; --»>«■ nje, da bodi učni jezik tudi uradni jezik do* tične šole. In slednjič dostavljajo še dve želji prehod* nega pomena: Ker vlada veliko pomanjkanje slovanskih ulčnih moči v Jul. Benečiji, naj se omilijo to* zadevni odloki o sprejemu v službo onih slov. in hr.v. učiteljev, rojenih v naši pokra* jini, ki so svojčas prebežali preko meje, tako da jim bo omogočena vrnitev. Kakor hitro se slov in hrv. učitelji usposo* bij o za poučevanje italijanskega jezika na slovenskih in hrvaških lj. šolah, naj se tudi ta pouk poveri njim, ker le na podlagi mate* rinščine je možno uspešno poučevati drugi jezik. — S tem prehajam na B) gospodarsko stanje učiteljstva. Nikakor nočemo tajiti, da so se pod ita* lijansko vlado gmotne razmere slovenskega in hrvaškega učiteljstva občutno izboljšale. S simpatijo smo pozdravili izvedbo Berenini* Torrejevega zakona, dasi še vedno ne za* došča povsem. Ali ta zakon je odpravil mar* sikatero zastarelo krivico, ki je žalila ugled našega stanu. Kljub temu imamo z gospodar* ske strani še razne želje, ki se bodo — upa* mo —1 upoštevale. V načelu želimo, da bodi učitelj plačan od države, ker je le na ta način zajamčeno pra* vilno izplačevanje naših prejemkov. Uredi naj se zadeva o stanarini, ki naj jo dobiva vsak učitelj, ki ne uživa stanovanja »in natura«. Uredi naj se potnina za potoval* ne učitelje. Do konejčne regulacije^ plač, naj sprejemajo učitelji podpore za slhčaj bolezni, bodisi »in natura« ali v denarju, ter študijske podpore za svoje otroke. Nujna pa je rešitev vprašanja o naši služ* beni dobi in pokojnini. Nikakor se ne more govoriti o službeni dobi 40 let. To presega človeške moči. Sluižbena doba učitelja naj se povsod zniža na največ 35 let.1') In reši naj se vendar enkrat vprašanje naše pokojnine. Kakor stoji danes zadeva, je naravnost muč* no misliti na prejemke upokojenega učitelja. Isto pa velja za pokojnino penzjoniramih uči* teljic, učiteljskih vdov in sirot. V pokojnino naj se vštejejo tudi stanarina, opravilna doklada in primerna draginjska doklada. Učitelju naj gre pravica do pokojnine že z desetim službenim letom in sicer v izmeri 40% _50% njegovih takratnih prejemkov. Skrbeti bo treba tudi za učitelje, ki so postali nesposobni za svoj poklic, predno so dosegli 10. službeno leto. Finančno naj se oživi in okrepi penzijski zalog. Zvišati bo treba opravilne doklade za šol. voditelje. Draginjske doklade naj se podvr* žejo od časa do časa točni reviziji; na vsak način danes ne zadoščajo več in jih bo treba zvišati. Prejemki učiteljic naj ostanejo isti kakor oni učiteljev, kakor je bilo to na hvalevreden način uvedeno od italijanske vlade. Obvezen urnik naj se zniža na 25 teden* skih ur; razredi naj ne presegajo število 40ih učencev. # * * Za sedaj nimam kaj pridodati k tej v sploš* nih obrisih podani sliki, izvzemši zalivalo uči* teljstva, katerega mnenje se je hotelo slišati ob priliki revizije šol. zakona. To nam bodi v jamstvo, da se bodo naše danes izražene želje tudi primerno upoštevale. (Opomba: Referat je bil sprejet s splošnim odobravanjem slovanskih in italijanskih de* legatov ter zastopnikov vlade.) *) O službeni dobi se je na predlog slov, referenta posebej glasovalo v njegovem smislu; predlog je bil sprejet. Marsikatera točka je bila po enako glasečem se predlogu ital. referenta tudi sprejeta v posebnem glasovanju. Druge so se oddale kot nasvet in priporočilo, tozadevnemu odseku. Glej poročilo dež. konference! R. SAVIČ: Učiteljska sobota. (Nadaljevanje.) Vzemimo samo izpit za meščanske šole, ki ga imenujejo profesorji »luksus«. Meni je vzel ta luksus sedem dolgih let. Sedem let ni* sem imel miru ne po dnevu ne po noči. Tudi v najbolj srečnem momentu me je ugriznil črv v srce: kaj pa tvoj izpit? Izpit sem prebil, neizmerna teža je pala z mojega srcai. Ali mi* slite, da človek potem miruje? Ne, učitelj si, in kot tak ne moreš biti zadovoljen s tem, kar znaš, niikdar, nikdar, do smrti ne. In ko bi si bil res Krezove duševne zaklade prisvo* jil, ko nehaš se sam učiti, ne moreš več pou* čavati drugih. Preuzvišena je naša pedagoška umetnost, preuzvišen je naš cilj, zato pa ne moremo nikdar biti zadovoljni ne s svojim znanjem, ne s svojim delom. Ali bi ne bilo dobro, da se učitelju pot do višje naoobrazbe malo uravna? Ko si poka* zal svetu, da je v tebi »nešto, što te naprijed kreče,« ali bi ne bilo lepo in dobro, da to svet tudi prizna in te nagradi za tvojo muko, vedoč, da si trpel za šolo, za otroke, za narod tedaj, ko si se trudil dvigniti svojo dušo, da postaneš boljši vzgojevalec in učitelj? Polo* žil si izpit za meščanske šole, pokazal si, da si marljiv in ne ješ svojega kruha zastonj — počivaj po velikih mukah eno leto in naobra* i zuj se dalje na izvoru znanja. Idi v veliko mesto in predaj se omotici učenja brez strahu pred izpitom, da izkusiš, kako naslado nudi veda, če jo piješ čisto, radi nje same, če te goni neposredni zajem za znanje na deu>. Kar je že tvoje, se razširi, poraste, se poglobi; kar ti je bilo le na pol jasno, postane prozor* no kot kristal; kar si preje samo slutil, tu sc ti uresniči in postane meso in kri. Novi poti se odprejo, nove luči zasvetijo, novi zakladi z9. do 1527.) ustanovnik filozofije zgodovine; nje* govo delo »II Principe« je prevedeno v slo* venšcino. Znan je njegov stavek »Namen posvečuje sredstva«, ki nima ravno etične podlage, pa vendar prevladuje v politiki. — Prvi italjanski kritični zgodovinar pa je Fr. Gmcciaidini, ki je napisal znamenito knjigo »Storia dTtalia«. V klasični dobi je tudi nastala prva kome* dija, »Calandria«; napisal jo je Dovizi. Naj* lepšo in najpopolnejšo junaško pesem pa je dal Italijanom Torquaio Tasso (1544. do 1595.) Z 18 leti je napisal prvi epos »Rinaldo« in že s tem svojim delom je zaslovel. Najlepše in naravnost klasično pa je delo »Gerusalemimc liberata«, ki mu je predmet kulturni boj med vzhodom in zapadom. S to knjigo so dobili Ttalijani prvi moderno*narodni epos. Slednjič moram še omeniti Vittorio Collo* na, Michelangelovo prijateljico in pesnico so* netov in kancon tor pisateljico Veronfca Gambara. bo več hotel biti naš »Madchen tur alies«. in IV. VOVK: čena stekla, ga razumeš in se zanj še bolj navdušeno žrtvuješ. Pa tudi selo te pogleda z drugimi očmi: v srcu vaščanov sta se naselila novo spoštovanje in nova zaupljivost; postal si avtoriteta. Tvoje delo v šoli krene z izvožene poti v nove kolovoze. Znanstveno bo in svobodno. Ako se more govoriti o svobodni volji vobče, se sme verovati tudi v pedagoš« ko svobodno voljo. In postal si svoboden, ker znaš ocenjevati različne struje in pedagoške motive ali nagibe po njihovi pravi vrednosti. Sedaj boš začel ustvarjati, sedaj prodre tvoje delo, kar je v duši; pedagoške umetnosti, se* daj se pokaže v tebi umetnik. Skrbi za iz« pit so minile, od svojega duševnega bogastva boš sipal med narod bisere in drago kame« nje. Spočit, željan dela, se ne zbojiš nobenih muk, se ne prestrašiš nobene žrtve. Sedaj postane za tvoj duh dete ne samo bodočnost, začel boš iskati v njem tudi pro« šlost in sedanjost: začel boš dete proučavati. Našel bodeš nove temelje za pedagoško vedo. Kdo ve, s kakimi deli osrečiš svoj na« rod in človeštvo? Iz malega raste veliko. Ali se bode pedagogika razvila samo racijonalno, ali je empirija izgubila svojo moč? Smejem se sanjarjem ala Gentile, Lombardo^Radice (samo italijanske knjige so nam sedaj prh stopne, tako veleva duh časa) in vsem tujim pedagoškim bogovom, ki podcenjujejo praks so in pedagoško spretnost. Za umetnika ni dovoli teorija. Le praksa, le vežbanjc, vaja nam da potrebno tehniko. Le umetnik sam bo mogel vzgojiti umetnike, le pedagoški urnet« nik bode ustvaril dela, ki nam bodo vzgojili cel zarod pedagoških umetnikov. »chreiner in Bežek sta postala pedagoga v vadnici, ne na univerzi!!! Pravijo, da je najlepša veda botanika in najsrečneje živita gozdar in vrtnar. Mogoče. No, kaj so otroci? Ali niso to cvetlice? Ko jih začneš študirati, jih začneš razumeti; ko jih začneš razumevati, jih začneš ljubiti. In j sedaj ti je šola samo še vrt, in ti si v njej i vrtnar, in hvaležen si življenju, in hvaležen si j Stvarniku, da te je postavila njegova brez-1 mejna milost v ta vrt. AH ni zadovoljnost prava in edina sreča v življenju? Končam s to točko: Enoletni dopust mar« ljivim učiteljem po vsaj desetletnem izkustvu v šoli bi našo šolo prerodil in tudi doslej še puste poljane spremenil v bogate kultur or nasade. Učitelj je šola; reformiran učitelj, reformirana šola. Pa je tudi takih med nami, ki jim nosi duša žig drugega umetni štva. Imeli smo ia učiteljišču izbornega goslača. Vadil se je še naprej, ko je stopil v prakso. Sedaj še zada-čejo in zaukajo njegove gosli na kakem do« brodelnem ali učiteljskem koncertu. Dalje ni šlo. In da je ta genij prišel mojstru v roke, da je dobil potrebni enoletni dopust, ki bi spremenil diletanta v pravega virtuoza3 — Ali bi šola res toliko izgubila ž njim, ki je vedno le sanjal o melodijah? Narod bi imel umetnika na goslih — v zameno za morda borega delavca na šolskem polju. In tako zabredejo v šolo še drugi talen risarji, slikarji, glumci, poetje, časnikarji. Njih duša je v šoli prikovana na skalo kakor Prometej — in vsak hip prileti zračni rJcelj in trga utrobo: »ko bi bil na izvoru svoje umetnosti, kako bi pil, pil, pil...« Kaj držite te poletne duše v šolski kletki? Odprite jim dveri, naj razmahnejo krila, naj polete visoko pod oblake in naj zažgolijo svojo zahvalni« co, da se nam bo topilo srce in se tresla v;aka iivčna nit od miline ob nebeških zvokih. — Vsak človek ima pravico do sreče, do zadovoljstva na svetu. Genij še jače čuti. V šoli je edinole pedagoški genij mogoč, ki je s srcem v šoli. Vsi drugi naj gredo' tja, kamor jih vleče srce. (Strindberg je bil le slab uči« tel j, zato je zapustil šolo. Postal je ne samo švedski pisatelj, ampak svetovni literat.) Vse dobro, ali Koliko jih je teh, ali? Nebroj! Stroški bodo preveliki, naše finance so slabe; pogospodil se bode učitelj in hrepe* nel po mestu, ne bo hotel ostati med ratarji; v stroju, v katerem je bil doslej le neznatno kolesce, bo hotel postati gonilna vzmet: ne« poslušen bo in hodil bo svoja pota; »mtegalo« man« postane; ukvarjal se bo z visoko zna« »ostjo, nemara bo pisal knjige, delo v šoli pa zanemari; postane popravi j ač sveta, politi« kon, strankar; preziral bode dfela, ki niso v ravnem odnašaj« z učiteljskim ugledom, ne ■ pa, sapcrraent, šola je sama po sebi, nevaren argument proti našemu svetovnemu nazoru! Kaj, še bolj študiranih učiteljev naj damo? Za naše razmere je naš učitelj dovolj naobra« žen. (Sic! Sedaj ni več nevedhež in prazna tikva!) — — Če mislite, da sem naštel vse ugovore, se motike. Kje ostane stanovska za« vist, ranjeno samoljubje, prevzetnost in dru« ge čednosti onih naših pedagoških slojev, ki se čutijo tako visoko nad nami, da profesorja učiteljišča brez vseučiliščne naobrazbe še v svojem društvu niso trpeli in ne trpijo, ki ta« kemu profesorju odmerjajo manjo plačo nego si jo privoščijo sebi, ki so potegnili okoli sebe s kredo krog, in mislijo, da življenje in praksa te črte ne izbrišeta, da je to železni obroč, ki jih bo za večne čase obranil od do« ticaja s pedagoškimi plebejci, nje, duševne aristokrate, dodira z znanstvenimi proletarci. Motite se pa tudi, če mislite, da bom ugovor za ugovorom izpodbijal, da bom nosil sove v Atene, ali pa skušal gladiti sirovo dlan na« ših nasprotnikov? Kam bi zabredel, in kdo bi mi hotel slediti? Eno je gotovo: naj si nihče ne utvarja, da bomo takoj prodrli s svojo reformnico. Ali zato pa reforma ne postaja manj važna, ali celo nepotrebna. Najvažnejše vprašanje osta« ne: kdo bo prevzel stroške? Kratek račun. V vsej državi (»Jaz vem za deželo« .:.) bo ne« mara prosilo vsako leto 40 do 50 nadebudnih učiteljev za dopust. Ko bi vsak imel 8000 na leto, bo to 400.000 za vso državo. Zdaj pa dr« žavni proračun v roko! Kje imate še tako plodonosno postavko? Primerjajte ta trošek , s celo vsoto. Kaplja je v morju! Kdo bo pa ! »čil, č.e pojdejo vsi učitel ji na dopust? (Hi« perbola, kaj, ampak v polemiki se vedno u« porablja hiperbola!) Petdeset od par tisoč pe« dagogov! Pa še vsako leto izgubi ta ugovor na dokazilni sili: prišel bo čas, ko bode na stotine pedagoškega proletarijata čakalo na nameščenje po naših mestih. Spet bodo silili neplačani praktikanti v našo šolo. Spet bo' nov Gjalski opisal zagrebško deklico v borbi za prvo nameščenje. Kaj bo potem pomenila beseda »pomanjkanje učiteljev?« Birokrat« sko zanikernost? Začetnik — suplent ne bo tako zmožen za delo? Ali učitelj se nam povrne čez leto in dan, njegovo delo bo desetkrat boljše, ali ne poravna hitro morebitne škode? En sam do« l oer s.clep, en sam dober nasvet, ena sama do« bra sugestija ali avtosugestija morejo storiti čudesa. Takšen »himmelsturmer« vam že po« plača, kar ste za njega potrošili. In ko bi se j naučil samo učiteljske higijene, kako je treba i varčevati z dihali, da meh prebrzo ne oslabi J16!-to toliko, da vam bo isti stroj delj služil, da ne pojde prehitro v pen« zijo? Dobiček bo vsekakor na vaši strani. O vseh drugih ugovorih lahko molčim. Bodi, mladi in stari učitelj, z menoj uverjen j o sledečem: Učiteljska sobota je potrebna, lahko izvedljiva, zato nujna reforma; pobri« nuno se za nje udejstvitev, ker je naša dol« zn&st, se brigati za vse, kar je koristno naši soh, nasi narodni vzgoji. Vi pa, ljudje dobre vo.je, bodite z nami in podpirajte nas v na« sem stremljenju. (Dalje prihodnjič.) t Ivan GraJilL 1. maja smo položili v Kobaridu v domačo zemljo dragega tovariša Ivana Grahlija, službujočega zadnji čas v Skopem na Krasu. Pokojni tovariš je bil blaga in mirna duša, vnet za svoj poklic in za napredek svojega ljudstva. Posebno skrb je posvečal zlasti sadjarstvu. Rojen 1. 1863. v Kobaridu, je obiskoval ljudsko ei ° pripravnico doma, učiteljišče pa v Kopru. Služboval je ves^čas na Krasu, največ v Kobljeglavi, Štanjelu in zadnji čas v Skopem. Zaradi bolezni je bil zadnja leta na dopustu. Želel si je v pokoj in ča-ual samo še ^ izboljšanja pokojninskega zakona, zadnja leta je želel preživeti v ljubljenem rojstnem kraju Kobaridu. Upal je, da si v čistem gorskem zraku podaljša življenje še za kako leto. A zahrbtna zalezovalka vseh učiteljskih življenj, neiprosna su-Sica, ga je rešila vseh bridkosti, ki je z njimi napolnila nemila usoda večino dni njegovega življenja. Pokojnik je zapustil bolno vdovo in tri sinove, ki študirajo v Jugoslaviji. Pogreba se je udeležila velika množica domačinov in sosednih tovarišev. Ob odprtem grobu se je v prelepih besedah poslovil domači gosp. dekan od učitelja-mučenika, ki je v službi za srečo svojega rodu daroval zanj svoje dragoceno življenje. Posebno ukoslovie slovenskega učnega jezika v osnovni Stoli. (Za učiteljišča priredil F. Fink. — Izdala »Slovenska šolska Matica« v Ljubljani 1920.) Pri spisovanju metodičnih učnih knji,! ki so namenjene učiteljiščnikom, mora pisatelj upoštevati dvoje: 1. knjiga bodi praktična, to se pravi, naj bo takšna,, da se je zamOTc mladi učitelj ob nastopu učiteljevanja poslu« ževati; 2. pa mora biti knjiga kratka z ozirom na pomanjkanje učnih ur v zadnjem letniku učiteljišč, v katerem se mora obravnavati me« todike vseh učnih predmetov ljudske šole. Če proučimo to knjigo s tega stališča, tedaj smemo reči, da odgovarja svojemu namenu. Kvečjemu bi bila morda še preobširna za četrti letnik, pa to ne škodi, bolje je izbirati v izobilju, nego pa mašiti vrzeli. V prviih dveh poglavjih govori pisatelj o smotru in koncentraciji jezikovnega pouka. V tem poglavju pravi, da je stvarni pouk glavni vir za pomnožitev besednega zaklada ter navaja verouk in raičunstvo, ki morejo ne« koliko služiti jezikovnemu pouku. Po mojem je to še premalo povedano, zakaj vsak stvar« ni pouk je obenem jezikovni pouk. Povdar« jati je tu skrbno govorjenje učitelja, in učen« cev pri vseh učnih predmetih. Tretje poglavje obsega pouk v črtanju, ki bi se moral imenovati prav za prav slovstveni pouk, ker tu ne gre le za čitan.ie, ampak za vsestransko obravnavanje slovstvenih beril« nih sestavkov. Zato pride vpoštev predvsem čitanka umetniškega leposlovnega gradiva. Berilni sestavki iz realij in sploh taki, ki ne spadajo v umetniško slovstvo, naj se ne vri« vajo v take čitanke. Pisatelj, ki, je sestavil knjigo po dr. J. Bezjakovem »Posebnim uko« slovjem slovenskega učnega jezika v ljudski šoli«, se drži skoraj prestrogo onih znameni« tih petih formalnih stopenj. Zadostujejo v splošnem: uvod, obravnava in uporaba. Tudi glede izvajanja nauka iz beril se drži knjiga preveč starih nazorov. Skoraj nikdar ne iz« vajama nauka, vsaj ne na tako vsiljiv način, kakor ga izvaja pisatelj iz legende »Bog ni« komur dolžan ne ostane«. Glede slovniškega pouka bi omenil, da vkljub temu, da se slovnica uči na podlagi žive besede, je tudi za ljudsko šolo, potrebna kratka slovnica, nekakšen slovniški kateki« ,zenh P°leg jezikovnih vadnic. Potrebo take knjižice živo občuti vsak učitelj na ljudski šoli. Končnikova slovnica, je neuporabna. Bri« narjeva »Slov. slovnica za. osnovne šole« je mnogo boljša, vendar pa še ne odgovarja zahtevam. Ne strinjam se s pisateljem, ko sc v II. odstavku tako poteguje za narečja. To načelo bi. nas zavedlo predaleč, še tako; itmamd preveč jezikov in govoric na svetu. Mislim, l da hi se učitelj, ki bi se preveč oziral na na« j reČia, preveč oddaljil od smotra jezikovnega i pouka, ki je izpopolnjevanje v književnem jeziku. V poglavju o spisovnem pouku je pravdno, načelo, da je gojiti vezano iln prosto spisje. Poglavje o pravopisju je izčrpano in dobro. Končno še nekaj pripomb. Knjiga je skrbno sestavljena, jezik skoraj pedantsko izpiljen, pozna se na vsem delu pridnost in temelji« tost. Ko vzame človek v roke tako knjigo v današnjih površnih časih, ga navdaja veseli e do dela in hrepenenje po urejenih razmerah ki naj prineso zlasti našemu šolstvu dobo zg« petnega napredovanja. Značilnost. V političnem ozračju zadnjili let je Življenje v našem mestu tako posurovelo, da se nam že nobena stvar več ne zdi čudna. Zato se nismo tudi cisto nič zavzeli, ko smo brali v teh dneh v nekem tržaškem časopisu pismo nekega očeta* v katerem vprašuje slednji šolsko oblast, odkdaj se prišteva arditska pesem med domoljubne italijanske pesmi. Pravi, da poučujejo na neki mestni šoli to pesem z neko spremembo, ki je vredna morda Kanibalov, ne pa kulturnih ljudi. Zadnji stihi govore namreč o bombah, ki naj bi bile namenjene Slovencem in komunistom. H koncu navaja še slučaj, ki se je zgodil pred kratkim na neki tukajšnji srednji šoli. Profesorji so namreč pred poukom skrbno pregledali predale šolskih klopi, da bi se prepričali, ali nimajo morda učenci v njih skritih bomb ali pa samokresov. In mi smo tudi slišali o nekem odloku šolskih oblasti, s katerim se prepoveduje dijaštvu nositi orožje v šolo. Potem pa še porečemo, da ne živimo v kulturnem ozračju! Siran IV. UČITELJSKI LIST ŠOLSKE VESTI. Deželna učiteljska konferenca za Primorsko sc je Vršila v dneh 29'., 3t). aprila in 1. maja. Podrobno poročilo o nje poteku prinesemo v prihbdftji številki; Ža danes objavljamo referat »Revizija šolskega zakona z ozirom na pravno in gospodarsko stanje učiteljstva«, ki ga je bral delegat jugosloven-skega učiteljstva, naš tovariš Ferdo Kleinmayr. Štrajk goriškega italijanskega učiteljstva? Goriško in istrsko učiteljstvo še čaka, da mu deželna oblast uredi gmotno vprašanje. Dosedanje plače deželnega učiteljstva se gibljejo od vsote 3100 lir do 5600 po 27lelnem službovanju. K tem vsotam je prišteti dra-ginjsko doklado in malenkostno' stanarino. Goriški odsek društva »Unione Magistrale Nazionale« je predložil že prošlega marca deželni oblasti spomenico, s katero zahteva izenačenje učiteljskih plač z onimi deželnega uradništva, ki ima enako šolsko izobrazbo. Začasno zahteva predujem na te poviške, ki se giblje od 100 do 200 lir in sicer po družinskih razmerah. Do 30. aprila t. 1. ni oblast še nič odgovorila na to spomenico. Učitelji so postavili oblasti nov in zadnji rok, do katerega mora poslati svoj odgovor in sicer na dan 8. t. m. Odsek je sklenil, da stopi učiteljstvo po tem roku v štrajk, da izvo-juje priboljške, ki jih smatra za potrebne v teh časih splošne draginje. Gibanje bo podpirala osrednja organizacija v Rimu, ki šteje preko 50.000 članov. Štrajk goriškega ital. učiteljstva! Ostri nastop goriškega italijanskega učiteljstva, o katerem poročamo na drugem mestu, je dosegel vsaj deloma svoj namen. Deželna oblast, ki je spala spanje pravičnega dolga dva meseca ter ni odgovorila na spomenico učiteljstva, predlagano v letošnjem marcu, se je vsled grožnje s štrajkom nenadoma prebudila in se zatekla za posredovanje k gen. civ. komisariatu v Trst. Kakor so poročali listi v preteklih dneh je poslednji v sporazumu z deželno oblastjo v Gorici in ono v Istri poveril rešitev tega učiteljskega vprašanja posebnemu odboru, ki mora svoje delo opraviti do 15. t. m. Kot zastopniki učiteljstva so v ta odbor poklicani za Istro učit. Iv. Relli, J. Beltrame in E, Tuisch, za Goriško pa učit. D. Rizzati, Iv. Boz in D. Moretti. Kakor poroča list »Battaglia per la Scuoia« bo moralo istrsko in goriško učiteljstvo poseči po energičnih sredstvih, da izboljša svoje materialno stanje. Učiteljske plače so na deželi tako sramotno nizke, da že nikogar več ne mika učiteljski stan. To potrjuje statistika gojencev učiteljišča v Kopru, kjer sta se v letošnji prvi letnik vpisala — dva dijaka. Ako pojde po tej poti naprej, bo šola na deželi kmalu brez učiteljstva. Izpiti usposobljenja. Naučno ministrstvo v Rimu je določilo, da se letošnji izpiti usposobljenja v mesecu maju obdržijo zaradi pičlega števila kandidatov le na 3 učiteljiščih in sicer: za italijanske učiteljske kandidate v Trstu na ženskem liceju »G. Carducci«, za slovenske na učiteljišču v Tolminu, in za hrvat-ske pa na učiteljišču v Kastvu. Ker je bilo število izpraševalnih komisij skrčeno, ministrstvo odvezuje kandidate od dolžnosti, uzakonjene od bivše vladavine z zakonom od 31. julija 1886. itd., da se morajo predstaviti k ponavljavnim izpitom k isti komisiji, od katere so bili prvič odvrnjeni. Dan izpitov bodo določile posamezne izpraševal-ne komisije in ga tudi naznanile kandidatom. Prošnje je vložiti po posredovanju okrajnih šolskih svetov naravnost na izpraševalne komisije. Na učiteljskih konferencah v Gradiški in Tržiču so se sprejeli sledeči sklepi: 1) šolska, avtonomija; 2) neobveznost verskega pouka; 3) zatretje mest zastopnikov cerkve v okrajnih in deželnih šolskih zastopstvih; 4) zatretje občinskih (krajnih) šolskih svetov. Krasne razmere. Društvo šolskih nadzornikov Primorske, ki se je bilo ustanovilo pred meseci v Trstu, je izdelalo obširno spomenico, v kateri se potegujejo začasni nadzorniki naše dežele za stalno namestitev itd. Ministrstvo iz Rima je odgovorilo, da mora poprej vprašanje nadzornikov v Primorju skrbno proučiti. Obenem opozarja goriomenjeno društvo, da se bo oziralo tudi na želje prizadetih nadzornikov, ki naj odpošljejo v Rim novo spomenico^ ker prve njih spomenice ni še — prejelo. Vse šolske funkcije, ki jih je doslej opravljal posebni urad za nove pokrajine v Rimu pod vodstvom Salate, preidejo v kratkem na naučno ministrstvo, ki bo ustanovilo v svojem področju poseben oddelek za naše kraje. Naučno ministrstvo v Rimu se je izreklo za ena-koveljavnost meščanskošolskega izpustnega spričevala z odpustnico nižje gimnazije ali realke z ozirom na sprejem v službovanje pri poduradniških mestih železniške uprave, »Corriere delle Maestre« se zgraža nad stališčem, ki ga je zavzelo lokalno društvo »U. M. N.« o priliki imenovanja novega šolskega predstojnika na gen. civ. komisarijatu ’ v Trstu, prof. Rende. Pravi, da je izjava italijanskega učiteljstva — boljševiška, ter da bi moral uradnik, ki ga je poslala rimska vlada v Trst, da uredi šolstvo v duhu italijanskih zakonov, najti med učiteljstvom boljše razumevanje in lepši ;— sprejem. * Nekaj za smeh in kratek čas. Deželna učiteljska konferenca, ki se je vršila v začetku tega mesec^ v Trstu, je našla svoj odmev v vseh tržaških časopi-pisih. Naravno je tedaj, da se je spustil na to polje tudi tržaški list »II Popolo di Trieste«,'ki je glasilo bojevniških krogov iz primorskih’krajev. Vedeli smo sicer, da bodo gospodje fašisti v imenu kulturnosti in civilizacije primerno opljuvali zastopnike jugoslovanskega učiteljstva; znali smo tudi, da bodo v imenu pravičnosti in svobode proti vsaki naši zahtevi na šolskem polju, ki bi pomenila za nas tudi le majhen napredek. Nekaj pa je, česar nismo pričakovali od njih, ki hočejo igrati v italijanskem narodu neko vlogo mladostne energije, ki naj ga prerodi z novim, zdravim duhom. Način, kako skuša pobijati ta list zahteve jugoslovanskega učiteljstva, je tako smešen in otročji, da ga moramo zabeležiti. Z ozirom na predlog, da se pretvorijo v naši deželi v večrazrednice vse one enorazredne šole, ki imajo primerno število otrok, piše veleučeni učitelj-fašist v njem tako-Ie: Ko je poročevalec Lona predlagal, naj se enorazrednice na deželi pretvorijo v triraz-rednice s tremi učnimi močmi, so si lahko naši prijatelji (jugoslovenski učitelji) meli zadovoljno roke. Tedaj, v vasi, kjer bi lahko na podlagi števila učencev obstojala enorazrednica z enim učiteljem, naj se odslej ustanovi trorazrednica s tremi agitatorji, namesto z enim samim. Seveda podprejo zato Slor venci italijansko zahtevo po obdržanju meščanskih šol. Zato se jim pa obljubi še višja ljudska šola. Tako se z zahtevo po nadaljni veljavi avstrijskih zakonov, ustvarjajo novosti, ki niso v tem zakorm zapopa-dene. — »Ii Popolo di Trieste« je seveda proti avstrijskim zakonom, čeravno pravi v »Eri Nuovi« sam g. Reina, šolski referent na gen. komisariatu, (tedaj brez dvoma dober Italijan) da je nemogoče nadomestiti avstrijske zakone z italijanskimi. Najlepše je pa, kako zagovarja učitelj-fašist vpeljavo italijanskega zakona o šolski obveznosti z ozirom na našo deželo. Piše namreč doslovno: V naši deželi bi ljudstvo pozdravilo z zadovoljstvom italijanski zakon o šolski obveznosti. Kmetje so zelo navezani na pomoč svojih otrok. — Kaj naj rečemo k tem besedam? Morda bodo veljale in bi imele uspeh tam doli kje na jugu, kjer so še kraji, ki šolske obveznosti, čeravno je bila uzakonjena pred dobrimi 50 leti, še ne poznajo. Za naše ljudstvo, ki se v polni meri zaveda koristi šole in pouka, pa je šolska obveznost že davno premagana zadeva. Gospodje so prišli s svojim modrovanjem nekoliko prekasno, takole za najmanj 50 let prekasno... Šole za izseljence. Komisariat za izseljence v Rimu je ustanovil v Srednji Italiji in na otokih 750 šol za analfabete, ki se hočejo izseliti. Doslej je vpisanih v njih 30.000 učencev. Zanimiv slučaj. V okolici Rima je bil neki šolski nadzornik izvoljen za župana. Ministrstvo za uk je pozvalo izvoljenca naj se mestu odpove, ker je izvrševanje županskih poslov nezdružljivo z njegovo službo in to niti takrat, če bi bil izvoljen izven svojega službenega okraja. Na isto stališče se je ministerstvo postavilo v nekem drugem slučaju, ko je bil za župana izvoljen neki šolski ravnatelj. Društvena članarina. *— Opozorujemo kolege i kolegice zapadne Istre, da oni buzetskog sudb. ko-tara pošalju tekuču i zaostalu članarinu (rpesečna po 5 L) učiteljici Zorici Špehar u Buzet, a ostali nadučitelju Vinku Zidarič-u u Pičan. Umoljavamo društvene dužnike pozivajuč se na učiteljsku svest, ponos i dužnost, da odmah namire svoj dug napram organizaciji. Nešto od nove plače nek ide i u naše staleške svrhe. Svak na svojem mestu — pak nek vrši svoju dužnost! Svi u red — svi u jedno kolo! — Ovo je imperativ napretka, prosvete i duh udru-ženja! Predstavnik. Iz uredništva »Naše nade«. Molimo: 1) čitaoce, da nam oproste, što se potkralo nažalost u list pri-Jičan broj tiaskarsih pogrešaka napažnjom došto korektora u Trstu, čemo nastojati u buduče sva-kako izbeči. Vremena su nervozna, a radenika je premalo; 2) predbrojnike, da što pre pošalju pretplatu upravi lista u Trst, via Ruggero Manna, 20/1, kamo nek se upravljaju novac i narudžbe, a ne uredniku u Buzet. Drugi broj lista primit če samo pretplat-nici, pošto narudžbe bez novaca ne smatramo ozbiljnom narudžbom. 3) Primaju se i nadalje novi pretplatnici. Molimo požurite se s narudžbama, da možemo ustanoviti stalnu nakladu, pošto ne možemo praviti eksperimente što mnogo stoje. 4. List nek dolazi po mogučnosti na jednu adresu u mesto. 5) Umoljavamo sodrugove, da nam dopisnicom priopče -našeg ravnanja radi o utiscima »Naše nade« na mladež i seljaštvo. 6) List če donašati nepromenjeno rukopise, pisane e — ili ije (je) — kavštinom. w. 7. Nadamo se, da če barem svi naši učitelji(ice) biti pretplatnici »Naše nade«. Držimo, da ovaj ža-htev nije preteran. 8) Upozorujemo drugove pazinskog i poljskog ko-tara, da sami i svak za sebe naruči list za svoju školu izravno u Trstu. Tamo nek se šalju reklamacije i želje. Književnost in umetnost »Novi rod« ima v svoji 4. številki sledečo vsebino: St. Kosovel: Bog je rekel... — Fr. Bevk: Piruh. -r-Cika Jova — Gradnik: Zajčki v snegu, -—Cika Jova — Gradnik: Anka ciganka. — Fr., Milčinski:. Zgodbe Kraljeviča Marka. — Slika. — Fr. Pogačnik': Car in mužik. — M. Kmetova: Velika nedelja, — K. Širok: Kolo, — Cv. Golar: Kristalna .gora. — Slika. — Fr. Ločniškar: Umrlemu bratcu. — A. Batagelj: Na Rusnah. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. Vsebina 8, številke »Mladike« je sledeča: Fr, Detela: Vampir. — Rabindranath Tagore — Gradnik: Iz knjige »Žetev«, — J, Pahor: Dvig. — J, Samec: Ti. — J. Jorgensen: Življenja laž in resniča. — Ks. Meško: Groza, — Fr. Ločniškar: Resnična — neresnična povest. — A. Širok: Somrak. — St. Kosovel: Pisma z doma. — Za naše malčke. — Iz naše književnosti. — To in ono. »Enodejanke« so izšle v Gorici v samozaložbi in se dobivajo v prodajalni K. T. D. v Gorici, Monto-va hiša, za 3 L 50 st. izvod. Knjižica ima lepo o-premo in obsega pet igric, ki so primerne za naše podeželske odre in nudijo v današnjih časih, kar se tiče podobnih igric, lepo izbero. V knjižici se nahaja Finžgarjeva »Vse naše«, Kranerwiterjeva enode-janska žaloigra »Svane«, Ogrinčeva veseloigra »Kje je meja?«, dalje burka »Damoklejev meč« in igrokaz »Satan«. Društva naj sežejo po knjižici, ker je tiskana v razmeroma majhni nakladi. France Bevk: Pastirčki o kresu in plesu, »Slomškova zveza« v Ljubljani je izdala kot 1. zvezek svoje mladinske knjižnice zbirko drobnih pesmic iz peresa Fr. Bevka. V pesmih so obdelani večinoma narodni motivi in besedila k "otroškim igram, ki so ponekod že znane našim otrokom. Pesmi se bodo brez dvoma priljubile naši mladini, zato je le želeti, da bi se pridno segalo po tej najnovejši mladinski knjigi. Ovojni list in različne vinjete je narisal Fr, Kralj. VI. čorovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. — Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov. VIII. zv. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. Cena 16 K, po pošti 1.50 več. Brošura prinaša nastopno predavanje beograjskega vseuč, profesorja VI. Čoroviča. V njem je dobro začrtan glavni, nam dostikrat nerazumljivi problem srbske duševnosti ter jedro narodnega in državnega mišljenja srbskega plemena. Spis, ki je zgrajen na zgodovinskih podatkih, je izredno zanimiv, živahen in poučen. Istorija slovenačkih književnosti. Kako živo zanimanje vlada med Srbi za našo književnost in nje zgodovino, kaže dejstvo, da so priredili v zadnjem času po Grafenauerju in drugih virih kratek pregled zgodovine naše literature, .Knjigo je sestavil za u-porabljanje na srednjih in strokovnih šolah profesor Jotič v Nišu. Bazne vesti. Upokojitev učiteljstva v Jugoslaviji. Ministrstvo prosvete je odredilo, da imajo vsi učitelji(ice) svoje prošnje za upokojitev vlagati po uradni poti naravnost na ministrstvo prosvete v Beogradu. Plače učiteljev na trgovskih šolah in akademijah, v Jugoslaviji se izenačijo z onimi drugih srednješolskih profesorjev. Odobrena šolska knjiga. »Čitanka za meščanske šole« J. Brinarja, II. del je bila pred kratkim odobrena. Ministrstvo trgovine in industrije v Jugoslaviji je izdelalo uredbo o šolah za ženska ročna dela v kraljevini, Takih šol je 96 in jih podpira država. Zbirka, ki jo je priredila šolska mladina Jugoslavije (Slovenije) za velikonočne »pirhe« Jugoslovenski Matici je dosegla doslej vsoto 97.979 K. Jelica Zemljanova, voditeljica licejske gospodinjske šole v Ljubljani, je imenovana za strokovno nadzornico kuharskih in gospodinjskih šol meščanskega značaja v Sloveniji, Učiteljski listi, ki izhajajo doslej v Jugoslaviji so sledeči: 1. »Narodna Prosveta«, glasilo U. J. U. Izhaja dvakrat na teden v Beogradu. — 2. »Učiteljski 1 ovariš«, glasilo U. J. U. poverjeništvo Ljubljana, Izhaja tedensko v Ljubljani. — 3. »Pokret«, glasilo U. J. U. poverjeništvo Split. Izhaja mesečno v Splitu. —4. »Učiteljski Glasnik«, list učit. novooslo-bodjenih oblasti v Novem Sadu. Izhaja dvakrat v mesecu v Novem Sadu. — 5. »Hrvatski Učiteljski Dom«, glasilo Saveza hrv. uči.t društava, izhaja v Zagrebu. — 6. »Učiteljska Zora«, glasilo Saveza učit. društava Bosne i Hercegovine, izhaja vsaki mesec v Sarajevu. — 7. »Učitelj«, pedagoški časopis, izhaja mesečno v Beogradu. — 8. »Popotnik«, pedagoško-znanstveni list, izhaja mesečno v Ljubr ljani. — 9. »Napredak«, naučno-pedagoški list, izhaja mesečno v Zagrebu. •— 10. »Prosvjeta«, organ društva Prosveta, izhaja mesečno v Sarajevu. — 11. »Prosvjetni Glasnik«, glasnik za školu i društvo,, izhaja v Novem Sadu, — 12. »Učiteljska Borba«, organ učit. socialista-komunista, izhaja v Kragujevcu. — 13. »Slovenski Učitelj«, glasilo jugosl. krščanskega učiteljstva, izhaja v Ljubljani.