobro pa je kazalo še enemu šentviškemu motokrosistu, Luki Kutnarju, ki se po letu premora vrača na dirkaške steze, vendar sreča v Vrtojbi mu ni bila naklonjena in poškodba na roki, ga je za nekaj tednov prisilila k počitku. V isti kategoriji je Aljaž Lampret z 10. mestom nakazal dobro pripravljenost. Dobro pripravljenost pa sta prikazala tudi oba veterana iz AMD Šentvid pri Stični, saj je bil Branko Kavšek četrti, Stane Pečjak pa sedmi. Na dirki je sicer zmagal še en Šentvidčan, Andrej Rus, ki zastopa barve Orehove vasi. V kategoriji kjer se kali največ bodočih zvezd motokrosa v Sloveniji, v MX 125, nastopata že kar nekaj sezon tudi dva šentviška predstavnika Jure Kavšek in Klemen Porenta. Prvi je končal dirko 18., slednji pa 20. POKALNO PRVENSTVO PONOVNO V BARVAH POKROVITELJA AKRAPOVIČ IZ IVANČNE GORICE Vse do 13. aprila pa smo morali čakati,da se je pričelo tudi letošnje pokalno prvenstvo imenovano po pokrovitelju zadnjih sezon, podjetju Akrapovič, ki ga v naši občini dobro poznamo, poznano pa je tudi v celotnem dirkaškem svetu, pri nas in v tujini. Pokalno prvenstvo, ki je namenjeno v veliki meri amaterskim voznikom pridobiva na množičnosti in popularnosti, čemur je priča tudi udeležba na prvi dirki sezone v Slovenskih Konjicah. Tudi tu je bilo zabeleženih nekaj vrhunskih rezultatov s strani voznikov AMD Šentvid pri Stični, ki so se dirke udeležili z 21 predstavniki. Manjkala sta le že omenjeni Kutnar in pa Jure Kavšek, kije teden dni pred dirko, na treningu v Dolini pod Kalom utrpel padec, zaradi katerega bo nekaj časa moral počivati. K sreči pa hujših posledic le ne bo. Zmage so v Slovenskih Konjicah zabeležili Rok Rus v MX 85 juniorji, Rok Virant v MX 125 R2 in Igor Pancar med Veterani 35. S stopničkami sta Slovenske Konjice zapustila tudi oba naša najboljša predstavnika v kategoriji MX Open. Damjan Smrekar, branilec lanskega naslova podprvaka je bil drugi, takoj za njim pa, za nekatere presenetljivo, Borut Koščak. Z drugim mestom je začel letošnje pokalno prvenstvo tudi edini lanski prvak iz šentviškega društva, veteran Stane Pečjak in sicer v drugi starostni kategoriji MX Veterani 45. Tik za stopničkami je v isti kategoriji dirko končal Branko Kavšek. Med deseterico so prvo dirko v letošnjem Pokalu Akrapovič končali na šestem mestu še Aljaž Lampret v MX 85, Klemen Porenta v MX 125 R1 in Robert Kavšek v MX Open R2. Četrti pa je bil Jan Pancar v kategoriji MX 65 juniorji. Sezona se nadaljuje 20. aprila z drugo dirko državnega prvenstva, ki bo potekala v Brežicah. Isto prizorišče pa bo tudi nadaljevalo s pokalnim prvenstvom 18. maja. Matej Šteh I R0JEC CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s,p. Ljubljanska c. la, Ivančna Gorica tel,; 01/787 7105, fax: 01/787 71 61 gsm: 041-031/655 622, info@rojec.net www.rojec.net V Slovenski Konjicah 2. in 3. mesto za Damjana Smrekarja in Boruta Koščaka (Foto: Matjaž Košir). sankukai državno prvenstvo 2008 za člane in članice v športnih borbah absolutno V nedeljo, 16. marca, je v Domžalah potekalo Sankukai državno prvenstvo Slovenije za člane in članice v športnih borbah v absolutni kategoriji, ki ga je organizirala SKZS v sodelovanju s SKK Domžale. Ivanški karateisti so se celo sezono udeleževali pokalnih tekem in pridno nabirali izkušnje. Za državno prvenstvo pa so se še posebej pripravljali na dodatnih borbenih treningih, kjer je bil velik poudarek poleg telesne pripravljenosti tudi na tehnično-taktičnih elementih borbe, kar se je poznalo pri doseganju kvalifikacijske norme, kar je pogoj za nastop na državnem prvenstvu. Normo za državno prvenstvo je doseglo 24 članov in osem članic iz devetih slovenskih klubov. Iz Ivančne Gorice je normo doseglo kar pet članov in samo ena članica, ki pa je prišla branit lanski naslov državne prvakinje. V letošnjem letu pa je po dokaj ostrem boju morala priznati premoč letošnji prvakinji. Predtekmovanje se je tako začelo že ob 11. uri, kamor se je po spek-takularnih bojih v finalni del uvrstilo osem tekmovalcev in štiri tekmovalke, med njimi kar trije fantje in eno dekle iz Ivančne Gorice. Uradno je tekmovanje odprl župan občine Domžale Toni Dragar, ki je poudaril, da vedno rad vidi mlade ljudi, ki se hočejo prek športa in tekmovanja naučiti strpnosti in doseči želeni cilj tako v športu kot v osebnem življenju. Po zanimivih in dokaj izenačenih bojih pa so bili doseženi naslednji rezultati: Člani borbe absolutno: 1. Samo LevačiI KK Forum 2. Mihael Borštnik KK Forum 3. Dean Levačič KK Forum 5.-6. Zlato Kristan KK Ivančna Gorica 5.-6. Primož Kastelic KK Ivančna Gorica 7.-8. Matej Spindler KK Ivančna Gorica Članice borbe absolutno: 1. Katja Čop KK Forum I.Karmen Globokar KK Ivančna Gorica 3. Teja Grad KK Domžale Miha Grandovec Karmen Globokar v borbi tekač david zavodnik V naši občini smo vedno imeli dobre tekače, a toliko kvalitetnih kot danes najbrž še ne. Mednje gotovo spada tudi dijak Srednje šole za računalništvo Novo mesto, sicer naš občan iz Marinče vasi David Zavodnik. David se resneje ukvarja s tekom dobra tri leta, eno leto pa je včlanjen v DRTP Marathon Novo mesto. Šele lani je začel resneje tekmovati in že prvo leto dosegel odlične rezultate. Njegova specialnost so teki v naravi, praviloma dolgi okrog deset kilometrov, kakršne organizirajo v okvira Olimpijskega komiteja Slovenije Slovenski pokal v rekreativnih tekih. V Slovenski pokal so vključene prireditve, ki štejejo za področne pokale v rekreativnih tekih (primorska, dolenjska, pomurska, gorenjska in štajersko-koroška regija). Iz vsakega področnega pokala so praviloma izbrane tri prireditve, ki štejejo za skupni Slovenski pokal v rekreativnih tekih. Tekmovanje poteka v sedmih moških in petih ženskih kategorijah. David tekmuje v najmlajši moški kategoriji do 19 let. Kot že rečeno, je že v prvi sezoni dosegel nekaj odličnih rezultatov in se nekajkrat uvrstil med prve tri, kar mu je na koncu leta prineslo skupno drugo mesto v njegovi starostni kategoriji v tekmovanju za Slovenski po- kal. V klubu je na koncu leta dobil priznanje za najobetavnejšega tekača za leto 2007. Razumljivo je, da si je letos za cilj postavil še nekoliko več: končno skupno 1. mesto v tekih za Slovenski pokal. Zanimivo je, da v klubu nima trenerja, zato imajo njegovi dosežki še večjo težo. Trenira 4-5 tedensko, večinoma sam. Pravi, da preprosto nima časa za to, da bi se vozil na treninge v kak oddaljen kraj. David sicer zelo rad tudi kolesari, ima cestno kolo, s katerim še dodatno krepi svojo telesno pripravljenost. Letošnja sezona se je šele začela, saj se je David v nedeljo, 6. 4., v Novem mestu udeležil prvega teka za dolenjski pokal. O rezultatih bomo v Klasju poročali v eni od naslednjih številk. Sicer pa mu želim veliko dobrih rezultatov in nič poškodb, in to bi mu lahko ob dobrih treningih na koncu leta celo prineslo tisto želeno skupno 1. mesto. Simon Bregar 20 Ivančna Gorica, april 2008 ZMAGA MATIJE SiStARSIC NA TEKU K SV. PRIMOŽU Sv. Primož nad Kamnikom je ena od najbolj priljubljenih izletniških točk in romarska pot, prehodna točka na poti na Veliko planino. Pot se začne v Stahovici, kjer se kamniška cesta razcepi na levo v Kamniško Bistrico. Začetek pešpoti k Sv. Primožu označuje drugo znamenje, kije na Vegradu. Tuje start teka k Sv. Primožu, ki šteje za otvoritveno tekmo sezone gorskega teka. Pot se polagoma dviga nad dolino, izza ovinka pa se razkrije prvi pogled na cerkev sv. Primoža, ki je pomemben kulturnozgodovinski spomenik. Že kar nekakšna tradicija je, da tek k Sv. Primožu privabi skorajda vso slovensko gorskotekaško elito in pomeni prvi kazalec pripravljenosti tekačev za to leto. Zadnja sobota v marcu je že kar rezervirana za tek k Sv. Primožu. In 29. marca se je ob 10. uri od lovskega doma v Stahovici v hrib divje pognalo nemalo število parov nabrušenih nog. Dan je že kar lepo dišal po pomladi, kar pa je za tekače pomenilo samo še dodatno spodbudo. Tek, dolžine 3,8 kilometra in z višinsko razliko 400 metrov, je bil letos že trinajsti po vrsti, za nespornega favorita je veljal domačin Sebastjan Zarnik, kar se je izkazalo za več kot upravičeno, saj je svojo izredno pripravlje- i||~ h FS5P nost pokazal že na samem začetku in nesporno prednost obdržal tudi do samega konca. Pri ženskah pa so najhitrejše noge pripadle Mateji Šu-štaršič, ki je bila s časom 20:04 za 45 sekund boljša od drugouvrščene in osvojila prvo mesto v ženski konkurenci. Dan je bil prečudovit, nasmejani in zadovoljni obrazi tekačev pa so bili spet dokaz, da šport povezuje in združuje ljudi. Mateja Suštaršič in Toni Vencelj sta se čisto pred kratkim udeležila tudi teka za Dolenjski pokal, ki je bil v Novem mestu (6. aprila). Mateja je v svoji kategoriji zmagala, Toni pa je osvojil 3. mesto. Sicer se Mateja vneto pripravlja na svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, ki bo v Veliki Britaniji 26. 4. letos. Tam bo nastopil tudi naš uveljavljeni in izkušeni tekač iz Šentvida pri Stični Toni Vencelj. Obema seveda tam želim dobro predstavo in kak odmeven dosežek. Simon Bregar in Mateja Suštaršič H^fca/ Kraljestvo lepote in doSrega počutja (Palača Sprostitve d. o. o., Ivančna gorica VJVBILO Va6imo vas, da nas oBiščete v kozmetičnem saConu, fger nudimo: • nego obraza in telesa s profesionalno francosko kozmetiko Academie • ultrazvok, vakumsko terapijo, limfno drenažo • manikuro naravnih nohtov in podaljševanje nohtov • ličenje za vse priložnosti, tudi na domu, s profesionalno kozmetiko Nico Baggio • anticelulitne terapije, tretmaje oblikovanja telesa • masaže ter prodajo: • kozmetike Academie • naravne kozmetike Cosmerba • parfumov priznanih blagovnih znamk • nakita iz poldragih kamnov in biserov, ki si ga lahko tudi izposodite V mesecu aprilu 10% otvoritveni popust na vse izdelke in storitve. Za rezervacije po^fičite: OSI 627 427aR 01 78 69 257 (nahajamo se v stavSi za LTJKJl^iHO) ŠPORTNO DO KONCA Bolj in bolj postaja jasno, da se SVIŠ-u Pekarni Grosuplje ne bo uspelo obdržati med najboljšimi enajstimi slovenskimi ekipami. Kljub temu je treba sezono odigrati do konca zavzeto in borbeno, kot veleva športna morala in kot zatrjuje Sašo Barle. Rokometni klub pa ni le članska ekipa, v medijsko neizpostavljenem ozadju so številni mladi, ki si v prihodnosti želijo nositi članski dres z miljnikom na rami, v svojih kategorijah pa dosegajo zelo dobre rezultate. Nekateri od njih precej priložnosti dobivajo že v končnici sezone. 21. krog 1. A DRL SVIŠ PG Ivančna Gorica - Gold Club 19 : 23 (10 :18) SVIŠ je doživel novi brodolom. Prvi polčas je bil še soliden, saj je ob odmoru razlika znašala »le« osem zadetkov. Od desete do 16. minute pa je domačim uspelo nanizati nekaj uspešnih obrambnih in napadalnih akcij in razliko s šestih znižati na štiri gole. V dragem polčasu pa je prednost Primorcev le še strmo naraščala. Ladja SVIŠ-a je bila torpedirana z vseh strani, predvsem pa iz mnogih in hitrih protinapadov ter s črte. Igralci Gold Cluba so se odlično gibali z žogo in brez nje ter lahkotno izigravali medlo domačo obrambo, ki je v drugem delu dobila kar 24 zadetkov, ob tem pa si na celotni tekmi prislužila samcati dve minuti izključitev. V napadu je bil porazen učinek večine igralcev prve sedmerke, potapljajočo se ladjo pa je skušal z zadetki pred še hujšim obvarovati natančni Cančar. Levi zunanji je dosegel več kot polovico golov svojega moštva. Drugi napadalni poskusi Ivančanov so se bodisi končali že pred strelom na gol bodisi jih je zaustavil razpoloženi Torlo. 22. krog 1. A DRL Prevent - SVIŠ PG 38 : 27 (19 :11) SVIŠ je doživel še tretji poraz v nizu. Zanj je kriva predvsem mehka obramba, ki je domačim dovoljevala, da so zadetke dosegali relativno z lahkoto, tudi iz samostojnih akcij. Premalo je bilo po-maganja in prekrškov. V napadu je bila igra v preveliki meri zasnovana na posamičnih poskusih, ki so se često končali pri Jelenu. Trener Barle je poskušal razpoloženo sedmerko najti z različnimi kombinacijami. V napadu se je najbolj izkazal Jakob Vukovič, ki je zadel vseh šest strelov iz igre (čeprav ni igral na domačem položaju levega zunanjega), za posladek pa še dve sedemmetrovki. Uspešen je bil tudi prvoligaški debi Klemena Saška, mladega SVIŠ-evega upa, ki je iz težkega položaja pri edinem poskusu dosegel svoj prvi zadetek v najboljši slovenski ligi. Prepričani smo, da ne tudi zadnjega. KONČNICA ZA OBSTANEK 1. krog SVIŠ PG Ivančna Gorica - Prevent 22 : 33 (10 :15) SVIŠ je tokrat proti Preventu dobro odigral v obrambi. Kljub številnim napakam so se v začetku prvega polčasa Ivančani dobro kosali s Slovenjgradčani. V drugem polčasu je Prevent vzel vajeti v svoje roke, posledica tega pa je bil tudi končni rezultat. Najboljši strelec SVIŠ-a je bil Čančar s šestimi zadetki, Jelovčan je zaustavil 12 žog. Optimizem vliva vrnitev prekaljenih borcev Uroša Šparla in Marka Novaka. 2. krog SVIŠ PG Ivančna Gorica - Slovan 24 : 36 (16 :18) Domačim rokometašem volje in vneme na dvoboju s Slovanom ni mogoče očitati. Vendar pa igra v napadu ni stekla po Barletovih željah, kar so hitri in spretni Ljubljančani s pridom unovčili. Ob koncu prvega polčasa je domači trener našel razpoloženo sedmerko. Ta je povišala kakovost obrambe 5-1, v napadu pa je začela delovati naveza Nikolič-Novak. Prvi je natančno podajal, dragi pa zadeval s črte in tekmo končal brez zgrešenega strela. Ivančani so tako z delnim rezultatom 3:0 v 26. minuti prišli na zadetek zaostanka (13:14). V drugem delu pa se je, kot že tolikokrat v letošnji sezoni, zgodil strm padec v domači igri. SVIŠ je v drugih 30 minutah v mrežo Slovana spravil le še osem žog. Zato pa so bili pri tem opravilu toliko bolj uspešni rdeči. Neutrudno je zadeval Teržan, pomagala sta mu tudi krilna igralca Hrvatin in Skušek. Ko pa sta sodnika dvignila roki, je žoga pripotovala do Bečiroviča, kije bodisi zadel bodisi uspešno podal ali pa izsilil sedem-metrovko. Ker je bil v gostujočih vratih razpoloženi Zupič in ker Slovan ni popuščal do konca, je prednost le rasla, končna razlika pa je tudi najvišja na srečanju. Mladinci Kadeti St. dečki B Ml. dečki A Ml. dečki B SVIŠ PG - Gorišnica 35:37 SVIŠ PG - DRŠ Olimpija 51 :14 SVIŠ PG - Škofljica 40:9 Gold Club-SVIŠ PG 28:8 Grča-SVIŠ PG19 : 28 Ormož - SVIŠ PG 31 :29 DRŠ Aleš Praznik - SVIŠ PG 30 : 32 Črnomelj - SVIŠ PG 26:14 SVIŠ PG - Slovan 13:14 SVIŠ PG - Radovljica 23 : 20 SVIŠ PG - Sežana 46:22 SVIŠ PG - Ajdovščina 30:29 Metlika-SVIŠ PG 24:29 Knauf Insulation -SVIŠ PG 18 :11 Radovljica-SVIŠ PG 17:24 SVIŠ PG-Gol 37 : 36 SViŠ PG - Kranj 26:6 Lojze Grčman Fizioterapija in kozmetika v Višnji Gori Mediko d.o.o. Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel 01 788 46 31,780 30 69 www.mediko.si, mediko@,siol.net Fizioterapija tudi v Ljubljani na Dolenjski cesti 156b. Kozmetični salon ima novo telefonsko številko 01 788 42 58 Vse informacije na tel. številki 040 627 915. Ivančna Gorica, april 2008 21 mS0 P3B0 NOGOMETAŠI ZE V POLNEM ZAGONU Nogometaši Livarja so v polnem zagonu v spomladanskem delu. Prikazujejo vse boljše igre in zato so tudi trši oreh za nasprotnike kot v jesenskem delu. Na dan žena so livarji gostovali na Ptuju, kjer so se pomerili z Mariborom. Povedli so z avtogolom Mariborčanov. Vijolični so kmalu izenačili, ko je obrambo Livarja prebil Dejan Mezga. V 50. minuti so livarji znova ugnali Mariborčane. Natančno je streljal Bečiri in žogo poslal v gol. Tako so naši nogometaši vodili z 2:1. Kmalu je Filekovič z glavo izenačil, končni izid pa je postavil Jelič, ki je iz polobrata z volejem z roba kazenskega prostora poslal žogo v levi spodnji kot gostujočih vrat. Livarji so tekmo izgubili s 3 : 2, velja pa poudariti, da je bila njihova igra zelo dobra. Sredi marca so na domačem igrišču premagali Primorje, ki je po dveh visokih spomladanskih zmagah doživelo hladen tuš na stadionu Livarja. Ajdovsko mrežo je že v 2. minuti zatresel Tim Lo Duca, ki je z močnim strelom matiral Baloha. Gostje so organizirali igro in vse bolj pritiskali, a gol domačih je bil še nedosegljiv. V 68. minuti srečanja je uspešen protinapad Livarja zaključil Bečiri, ki je žogo po podaji Lo Duce poslal v gol. Končni izid tekme pa je postavil Barbič z golom tik pred koncem srečanja. Tako se je tekma končala s 3 : 0 v prid Livarja in s tem so Ivančani pridobili nove tri točke. Na velikonočno soboto so se livarji odpravili v Spodnjo Šiško, kjer so gostovali pri Interblocku. Ta se je kar namučil na tekmi, a je s 30 metrov izjemno zadel Jelečevič in Zaletel je bil povsem nemočen. Tekma se je končala z 1: 0 v prid Šiškarjev. Sledila je domača tekma s Celjem. Rdeči domačini so povedli v 23. minuti, ko je zadel Božičič, ki se je pri tem tudi poškodoval in bil odpeljan z igrišča. Pečnik je zadel z 11-metrov-ke, kasneje še dvakrat, med strelce se je vpisal tudi Dvorančič. Končni re- zultat je bil 5 :1 za Mik CM Celje. V nedeljo, 6. aprila, so Ivančani gostovali na Ptuju. Tokrat je bila na sporedu tekma proti Dravi. V prvem polčasu golov ni bilo, zato pa so bili v drugi polovici tekmi kar štirje. Za 1 : 0 je zadel Emeršič, ko se je žoga kotalila pred golovo mrežo in prej omenjeni igralec jo je le še potisnil v mrežo. Dragi gol je spet stresel mrežo Livarja, tokrat je bil uspešen Zilič, potem ko je Livarjev vratar Zaletel ustavil poskus Kmetca. V drugo mu ni uspelo, žoga je poletela mimo njega v gol. Še tretjič se je zatresla Livarjeva mreža, tokrat je žogo v gol poslal Grbec. In ko so Ptujčani že odštevali sekunde do piska za konec tekme, je bil dosojen prosti strel s 25 metrov za goste. Ptujsko mrežo je načel Janez Perme. Končni izid tekme je bil 3 : 1 za Dravo. NK Livar ostaja na zadnjem mestu prve slovenske nogometne lige s 14 točkami. Katarina Puš DEKLETA ZNK LIVAR UPRAVIČILA VLOGO FAVORITINJ V nedeljo, 30. marca, je na Igu potekal zaključni turnir dvoranske lige U-15 za dekleta. Nogometašice ŽNK Livar so prvo tekmo odigrale z ekipo Brinja in jo premagale s 5 : 0. Naslednja so se jim po robu postavila dekleta iz Destrnika, ki pa niso pokazala prave igre, zato so Ivančanke brez težav zmagale s 7 : 1. Zadnjo, odločilno tekmo so odigrale z domačinkami, Ižankami. Tudi te so premagale, in sicer s 4 :1. V celotni ligi niso izgubile niti ene točke, vse tekmice so zanesljivo odpravile. Komisija za mali nogomet in Občina Ig sta uspešno končala 2. neuradno državno tekmovanje v malem nogometu za dekleta U-15. Zadnjega turnirja se niso udeležile ekipe ŽNK Pomurje, Litija in NK Brežice, zato so zadnji turnir ekipe odigrale po sistemu vsak z vsakim. Pri ekipah, ki so se drugič pomerile med seboj, se je za končno razvrsti- tev upošteval rezultat iz prve tekme. Katarina Puš CE SE PO POMLADI JESii POZNA, BO LETOS POD KOŠI VLADAL PRINCE PUB Po spomladanskem delu občinske lige v košarki posebnih presenečenj vendarle ni bilo. Prince pub je vnovčil svojo nesporno kvaliteto in tudi težave nekaterih preostalih ekip z nepopolnimi sestavami na tekmah, tudi zaradi poškodb. Lansko odkritje ekipa Tornado letos samo potrjuje, da lanski rezultati niso bili plod naključij. Kremenčkovi so na tekmah večinoma nastopali nepopolni zaradi poškodbe Matica Erčulja in zasedenosti njegovega brata Žige s tekmami v slovenski ligi. Zaradi tega je jeseni pričakovati od njih boljše predstave. Ekipa Bomaxa je tudi imela nekaj težav s poškodbami, a nedvomno ni razočarala. Pod pričakovanji je igrala ekipa SDS Ivančna Gorica, a tudi oni so na tekme prihajali večinoma nepopolni, tako da je jeseni tudi od njih pričakovati boljše predstave. Ekipa Bar na Postaji je pokazala nekaj dobrih predstav (z ekipo Prince pub so v zanimivi in dokaj izenačeni tekmi izgubili le s 30 : 36), a zmage ji še ni uspelo doseči. Morda pa jeseni, ko bo vsaka ekipa odigrala še po devet tekem. LESTVICA PO SPOMLADANSKEM DELU: mesto ekipa tekem zmage porazi koš razi. točke 1. PRINCE PUB 6 6 « 0 213 :164 +49 12 2. TORNADO 6 4 2 195 :167 + 28 10 3. KREMENČKOVI 6 4 2 192:173 + 19 10 4. BOMAX 6 3 3 179 :190 -11 9 5. SDS IV. GORICA 6 1 5 166:200 -34 7 6. BAR NA POSTAJI 6 0 6 162: 214 -52 6 Simon Bregar NOGOMETAŠI SREDili ŠOLE JOSIPA JURČIČA MED 8 »NAJ« EKIP V DRŽAVI Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča so se 18. marca v Krškem udeležili četr-tfinalnega srednješolskega državnega turnirja v malem nogometu. Sodelovale so štiri ekipe: domači igralci ŠC Krško-Sevnica, Športna gimnazija Ljubljana Šiška, ŠC za pošto, elektroniko in telekomunikacije Ljubljana in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Žreb je ekipe v 1. predtekmovalnem krogu razporedil takole: ŠC Krško Sevnica - ŠC PET Ljubljana SŠ JJ Ivančna Gorica - Šp. gimnazija Lj. Šiška V 1. tekmi so po streljanju kazenskih strelov zmagali gostitelji iz Krškega, v drugi tekmi pa so bili športni gimnazijci iz Šiške za naše dijake premočni. Toda rezultata prvih tekem nista odločilna, saj se zmagovalec prve tekme prvega kroga pomeri v drugem odločilnem krogu s poražencem druge tekme prvega kroga in obratno. In zmagovalca obeh tekem drugega kroga se uvrstita v nadaljnje tekmovanje. Para in rezultata odločilnih tekem: SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica - ŠC Krško Sevnica 3 : 2 Gimnazija Lj. Šiška - ŠC PET Ljubljana 3 : 2 Naši dijaki so s ponovno zmago nad Krškim (premagali so jih tudi v finalu dolenjskega prvenstva) dosegli odličen uspeh, sploh če upoštevamo, da so nastopili brez najboljšega igralca finalne tekme dolenjskega prvenstva Davida Škrabca, ki je poškodovan. Če jim uspe tudi v polfinalu, bi se uvrstili v finale, kar bi bil v zelo množičnem in tudi kakovostnem tekmovanju res sijajen uspeh. Barve naše šole so odlično zastopali: Dejan Grošelj - kapetan, Jani Hočevar - vratar, Tilen Jenko, Robi Medved, Edis Harbaš, Gašper Klemenčič, Anže Ivanjko, Simon Ostanek, Gregor Sinjur in Anže Kocijančič. Simon Bregar Rezervoarji za vodo Podzemni v povozni Izvedbi Posode za vodo-nadzemne Vodomerni jaški - povozna izvedba - do - 30 st. Celzija - za vodomere od 1/2"do 5/4' - možnost vgradnje do treh vodomerov - ugodna cena za deževnico ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 051 / 652-192 FAX. 01 /78 69 265 E-mail: info.armex@siol.net Www.armex-armature.si Www.cistilnenaprave-dezevnlca.sl - Popolnoma biološke čistilne naprave - Greznice - Sistemi za izkoriščanje deževnice - Elementi za izdelavo ponikalnic Ponikalni sistemi Biološke čistilne naprave od 2-155 prebivalcev - ""Ipl Greznice z enim, dvema ali tremi prekati Želite svojo staro obstoječo greznico spremeniti v čistilno napravo? Mi imamo rešitev za Vas. Pokličite ! Filtri Filtri za deževnic«- vgradnja na zleb 22 Ivančna Gorica, april 2008 040 777 004 KVADRAT NEPREMIČNINE d.o.o., Rozmanova ulica 34, Novo mesto, telefon 07/33 75 003. NAJSODOBNEJS Vita VLJUDNO VABLJEN! V NAŠ NOVI STUDIO BREZJE PRI GROSUPLJEM 90 pi LATE j IN PILATES REFORMER INFQRMACHCIN «EZEHVACIJE 051/633 446 www.vitaline.si info@vitaline.si AEROBIKA NA MEHKIH BOSU ŽOGAH SiHï&îMll nttjaptli your body POLETJE SE OBLIKUJTE TELO PO VA m e p r e m i č n 1 n e ■ ■ K VHDRI =IT HIŠE • STANOVANJA KMETIJE • VIKENDE ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA POSLOVNE PHOSTORE KUPIMO za naše stranke jamarska šola - izobraževalni tabor Jamarski srečno! Marko Pavlin mesec april - cas setve in saditve na prosto »Ce je mali traven deževen, kmet ne bo reven« Zdaj se odločamo o vsem, kar se bo dogajalo v naslednjih mesecih; kaj in kje naj raste, cveti in zori, zato ne odlašajmo z načrtom zasaditve cvetočih gredic in balkonskih korit. S prekopavanjem pripravimo gredice na prve setve, ob tem jih tudi založno pognojimo. Vrtnine sejemo in sadimo na prosto teden ali dva po obdelavi tal. Na prosto lahko posejemo manj občutljive zelenjadnice in zelišča. Rastline, ki so občutljive na mraz, sadimo v zaprtih prostorih (tunelih, zaprtih gredah, rastlinjakih). Če so tla že dovolj ogreta, sejemo na prosto korenček, redkvico, peteršilj, zeleno, por, pastinak, belo redkev, zgodnjo solato, vrtno krešo. Posadimo janež, komarček in koper tudi na gredo s trajnicami, njihovi natančni lističi in lepi cvetni kobuli bodo velika pridobitev za našo gredo. Na prosto sadimo sadike zgodnjih sort zelja, ohrovta, kolerabice in glavnate solate. Še vedno sadimo čebulček in krompir. Na manjših površinah upoštevajmo metodo kombiniranja dobrih sosed, saj s tem pridelamo več raznovrstnih zelenjadnic, hkrati pa se med sabo vzajemno varujejo in se spodbujajo. Med najbolj znanimi je kombinacija korenčka in čebule - prvi odganja čebulno, drugi korenčkovo muho. Ta mesec je odličen za sajenje vseh zimzelenih in listopadnih rastlin. Od enoletnih okrasnih rastlin lahko posejemo vrtni ognjič, kapucinko, grenik, lobula-rijo, dišeči grahor, nepostranik in še mnoge druge. Kapucinke sejemo tudi v bližino sadnega drevja, ki ga bodo varovale pred ušmi, vrtni ognjič pa je odlična zaščita pred polži in talnimi škodljivci. Sedaj lahko posadimo poleti cvetoče čebulice in gomolje. Obstaja velika izbira za dopolnitev enoletnih in večletnih rastlin. Z velikim veseljem opazujmo sadove svojega dela. Irena Ihan Ivančna Gorica, april 2008 Jamarski klub Krka je v skladu z začrtanim programom dela začel z jamarsko šolo. Do sedaj se je prijavilo devet novih članov, s katerimi smo že izvedli dvodnevno usposabljanje v steni pred jamo Poltarica. Na prvih dveh akcijah smo tečajnike podrobneje seznanili z organizacijo delovanja Jamarskega kluba Krka in z opremo, ki jo potrebujemo za varno obiskovanje jam. Oba dneva smo delovali na terenu, kjer so tečajniki osvojili tehnično znanje spuščanja in plezanja po vrvi, kar so s pridom uporabili že na svoji prvi pravi jamarski akciji. V nedeljo, 13 aprila, so se skupaj z inštruktorji odpravili v 40 metrov globoko Široko jamo nad Korinjem. Akcija je potekala brez zapletov, saj smo vsi skupaj dosegli dno in se varno vrnili na površje. Navdušenje nad jamo nam je pokvaril le kup odpadkov na dnu, kamor ekološko neozaveščeni prebivalci odlagajo, kar tja ne spada. Med kupom odpadkov je bilo tudi truplo odvržene poginule ovce. Zadovoljni s prikazanim znanjem tečajnikov snujemo nove podvige, saj se bomo že prihodnjo nedeljo spustili v 70-metrsko brezno Velika Vratnica. Med prvomajskimi prazniki pa načrtujemo za vse člane kluba štiridnevni izobraževalni tabor, ki ga bomo izvedli v prostranih gozdovih Kočevskega roga, ki v sebi skriva še veliko neraziskanih jam. Med raziskovanjem jam bomo tečajnike seznanili še z organizacijo raziskovanj, potrebnih postopkov ob morebitni nesreči, izdelavi vozlov, osnovami orientacije in dokumentiranju jam ter osnovami prve pomoči. Če bi se nam želeli pridružiti in z nami uživati v neokrnjeni naravi in raziskovanju neznanega, pokličite 031 766 555. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Sestavine: 3040 dag očiščenega in opranega regrata 45 srednje debelih krompitjev 12 dl mleka 2 stroka česna par žlic dobrega olivnega olja sol, poper po želji riž kisla smetana ali na olju popečene kocke belega kruha Priprava: Regrat prevremo v kropu, ki smo mu dodali kozarec mleka. Vre naj približno 10 minut, nato odcedimo (vode ne zavržemo koristno jo uporabimo za zalivanje lončnic!). Olupljen krompir skuhamo v majhni količini vode, par minut preden je kuhan, dodamo regrat in skupaj povremo še par minut. Na olju (lahko tudi na zaseki, če imamo rajši močnejši okus) prepražimo česen, da zadiši in zlijemo na juho. Če želimo svetlejšo in malo »slajšo« juho, dodamo še nekaj žlic mleka. S paličnim mešalnikom zmešamo, vendar ne preveč kašasto bolje je, če se čuti še kakšen majhen košček krompirja, sicer pa po okusu. Solimo, popramo. Po želji dodamo še pest riža ali na olju prepražene kocke belega kruha ali žlico kisle smetane.K tej juhi se odlično podajo hrenovke v testu, od sladic pa štruklji, palačinke s skuto, orehi itd. Želim vam dober tek! CM Skoraj vsakomur od nas je poznan sirup iz smrekovih vršičkov. Naredimo ga v kozarcu iz zloženih plasti smrekovih vršičkov in sladkorj a. V stekleni kozarec nalagamo izmenično plast smrekovih vršičkov in sladkorja, vse dokler ne napolnimo kozarca. Zadnja plast naj bo sladkor. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo na sončno okensko polico ter pustimo stati, dokler se sladkor popolnoma ne stopi, da nastane gosta zmes. Zmes precedimo in jo nalijemo v steklenice ter shranimo v hladnem in temnem prostoru. Sirup uporabimo proti kašlju. Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag očiščenih filejev smuča sol, poper 1 beljak 10 dag blanširanih kopriv 1,5 dl sladke smetane (za muslin in omako) muškatni orešček vlečeno testo 12 dag masla (za cvrenje in omako) 4 dag šalotke 0,5 dl polsuhega belega vina 1,5 dl ribje osnove za noževo konico gustin 40 dag očiščenega krompirja 1 dl mleka regratovi cvetovi, trobentice, rman Priprava: Fileju smuča odstranimo vse koščice in ga narežemo na manjše enake kose, kijih solimo. Obrezkom odstranimo kožo in jih zmeljemo v multipraktiku, nato pretlačimo skozi sito in začinimo. Piriranemu smuču dodamo 1 beljak, 4 dag sesekljanih blanširanih kopriv in med mešanjem počasi prilivamo 1 dl sladke smetane. Naredimo muslin, s katerim namažemo smučeve fileje in jih zavijemo v vlečeno testo. Ocvremo na maslu. Omako pripravimo tako, da na maslu svetlo prepražimo šalotko, dodamo preostale blanširane in sesekljane koprive, zalijemo z vinom, pokuhamo, prilijemo ribjo osnovo in preostalo sladko smetano. Reduciramo na 1/3, po potrebi zgostimo z gustinom in precedimo. S paličnim mešalnikom v omako umešamo koščke hladnega masla in začinimo po okusu. Serviramo na krompirjevem pireju, penečo omako podlijemo. Krožnik okrasimo s cvetovi trobentic, regrata, rmana. Proti pomladni utrujenosti in za čiščenje telesa si lahko pripravimo koprivo in regrat, idealni, vsem dostopni rastlini, iz katerih lahko poleg očiščevalnih in poživljajočih napitkov pripravite tudi nadvse okusne jedi. Regrat je ena od najbolj razširjenih rastlin na svetu, ki raste po travnikih in vrtovih, ob poteh in živih mejah. Regratovi pripravki pospešijo izločanje Želodčnih in črevesnih žlez, jeter, žolčnika ter trebušne slinavke. Regratov čaj je primeren za čiščenje krvi, spodbuja presnovo in delovanje izločil ter tako pospešuje izločanje odvečnih snovi iz telesa. Regrat je odličen diuretik, saj pospešuje izločanje seča. Svež sok Tri pesti svežih listov prelijemo s kozarcem vode in temeljito zmeljemo v mešalniku. Odcedimo in shranimo v hladilnik. Uživamo trikrat na dan po eno jedilno žlico soka. Čaj iz regratovih cvetov Pet cvetov prelijemo s čajno skodelico vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pijemo po potrebi, napitek pa je primeren za razkisanje telesa. Regrat v kuli nariki Regrat se odlično obnese tudi v kulinariki. Sveže regratove liste uporabljamo v solatah in juhah, iz cvetov pa pripravimo okusen regratov med. Mlade regratove liste dušimo za prilogo, z regratom pripravljamo rižote, narastke in omlete in ga dodajamo zeliščnim omakam. Goveji zvitki v regratovi omaki_ Sestavine: skodelica regratovih cvetov, Priprava: Zaprte regratove cvetove razpolovimo in stresemo v mleko, ki mu skodelica bele moke, jajci, sol, mleko dodamo še moko, jajca, sol in toliko mleka, da dobimo tekoče testo. Frtaljo po potrebi, skodelica masti spečemo na masti in ponudimo s solato iz divjega radiča. Regratova juha_ Kopriva je že od davnine v rabi za čiščenje krvi, pri splošni slabosti in za pospeševanje prebave in izločanja seča. Zdaj jo največkrat uporabljamo za pripravo krepčilnega pomladnega čistilnega napitka, mlade liste pa kot osvežilno zelenjavo, bogato z železom. Čaj iz svežih kopriv Šopek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkan čaj pijemo čez ves dan. Svež sok Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi. Kopriva v kulinariki Koprive vključimo v prehrano vsaj enkrat na teden. Dodajamo jih v zelenjavne juhe, pripravimo jih kot špinačo ali kuhano solato, naredimo lahko tudi koprivne štruklje, palačinke s koprivami... Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa sušene liste. Juha iz kopriv Sesekljano čebulo in dva krompirja, narezana na kocke, prepražimo na treh žlicah hladno stisnjenega olivnega olja, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo napol stepeno sladko smetano in opražene kruhke, na katere položimo na hitro popražene in posoljene regratove popke (na osebo pripravimo 510 popkov). File smuča v testeni srajčki na koprivnem pireju s penečo spomladansko omak® Sestavine: 4 goveji zrezki, malo soli, mleti poper, olje, trakovi korenčka in pora za nadev Omaka: 40 dag korenovk, narezanih na kocke, 4 dag čebule, 10 dag zelene, 10 dag koromača, 2 žlici kisle smetane, 5 dag svežih regratovih listov, 1 dl rdečega vina, mleti muškatni orešek, 4 dl zelenjcmte juhe Priprava: Goveje zrezke potolčemo in začinimo s soljo in poprom. Na zrezke zložimo nekaj trakov pora in korenčka ter zvezke zvijemo v rulado in spnemo z nabodali za rulade. Zvitke iz obeh strani popečemo na olju, nato jih vzamemo ven in na olju popečemo na kocke narezane korenovke in jih rahlo popražimo, dolijemo zelenjavno juho in rdeče vino. Zvitke damo zopet nazaj v kožico ter pokrito dušimo še 35 minut. Nato zvitke vzamemo iz kožice in iz kuhane zelenjave naredimo pire. Dodamo regratove liste in še enkrat zmeljemo. Vmešamo kislo smetano ter začinimo z muškatnim oreškom in soljo. Zvitke narežemo in jih ponudimo z omako. Zraven ponudimo testenine ali krompir. Ko se začno delati regratove lučke, vemo, da se bliža konec regratovega cvetenja. Če pa se od slastnega cvetočega užitka še nočemo ločiti, lahko naberemo še zadnje cvetove in jih namočimo v kozarec medu, ki se bo navezal arome in barve regratovih cvetov. Pozimi so taki medeni cvetovi posebna poslastica, ki jo lahko postrežemo k zeliščnemu čaju. Frtalja iz regratoviii cvetov 24 Ivančna Gorica, april 2008 u: j zahvala V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi ALOJZ ŽNIDARŠIČ iz Češnjic pri Zagradcu Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, darovali sveče, cvetje, darovali za svete maše in ga na koncu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku Borisu Žirovniku za lepo opravljen obred, Mihi Kularju za zvonjenje in g. Slavku Blatniku za lepo izrečene poslovilne besede. Iskrena hvala pevskemu zboru pod vodstvom Robija Kohka ter članom PGD Zagradec, ki so ga tako lepo pospremili v njegov zadnji dom. Na koncu pa bi se radi zahvalili še pogrebnemu zavodu Novak iz Rebri pri Žužemberku in nenazadnje zahvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste imeli v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Rožni venec je svetilka. Vsaka Zdrava Marija je kapljica olja, ki kaplja v naše svetilke in naša življenja. zahvala Po težki bolezni se je od nas v 79. letu starosti poslovila draga žena in teta ROZKA MESTNIK Tihletova Rozi iz Velikih Les Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sestram redovnicam, ki so jo z molitvijo spremljale na njeni težki poti. Posebna zahvala gre patronažni službi Ivančna Gorica, posebno sestri Maji in sestri Mateji. Vajin topel nasmeh prinese trpeči duši sonce ljubezni, ki olajša še tako hude bolečine. Iskreno Bog poplačaj! mož Štefan cenik oglasov in pogoji oglaševanja v klasju KOMERCIALNI OGLASI VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa) OKVIRNA POVRŠINA CENA (EUR) brez DDV cela stran (A3) 1.239 cm2 440,66 polovica strani (A4) 619 cm2 276,33 četrtina strani (A5) 309 cm2 144,46 osmina strani (10 x 15 cm) 150 cm2 106,03 šestnajstina strani (10 x 6 cm) 60 cm2 61,05 vizitka (5x3 cm) 15 cm2 31,51 1. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5% , do največ 30%. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30% popust pri vsaki objavi. 2. V letu 2008 je cena oglasov na naslovnici določena z javnim zbiranjem najboljših ponudnikov za oddajo oglasnega prostora. Osnovna cena na naslovnici: - za dimenzijo 5 x 3 cm je 36,43 EUR, - za dimenzija 9 x 6 cm je 82,14 EUR. 3. Oglas na naslovnici je dodatno 100% dražji od osnovne cene in sicer za 50% ker je na prvi strani in za 50% ker je v več barvah. Naslovnica je v letu 2008 že oddana oglaševalcem. 4. Oglasi znotraj časopisa so možni le v črno-belih barvah. 5. Oglaševalec mora pred objavo posredovati: - podpisano in ožigosano naročilnico (lahko tudi dopis), iz katerega je razvidno v kateri številki Klasja želi oglaševati in kakšne dimenzije naj bo oglas, - kopijo potrdila o registraciji podjetja. 6. Za enkratno objavo oglasa je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodba z ustanoviteljico časopisa Klasje, Občino Ivančna Gorico. MALI OGLASI Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, v kolikor je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Cena je 13,77 EUR + DDV. Uredništvo si pridržuje pravico do različnega oblikovanja cen za različno oglaševanje. Prav tako lahko pride pri postavitvi oglasa do manjše spremembe dimenzije, ker včasih zahteva to tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. Vsa dodatna posjanila so možna na telefonski številki uredništva 781 21 30 ali po faksu 781 21 31 ter na elektronskem naslovu klasje.casopis@siol.net. Oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (disketa, CD, USB...). Uredniški odbor, april 2008 m - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI i - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK i - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV tj' STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 www.kamles.si POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. zahvala Za vedno nas je zapustila naša draga mama babica in sestra JOŽEFA ZABUKOVEC roj. Koželj iz Mevc pri Muljavi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev ter za molitve na njenem domu. Hvala osebnemu zdravniku dr. Janezu Zupančiču in drugemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, hvala dr. Dušanu Andolšku iz hematološke ambulante iz Ljubljane ter vsem, ki ste ji lajšali bolečine. Prisrčna hvala župnikoma g. Marku in g. Tonetu, pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo tako v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Žalujoči vsi njeni N r zahvala V 83. letu starosti je odšel k večnemu počitku dragi LEOPOLD KAVŠEK po domače Crnetov Tone iz Temenice Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od rajnega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre gospodu župniku Jožetu Grebencu, Perparjevim in moškemu pevskemu zboru Prijatelji. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Stanka z družino in Japovi Bila je lepa sončna sobota ... Zadnji pogled nam in prijateljem, poslednji stisk roke z obljubo, da se vidimo... Bilo je pred petimi leti. v spomin JAN RUTAR 10.10.1987-29. 3. 2003 Še vedno slišimo tvoj smeh in čutimo topli objem. Neizmerno te pogrešamo! Iskrena hvala sošolkam in sošolcem, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki našemu Janu prižigate sveče in ga obiskujete na grobu, ki ga še dolgo ne bi smelo biti. Dragi Jan - saj se spet srečamo - tam daleč, nekoč, ko pride naš čas. Vedno tvoji: mami Maja, oči Borut in sestra Kristina Ivančna Gorica, april 2008 25 Š^le v\sk tri vo5^1c 1. Učitelj: Kaj je odkril Krištof Kolumb na poti okoli sveta? Javijo se trije učenci. Prvi odgovori: »Afriko!« Učitelj se prime za glavo. Drugi odgovori: »Avstralijo!« Učitelj se v obupu prime za oprsje. Tretji odgovori: »Kolumbovo jajce!« Učitelj se prime še niže. 2. Gospodinja je vsa iz sebe pred gospodinjsko pomočnico: »Urška, zakaj si umila le dve okni, tistega, ki sveti v tvojo sobo, pa ne?« Urška: »Veste, včasih me tam obišče vaš gospod, pa mi je ljubše, če se ne vidi noter!« 3. Ivančan v Višnjici ujame zlato ribico. »Tri želje ti izpolnim, če mi ti izpolniš eno samo,« prosi ribica. »Prav.« odgovori Ivančan, »najprej ti povej svojo željo.« »Moja edina želja je. da me ne daš nazaj v vodo. ker je onesnažena.- 4. Dobijo se trije znanci in se pogovarjajo o pogostih krajah, a so kljub temu veseli. Prvi se smeje: »Moji ženi je tat ukradel bančno kartico, a ga je z dežnikom po glavi in mu jo vzela nazaj!« Drugi se še bolj smeje: »Tudi moji ženi je tat ukradel bančno kartico, a ji je prejšnji dan že potekla veljavnost!« Tretji je še bolj dobre volje: »Tudi moji ženi je tat ukradel bančno kartico in jo še sedaj ni dobila nazaj!« Prvi in drugi se glasno začudita: »Toda zakaj si tako vesel?« »Kaj ne bom, tat s kartice zapravi veliko manj kot moja žena,« zadovoljen pojasni tretji. 5. »Sine, sine, kaj bo s tabo. Spet si se te-pel s sošolci in zgubil tri zobe!« obupuje mama. Kdo pravi, da sem jih izgubil!« se upre sine. "glej. tu v žepu jih imam!« uganke SAUIVKE 1. Celo leto hodi v šolo, pa ima na koncu prazno glavo? 2. Kaj je najbolj odveč pri procesiji v lepem vremenu? 3. Katera gos nima perja? 4. Poleti nas hladi, pozimi pa greje? 5. Prazno in polno je enako težko? ODGOVORI: 1. šolska torba, 2. baldahin, 3. gos-pod, 4. dih, 5. meh lahka KRIŽANKA (S posebnimi olajšavami za redne bralce Klasja) PESNIŠKI DODATEK T K E P I A Š v C Č K B D D Med reševanjem se vam bo v osenčenem navpičnem stolpcu izpisalo, kako so v starih časih z enotnim izrazom poimenovali žensko populacijo. Po sorodnih besednih primerih sklepamo, da je bila prvotne čase to povsem običajna sestavina našega besedišča, danes pa je izraz dobil nekoliko posmehljiv (morda tudi žaljiv) pomen. Zato spoštovane bralke vljudno prosim, naj ne zamerijo. Bomo drugič pa na moški račun kakšno rekli, pa se bo »zglihalo«. Tedaj se bomo pa dedcem smejali. Prav? VODORAVNO: 1. navadni delavec, 2. prazen snop, 3. visoka gora, 4. kavna usedlina, 5. majhno kopno sredi morja, 6. del obraza, 7. močna zver Bog je Adama ustvaril, da bi v raju gospodaril A Adam se je dolgočasil, zato se bogu je oglasil: »Ljubi stvarnik, vsega imam, le dolgčas mi je noč in dan.« Adam bogu se zasmili in pomaga m u v sili. Ko prvi mož se je prebudil, se nemalo je začudil: »Draga Eva, odkod pa ti, prav tebe si srce želi. Bila enaka sta do pike, le tu in tam so b'le razlike. Ker sta to raziskovala, sta si nesrečo nakopala. Iz raja spodil ju je bog. v širni svet, prepoln nadlog. Ko rajski par je sem prispel, Kot prej, tudi v trajnem zdomstvu je razlika v potomstvu: ljudje v hlačah so moškad. tisti v kiklah pa ž....... OSKRBNIK GOVEJE ŽIVINE V PLANINAH ENOLONČNICA IZ GOVEJEGA ŽELODCA KNJIGAR. NIŠKA DEJAVNOST GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ MEJA, KI SEJE NE SME PRE-KORAČm (ANT. REKA) BUKOV PLOD GRŠKI JUNAK V TROJAN. VOJNI, AJANT RIŽEVO ŽGANJE ZNAK ZA NATRIJ ODSTOP S POLOŽAJA DRAGULJ PRELIVAJOČIH SE BARV NEŽNO GLADENJE TELESA ITAL. AVTO ZNAK ZA NOBELU STAREJŠI FIATOV MALČEK VELIKA LESENA POSODA JEDRSKA CEPITEV PRAŠIČ PREKINITEV GOSPODARSKIH ODNOSOV PRITOK SAVE IZ SZ. BOSNE JADRANSKI POLOTOK JERNEJ ŠUGMAN PROGASTA MORSKA RIBA RASTLINA ZA KRMO ZDRAVILNA RASTLINA, KI RASTE NA SUHIH TRAVNIKIH NAS NEKDANJI POLIUK (SERGEJ) ČLENO-NOŽEC Z MNOGO NOGAMI MAVČNA ZMES ZA ARHITEKTURNO OKRASJE LJUDSKO GLASBILO RASTLINSKA BOLEZEN ALES VALIČ VPREZNA PRIPRAVA VELIKA UTEŽNA am ŽENSKA PRILOGA DELA PRAVOSL. PODOBA KAJNOV BRAT POROČNO PRAZNOVANJE, SVATBA OZEK VODNI PAS MED DVEMA MORJEMA DAUICA, KI VEŽE DVE TOČKI NA KROŽNICI BOLJ DALEČ Z VELIKO TEŽAVO SLOG OBLAČENJA DOLOČENEGA ČASA PISATELJ TAVČAR PRVI JE IMENO-VALNIK HRVAŠKA PEVKA MIŠIČNA SIMBOL PREGRADA ZA NIKELJ MED PRSNO- IN TREBUŠ. IRENA VOTLINO AVBEU DOTIK DVEH GIBAJOČIH SE TELES STARO-VEŠKO GLAVNO MESTO ASIRLIE ALKOHOL, KI NASTAJA PRI ALKOHOLNEM VRENJU OLUŠČENA ŽITNA ZRNA ŠIVALNO SREDSTVO TADEJA BRANKOVIČ SIMBOL ZA INDIJ MESNI IZDELEK V TANKEM ČREVU SREDSTVO ZA POMIV. POSODE LASTNOST VERNIH NEOMEJENO POOBLASTILO ZA SKLEPANJE POSLOV V IMENU PODJETJA HIŠA PRI STARIH RIMLJANIH PRISTANIŠČE OB PERZ. ZALIVU NAJDALJŠA REKA NA SVETU NETENJE OGNJA ŠTEFKA KUČAN KDOR JE IZ ISTEGA V TELO JIH ZABADAJO PRI AKUPUNKTURI ZNAMKA OPREME GORSKIH IN DIRKAL. KOLES ŠVEDSKI SMUČAR. CENTER AVTOR MARKO BOKALIČ ČLOVEK, KI VIDI VSE BOLJŠE, JE NERESEN DOGODEK, ŠPAS KVIZ 1. Kdo je napisal knjigo o viš-njegorskem župniku Janezu Ciglerju? a) Pavel Groznik b) Ivan Sivec c) Matej Šteh 2. Imenuj približno število nabožnih znamenj v občini Ivančna Gorica?............ 3. Kakšne barve so lepotna peresa pri šoji? a) rdečkasta b) rumenkasta c) modrikasta 4. Katera vas je dobila ime po pre-sihajoči Višnjici? a) Znojile b) Šica c) Muljava 5. Poišči najbolj neprizanesljivo literarno obliko! a) satira b) oda c) črtica 6. Katera rastlina je strupena? a) tisa b) bela omela c) lisičjak 7. Katero grško črko uporabljamo kot simbol pri računanju vrednosti kroga? a) alfa b) gama c)pi 8. Kdo je zavetnik vaščanov Kam-nega Vrha pri Ambrusu? a) sveti Peter b) sveti Pavel c) sveti Bernard 9. Kateri pojav je najbolj nevaren cvetočemu sadnemu drevju? a) megla b) slana c)toča 10. Katere živali so dvospolne? a) polži b) stenice c) sipe Rešitve iz prejšnje številke: 1. a, 2. mrzlice, 3. c, 4. c, 5. b, 6. a, 7. a, 8. c. Jože, pravijo da si prehlajen, ti pa že dve uri objemaš smrekov vršiček? ■ Sem slišal, da so smrekovi vršički odlični proti prehladu! 26 Ivančna Gorica, april 2008 STARICA (STARA »NOVICA«) Na Saškem v Nemčiji se je pripetilo nekaj nenavadnega. Duhovnik je hotel ženinu ravno postaviti vprašanje, če želi stopiti v zakon, ko fant nenadoma nezavesten pade na tla. K sreči je bil med svati tudi zdravnik, ki je potreboval pol lire, da je ženina spet spravil k zavesti. Navzoči so sprva mislili, da je fant omedlel iz strahu predzakonskim življenjem, potem pa so odkrili, da je omagal zaradi preveč zategnjene kravate. Poroka se je izvršila z dvourno zamudo. Ilustrirani glasnik, september 1915 debel denar V pogovoru večkrat slišimo besedno zvezo »debel denar«; na primer: »Rad bi nekaj daroval, a imam pri sebi samo debel denar.« Pri tem vedno mislimo na bankovce višje vrednosti. Toda, če si papirnat denar natančno ogledamo, bomo videli, da imajo manjši in večji bankovci enako debelino; izraz »debel denar« očitno tu nima svojega izvora. Za razlago moramo poseči globlje v našo preteklost. Človeštvo pozna denar že nekaj tisočletij. V začetku in še dolgo potem so uporabljali le kovance, papirnati denar pa je iznajdba novejšega časa. Kovanci so imeli svojo vrednost predvsem v kovini, iz katere so bili narejeni. Čim večji in debelejši je bil kovanec, več je bil vreden, ker je vseboval več kovine, ki je zagotavljala njegovo vrednost. Debel denar je imel torej večjo vrednost. Ko so pred nekaj stoletji uvedli papirnati denar, se je skladno s pregovorom, da je stara navada železna srajca, izraz samodejno prenesel na bankovce višje vrednosti. Krilatica »debel denar« ima potemtakem svoj izvor globoko v naši preteklosti. Na debelino novcev ni vplivala zgolj nominalna vrednost, temveč tudi žlahtnost kovine, iz katere so bili narejeni. Zlatniki in srebrniki so bili manekensko tanki, bakrenci in kositrci so bili že zajetnejši, legirani železci pa bolj debelušni, kajpak, upoštevajoč njihovo nominalno vrednost. Kar se mene tiče, imam najrajši »debel denar«; se vsaj lahko izgovarjam, da nimam drobiža, če kdo kaj »fehtari.« Kaj pa vi? — Joj, kako smo si podobni! Vsem bralcem Klasja želim, da bi imeli čim več debelega denarja, za iz zakladnice naših domov Izdelek, ki ga kaže pričujoča podoba, so v prejšnjem stoletju še veliko uporabljali. Dandanes pa ga najdemo le še na zaprašenih podstrešjih ali pri zbiralcih tehnične zapuščine. Ker je uganka malo težja, naj vam bo v pomoč podatek, da bi bilo dobro, če bi ga simbolično uporabljali današnji ljubitelji hitrosti. Tisti, ki ne veste imena, pa napišite, v kakšne namene so izdelek uporabljali. Vsem lepa hvala za sodelovanje. LS zvonjenje v bosni in pri nas Ob koncu srednjega veka so Turki pokorili številne krščanske države, med njimi tudi Bosno in Hercegovino. V zasedenih krajih so hudo stiskali kristjane in jih silili k prestopu v vero preroka Mohameda. Tako so številni Bosanci med večstoletno turško vladavino sprejeli muslimansko vero; nekateri, zlasti v odročnih predelih, pa so ostali zvesti krščanstvu. Med njihovimi mnogoterimi težavami je bila tudi ta, da v zvonikih cerkva večinoma niso smeli imeti zvonov, kajti Turkom je bilo zvonjenje zoprno in so ga težko prenašali. Katoliški župniki so si pri tem pomagali na različne načine. Nekateri so uporabili pastirje, ki so vpili iz globeli v globel in obveščali vernike o vsem potrebnem. Župnik Stjepan iz Gračanice je bil še izvirnejši: kupil si je veliko trobento in z njo vabil ovčice k službi božji. _ To je počel še po tem, ko so Turki leta 1878 odšli iz dežele in je nova avstrijska oblast zvonjenje dovoljevala in celo podpirala; revna župnija si v krajšem času pač ni mogla kupiti zvonov. Pri nas je dandanes kajpak vse drugače, posodobljeno. Zvonov je dovolj in večinoma jih poganja elektrika in Turki nas za zdaj še pustijo pri miru; na videz je vse v najlepšem redu. Toda ne hvalimo dneva pred večerom in ne pustimo se uspavati. V današnjem labilnem svetu se lahko na mah vse postavi na glavo. Glejte: potresi, požari, povodnji, kobilice, pomanjkanje nafte, ozonske luknje, segrevanje ozračja, Turki silijo v EU in še marsikaj lahko na lepem povzroči hudo pomanjkanje, med drugim tudi dolgotrajni električni mrk, pa zvoni, če moreš^V naši občini že dolgo časa ni pastirjev (razen električnih in pri jaslicah), ki bi vpili po vaseh in oznanjali cerkvene novice kot svoj čas v Bosni. V ta namen bi sicer lahko uporabili upokojence, a kaj, ko imajo zaradi zgaranosti že »prešvoh štime«. Kaj pa vrvi? Te so zaradi ležanja močno preperele in zategadelj neuporabne; poleg tega imamo nekaj tako velikih zvonov, da bi jih težko »zaguncal« tudi najdebelejši mežnar. Ostaja torej le še trobilo. »Daj no mir,« boste rekli, »to je vendar zastarelo!« Nič zastarelo, ampak skladno z zgodovino in biblijo. S čim pa je Bog opremil angele, vas vprašam; s trobentami; in s čim so Izraelci porušili obzidje poganskega Jeriha; s trobili. Če ne verjamete, pa preberite. Po mojem bi si morale naše župnije za vsak primer nabaviti vsaj eno trobento, a tudi ta ne bi reševala vseh problemov. Ivanški župnik, na primer, bi s Cerkvenega hriba zlahka dosegel svoje ovčice; tudi stiski menihi bi s Pungerta lahko komunicirali z večino župljanov. Kaj pa v Šentvidu, na Krki, v Zagradcu in drugod? Naj bi se tamkajšnji dušni pastirji še tako napenjali v »trompete«, jih mnogi verniki ne bi slišali; pa si pomagaj, če si moreš. Sicer pa, zakaj bi si samo jaz razbijal glavo s to stvarjo. Storite še vi kaj; več glav več ve! Leopold S. Frontalnipogled na denarni stolpič nas prepriča, da so večji kovanci na splošno debelejši, manjši pa tanjši. Pri tem je odločujoča tudi žlahtnost kovine. kovance pa, da bi jih nosili v čim debelejših mošnjah. Vsi drugi naj si pa sami pomagajo, kakor vedo in znajo. Leopold S. narava ustvarja tudi v kamnu manj znana kratičja fotorebus Ko sem lansko jesen po Suhi krajini oprezal za zanimivostmi, sem pri neki hiši opazil okoli metra velik kamen. ki me je močno spominjal na »očakov kranjskih sivga poglavarja«, na Triglav. Stvaritev je bila še dodat-zanimiva, ker je bila polna fosilnih školjk. Gospodarju sem za kamen ponudil lepe denarce (kaj pa je meni dati evropskega jurja za kamen, malenkost!). Skoraj sem ga pregovoril, pa so se otroci uprli: »Nak, ata, našega Triglava pa že ne boš prodal!« Njihovo domoljubje, se mi je tako dopadlo, da nisem več silil v kup. Kamen sem upodobil na Visejcu, vasi jugovzhodno od Ambrusa. Seliš-če ni v naši občini, spada v sosednji, žužemberski »pašaluk«. LS. Današnji čas je eno samo hitenje in racionalizacija. Posledica tega so tudi bolj ali manj znana kratičja, to je zaporedje kratic iz naslova institucije aH iz opisnega imena akcije. Kratičja, ki jih pogosto uporabljamo in zajemajo širši svet, so sorazmerno dobro poznana. Kratičja, nastala iz lokalne vsebine ali iz ožje specializirane strokovne srenje, pa se večina težko razvozla. Včasih si pri tolmačenju kratičja lahko pomagamo s spremljajočim tekstom, včasih pa je to nemogoče. Nekatera kratičja zgubijo prepoznavnost tudi zaradi časovne oddaljenosti. Za pokušino dajemo kratičje »GGE« iz sodobnosti. V prihodnji številki bomo poleg uradne razlage dodali še rešitve, ki bodo plod naše domišljije. Slednje je včasih prav zabavno. Poskusite še vi - svoji domišljiji boste dodali večjo kondicijo. Da se pri tem ne bi preveč »matrali«, naj vam bo v majhno pomoč priložena fotografija. LS Ste se ustrašili, ko ste zadnjič odprli časopis in videli medvedove tace v snegu. Jaz sem se, ko sem jih zagledal v naravi, kajti bile so čisto »frišne«; nekajkrat sem »škljocnil« s fotoaparatom in jo mahnil nazaj, na varen kraj. Pa poglejmo, kaj je v dolgih stoletjih o tem reklo ljudstvo: »Z medvedom ni dobro češenj zobat; Mi o medvedu, medved pa za hrbtom; Ne prodajaj kožuha, dokler medved še v brlogu spi; Medvedar ne more biti usmiljenega srca, Med medvedi si ni lahko pridobiti veljave; Zveri puščajo sledi; Sledi vodijo k brlogu; Medved bi si več medu privoščil, če ne bi čebele pikale; Drži se, kot bi mu medvedov kožuh sunil; Močan ko medved; Medved in medvedka rada jesta medka ...« Kar nabralo seje, kajne. Sedaj pa nova naloga, naj ne bo prehuda nadloga! -- Ivančna Gorica, april 2008 27 * ZPt WIZO wuo * KAKO STA LOJZ 1M MIHA KRAVO PO BLIŽNJICAH GNALA LESPOUi SEVER Kcenv-o ¡fSWW»'1? BBTBmM + "SEVERNA1 STRAN + Krtinarjev Lojz jo je mahnil na sejem v Veliko Reber, da bi tam kupil kravo. Ko je že nekaj časa taval med kravjimi gobci, je srečal soseda Miha, ki se mu je ponudil za meše-tarja. Mihel, kakor so mu po domače rekli, je bil spretnega jezika. Z njim si je pomagal, ko sta se pogajala in kupila sta lepo kravo po ugodni ceni. Zategadelj Lojz na poti proti domu ni skoparil pri zapitku in krava Breza je morala na več krajih čakati pred gostilno. Ker sta bila pozna in precej okrogla, sta se odločila, da bosta hodila po bližnjicah. Res sta potem večkrat krenila z glavne poti in se kar hitro znašla pred domačo vasjo. Tam je med prvimi stala Reberjakova hiša. Stala je tako, da je morala pot v velikem loku okoli nje. Ko sta se sejmarja približala poslopju, sta opazila, da so prednja in zadnja vrata na stežaj odprta - Reberjačka je namreč ravno tedaj zakurila v peči, pa ji je slabo vleklo. Razpoložena popotnika nista dolgo pomišljala, temveč sta v skladu z njunim popotnim načelom ubrala bližnjico - tokrat skozi Reber-jakovo vežo. Na nesrečo je ravno tedaj Breza dvignila rep in kravjaki so z značilnim »tac, tac, tac« padali po veži. Eden izmed njih je priletel celo na Reberjačkin desni čevelj, ko je z odprtimi usti zijala v prikazen. Tedaj je gospodinjo obšla sveta jeza. Močna, kakor je bila, je pograbila burklje in padlo je po Lojzovi in Mihelnovi glavi, da so se kar iskre delale. Preden sta se zdrenjala skozi izhodna vrata, sta dobila v zadnjo plat še vsak po eno brco s čevljem, pokritim s kravjim onem. Po vsem tem sta morala kajpak zaviti še v domačo gostilno. Tam sta ob poliču žalostno preštevala buške na glavi, otipavala boleča trtična vretenca in vzdihovala: »Škoda, vse bližnjice sva srečno prešla, nazadnje pa tole.« LS »stara pratka nam ne laže« Na svetu se vse naglo spreminja: vreme, ljudje, navade, običaji, noša, pesmi, tehnologija, medčloveški odnosi in še marsikaj; nekaj od starega pa se tu in tam vendarle še uveljavi. Na primer pregovor o vremenu za božič in za veliko noč; takole pravi: »Če je za božič narava zelena, bo za veliko noč snežena.« O tem pričata podobi, narejeni v božičnem času lanskega leta in v velikonočnem času sedanjega leta. Lokacija: trg pred železniško postajo v našem občinskem središču Ivančni Gorici: božična »pomlad« in »velikonočna zima« se prav lepo kažeta. Še o naslovu; povzet je po Vodnikovi pesmi o letnih časih. Tam naš imenitni Valentin pravi tudi tole: »Sušic (marec) ima rep zavit!« In ga je zavil, da smo debelo gazili. LS PoOliSTfK naši kraji v okviru političnega okraja litija in sodnih 0k1ajev litija in višnja gori Človeštvo se že od davnine organizira v najrazličnejše politične in gospodarske enote. To velja tudi za naše kraje, ki so v tem pogledu še posebej na prepihu. Danes si oglejmo razdelitev ozemlja današnje občine Ivančna Gorica na občine pred tri četrt stoletja. Na skici nekdanjega litijskega okraja vidimo, da so bili naši predeli organizacijsko razdrobljeni na številne majhne občine, kar je redkost v politični razdelitvi tedanjega slovenskega ozemlja. Odkod tako močna sredobežnost ravno na našem ozemlju, je težko razložiti. Pozoren in krajevno neobremenjen opazovalec lahko še dandanes opazi močneje izražene partikulari-zacijske težnje. Pisec članka v Ilustriranem Slovencu iz leta 1928 ugotavlja, da so tako majhne občine nesposobne življenja in da so nujne spremembe. Na čelu okraja, tako tudi litijskega, je bil v stari Avstriji okrajni glavar, v kraljevini Jugoslaviji pa sreski načelnik. Okraj je bil razdeljen na sodni okraj Litija in sodni okraj Višnja Gora. Sestavljalo gaje 41. občin, ki so skupaj štele 36.212 prebivalcev. Iz skice je razvidno, da sta dve naši krajevni skupnosti, Zagradec in Ambrus, tedaj spadali v novomeški okraj in sodni okraj Žužemberk. Kaj hočemo, časi se stalno spreminjajo. Podatki so povzeti iz Ilustriranega Slovenca z dne 22. januarja 1928. LS cxvi. rekord: pol hri6a silažnih bal Če bi naši predniki iz preteklih stoletij prišli nazaj, ne bi mogli verjeti svojim očem, toliko sprememb seje nabralo v zadnjih desetletjih. Ena izmed novotarij, pred katero bi prednamci najbolj mežikali, so trebušaste vreče, nabite z živinsko krmo, ki se bohotijo okoli kmečkih domačij. Te zajetne »vesoljske prikazni« so mi zbudile pozornost vselej, kadar sem v jesenskem času potoval po temeniški dolini in se ozrl na Vrh pri Sobračah. Potem sem malo pogledal še naokoli in prišel do zaključka, da je množina Vrhovških debelink med največjimi, torej rekordna. Ob prvi priložnosti sem se podal na hrib h prijaznemu gospodarju Alojzu Sinjurju in mu predlagal rekord. Najprej je malo razmišljal, češ da ga v tem gotovo kdo prekaša, potem pa je privolil. Alojz ob dobri letini napolni več kot tristo silažnih vreč. Vanje daje mlado travo, deteljo, lucerno, koruzo in druge krmne sestavine. S pridelkom vzdržuje okoli petdeset glav živine. Po mojem vedenju je to največja zaloga silirane krme v balah, zato Alojza Si-njurja proglašamo za Klasjevega rekorderja in dodajamo vse časti, ki gredo temu dosežku. Alojz Sinjur s sinom pred zalogo silirane knne. Bale so še v drugih predelih njegovega vrta. Ivančna Gorica, april 2008