/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU 00 cB VJ cu fO E Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 3 / letnik XVIII / 2012 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik, Janez Dodič, mag. Barbara Ferk, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, Mojca Lindič, MSc, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, Helena Mervic, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, mag. Ana T. Selan, Dragica Šuc, MSc , Mojca Koprivnikar Šušteršič, Miha Trošt Izbrane teme sta pripravili: mag. Barbara Ferk (Demografske značilnosti prebivalcev Slovenije 2010-2011; Bela knjiga Evropske komisije: Agenda za primerne, varne in vzdržne pokojnine), mag. Mateja Kovač (Cene v živilsko predelovalni verigi - 2011) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................12 Cene.............................................................................................................................................................................................................14 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................16 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................17 Javne finance...........................................................................................................................................................................................19 Okvirji Okvir 1: Trg nepremičnin v Q4 2011 .............................................................................................................................10 Okvir 2: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95.....................................................................................................21 Okvir 3: Transfer sredstev iz državnega proračuna v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)..................................................................................................................................................23 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Na začetku letošnjega leta so se slabe gospodarske razmere v evrskem območju nadaljevale, poleg dolžniške krize pa vedno večje tveganje za gospodarsko rast predstavljajo naraščajoče cene surovin. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju so januarja stagnirale oz. so se zmanjšale, po različnih kazalnikih pričakovanj pa obeti ostajajo slabi. ECB za letos napoveduje rast BDP v razponu med -0,5 % in 0,3 %, domače povpraševanje naj bi ostalo šibko, izvoz pa bi ostal glavni dejavnik rasti. Razmere na trgih državnih obveznic so se v zadnjih dveh mesecih predvsem zaradi ukrepov ECB vsaj začasno umirile, brez strukturnih ukrepov za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in povečanje konkurenčnosti pa bodo ostale negotove. Tako morebitno poglabljanje dolžniške krize še naprej predstavlja glavno tveganje, da bo gospodarska rast letos nižja od pričakovanj. Vedno večje tveganje pa predstavlja tudi hitra rast cen surovin, saj so se evrske cene nafte v prvih treh mesecih letos povišale za 15 odstotkov in so na najvišje doslej, dražijo pa se tudi ostale surovine. Tudi v Sloveniji gospodarske razmere na začetku letošnjega leta ostajajo slabe. Po padcu v zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz blaga po naši oceni zmanjšal tudi januarja. Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je januarja sicer povečala, vendar podatki poslovnih tendenc kažejo nadaljnje poslabšanje pričakovanj podjetij. Rast prihodka v trgovini na drobno je šibka in je še naprej predvsem posledica rasti prodaje motornih goriv. V gradbeništvu se je zmanjševanje vrednosti opravljenih del v zadnjem obdobju ustavilo, po večletnem krčenju pa gradbena aktivnost med vsemi kratkoročnimi kazalniki gospodarske aktivnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnijo iz leta 2008. Obeti ne nakazujejo kratkoročne krepitve gospodarske aktivnosti, saj je vrednost kazalnika gospodarske klime marca ostala na najnižji ravni po aprilu 2010. Zmanjševanje števila delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je januarja nadaljevalo; povprečna bruto plača se je januarja nekoliko zvišala (desezonirano). Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov se je januarja nadalje zmanjšalo, stopnja registrirane brezposelnosti pa je ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (12,0 %). Število registriranih brezposelnih se je marca sicer tretji mesec zapored zmanjšalo, a ostaja visoko, saj je bilo konec marca brezposelnih 110.859 oseb. Januarska rast povprečne bruto plače je bila predvsem posledica uskladitve in dokončne prilagoditve minimalne plače. To je imelo vpliv predvsem na rast v zasebnem sektorju, kjer je glavnina prejemnikov minimalne plače, v javnem sektorju pa je bruto plača še naprej stagnirala. Cene življenjskih potrebščin so se marca povišale za 1,0 %, medletna inflacija pa se je znižala na 2,3 %. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica sezonskih dejavnikov in višjih cen tekočih goriv. Slednje so k 1,0-odstotni inflaciji v prvih treh mesecih letos prispevale okoli 0,6 o. t. Po prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija v evrskem območju znašala 2,6 %. Februarja se je kreditna aktivnost domačih bank povečala zaradi zadolževanja države, podjetja in NFI ter gospodinjstva pa so še naprej zmanjševala obseg kreditov. Država se je februarja neto zadolžila v višini 233,9 mio EUR, kar je bilo po naši oceni namenjeno tudi poplačilu zapadle obveznice. Obseg kreditov podjetij in NFI ter gospodinjstev, najetih pri domačih bankah, seje znova zmanjšal. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je v dveh mesecih letos zaradi okrepljenega zadolževanja države povečal. Likvidnostni pritiski na bančni sistem so se februarja ponovno precej povečali. Banke so povečale neto odplačevanje zapadlih tujih obveznosti, vloge države so se občutno zmanjšale, vloge gospodinjstev pa so se drugi mesec zapored povečale. Primanjkljaj sektorja država (ESA-95) je lani znašal 6,4 % BDP, kar je največ po letu 1995. Primanjkljaj se je glede na leto 2010, ko je po zadnji reviziji SURS znašal 6,0 % BDP, povečal za 0,4 o. t. BDP. Rast javnofinančnih prihodkov se je v poslabšanem makroekonomskem okolju lani upočasnila na 1,2 %. Rastje bila predvsem posledica transfernih prihodkov (sredstva iz proračuna EU), drugi prihodki (nedavčni, kapitalski, donacije) so se nekoliko zmanjšali, prispevek prihodkov od davkov in prispevkov pa je bil nevtralen. Rast izdatkov države je bila lani, kljub varčevalnim ukrepom, le malenkost nižja kot leto prej in je znašala 2,0 %. Na visoko raven primanjkljaja so vplivale tudi specifične transakcije, ki so kot tekoči transfer kapitala povečale odhodke sektorja države za 459 mio EUR oz. 1,3 % BDP. Na rast izdatkov pa so poleg kapitalskih transferjev ter socialnih nadomestil v denarju in naravi začeli vidneje vplivati še izdatki za obresti, zmanjšali pa so se investicijski odhodki in transferi ter izdatki za subvencije in vmesno potrošnjo. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje Vrednosti kratkoročnih kazalnikov na začetku letošnjega leta nakazujejo nadaljevanje slabih gospodarskih razmer v evrskem območju. 0,3-odstotni padec BDP v zadnjem četrtletju lani je bil predvsem posledica padca domače potrošnje, ki je k skupnemu padcu prispeval 0,7 o. t., prispevek salda menjave s tujino pa je bil zaradi še večjega padca uvoza od izvoza pozitiven. Slabe gospodarske razmere so se nadaljevale tudi na začetku letošnjega leta. Januarja je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih ostal na decembrski ravni, a obeti ostajajo negotovi, saj se je obseg novih naročil občutno zmanjšal (desezonirano, v nadaljevanju desez.). Ponovno se je zmanjšal tudi obseg opravljenih gradbenih del, ki se je približal najnižjim ravnem doslej, prihodek v trgovini na drobno pa je po padcu v zadnjem četrtletju lani ostal nespremenjen (desez.). Marca se je znova zmanjšala tudi vrednost kazalnika zaupanja PMI, ki nakazuje krčenje gospodarske aktivnosti tudi v prvem četrtletju letos. Nadaljevanje slabih gospodarskih razmer v letošnjem letu napoveduje tudi ECB. Po njihovi napovedi naj bi se rast realnega BDP v evrskem območju letos gibala v razponu med -0,5 in 0,3 %, v letu 2013 pa med 0,0 % in 2,2 %. Zaradi javnofinančne konsolidacije naj bi domače povpraševanje letos ostalo šibko, tako da naj bi bil glavni dejavnik gospodarske aktivnosti znova izvoz, in sicer predvsem zaradi povečanega tujega povpraševanja, zlasti iz azijskih držav. Slabe gospodarske razmere pa vplivajo na nadaljnje zaostrovanje razmer na trgu dela. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je februarja letos povečala na 10,8 % in bila za 0,8 o. t. višja kot januarja lani. Trenutna stopnja brezposelnosti je najvišja v zadnjih 15 letih. Slika 1: Struktura gospodarske rasti v evrskem območju Zasebna potrošnja ^^m Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. JXXXi Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. ^^m Izvoz pro. in stor. - BDP (desna os) O O O a Vir: Eurostat. Konec lanskega leta se je občutno upočasnila tudi aktivnost v naših pomembnejših trgovinskih partnericah izven evrskega območja. V naših trgovinskih partnericah iz skupine novih držav članic EU se je gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani upočasnila, a se je BDP zmanjšal samo na Češkem. Obeti za letos so slabši, predvsem za majhna izvozno usmerjena gospodarstva (Češka, Slovaška, Madžarska), izstopa pa Poljska, kjer naj bi se BDP po napovedi EK tudi letos povečal. Gospodarska aktivnost se je konec lanskega leta upočasnila tudi v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaškem se je BDP v zadnjem četrtletju lani zmanjšal za 0,2 %, na osnovi razpoložljivih podatkov o obsegu industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih pa lahko sklepamo, da se je rast aktivnosti upočasnila oz. zmanjšala tudi v Srbiji, BiH in Makedoniji. Obeti za letos so poleg tujega povpraševanja odvisni predvsem od razpoložljivosti tujih virov financiranja, saj naj bi se priliv tujih investicij letos zmanjšal. Na Hrvaškem naj bi se po napovedih mednarodnih institucij BDP letos znova zmanjšal, v Srbiji in BiH naj bi bila rast pozitivna, a nizka, v Makedoniji pa nekaj nad 2 %. Gospodarska rast v Rusiji je konec lanskega leta ostala visoka, predvsem zaradi domačega investicijskega povpraševanja. Podobna gibanja naj bi se nadaljevala tudi letos. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se večini držav evrskega območja tudi marca znižale, a razmere ostajajo negotove. Zahtevane donosnosti so se v zadnjih dveh mesecih predvsem zaradi ukrepov ECB, vsajzačasno, znižale. Brez strukturnih ukrepov pa bodo razmere na trgih državnih obveznic ostale precej negotove. Od decembra lani je izstopalo predvsem znižanje v Italiji in na Irskem (za več kot 170 bazičnih točk), zahtevana donosnost pa se je nadalje povišala v Grčiji in na Portugalskem. Slika 2: Pribitki na 10-letne obveznice nad nemškimi obveznicami 16 1= "i^ 14 Is .Q 12 -!Ž >10 - Slovenija Irska - Portugalska - Španija Italija Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se znižale tudi marca. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je marca v povprečju znižala za 19 b. t. na 0,86 %, kar je najnižja vrednost po juliju 2010. Ponovno se je znižala tudi vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (za 3 b. t. na 8 6 4 2 0 0,47 %), za CHF pa je bila nekoliko višja kot januarja (za 2 b. t. na 0,10 %). Marca se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem zopet nekoliko zmanjšala. Povprečni tečajevra se je marca v primerjavi z ameriškim dolarjem zmanjšal za 0,2 % na 1,320 USD za 1 EUR, medletno pa je bil manjši za 5,7 %. Vrednost evra se je zmanjšala tudi v primerjavi z britanskim funtom (-0,3 % na 0,834 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (-0,1 % na 121 CHF za 1 EUR), v primerjavi z japonskim jenom pa se je povečala (4,9 % na 108,88 JPY za 1 EUR). Rast cen surovin se je marca nadaljevala. Dolarske cene nafte Brent so se marca tretji mesec zapored občutno povišale, in sicer za 5,1 % na 125,55 USD za sod, v primerjavi z lanskim decembrom pa so bile višje za 16,3 %. Cene nafte, izražene v EUR, so marca dosegle nove najvišje ravni, saj so se povišale za 5,1 % na 94,30 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se februarja za 2,9 % zvišale tudi cene neenergetskih surovin, od tega najbolj cene hrane in kmetijskih surovin. Po začasnih podatkih se je rast cen neenergetskih surovin nadaljevala tudi marca. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -----Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 ^^ ^^ ^^ Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo nadaljevanje slabih gospodarskih razmer v začetku leta. Po padcu v zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz blaga po naši oceni zmanjšal tudi januarja. Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti zadnjih nekajmesecev znova raste, vendar se obeti poslabšujejo. Vrednosti kazalnikov poslovnih tendenc nakazujejo predvsem nadaljnje poslabšanje pričakovanj podjetij glede domačega povpraševanja. V gradbeništvu se je zmanjševanje vrednost opravljenih del v zadnjem obdobju ustavilo, po večletnem krčenju pa gradbena aktivnost med vsemi kratkoročnimi kazalniki gospodarske aktivnosti najboljzaostaja za povprečno ravnijo iz leta 2008. Po padcu v zadnjem četrtletju lani se je januarja povečal realni prihodek v trgovini na drobno, kar je bila znova predvsem posledica rasti v trgovini z motornimi gorivi. Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno Vir: SURS, preračuni UMAR. Januarja se je po naši oceni realna blagovna menjava' zmanjšala (desez.). Po zmanjšanju v zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz blaga po naši oceni januarja nadalje Slika 5: Ocena realnega izvoza in uvoza blaga ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. zmanjšal.2 Zmanjšanje povezujemo predvsem z manjšo gospodarsko aktivnostjo v naših glavnih trgovinskih partnericah. Realni uvoz blaga, ki se z večjimi mesečnimi nihanji kot izvoz ohranja na podobni ravni od drugega četrtletja lani, se je po naši oceni januarja nekoliko zmanjšal.3 Po originalnih podatkih je bil v primerjavi z januarjem lani po naši oceni realni izvoz blaga nekoliko manjši, uvoz pa večji za približno 5 %. Januarja se je nominalni izvoz storitev občutno povečal, uvoz pa se je zmanjšal (desez.).4 Izvoz storitev, ki se skoraj neprekinjeno povečuje od druge polovice leta 2009, se je januarja povečal za 5,3 %. Glavni dejavnik rasti izvoza kljub rahli upočasnitvi na začetku leta ostaja izvoz potovanj5, povečuje se tudi izvoz ostalih poslovnih storitev, izvoz transportnih storitev pa se je konec lanskega leta zmanjšal. Uvoz storitev, ki z manjšimi nihanji ostaja na podobni ravni od sredine leta 2010, se je januarja zmanjšal za 1,7 %. Uvoz skupine drugih6 storitev in potovanj se zmanjšujeta od začetka druge polovice lanskega leta, uvoz transportnih storitev stagnira od začetka drugega četrtletja lani, nadaljevala pa se je rast ostalih poslovnih storitev, ki se je začela v drugi polovici lanskega leta. Po originalnih podatkih je bil v primerjavi z januarjem lani nominalni izvoz storitev večji za 8,9 %, uvoz pa manjši za 2,6 %. Slika 6: Storitvena menjava 450 Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji Vir: SURS, preračuni UMAR. 2 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 3 Ocena realnega uvoza je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 4 Po plačilnobilančni statistiki. 5 V BS so spremenili podatke o izvozu potovanj za lansko leto, in sicer so ga zmanjšali za 183,4 mio EUR na 1945,4 mio EUR. 6 V skupino druge storitve smo pri desezoniranju vključili komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Te skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. v % 2011 I 12/ XII 11 I 12/ I 11 Izvoz1 10,8 -2,0 4,1 -blago 12,5 0,5 3,1 -storitve 4,0 -11,3 8,9 Uvoz1 10,9 -11,9 3,4 -blago 12,4 -8,3 4,3 -storitve 1,9 -31,9 -2,6 Industrijska proizvodnja 2,8 -0,32 1,13 -v predelovalnih dejavnostih 2,7 1,32 1,83 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 17,42 -19,73 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 -5,02 4,53 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) -nominalni prihodek 2,8 2,02 3,33 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je januarja znova povečal (1,3 %, desez.). Povečala se je le proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog, proizvodnja tehnološko zahtevnejših in tehnološko najmanj zahtevnih panog pa je ostala približno enaka. V primerjavi z enakim mesecem lanije bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti večja za 1,8 % (del. dnem prilagojeno). Medletno večji sta bili predvsem tehnološko zahtevnejši proizvodnja IKT in električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in naprav. Medletno manjša pa je bila predvsem proizvodnja v panogah, ki proizvajajo večinoma blago za vmesno porabo predvsem za tuji (kemična in gumarska industrija) pa tudi domači trg (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov). Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti - Skupaj ■ Srednje visoko in visoko - Srednje nizko ■ Nizko Vir: SURS, preračuni UMAR. dnem 70 Po podatkih poslovnih tendenc so se marca obeti za prihodnje četrtletje poslabšali. Večina anketiranih podjetij sicer še pričakuje naraščanje tujega Slika 8: Izbrani kazalniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih 40 20 0 - Kazalnik zaupanja v pred. dej. Izvozna naročila Pričakovan izvoz - Skupna naročila - Pričakovano skupno povpr. -100 Vir: SURS. povpraševanja, a se je njihovo število nekoliko zmanjšalo. Bolj so se poslabšala pričakovanja glede domačega povpraševanja, ki se bo po pričakovanjih večine podjetij v prihodnjih treh mesecih zmanjševalo. Poslabšali sta se tudi vrednosti kazalnika izvoznih in skupnih naročil. Delež podjetij, ki se soočajo z manjšimi skupnimi naročili, je marca za tretjino (februarja za petino) presegel delež podjetij, kjer so naročila večja oz. enaka kot običajno. Poslabšanje kazalnika skupnih naročil je tudi največ prispevalo k zmanjšanju vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v zadnjem obdobju ob znatnih mesečnih nihanjih prenehala zmanjševati oz. se je celo nekoliko okrepila. Po zmanjšanju decembra (-9,9 %, desez.) se je gradbena aktivnost januarja povečala za 17,4 %. Vrednost del se je v zadnjih mesecih nekoliko povečala v gradnji inženirskih objektov in gradnji nestanovanjskih stavb, v gradnji stanovanjskih stavb pa je dosegla novo najnižjo raven v času krize. Po naši oceni je krepitev aktivnosti deloma posledica nadaljevanja del, ki so bila prekinjena zaradi stečajev podjetij, zmanjševanje aktivnosti v gradnji stanovanj pa je vezano na relativno visoke zaloge neprodanih stanovanj. Okvir 1: Trg nepremičnin v Q4 2011 Število prodaj novih in rabljenih stanovanj se je po treh četrtletjih zmanjševanja v zadnjem četrtletju lani povečalo. Zajete prodaje novih stanovanj po anketi SURS so se v zadnjem četrtletju povečale za 7,2 %, zaradi učinka visoke osnove pa je to le polovica ravni iz zadnjega četrtletja 2010. Po začasnih podatkih GURS se je v zadnjem četrtletju lani povečalo tudi število evidentiranih transakcij s pretežno rabljenimi stanovanji (11,4 %). Te so sicer za 80,3 % večje od najnižje ravni v prvem četrtletju 2009, a se ohranjajo na podobni ravni od zadnjega četrtletja 2009. Glede na vrh pred krizo v letu 20071 je bilo število prodaj novih stanovanj v zadnjem četrtletju lani manjše za slabi dve tretjini, evidentiranih transakcij pretežno rabljenih stanovanj pa za dobro tretjino. Po podatkih GURS se je v povprečju lanskega leta najbolj povečalo število transakcij s kmetijskimi (20,0%) in gozdnimi zemljišči (36,0 %), proti koncu leta pa se je povečalo tudi število transakcij z večino drugih vrst nepremičnin. Slika 9: Cene rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcije s stanovanji -Cene SURS rabljena ---------Cene SURS nova -Cene GURS ---Evid. transakcije GURS V zadnjem četrtletju lani se je nadaljevalo padanje cen rabljenih stanovanj, cene novih stanovanj pa so se po občutnem padcu v tretjem četrtletju nekoliko povišale. Cene rabljenih stanovanj so se po podatkih SURS v zadnjem lanskem četrtletju znižale za 2,5 %, glede na prvo četrtletje 2008, ko so bile najvišje, pa so bile nižje za 7,4 %. Cene novih stanovanj so se povišale za 2,8 % in bile za 8,6 % nižje kot v tretjem četrtletju 2008, ko so bile najvišje. Rast cen prodanih novogradenj konec lanskega leta je nekoliko presenetljiva, saj so po različnih ocenah zaloge neprodanih stanovanjše vedno visoke. V povprečju leta 2011 so se cene novih stanovanj povečale za 7,6 %. V okviru prepoznavanja makroekonomskih neravnovesijEK določa 6-odstotni prag povišanja cen, ki pa ga ne presegamo, ker indikator vključuje tudi cene rabljenih stanovanj ter novih in rabljenih hiš.2 Cene na manjših segmentih nepremičninskega trga so lani še naprej nihale, najbolj pa so se povečale cene gozdnih zemljišč, in sicer za 18 %. ----Transakcije novih SURS a a a Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. 1 Prodaje novih stanovanj so bile največje v drugem četrtletju 2007, evidentirane transakcije po podatkih GURS pa v tretjem četrtletju 2007. 2 Izračun vrednosti indikatorja za leto 2011 še ni mogoč. Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del 120 • Skupaj Nestanovanjske stavbe - Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti 60 40 20 C ^ C ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Januarja se je med trgovinskimi panogami nadaljevala rast prihodka v trgovini na drobno in v trgovini na debelo, prihodek v trgovini z motornimi vozili pa se je ob mesečnih nihanjih v zadnjem letu zmanjševal (desez.). Zmanjšanje prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili v zadnjem obdobju je ob nadaljnjem zmanjšanju nakupov novih avtov fizičnih oseb predvsem posledica zmanjševanja prodaje avtov pravnim osebam od druge polovice lanskega leta. Povečanje realnega prihodka v trgovini na drobno je bilo znova predvsem posledica povečevanja prihodka v trgovini z motornimi gorivi, ki je januarja skoraj za desetino presegel povprečno raven iz leta 2008. V ostalih segmentih trgovine na drobno pa se ob zaostreni situaciji na trgu dela nadaljujejo negativna gibanja. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se ob Slika 11: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. ■ Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. mesečnih nihanjih počasi povečuje, še vedno pa izmed vseh treh panog najbolj zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Po zmanjšanju v zadnjem četrtletju lani se je nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)7 januarja 2012 povečal in dosegel povprečno raven iz leta 2008 (desez.). Povečanje januarja je bilo predvsem posledica rasti prihodka v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer se je prihodek najbolj povečal v kopenskem prometu (6,8 %). V tej dejavnosti so lani ustvarili skorajčetrtino vsega prihodka tržnih storitev. Januarja se je prekinilo tudi nekajmesečno zmanjševanje prihodka v gostinstvu, ki je na podobni ravni kot v sredini lanskega leta. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se je nadaljevala rast prihodka, ki se je začela v zadnjem četrtletju lani, sicer pa aktivnost v tej dejavnosti že nekaj časa niha okoli ravni s konca leta 2010. Prihodek v strokovno-tehničnih storitvah pa se ob mesečnih nihanjih zadnjega pol leta postopno oddaljuje od najnižjih ravni v času gospodarske krize. To je predvsem posledica povečevanja prihodka v pravno-računovodskih storitvah, v arhitekturno-projektantskih pa se prihodek zmanjšuje. Slika 12: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Ob ohranjanju nizkega trošenja za trajne dobrine gospodinjstva od začetka lanskega leta zmanjšujejo tudi izdatke za živila (desez.). Nominalna masa neto plač se zadnje mesece ohranja na podobni ravni, realno pa se dohodki gospodinjstev še zmanjšujejo. Ob nadaljevanju krize potrošniki po naši oceni relativno povečujejo nakupe cenovno ugodnejših živilskih izdelkov.8 Realni prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobakom se od začetka leta 2011 zmanjšuje in je bil januarja letos po originalnih podatkih medletno manjši za 4,9 %. Nizko Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 Gre za dejavnosti od H do N, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih. 8 Po naši oceni tržni delež diskontnih prodajalcev narašča. 80 ostaja tudi trošenje za trajne dobrine. Realni prihodek v tem segmentu trgovine9 namreč od druge polovice lani ostaja na najnižji ravni doslej, v prvih dveh mesecih letos pa so se ponovno zmanjšale tudi nove registracije osebnih avtomobilov fizičnih oseb. Ob odlaganju večjih nakupov so gospodinjstva tudi januarja neto odplačevala potrošniška posojila. Nadaljevanje nizkega trošenja gospodinjstev potrjuje tudi vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, ki je v prvih treh mesecih letos ostal na podobno nizki ravni kot v zadnjih dveh letih in pol. Slika 13: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Prih. v trg. z živili, pijačami in tob. izd. (leva os) -Prih. v trg. s pohištvom,gosp. napr.,grad. mat.,avdio,video zapisi (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošni kov, desez. (desna os) 105 ' Ik 100 95 90 85 80 75 70 65 60 55 J Vir: SURS, MIP, preračuni UMAR. Vrednost kazalnika gospodarske klime je marca znova ostala nespremenjena na nizki ravni (desez.). Vrednost kazalnika je marca ostala nespremenjena tretji mesec zapored in je na najnižji ravni po aprilu 2010. Marca se Slika 14: Poslovne tendence - Gospodarska klima ■ Trg. na drobno - Gradbeništvo 40 30 20 ^ 10 nari ni 0 Predelovalne dej. Storitvene dej. ■ Potrošniki i........1........r........r........i A' ........i........f-J........i.......................i........i...../t" .....1........ "I* v\y' j........4........f........ : 1 ••"1........ .....4........ ........4 \ ........ y 1 1 W : Vir: SURS. je zmanjšala desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, povečala pa vrednost kazalnika v storitvenih dejavnostih, kjer še naprej prevladujejo podjetja, ki svoj poslovni položaj ocenjujejo kot slab. Vrednosti ostalih treh kazalnikov so ostale nespremenjene, tako da razpoloženje ostaja najslabše pri potrošnikih in v gradbeništvu (desez.). Trg dela Zmanjševanje števila delovno aktivnih po statističnem registru10 se je januarja nadaljevalo (desez.). Število se je zmanjšalo za 0,1 %, medletno pa je bilo nižje za 0,9 %. Po originalnih podatkih se je zmanjšalo predvsem število zaposlenih oseb pri pravnih in fizičnih osebah. Glede na predhodni mesec se je število formalno delovno aktivnih poleg dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo, kjer gre za statistično oceno11, najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil ter v dejavnosti javne uprave in obrambe. Stopnja registrirane brezposelnosti je ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (12,0 %, desez.). Slika 15: Gibanja na trgu dela -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) 870 200 180 160 ■ 140 80 60 40 CO C^ Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR Število registriranih brezposelnih oseb se je februarja zmanjšalo drugi mesec zapored, a ostaja visoko (desez.). Konec februarja je bilo brezposelnih 115.036 oseb, kar je 0,3 % manj kot januarja oz. po originalnih podatkih 0,5 % manj kot februarja lani. Po januarskem sezonskem povečanju prijavljenih oseb v evidenco brezposelnih zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas je bilo februarja teh oseb manj, manjpa je bilo tudi iskalcev ponovne zaposlitve zaradi poslovnih razlogov oz. prisilne 9 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Število samozaposlenih kmetov SURS oceni na podlagi podatkov Ankete o delovni sili za predhodno četrtletje. Posledično gre bolj za statistično oceno kot dejanski obseg zmanjšanja. 100 Tabela 2: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 I 11 XII 11 I 12 11/10 I 12/ XII 11 I 12/ I 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 183,9 185,1 184,6 -3.725 -524 684 Gradbeništvo 67,8 70,7 62,1 60,7 -10.709 -1.404 -10.026 Tržne storitve 342,2 340,0 340,6 340,2 -3.400 -387 220 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,4 109,2 108,7 -2.078 -450 -694 Javne storitve 170,2 168,5 171,4 170,7 1.406 -726 2.173 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,2 51,2 50,8 -661 -384 -424 Izobraževanje 64,7 64,3 65,5 65,4 1.145 -75 1.115 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 53,0 54,8 54,5 922 -267 1.482 Drugo 59,0 57,8 58,1 55,4 5.355 -2.702 -2.349 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 16: Brezposelne osebe po razlogih prijave - iskalci ponovne zaposlitve Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela 8.000 7.000 6.000 5.000 = 4.000 3.000 2.000 1.000 0 Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. poravnave. Februarja je bilo tako v evidenco brezposelnih novo prijavljenih 40,1 % oseb manj kot predhodni mesec. Manj je bilo tudi novo odjavljenih iz evidence (-5,8 %), kar je bila predvsem posledica manjšega števila kršitev obveznosti. Med odjavljenimi se je februarja sicer precej povečalo število vključitev brezposelnih oseb v javna dela. Vključenih je bilo 994 oseb, kar je kar 987 več kot predhodni mesec. Vključitev brezposelnih oseb v javna dela, kjer gre za zaposlitev za največ eno leto na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture, varovanja narave, komunale, kmetijstva ter turizma, je bilo tudi v preteklih letih v povprečju največ februarja. Januarja se je povprečna bruto plača nekoliko zvišala (0,2 %, desez.), k čemur je prispevala predvsem uskladitev in dokončna prilagoditev minimalne plače. Medletna rast povprečne plače je bila zato višja kot decembra, zlasti v zasebnem sektorju, kjer je glavnina prejemnikov minimalne plače. Zaradi dinamike izrednih izplačil ob v % 2010 2011 I 12/ XII 11 I 12/ I 11 Aktivno prebivalstvo -1,0 -0,1 -0,3 -0,9 Formalno delovno aktivni -2,7 -1,3 -0,7 -1,1 Zaposlene osebe -2,6 -2,4 -0,5 -1,1 Registrirani brezposelni 16,4 10,1 2,8 0,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 2,0 -1,1 2,2 -zasebni sektor1 5,1 2,6 -1,5 2,9 -javni sektor1 -0,1 0,0 -0,2 0,1 2011 I 11 XII 11 I 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) desezonirano 11,8 11,9 12,0 12,0 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.496,35 1.546,09 1.529,04 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.451,57 1.415,83 1.479,51 1.456,65 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,03 1.745,40 1.750,20 1.746,83 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010. koncu leta se je po originalnih podatkih povprečna plača sicer znižala v skoraj vseh dejavnostih. Znižanje je bilo izrazitejše v zasebnem sektorju, kjer je medletna rast plač v industriji (4,2 %) še naprej višja kot v tržnih storitvah (1,8 %). V javnem sektorju je bruto plača še naprej stagnirala, tako v primerjavi s predhodnim mesecem kot medletno. Januarja se je višina minimalne plače uskladila z lanskoletno medletno inflacijo, zaključila pa se je tudi postopnost prehoda na njen zakonsko določen znesek.12 Po novem znaša minimalna plača za delo s polnim delovnim časom za vse delodajalce 763,06 EUR bruto (prej 748,10 EUR). Po podatkih AJPES-a jo je januarja prejelo 44.059 zaposlenih pri pravnih osebah oz. 7,3 % vseh. To je še nekoliko več kot v povprečju lanskega leta, glede na obdobje pred 12 Kot izhaja iz Zakona o minimalni plači. uveljavitvijo novega zakona o minimalni plači pa se je število več kot podvojilo (2009 19.047 oz. 3,0 %). Največ prejemnikov je še naprejv predelovalnih dejavnostih (30,2 %o), trgovini (16,1 %o) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (13,5 %). V slednjih minimalno plačo prejema že skoraj 30 % zaposlenih, med višjimi pa je delež še v gostinstvu, drugih dejavnostih13 in gradbeništvu, kjer se giblje med desetimi in dvajsetimi odstotki. Slika 17: Minimalna plača in število njenih prejemnikov -Povprečna izplačana minimalna plača -Minimalna plača -zakonski znesek ---------Minimalna plača - prehodni znesek* 800 —•—Prejemniki minimalne plače (desna os) ^^ 650 M550 500 A lmai 30 ^^ v voki 20 ^ 10 SI i Si Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: *najnižji z zakonom določen znesek. Cene Cene življenjskih potrebščin so se marca povišale za 1,0 %, medletna inflacija pa se je znižala na 2,3 %. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica dražje obleke in obutve ter tekočih goriv. Slednja so k 1,0-odstotni inflaciji v prvih treh mesecih letos prispevala že okoli 0,6 o. t. Po Slika 18: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in v evrskem območju Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 I 12 2011/ 2010 I 12/ XII 11 I 12/ I 11 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.305,88 1.289,05 3,1 -1,2 2,1 B Rudarstvo 1.978,29 2.035,70 3,8 -13,6 10,0 C Predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.376,07 3,9 0,0 4,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.144,83 2.097,16 2,3 -17,0 5,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.443,42 1.427,97 -0,1 -2,0 3,1 F Gradbeništvo 1.235,95 1.213,75 2,0 -2,7 1,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.362,26 1.371,79 2,8 -1,9 3,3 H Promet in skladiščenje 1.459,76 1.474,12 2,7 1,3 3,7 I Gostinstvo 1.096,99 1.108,40 2,1 0,3 0,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.110,90 2.096,38 0,9 -3,3 0,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.158,65 2.190,23 0,6 0,3 1,5 L Poslovanje z nepremičninami 1.520,36 1.491,19 2,9 -6,3 2,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.757,35 1.740,80 -0,4 -3,5 0,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 985,27 984,64 3,5 -0,3 2,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.784,27 1.783,75 0,3 0,3 0,6 P Izobraževanje 1.733,58 1.730,86 0,2 -0,2 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.729,37 -0,7 -0,7 -0,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.719,70 1.704,25 -0,7 -2,4 -1,3 S Druge dejavnosti 1.409,41 1.418,21 0,9 -1,2 2,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. 13 Po SKD dejavnost S. 7 6 50 0 0 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine, februar 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,3 100,0 0,3 -0,3 100,0 -0,3 Blago 0,0 66,0 0,0 -0,6 58,5 -0,4 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki -0,4 15,4 -0,1 0,7 11,9 0,1 Nepredelana hrana 6,2 7,3 0,5 1,7 7,2 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -3,9 28,8 -1,1 -3,4 28,5 -1,0 Trajne dobrine -0,1 10,6 0,0 -0,4 9,0 0,0 Netrajne dobrine 0,7 8,8 0,1 0,8 8,2 0,1 Poltrajne dobrine -12,5 9,4 -1,2 -8,8 11,2 -1,0 Energija 4,7 14,5 0,7 3,7 11,0 0,4 Električna energija 3,7 2,7 0,1 1,6 2,6 0,0 Plin 2,9 1,1 0,0 2,3 1,8 0,0 Tekoča goriva 6,0 1,7 0,1 6,2 0,9 0,1 Trda goriva -0,9 0,9 0,0 -0,6 0,1 0,0 Daljinska energija 7,0 0,9 0,1 2,2 0,7 0,0 Goriva in maziva 5,4 7,2 0,4 5,2 4,9 0,3 Storitve 0,9 34,0 0,3 0,1 41,5 0,0 Storitve - stanovanje -0,2 3,0 0,0 0,5 10,1 0,1 Storitve - transport 1,5 5,9 0,1 0,2 6,5 0,0 Storitve - komunikacije 3,0 3,5 0,1 -0,5 3,1 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,7 13,5 0,1 -0,6 14,5 -0,1 Storitve - ostale storitve 0,6 8,1 0,0 1,0 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane -1,1 78,2 -0,9 -1,1 81,8 -0,9 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. Slika 19: Struktura medletne inflacije Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana 8 7 6 5 I? 4 int etl 3 e E ^ 2 1 Cu 0 -1 -2 Vir: SURS, preračuni UMAR. prvih podatkih Eurostata je medletna inflacija v evrskem območju znašala 2,6 %. Tekoče gibanje cen življenjskih potrebščin zaznamujejo predvsem dražja tekoča goriva, dolgoročnejše pa gibanje ostaja pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. Februarja je bila zabeležena 0,6-odstotna mesečna rast cen, kjer z izjemo dražjih tekočih goriv, cene niso odstopale od običajnih v tem mesecu. Višje cene tekočih goriv so bile posledica gibanja cen energentov na svetovnih trgih, kjer so se evrske cene v prvih dveh mesecih letos povišale za približno deset odstotkov in dosegle najvišje vrednosti doslej. Sicer pa gibanje cen življenjskih potrebščin še naprejzaznamuje skromna gospodarska aktivnost. Ta vpliva na nadaljnjo nizko medletno osnovno inflacijo, ki znaša okoli 2 %. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se še upočasnjuje. Medletna rast cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na domačem trgu se je februarja nadalje upočasnila, in sicer z 1,9 % januarja na 0,7 %. To je bila poleg učinka osnove posledica nižjih cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter upočasnitve rasti v proizvodnji živil. Cenovna gibanja industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev so podobna tudi na tujih trgih, kjer se je februarja medletna rast znižala na 0,9 % (januarja 3,0 %). Gibanje cen poslovnih storitev je bilo tudi lani umirjeno. Povišale so se za 0,6 %, kar je podobno kot v predhodnih dveh letih. Glavni razlog za upočasnjeno rast teh cen v tem obdobju je, tako kot pri potrošniških storitvah, še naprej šibka gospodarska aktivnost. Lani so se sicer Slika 20: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 20 16 12 8 # 4 SE 0 jij 1^-4 -8 -12 -16 najbolj povišale cene skladiščenja (5,9 %), najbolj znižale pa cene v pomorskem prometu (-16,3 %). V prvih dveh mesecih letos se je cenovna konkurenčnost gospodarstva izboljšala nekoliko manj kot v večini ostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, je februarja stagniral na januarski ravni, v prvih dveh mesecih pa se je glede na december znižal zaradi padca tečaja evra, predvsem do valut EU, pa tudi do CHF. V prvih dveh mesecih letos se je cenovna konkurenčnost tudi medletno izboljšala, kar je bilo poleg padca tečaja evra tudi posledica znižanja relativnih cen. Izboljšanje je bilo med manjšimi v evrskemu območju, saj so bili zaradi geografske strukture naše zunanje menjave Slika 2': Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 Ifeb. 2012/dec. 2011 ijan. -feb. 2012/jan. -feb. 2011 pozitivni učinki znižanja vrednosti evra na cenovno konkurenčnost Slovenije relativno manjši. Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je januarja beležil primanjkljaj v višini 35,7 mio EUR, kar je več kot januarja lani ('8,6 mio EUR). V primerjavi z enakim mesecem lani se je najboljpovečal blagovni primanjkljaj, večja sta bila tudi primanjkljaja v bilancah faktorskih dohodkov in tekočih transferov. Izboljšal se je le saldo menjave storitev. Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil medletno večji predvsem zaradi večjega primanjkljaja v menjavi z državami nečlanicami EU, kjer je bila nominalna medletna rast uvoza (26,1 %) precej večja od rasti izvoza (10,1 %). Presežek v storitveni menjavi je bil medletno večji zaradi večjega presežka v menjavi potovanjter cestnega in pomorskega transporta. Na medletno izboljšanje salda storitvene menjave je vplival tudi manjši primanjkljaj v menjavi skupine ostalih storitev (manjši primanjkljaj v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic). Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se še naprejmedletno povečuje zaradi večjih neto plačil obresti tujini na posojila zasebnega sektorja in na izdane dolgoročne vrednostne papirje državnega sektorja. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil predvsem posledica neto proračunskega primanjkljaja proračuna RS do proračuna EU, januarja lani pa smo beležili neto presežek. Slika 22: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 300 200 100 0 ■ Blagovna menjava ■ Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava I Tekoči transferi Vir : BS. Finančne transakcije s tujino so bile januarja neto prilivne v višini 226,7 mio EUR (januarja lani neto odlivne v višini '39,0 mio EUR).'4 Skupni neto priliv je bil predvsem posledica neto priliva naložb v vrednostne papirje, ki je EE SK PT IT AT BE FI CY LU FR NL GR DE ES MT IE Vir: ECB, preračuni UMAR. 14 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. Tabela 6: Plačilna bilanca I 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I 11 Tekoče transakcije 2.065,1 2.100,7 -35,7 -18,6 -Blagovna menjava (FOB) 1.581,2 1.674,4 -93,2 -72,0 -Storitve 370,4 223,9 146,5 110,2 -Dohodki od dela in kapitala 58,4 125,6 -67,2 -54,6 -Tekoči transferi 55,1 76,8 -21,7 -2,1 Kapitalski in finančni račun 642,2 -489,4 152,8 -138,3 -Kapitalski račun 13,6 -19,7 -6,1 -9,3 -Kapitalski transferi 13,4 -19,6 -6,2 -6,5 -Patenti, licence 0,2 -0,1 0,1 -2,7 -Finančni račun 628,6 -469,8 158,9 -129,0 -Neposredne naložbe 10,8 -26,0 -15,3 -86,9 -Naložbe v vrednostne papirje -68,2 275,9 207,7 1.136,3 -Finančni derivativi 0,0 -4,1 -4,1 -29,2 -Ostale naložbe 686,1 -647,7 38,4 -1.159,1 -Terjatve 20,5 -546,4 -525,9 -1.040,8 -Obveznosti 665,6 -101,3 564,3 -118,3 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -67,8 -67,8 10,0 Statistična napaka 0,0 -117,1 -117,1 156,9 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. januarja znašal 207,7 mio EUR. Največ trgovanja je bilo z dolžniškimi vrednostnimi papirji BS in poslovnih bank. Bančni sektor je prodajal instrumetne denarnega trga in povečal vloge na računih v tujini. Tudi ostale naložbe so bile januarja neto prilivne, tokrat v višini 38,4 mio EUR. Zaradi oteženega dostopa do tujih virov financiranja se je BS januarja ponovno zadolžila pri Evrosistemu in s tem pridobila kratkoročne vire za uravnavanje likvidnosti domačih poslovnih bank. Neposredne naložbe so beležile Slika 23: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih ^^m Neposredne naložbe ^^m Naložbe v vredn. papirje 2.000 1.000 I Finančni derivativi -Neto finančni tok ■ Ostale naložbe -500 -1.000 --1.500 -2.000 8B 55 neto odliv v višini 15,3 mio EUR. Pri vhodnih in izhodnih neposrednih naložbah je prevladovalo medsebojno kreditiranje kapitalsko povezanih podjetij, tokovi lastniškega kapitala pa so ostali šibki. Finančni trgi Februarja se je kreditna aktivnost domačih bank povečala zaradizadolževanja države, podjetja in NFI ter gospodinjstva pa so še naprejzmanjševala obseg kreditov. Povečanjeje bilo izključno posledica okrepljenega zadolževanja države, saj se je obseg kreditov države povečal za 233,9 mio EUR. To je bila po naši oceni posledica poplačila zapadle obveznice. Obseg kreditov podjetij in NFI ter gospodinjstev, najetih pri domačih bankah, pa se je zmanjšal. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je tako v dveh mesecih letos po zaslugi okrepljenega zadolževanja države povečal za 236,7 mio EUR. Likvidnostni pritiski na bančni sistem so se februarja ponovno precej povečali. Banke so povečale neto odplačevanje zapadlih tujih obveznosti, vloge države so se občutno zmanjšale, vloge gospodinjstev pa so se drugi mesec zapored povečale.15 Slika 24: Gibanje obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem ^^Gospodinjstva^^ Podjetja in NFI Država -Skupaj Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg kreditov gospodinjstev se zmanjšuje od novembra lani. Februarja se je zmanjšal za 30,2 mio EUR. Še naprej se zmanjšuje obseg potrošniških kreditov in kreditov za ostale namene, rast obsega stanovanjskih kreditov pa se umirja. Gospodinjstva so tako v prvih dveh mesecih letos zmanjšala obseg kreditov pri bankah za 62,9 mio EUR. Manjši obseg financiranja gospodinjstev je lahko posledica manjšega povpraševanja gospodinjstev po kreditih (neugodna gibanja na trgu dela in negotovost na nepremičninskem trgu), lahko pa tudi omejene ponudbe Vir: BS, preračuni UMAR. 15 Na podlagi podatkov bilanc drugih monetarnih finančnih institucij, saj podatki plačilne bilance za februar še niso razpoložljivi. 0 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 29. II 12 29. II 12/ 31.I 12 29. II 12/ 31. XII 11 29. II 12/ 28. II 11 Krediti skupaj 32.733,86 32.970,56 0,6 0,7 -1,6 Krediti podjetjem in DFO 22.065,54 22.126,55 -0,1 0,3 -4,2 Krediti državi 1.214,88 1.453,44 19,2 19,6 24,4 Krediti gospodinjstvom 9.453,45 9.390,56 -0,3 -0,7 1,7 Potrošniški 2.723,04 2.668,95 -1,0 -2,0 -4,8 Stanovanjski 5.163,55 5.184,03 0,2 0,4 6,8 Ostalo 1.566,85 1.537,59 -0,7 -1,9 -2,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,17 15.278,47 0,6 1,2 2,0 Čez noč 6.440,82 6.561,76 -0,6 1,9 4,2 Kratkoročno vezane 4.127,66 4.154,45 2,5 0,6 -6,2 Dolgoročno vezane 4.521,12 4.554,66 0,6 0,7 7,3 Vloge na odpoklic 7,57 7,59 0,9 0,2 -19,0 Vzajemni skladi 1.810,64 1.902,04 1,6 5,0 -7,6 Bančne vloge države skupaj 2.848,94 2.276,42 -18,8 -20,1 -29,8 Čez noč 139,72 21,93 -84,8 -84,3 41,1 Kratkoročno vezane 694,47 267,69 -58,3 -61,5 -75,1 Dolgoročno vezane 2.013,33 1.981,97 -1,6 -1,6 -7,9 Vloge na odpoklic 1,42 4,83 178,4 240,6 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. kreditiranja zaradi slabega stanja slovenskega bančnega sistema. Po januarski rasti se je februarja obseg kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah zmanjšal, in sicer za 22,2 mio EUR. Zmanjšal se je obseg kreditov podjetij, NFI pa so jih povečala. Obseg kreditov podjetij in NFI se je v dveh mesecih letos zaradi nekoliko močnejšega januarskega zadolževanja povečal za 61,0 mio EUR. Na bruto osnovi (brez upoštevanja popravkov vrednosti kreditov zaradi Slika 25: Gibanje obsega kreditov podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 200 350 200 150 J3 50 Vir: BS, preračuni UMAR. oslabitev) pa se je obseg kreditov v tem obdobju povečal za 132,1 mio EUR. Podjetja in NFI so se januarja znova neto zadolževala v tujini. Tokratni neto tokovi so bili sicer s 49,1 mio EUR najvišji v zadnjih šestih mesecih. Še naprej prevladujejo kratkoročni krediti, tokrat pa so skromne prilive (v višini 7,2 mio EUR) beležili tudi dolgoročni krediti. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami so se v zadnjih mesecih precej znižale, kar je po naši oceni predvsem posledica tega, da domače banke kreditirajo le komitente z najmanjšo stopnjo tveganja. Tudi v evrskem območju kreditna aktivnost ostaja nizka. Februarja se je obseg kreditov nebančnih sektorjev zmanjšal za 46,5 mrd EUR. Približno polovico tega je predstavljalo zmanjšanje obsega kreditov podjetijin NFI. Kreditna aktivnost v evrskem območju se je tako v začetku leta zmanjšala, saj se je obseg kreditov nebančnih sektorjev, najetih v bankah, v dveh mesecih letos zmanjšal za 17,3 mrd EUR. Umirjanje je posledica zmanjšanja obsega kreditov podjetij in NFI ter gospodinjstev. Neto odplačila bank tujih kreditov in vlog so bila januarja razmeroma skromna. Neto odlivi so znašali 42,1 mio EUR in so bili posledica neto odplačil dolgoročnih kreditov in vlog. Banke so januarja neto črpale za 58,6 mio EUR kreditov, ker pa gre le za kratkoročna finančna sredstva, ocenjujemo, da se zaostrene razmere na medbančnih trgih nadaljujejo. Slabšanje kakovosti bančne aktive se je januarja nekoliko umirilo. Obseg slabih terjatev se je januarja zmanjšal za dobrih 70 mio EUR, tako da se je delež slabih terjatev ob krepitvi kreditne aktivnosti ohranil na ravni iz konca 300 250 100 0 Slika 26: Gibanje obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju ^^Gospodlnjstva^M Podjetja in NFI^^ Država -Skupaj 180 150 120 90 60 cc 30 i= > 0 -30 -60 -90 -120 88 CD CD C § Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 27: Neto zadolževanje bank na tujem 600 400 200 cc 0 (D -200 > -400 -600 -800 -1.000 -1.200 -1.400 Vir: BS. preteklega leta. Še vedno so pri slabšanju kakovosti bančne aktive v ospredju dejavnosti, povezane z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi. Prilivi vlog gospodinjstev v banke so se februarja še nekoliko povečali, obseg vlog države v bankah pa se je občutno zmanjšal. Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke so znašali 92,7 mio EUR. Tokrat so se povečale predvsem kratkoročne vloge, ki so v preteklem letu beležile visoke neto odlive, v manjši meri pa tudi dolgoročne vloge. Neto prilivi vlog gospodinjstev so tako v prvih dveh mesecih letos znašali 181,3 mio EUR. Neto odlivi vlog države so februarja znašali skoraj 530 mio EUR, kar je posledica poplačila državne obveznice RS64 v višini 1 mrd EUR. Pretežen del teh neto odlivov so predstavljale kratkoročne vloge in deloma tudi vloge čez noč. Vloge države v bankah so se tako v Slika 28: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu ^^m Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež terjatev v C bonitetnem razredu(desna os) 7,0 6,5 6,0 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 ^^ 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 29: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ^^Gospodinjstva ^^ Država -Skupaj 1.500 1.250 1.000 750 500 cc '^li 250 > 0 -250 -500 -750 -1.000 Vir: BS, preračuni UMAR. dveh mesecih letos zmanjšale za 572,5 mio EUR in so z 2,3 mrd EUR dosegle najnižjo raven po začetku leta 2009, ko je država s svojim zadolževanjem pričela likvidnostno podpirati slovenski bančni sistem. Javne finance Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja16 po metodologiji denarnega toka (GFS) je v letu 2011 znašal 1.562 mio EUR, kar je 337 mio EUR manj 16 Konsolidirana bilanca vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. kot leto prej. Rast javnofinančnih prihodkov je bila šibka (1,3 %), zmanjšanje odhodkov pa zelo skromno (-0,9 %). Primanjkljaj državnega proračuna je znašal 1.529 mio EUR, kar je 200 mio EUR manj kot leto prej. Primanjkljaj skupne bilance občinskih proračunov (35 mio EUR) je bil za skoraj tri četrtine manjši kot leto prej. Bilanca zdravstvene blagajne je bila sicer izravnana, vendar je bil del izdatkov iz leta 2011 prenesen v letošnje leto. Transfer iz državnega proračuna za izravnavo pokojninske blagajne pa je znašal 1.443 mio EUR, kar je 12,2 % več kot leto prej. Razlika v podatku o primanjkljaju po metodologiji GFS in ESA-95 (glej Okvir 2) je posledica tega, da metodologija ESA-95 v institucionalni sektor država poleg štirih javnofinančnih blagajn vključuje še javne sklade (vključno s KAD in SOD), javne zavode in javne agencije ter nekatere transakcije (dokapitalizacije, prevzem terjatev, plačilo zapadlih poroštev, itd.). Po metodologiji ESA-95 se transakcije zajemajo že v trenutku nastale obveznosti in ne po denarnem toku (v času plačila), kot to velja po GFS metodologiji.17 Konsolidirani javnofinančni prihodki po metodologiji GFS so lani znašali 15,0 mrd EUR, njihova rast (1,3 %) pa je bila manjša kot leto prej (2,7 %). Davčni prihodki, ki so se oblikovali v skoraj nespremenjenem davčnem sistemu, le z nekoliko spremenjenimi davčnimi instrumenti in v slabšem makroekonomskem okolju kot leto prej, so bili večji za 2,8 %. Med njimi so se občutno povečali le prilivi davka na dohodek pravnih oseb, kar je povezano z načinom obračunavanja in plačevanja tega davka.18 Prilivi vseh ostalih davkov in prispevkov skupajpa so se povečali le za dober odstotek. Od tega so se davki in prispevki, vezani na plače, ob nespremenjenih davčnih in prispevnih stopnjah zaradi zmanjšanja števila zaposlenih in posledično nizke rasti mase plač povečali le za 0,6 %. Davki, vezani na potrošnjo, so se ob skromnem domačem trošenju povečali za 1,6 %. V letu 2011 so bile zmanjšane trošarinske dajatve na energente, večje pa so bile količine prodanih trošarinskih proizvodov.19 Davčni prihodki so tako lani prispevali največ k skupni rasti prihodkov, in sicer 2,4 o. t.20 Nadaljnjih 0,6 o. t. so prispevali prihodki, prejeti iz proračuna EU, ki so se lani povečali za 12,5 %. Drugi prihodki (nedavčni prihodki, prihodki od udeležbe na dobičku, od obresti, od premoženja) pa so se lani zmanjšali in rast skupnih prihodkov zmanjšali za 1,8 o. t. Konsolidirani javnofinančni odhodki po metodologiji GFS so lani znašali 16,5 mrd EUR in so bili za 0,9 % manjši kot leto prej. Javnofinančni odhodki so se po upočasnjevanju rasti v predhodnih dveh letih lani po daljšem času zmanjšali. Po sprejetju ukrepov za omejevanje proračunske porabe sredi leta in še rebalansa državnega proračuna septembra so bili odhodki v zadnjih štirih mesecih lani medletno manjši. V ekonomski strukturi odhodkov so se lani zmanjšali predvsem izdatki za investicije in investicijske transferje, ki so skupno rast zmanjšali za 1,9 o. t. Skupne odhodke so lani zmanjšale tudi subvencije (prispevek -0,5 o. t.) ter izdatki za blago in storitve (-0,4 o.t.) ter plače in druge izdatke zaposlenim (-0,2 o. t.). Povečali pa so se predvsem izdatki za obresti (7,9 %, prispevek 0,2 o. t.) ter izdatki za transferje Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-XII 11 v mio EUR I-XII 11/ I-XII 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.794,0 41,8 2,7 14.981,3 1,3 -Davčni prihodki 12.848,3 36,3 -0,8 13.209,3 2,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 7,0 -11,2 2.723,5 9,3 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,8 1,4 5.267,6 0,6 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,5 2,6 4.856,4 1,6 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 814,9 12,5 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.692,7 47,1 1,9 16.543,8 -0,9 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 11,1 0,1 3.882,8 -0,8 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,1 0,1 2.442,0 -2,7 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 526,6 7,9 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,7 4,2 6.533,1 4,1 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,7 0,9 1.023,0 -21,6 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 371,7 -4,3 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 405,1 2,1 Vir: MF, Bilten javnih financ. 17 Metodologija ESA-95 zahteva tudi prilagoditev načina konsolidacije in nekatere druge prilagoditve. 18 Nizek priliv davka na dohodek pravnih oseb v letu 2010 je bil posledica slabih rezultatov iz leta 2009 in opravljenih poračunov, delno pa tudi zakonskih sprememb, katerih namen je bil olajšanje pogojev poslovanja ter spodbujanje razvoja in zaposlovanja (znižanje stopnje davka na dohodek, povečanje olajšav). 19 V letu 2011 so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno višje za 1,6 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 1,8 % ter količine glavnih vrst mineralnih olj za 3,9 %. 20 Med davčnimi prihodki so k rasti največ prispevali davki na dohodek in dobiček (1,6 o. t.), pa tudi domači davki na blago in storitve (0,5 o. t.) ter prispevki za socialno varnost (0,2 o. t.). Okvir 2: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95 Po podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2011 ocenjen na 2.289 mio EUR oz. 6,4 % BDP, kar je največ po letu 1995. Primanjkljaj se je glede na leto 2010, ko je po zadnji reviziji znašal 6,0 % BDP, povečal za 0,4 o. t. BDP. Rast javnofinančnih prihodkov se je v poslabšanem makroekonomskem okolju lani upočasnila (1,2 %; 2010: 2,7 %), rast izdatkov države pa je bila, kljub varčevalnim ukrepom, le malenkost nižja kot leto prej (2,0 %; 2010: 2,3 %). Na visoko raven primanjkljaja so vplivale tudi specifične transakcije, ki so kot tekoči transfer kapitala povečale odhodke sektorja države (za 459 mio EUR oz. 1,3 % BDP).1 Primanjkljaj sektorja države se je tudi lani generiral predvsem na ravni centralne države (6,4 % BDP), na katero odpade tudi večina povečanja primanjkljaja (1,2 o. t. BDP). Lokalna raven je k primanjkljaju države prispevala 0,1 % BDP, kar je za 0,3 o. t. BDP manj kot leto prej, skladi socialnega zavarovanja pa so izkazali minimalen presežek (0,1 % BDP), kar je njihov položaj glede na leto prej izboljšalo za 0,5 o. t. BDP. Slika 30: Prihodki, izdatki in primanjkljaj sektorja država, v % BDP ■ Prihodki ■ Odhodki V letu 2011 so prihodki sektorja države ocenjeni na 15,9 mrd EUR, njihova rast (1,2 %) pa je bila predvsem posledica transfernih prihodkov. Delež celotnih prihodkov sektorja država se je lani povečal za 0,25 o. t. BDP na 44,5 % BDP. K rasti so večino prispevali transferni prihodki (sredstva iz proračuna EU, 1,3 o. t.), saj so se drugi prihodki (nedavčni, kapitalski, donacije) nekoliko zmanjšali, prispevek prihodkov od davkov in prispevkov pa je bil nevtralen. V strukturi prihodkov pri pomembnejših davčnih kategorijah sicer ni prišlo do večjih sprememb. Prihodki od obračunanih prispevkov za socialno varnost so ohranili enak relativni delež kot leto prej (15,5 % BDP). Delež obračunanih davkov na proizvodnjo in uvoz se je zaradi skromnega domačega trošenja zmanjšal za 0,2 o. t. BDP (14,1 % BDP). V tem se je nominalno nekoliko bolj zmanjšal obračunani davek na dodano vrednost, obračunane trošarine pa nekoliko manj zaradi zmanjšanih trošarinskih dajatev na energente ob sicer nekoliko povečanih količinah prodanih trošarinskih proizvodov. Drugi davki na proizvodnjo so se povečali za 2,4 %. Tekoči davki na dohodke in premoženje so po obračunu dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb po poslovnih rezultatih ohranil enak relativni delež kot leto prej (8,2 % BDP). Izdatki sektorja države v letu 2011 so ocenjeni na 18,1 mrd EUR, na njihovo rast (2,0 %) pa so poleg kapitalskih transferjev ter socialnih nadomestil v denarju in naravi začeli vidneje vplivati še izdatki za obresti. Rast izdatkov sektorja države se je sicer upočasnila, vendar je bila še vedno hitrejša od rasti bruto domačega proizvoda, tako da se je delež celotnih odhodkov povečal za 0,6 o. t. na 50,9 % BDP. V strukturi se je najbolj povečal delež kapitalskih transferov (za 0,9 o. t. BDP), in sicer zaradi dokapitalizacije NLB in nekaterih državnih podjetij, prevzema terjatev Slovenskih železnic, prevzema dolga javnega podjetja za izgradnjo savskih elektrarn ter plačila zapadlih poroštev. Delež socialnih nadomestil in podpor v denarju in naravi se je povečal za 0,6 o. t. BDP, predvsem kot posledica naraščanja števila brezposelnih in socialno ogroženih, saj je bilo usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev omejeno z interventnim zakonom le na četrtino rasti inflacije. Zaradi pospešenega zadolževanja države v zadnjih letih se je za 0,4 o. t. BDP povečal delež izdatkov za obresti. Relativno izražena sredstva zaposlenih so se ohranila na ravni leta 2010 (12,7 % BDP), k čemur sta prispevali restriktivna plačna politika in skromna rast števila zaposlenih v sektorju država (0,4 %). Krčenje odhodkov države se je odrazilo na zmanjševanju I Primanjkljaj 60 50 40 30 ,N 20 10 5 -15 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 9: Temeljni agregati sektorja država, 2008-2011 2008 2009 2010 2011 V mio EUR Prihodki sektorja država 15.797 15.258 15.670 15.860 Odhodki sektorja država 16.492 17.403 17.797 18.149 Primanjkljaj -695 -2.145 -2.127 -2.289 od tega: Centralna država -471 1.798 -1.853 2.281 Lokalna država -239 -204 -141 -29 Skladi socialnega zavarovanja 15 -144 -132 21 Konsolidirani dolg države 8.180 12.449 13.737 16.954 Delež v BDP v % Prihodki sektorja država 42,4 43,2 44,2 44,5 Odhodki sektorja država 44,2 49,3 50,3 50,9 Primanjkljaj -1,9 -6,1 -6,0 -6,4 od tega: Centralna država -1,3 5,1 -5,2 6,4 Lokalna država -0,6 -0,6 -0,4 -0,1 Skladi socialnega zavarovanja 0,0 -0,4 -0,4 0,1 Konsolidirani dolg države 21,9 35,3 38,8 47,6 Vir: SURS,Temeljni agregati sektorja država, 30. 3. 2012. 1 Pokrivanje izgub državnih podjetij z dokapitalizacijo, prepoznanje terjatev državnih podjetij in plačila zapadlih državnih poroštev. V letu 2010 je bilo teh transakcij precej manj (93 mio EUR oz. 0,3 % BDP). 55 45 35 25 15 0 deleža investicij in investicijskih transferjev za 0,7 o. t. BDP, zaradi postopnega prenehanja veljavnosti protikriznih ukrepov pa se je leta 2011 zmanjšal delež izdatkov za subvencije za 0,3 o. t. BDP. Zaradi varčevalnih ukrepov so se zmanjšali tudi relativno izraženi izdatki za vmesno potrošnjo države (za 0,3 % BDP). Slika 31: Struktura rasti konsolidiranih javnofinančnih prihodkov Davki na dohodek in dobiček ^^ Domači davki na blago in stor. Drugi prihodki -Skupaj prihodki (desna os) 12 10 8 6 is 4 1i 2 (u 0 -2 -4 -6 -8 -10 Prispevki za socialno varnost Drugi davki I Sredstva prejeta iz prorač EU 12 10 8 6 4 2 0 iO^ -2 -4 -6 -8 -10 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: MF. Slika 32: Struktura rasti konsolidiranih javnofinančnih odhodkov Plače in dr. izdatki zapos., prisp^ Izdatki za blago in storitve Obresti WW Transferi posamez. in gospod. Subvencije Invest. odhodki in transferi -Skupaj odhodki (desna os) 1^1- 12 10 8 6 S^ 4 2 0 -2 -4 10 8 6 4 C 2 0 -2 -4 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: MF. posameznikom in gospodinjstvom (4,1 %, brez pokojnin za 5,5 %), ki so k skupni rasti prispevali 1,5 o. t. Zaradi razmer na trgu dela je bila kljub upočasnitvi še vedno največja rast izdatkov za transferje brezposelnim (33,2 %). Novembra niso bili izpolnjeni pogoji za uskladitev pokojnin21, izdatki za pokojnine so se lani povečali za 3,4 %. V prvih dveh mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost22 vplačanih 2,1 mrd EUR, kar je 1,0 % več kot v enakem obdobju lani. Medletno so se v prvih dveh mesecih najbolj povečali prilivi davka na dohodek pravnih oseb. Višine mesečnih akontacijso namreč zaradi načina obračunavanja in plačevanja tega davka do poračuna tega davka še odraz aktivnosti v letu 2010. Prilivi vseh ostalih davkov in prispevkov skupaj so bili medletno večji le za 0,5 %. Davki in prispevki, vezani na plače, so bili zaradi zmanjševanja števila zaposlenih in posledično nizke rasti mase plač večji za 1,4 %. Davki, vezani na potrošnjo, pa so bili zaradi manjšega domačega trošenja manjši za 1,2 %. Med njimi se je medletno najbolj zmanjšal priliv davka na dodano vrednost (-3,6 %), večje pa so bile trošarine (3,8 %), predvsem zaradi večjih količin prodanih glavnih trošarinskih proizvodov.23 Februarja smo v proračun EU vplačali več kot smo prejeli (-59,2 mio EUR), in sicer zaradi pravice EK do vpoklica večjega mesečnega zneska vplačila. V državni proračun RS je bilo prejetih 32,9 mio EUR, v proračun EU pa je bilo vplačanih 92,1 mio EUR, kar je enako trikratnemu povprečnemu mesečnemu vplačilu. Zaradi povečanih izdatkov za Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ima EK v začetku leta pravico vpoklicati trikratnik povprečnega mesečnega zneska vplačil držav članic. Na tejosnovi je EK februarja vpoklicala skoraj trimesečni povprečni znesek plačil iz naslova davka na dodano vrednost (14 mio EUR), bruto nacionalnega dohodka (66 mio EUR) in popravka v korist Združenega kraljestva (4 mio EUR). Naslednja mesečna vplačila v proračun EU bodo sorazmerno nižja od predvidene dvanajstine, saj je bila s plačilom obveznosti za prva dva meseca pokrita dobra četrtina (27,3 %) letošnjih obveznosti proračuna RS do proračuna EU. Največji del prejetih povračil so februarja predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (20,4 mio EUR), od česar je bila večina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (13,4 mio EUR). Iz kohezijskega sklada je bilo prejetih 10,3 mio EUR, iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike pa le 0,1 mio EUR. V prvih dveh mesecih letos je Slovenija iz EU proračuna prejela slabih 60 mio EUR, kar predstavlja 5,7 % za leto 2012 načrtovanih prihodkov, v proračun EU pa je vplačala 127 mio EUR. Neto položaj je bil tako negativen v višini 67,3 mio EUR. 21 Do uskladitve ni prišlo, ker je povprečna mesečna rast najnižje pokojninske osnove, veljavne v tem letu, že z uskladitvijo februarja presegla četrtino ocenjene rasti povprečne plače v letu. 22 Obdelava poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-februar 2012, Uprava za javne prihodke. 23 Januarja 2012 so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno večje za 16,4 %, količine glavnih vrst mineralnih olj za 10,2 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov pa so bile manjše za 3,1 %. Okvir 3: Transfer sredstev iz državnega proračuna v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) Slika 33: Struktura prihodkov ZPIZ ^■Transfer! drž. proračuna za dodatne obveznosti ^■Transferi drž. proračuna za tekoče obveznosti ^^m Drugi prihodki (KAD, prispevki od nadomestil) Prispevki za socialno varnost ZPIZ -Skupaj odhodki ZPIZ Transfer sredstev iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno sestavljajo tekoče obveznosti države zaradi priznavanja določenih pravic oz. plačila za posamezne kategorije upravičencev ter dodatne obveznosti za kritje razlike med prihodki in odhodki pokojninske balagajne. Transfer sredstev iz naslova tekočih obveznosti je namenjen pokrivanju izplačila pokojnin in drugih dajatev, ki se kot obveznost RS financirajo iz državnega proračuna, izplačila pa v celoti izvaja ZPIZ. Obveznosti države izhajajo iz priznavanja in odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po posebnih zakonih in drugih predpisih1, iz posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov2 in iz obveznosti plačil za posamezne kategorije upravičencev3. Transfer sredstev iz naslova dodatnih obveznosti4 pa je namenjen zagotavljanju sredstev za pokrivanje razlike med prihodki ZPIZ iz prispevkov in drugih virov ter odhodki ZPIZ. Do leta 1996 so se odhodki ZPIZ v celoti pokrivali s prihodki od prispevkov delavcev in delodajalcev, po tem letu pa so se zaradi razbremenjevanja dela prispevki delodajalcev močno zmanjšali (s 15,5 % na 8,85 % mase plač), vsa razlika do odhodkov ZPIZ pa se je pokrivala s transferom iz državnega proračuna. Ta razlika se je v zadnjih treh letih hitro povečevala zaradi zniževanja zaposlenosti in s tem nizke rasti prihodkov iz prispevkov ter zaradi rasti izdatkov zaradi staranja prebivalstva. Posledično se je delež transfernih sredstev iz državnega proračuna povečal in lani znašal 30,4 % odhodkov ZPIZ. ObpovečevanjutransferasredstevizdržavnegaproračunavZPIZ se povečuje tudi njegov delež v strukturi odhodkov državnega proračuna. Transfer sredstev iz državnega proračuna v ZPIZ je lani znašal 1,5 mrd EUR in je bil za 164,4 mio EUR oz. 12,3 % večji kot leto prej. Transfer sredstev iz državnega proračuna v ZPIZ se v zadnjih letih povečuje predvsem zaradi naraščanja transferja iz naslova dodatnih obveznosti, ki je lani znašal 1.002 mio EUR in je bil za 19,0 % večji kot leta 2010. Visoka rast lani je bila posledica hitrejše rasti odhodkov ZPIZ (2,8 %) od rasti prihodkov iz prispevkov (0,7 %). Transfer se povečuje tudi zaradi naraščanja prispevkov, ki jih plačuje državni proračun od starševskih nadomestil in zlasti nadomestil za čas brezposelnosti. Ti so lani znašali 57,7 mio EUR in so se povečali za 15,9 %. Transferi za tekoče obveznosti pa so se Slika 34: Prihodki in odhodki ZPIZ CD <- CNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrNrN Vir: MF. 20 -Odhodki ZPIZ • Prispevki za socialno varnost ZPIZ • Transferi drž. proračuna za tekoče obveznosti - Transferi drž. proračuna za dodatne obveznosti Slika 35: Struktura državnega proračuna WW Ostali odhodki proračuna ^^B Tekoči odhodki proračuna ^^B Prihodki proračuna ^^B Transfer v ZPIZ -Saldo državnega proračuna IMMli 2.000 ši 0 ^ -2.000 ^Jj -4.000 -6.000 ^ -8.000 -10.000 -12.000 2005 2006 2007 2008 Vir: MF. 2009 2010 2011 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: MF. 1 Npr. udeleženci NOB, vojni veterani, narodni heroji, nosilci spomenic, upokojeni po drugih zakonih ipd. 2 Npr. upravičenci do državne pokojnine, varstvenega dodatka, oskrbnine, ipd. 3 Npr. prispevkov delodajalcev za ZPIZ od starševskih nadomestil in od nadomestil za čas brezposelnosti. 4 233. člen zakona o ZPIZ. zaradi postopnega zmanjševanja števila upravičencev do posebnih pokojnin in drugih dajatev po posebnih zakonih ter omejitve njihove valorizacije v zadnjih dveh letih zmanjšali in so lani znašali 441 mio EUR. Delež celotnega transfera v ZPIZ v strukturi odhodkov državnega proračuna se v zadnjih letih tako povečuje in je lani znašal 16,0 %. Tabela 10: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-II 12 II 12/II 11 I-II 12/I-II 11 I-II 11 I-II 12 Javnofinančni prihodki - skupaj 2.172,7 2,8 1,0 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 100,3 4,4 12,3 4,2 4,6 - Dohodnina 333,4 5,4 -0,3 15,5 15,3 - Davek na dodano vrednost 490,6 -6,0 -3,6 23,7 22,6 - Trošarine 243,0 8,7 3,8 10,9 11,2 - Prispevki za socialno varnost 858,4 4,5 2,1 39,1 39,5 - Ostali javnofinančni prihodki 147,0 4,4 2,4 6,7 6,8 Vir: UJP- Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju, preračuni UMAR. Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (jan-dec) Drugo Strukturn skladi Skupna kmetijska politika 100 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 400 500 0 Q) E Q) £ S N Demografske značilnosti prebivalcev Slovenije 2010-2011 Število prebivalcev je po letu 2005 ob ugodnih gospodarskih razmerah in vstopu Slovenije v EU zaradi visokega selitvenega prirasta s tujino začelo hitreje naraščati24. Od leta 2006 se je povečevalo tudi zaradi pozitivnega naravnega prirasta. Leta 2008 je število rojstev prvič po letu 1991 preseglo 20 tisoč. Koeficient celotne rodnosti je leta 2010 dosegel najvišjo vrednost po letu 1988, še vedno pa je pod povprečjem EU in pod mejo, ki zagotavlja enostavno obnavljanja prebivalstva (2,1).25 Pričakovano trajanje življenja se, po krajši stagnaciji na začetku tranzicije, od sredine 90-ih let povečuje. Hitro se povečuje tudi delež starejšega prebivalstva: število starejših od 80 let se je v obdobju 2000-2011 skoraj podvojilo, starejših od 65 let pa povečalo za skoraj četrtino, kar je eno izmed najvišjih povečanj v EU in je že preseglo število otrok. Naraščanje število prebivalcev se je po letu 2009 zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti in s tem manj priseljenih upočasnilo. Na začetku leta 2011 je bilo v Sloveniji 2.050.189 prebivalcev (od tega 4 % tujih državljanov), kar je 0,2 % več kot leto prej in 2,0 % več kot na začetku leta 200826. Število prebivalcev se je tudi lani nekoliko povečevalo in je bilo na začetku oktobra po začasnih podatkih za 0,3 % večje kot v enakem mesecu predhodnega leta. Leta 2010 se je prvič po letu 1998 več prebivalcev odselilo kot priselilo (negativen selitveni prirast27), število priseljenih tujih državljanov pa je bilo manjše že leta 2009. Prav tako je bilo število odseljenih tujih državljanov v letu 2009 in 2010 večje kot prej, kar pomeni, da se verjetno zaradi manjših priložnosti za delo odseljujejo drugam oz. vračajo domov. Največji delež priseljenih je še vedno iz Bosne in Hercegovine (2010: 28,6 %), večinoma pa se priselijo zaradi zaposlitve. Povprečna starost vseh priseljenih je skoraj 33 let, več kot polovica pa se jih uvršča v starostno skupino 20-39 let. V prvih treh četrtletjih 2011 je bil selitveni prirast spet pozitiven (2.084 oseb), vendar veliko manjši kot pred letom 2010. Tudi leta 2010 se je število rojstev28 povečalo, še naprej pa raste povprečna starost mater. Tudi leta 2010 smo beležili pozitiven naravni prirast2'9: na 1.000 prebivalcev se je rodilo 10,9 otrok, kar je največ v zadnjih 20-ih letih (EU-27: 10,7), umrlo pa 9,1 oseb (stopnja smrtnosti je vseskozi nižja kot v EU). Rodilo se je 22.349 otrok, kar je 2,2 % več kot leto prej, v primerjavi z letom 2003, preden se je število rojstev 24 V povprečju obdobja 1995-2004 je znašal 1,2 na 1.000 prebivalcev, v obdobju 2005-2009 pa 5,6. Število priseljenih iz držav EU (sicer majhen delež priseljenih) se je zelo povečalo. Posredno, preko povečane gospodarske rasti (zlasti v gradbeništvu), je vstop v EU vplival na večje zaposlovanje delavcev iz bivše SFRJ - neto priselitve iz BiH, Srbije in Makedonije so bile večje za več kot 70 %. 2 V EU-27 je le na Irskem in v Franciji stopnja rodnosti okoli 2,0. 26 Z začetkom leta 2008 je SURS prešel na novo definicijo prebivalstva, ki temelji na konceptu običajnega prebivališča. 27 Neto migracije oz. razlika med številom priseljenih iz tujine in odseljenih v tujino. 28 Živorojenih otrok. 29 Razlika med številom rojenih in umrlih. začelo povečevati, pa 29 % več. Po začasnih podatkih za prva tri četrtletja leta 2011 se je v primerjavi z enakim obdobjem leta prej rodilo nekoliko manj otrok, naravni prirast pa je ostal pozitiven. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je leta 2010 povzpela na 28,7, ob rojstvu vseh otrok pa na 30,3 leta in je tako nekoliko višja kot v povprečju EU (zadnji primerljivi podatek za leto 2009). Največ otrok se je rodilo materam v starostni skupini 30-34 let (36,4 % vseh otrok), ta delež pa je prvič presegel delež otrok, rojenih materam, starim 25-29 let (35,1 %). Od sredine 90-ih let se je delež žensk, ki so ob rojstvu otrok stare 35-39 let (13,6 %), več kot podvojil. Starost žensk z najvišjo stopnjo rodnosti30 se je leta 2010 pomaknila na 30 let31, zmanjševanje rodnosti žensk v skupini 20-24 let pa se je v zadnjih letih ustavilo. Koeficient celotne rodnosti32 se je povečal na 1,57. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze33, je začel po letu 1980 (13 %) strmo naraščati in leta 2010 dosegel že skoraj 56 %.34 Slika 37: Naravno gibanje prebivalstva ■ Zlvorojenl skupaj ( leva os Umrli skupaj, leva os ■ Naravni prirast na 1000 prebivalcev, desna os 3,5 3,0 20 .....i........................................................2,5 2,0 1,5 1,0 .^10 L r 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 Vir: SURS. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je zaradi krajšega pričakovanega trajanja za moške nekoliko nižje kot v povprečju EU.35 V primerjavi z letom 1995 se je pričakovano trajanje življenja leta 2010 za moške podaljšalo za 6 let na 76,3 leta, za ženske pa za 4,9 leta na 82,7 let. Razlika med spoloma se zadnja tri leta zmanjšuje. Slovenija se po tem kazalniku še naprej uvršča za stare članice EU (z izjemo Danske). Umrljivost starejših moških se zmanjšuje hitreje kot starejših žensk, najbolj v starostni skupini 65-69 let. 30 Starostnospecifična stopnja splošne rodnosti je razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu na 1000 mater določene starosti in številom žensk te starosti sredi istega leta. 31 Pred 10-imi leti je bila za 4 leta nižja, pred 20-imi pa za 6 let. 32 Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. 33 Tudi rojeni samski materi ali materi, ki je bila poročena, pa je od smrti moža oz. razveze do rojstva minilo več kot 300 dni. 34 Podobne deleže v EU-27 (2009: 37,3 %) imajo še Švedska, Francija in Bolgarija, višjega pa le še Estonija. V tradicionalnih Grčiji in Cipru je teh otrok najmanj (6,6 % oz. 11,7 %). 35 Zadnji podatek za leto 2008. Največji delež umrlih moških je bil še leta 1997 prav v tej starostni skupini, leta 2010 pa že v skupini 75-79 let (16,1 % vseh umrlih moških); pri ženskah pa najvišji delež smrti ostaja v starosti 85-89 let (23,6 %). Umrljivost dojenčkov je v Sloveniji v povprečju zadnjih treh let na najnižji ravni med državami EU. Leta 2010 je do dopolnjenega prvega leta starosti na 1.000 živorojenih umrlo 2,5 dojenčka.36 Umrljivost dojenčkov moškega spola se je zadnja leta precej zmanjšala in bila v povprečju zadnjih pet let nižja od umrljivosti dojenčic. Zaradi visoke ravni zdravstvenega varstva nosečnic, porodnic in otrok je Slovenija že od leta 1986 pod povprečjem EU. Koeficient starostne odvisnosti se je tudi leta 20'' povečal. Od 100 delovno sposobnih je odvisnih 20,5 otrok (0-14 let) in 23,9 starejših (nad 65 let)37. Po letu 2003 je število odvisnih starejših na sto delovno aktivnih višje od števila otrok. Število starejših se leta 2011 sicer ni bistveno povečalo, ponovno pa se je med njimi povečalo število starejših od 80 let (povprečna letna rast že zadnjih 10 let znaša 6 %). Število delovno sposobnih (15-64 let) se je malenkost zmanjšalo, njihov delež med prebivalstvom pa se zmanjšuje že od leta 2005. Zato povečanje aktivnosti starejših predstavlja za Slovenijo pomemben izziv na poti k vzdržnim javnim financam. Slika 38: Delež otrok in starega prebivalstva 19 18 17 16 15 > ■S 14 13 12 11 10 ■ Prebivalstvo 0 -14 let ■ Prebivalstvo 65 + I Prebivalstvo 80 +, desna os I I I 02 02 Vir: SURS. 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 SP 2,0 is 1,5 1,0 0,5 0,0 Ob pričakovanem nadaljnjem hitrejšem povečevanju deleža starega prebivalstva v primerjavi s povprečjem EU je staranje prebivalstva in s tem nujnost podaljševanja delovne aktivnosti za Slovenijo še toliko večji izziv. Po projekcijah prebivalstva EUROPOP20'0 iz leta 2011 število prebivalcev Tabela '': Izbrani demografski kazalniki, Slovenija 1996 2000 2005 2006 2007 2008* 2009 2010 2011 Prebivalstvo (v tisoč, na dan 1.1.) 1990,3 1987,8 1997,6 2003,4 2010,4 2010,3 2032,4 2047,0 2050,2 Živorojeni 18,8 18,2 18,2 18,9 19,8 21,8 21,9 22,3 - Umrli 18,6 18,6 18,8 18,2 18,6 18,3 18,7 18,6 Priseljeni iz tujine 9,5 6,2 15,0 20,0 29,2 30,7 30,3 15,4 - Odseljeni v tujino 3,0 3,6 8,6 13,7 14,9 12,1 18,8 15,9 - Naravni prirast (na 1.000 preb.) 0,1 -0,2 -0,3 0,4 0,6 1,7 1,5 1,8 Selitveni prirast (na 1.000 preb.) 3,3 1,3 3,2 3,1 7,1 9,2 5,6 -0,3 - Pričakovano trajanje življenja, leta Moški 70,8 71,9 74,1 74,8 74,6 75,4 75,8 76,3 Ženske 78,3 79,1 81,3 81,9 81,8 82,3 82,3 82,7 - Umrljivost dojenčkov (na 1.000 živorojenih) 4,7 4,9 4,1 3,4 2,8 2,4 2,4 2,5 Celotna rodnost 1,28 1,26 1,26 1,31 1,38 1,53 1,53 1,57 - Starostna sestava prebivalstva (v %) 0-14 let 18,1 16,1 14,4 14,1 14,0 13,9 14,0 14,0 14,2 15-64 let 69,4 70,0 70,3 70,2 70,1 69,8 69,6 69,4 69,3 65 let in več 12,5 13,9 15,3 15,6 15,9 16,3 16,4 16,5 16,5 Koeficient star.odvisnosti starega preb., na 100 preb. 18,0 19,8 21,8 22,2 22,7 23,3 23,6 23,8 23,9 Indeks staranja 69,1 86,0 106,9 110,5 113,7 116,6 117,6 117,7 116,5 Letna rast (v %) Prebivalstvo 0,5 0,1 0,3 0,4 0,8 1,1 0,7 0,2 0-14 let - -2,5 -1,7 -1,2 -0,8 0,0 1,3 1,1 1,2 15-64 let - 0,8 0,0 0,2 0,2 0,6 0,8 0,5 -0,1 65+ let 2,5 2,1 2,1 2,2 2,3 2,2 1,3 0,2 Vir: SURS, izračuni UMAR. Opomba: Po predhodni definiciji (od sredine leta 1995) smo za prebivalca Slovenije šteli vsakogar, ki je v Sloveniji prijavil stalno in/ali začasno prebivališče, brez državljanov s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so prijavili, da bodo začasno odsotni tri mesece ali več. Dolžina prebivanja v Sloveniji ni bila pomembna. Nova definicija je kot ključno merilo za uvrstitev osebe med prebivalstvo Slovenije uvedla dolžino prebivanja v Sloveniji. Prebivalci Republike Slovenije so tako od leta 2008 osebe (ne glede na državljanstvo) s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, ki tu prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne eno leto ali več. Podatke za leto 2008 predstvaljamo po novi definiciji, razen kjer gre za letno rast prebivalstva in starostnih skupin, je rast na dan 1. 1. 2008 izračunana po stari definiciji (saj za leto 2007 po novi ni podatkov), za leto 2009 pa po novi. 36 Podobno je na Švedskem, Finskem in v Luksemburgu. 37 Kar je še pod povprečjem EU-27 (zadnji podatki za 2010). leta 2060 najne bi bilo bistveno večje kot leta 2010 (0,5 %)38, starostna sestava pa naj bi se spremenila, tako da bi 31,6 % prebivalstva predstavljali starejši od 65 let (EU-27: 29,5 %), njihovo število pa naj bi se povečalo za več kot 90 %. Otrok bi naj bilo za 2 % manj, delovno sposobnih pa za petino, tako da bi bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih skoraj 83 otrok in starejših. Celotna stopnja rodnosti naj bi se povečevala enakomerno in leta 2060 dosegla vrednost 1,65. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu bi se do leta 2060 za moške podaljšalo na 84 let, za ženske na 88,8 let. V demografskem poročilu39 je EK izpostavila, da demografski izziv za Slovenijo predstavlja povečanje aktivnosti starejših, sajnajbi koeficient starostne odvisnosti po ocenah naraščal boljkot v povprečju EU. Na tem področju je tako še veliko možnosti za spodbujanje. Še zmeraj se (pre)velik delež prebivalstva upokoji predčasno, zaposlenost žensk pa je že sedaj nad povprečjem EU (manj je tudi žensk, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pa tudi razlika v plačah med spoloma je manjša). Pokojninska reforma in spodbujanje aktivnega staranja bi pripomogla k višji zaposlenosti starejših in h kasnejšemu izstopu s trga delovne sile in je tako pomembna za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Bela knjiga Evropske komisije: Agenda za primerne, varne in vzdržne pokojnine40 Gospodarska kriza je še bolj jasno pokazala potrebo po prilagoditvi pokojninskih sistemov neugodnim demografskim gibanjem. Evropska komisija je izdala belo knjigo, ki predlaga načrt, kako z visoko ravnjo aktivnosti vseh skupin prebivalstva na trgu dela in spodbujanjem možnosti za varno dodatno pokojninsko varčevanje na dolgi rok zagotoviti primerne in vzdržnejše pokojnine.41 Komisija poudarja, da so reforme pokojninskih sistemov in praks upokojevanja ključne za izboljšanje obetov za gospodarsko rast, v nekaterih državah EU pa tudi nujno potrebne kot del ukrepov za ponovno vzpostavitev zaupanja v javne finance. Izzivi na področju pokojninskih sistemov se po mnenju EK nanašajo predvsem na njihovo finančno vzdržnost in daljšo aktivnost na trgu dela. Vzdržnost in primernost pokojninskih sistemov sta odvisnia od stopnje podprtosti sistema z davki, prispevki in zasebnim varčevanjem. Financiranje, pogoji za upravičenost do pokojnin ter razmere na trgu dela morajo omogočiti dosego ravnotežja 38 Do leta 2025 naj bi se povečalo za dobrih 5 %, nato pa se začelo zmanjševati. Po predpostavki naj bi se selitveni prirast zmanjševal in leta 2060 znašal manj kot 4 tisoč prebivalcev. 39 European Commission Demography Report 2010. Older, more numerous and diverse Europeans (March 2011) in European Commission European Economy 4. The 2012 Ageing Report: Underlying Assumptions and Projection Methodologies (September 2011). 40 European Commission White paper: An Agenda for Adequate, Safe and Sustainable Pensions (16.2.2012). 41 Poudarjeno tudi v European Commission Green paper: Towards adequate, sustainable and save European pension systems (July 2010) in European Commission Annual Growth Survey 2012 (23. 11. 2011). med prispevki in pravicami ter med številom aktivnih zaposlenih plačnikov prispevkov in številom upravičencev do pokojnin. Komisija pri tem navaja tri ključne izzive. Prvi je zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninskih sistemov, saj delež javnih izdatkov za pokojnine narašča. Trenutno znaša več kot desetino evropskega BDP, do leta 2060 pa lahko doseže 12,5 %.42 V zadnjem desetletju je bil sicer pri reformi pokojninskih sistemov narejen vidni napredek, saj so države sisteme prilagodile fiskalni vzdržnosti ali pa s strukturnimi reformami prešle s sistema vnaprej določenih pravic na sistem vnaprej določenih prispevkov oz. uvedle obvezne naložbene stebre. Naslednji izziv je ohranjanje primernih pokojnin, ki so (pretežno iz javnih sredstev) glavni vir dohodka starejših. Glavni namen pokojninskih sistemovje ustvariti finančno vzdržen sistem, ki bo starejšim omogočil primerne dohodke, zadovoljiv življenjski standard in ekonomsko neodvisnost. V širšem smislu je to na ravni EU že doseženo, obstajajo pa velike razlike. Tako dohodek prebivalstva, starejšega od 65 let, znaša skoraj 94 % povprečnega ekvivalentnega dohodka vsega prebivalstva, a se kar 22 % žensk nad 75. letom s svojimi dohodki uvršča pod prag tveganja revščine. Cilj nedavnih pokojninskih reform je bil zaščititi starejše pred revščino, posledica večine izmed njih pa bo znižanje nadomestitvenih stopenj43. Njihovo ohranjanje ali celo povečanje bi lahko omogočil dvig upokojitvene starosti in dodatno pokojninsko varčevanje, za razvoj katerega je v večini držav še veliko prostora. Zadnji cilj je povečanje aktivnosti žensk in starejših na trgu dela. Stopnja odvisnosti starega prebivalstva44 naj bi se do leta 2050 podvojila in znašala 50 % (2010: 26 %). Ob dosegi cilja strategije Evropa 2020 o 75-odstotni zaposlenosti starostne skupine 20-64 let se bo stopnja ekonomske odvisnosti45 do leta 2050 po projekcijah povišala s sedanjih 65 % na 79 %. Povečanje zaposlenosti, ne samo starejših, ampak tudi žensk, migrantov in mladih, bi lahko nevtraliziralo učinke starajočega prebivalstva na povečanje deleža BDP, namenjenega pokojninam. Ob slabši demografski sliki je EK identificirala pet ukrepov za doseganje ustreznejšega razmerja med aktivno dobo in obdobjem v upokojitvi ter za zagotovitev primernih dohodkov upokojencem: upokojitvena starost najse povečuje skladno s povečevanjem pričakovanega trajanja življenja; omejijo naj se predčasno upokojevanje in drugi načini predčasnega izstopa s trga delovne sile; spodbuja naj se podaljševanje delovne dobe; izenači naj se upokojitvena starost za moške in ženske ter spodbuja naj se razvoj dodatnega pokojninskega varčevanja. Povečevanje upokojitvene starosti skladno s pričakovanim trajanjem življenja bi nekoliko uravnotežilo višje izdatke za pokojnine. Po izračunih EK bi lahko s tem dosegli proračunske prihranke v višini več kot polovice povečanja izdatkov za pokojnine v naslednjih 50-ih letih. Nekatere države skušajo 2 Znotraj EU tudi tu obstajajo velike razlike, tako javni izdatki za pokojnine >a Irskem znašajo 6 %, v Italiji pa 15 % BDP. 3 Pokojnine v primerjavi s prejšnjimi dohodki. 4 Št. prebivalcev 65+ let / št. prebivalcev 15-64 let. 5 Št. upokojencev in nezaposlenih / št. zaposlenih. kasnejše upokojevanje doseči s podaljšanjem števila prispevnih let, potrebnih za pridobitev polne pokojnine, ali pa ga vežejo na dvig pričakovane življenjske dobe. Druge raven pokojninskih prejemkov prilagajajo daljši življenjski dobi, le nekatere pa jih vežejo na finančno uravnoteženost pokojninske sheme. Večina držav tudi omogoča posamezniku, da si poveča pokojnino z daljšo delovno dobo. EK pa poudarja, da dvig dejanske upokojitvene starosti ne bo pomenil zapostavljanja interesov mladih, ampak bo šlo za iskanje pravega ravnotežja med mladimi in starimi. Podaljševanje delovne aktivnosti starejših pa ne pomeni, da zaradi koristi mladih ostanejo brez zasluženega pokoja, kakor tudi ne, da bodo starejši delavci ohranili delovna mesta, ki bi jih sicer lahko zasedli mlajši. Države z najvišjimi stopnjami zaposlenosti starejših delavcev imajo namreč tudi najnižje stopnje brezposelnosti mladih. Na dolgi rok število delovnih mest ni fiksno, ampak je odvisno zlasti od ponudbe kvalificiranih delavcev, večja razpoložljivost izkušenih starejših delavcev pa bo pospešila potencialno rast in ustvarila boljše življenjske pogoje za vse generacije. EK predlaga tudi omejevanje predčasnega upokojevanja, saj tretjino odraslega življenja preživimo upokojeni, ta delež pa se bo s podaljšanjem trajanja življenja še povečal. To in drugi načine predčasnega izstopa s trga dela so po mnenju EK še vedno preveč dostopni. Ponekod pokojninski sistem omogoča posameznikom s polno prispevno dobo, da se upokojijo pred običajno upokojitveno starostjo, zato bi se pokojninske reforme poleg dviga upokojitvenih starosti morale osredotočiti tudi na trajanje prispevne dobe, hkrati pa zagotoviti pravično obravnavo tistih, ki so poklicno pot začeli zgodaj (življenjska doba fizičnih delavcev je krajša in njihovo zdravstveno stanje slabše). Ob opuščanju sistemov predčasnega upokojevanja in dvigu upokojitvenih starosti so po mnenju EK potrebni spremljevalni ukrepi, ki posameznikom omogočijo, da na trgu dela ostanejo dlje.To so spremenjena organizacija dela, možnost vseživljenjskega učenja, prilagajanje delovnih mest raznoliki delovni sili, razvijanje zaposlitvenih možnosti za starejše46, spodbujanje aktivnega in zdravega staranja, možnost za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Brez tega bi lahko bil učinek na javne finance manj ugoden, saj bi reforme lahko povzročile povečanje števila odvisnih od drugih vrst pomoči (brezposelnost, invalidnost ipd.). Zelo pomemben dejavnik je zdravstveno stanje posameznikov okoli upokojitvene starosti, saj vpliva na zmožnost in pripravljenost, da nadaljujejo z delom. Za ohranjanje in povečanje zdrave in produktivne delovne sile, ki bo zmožna delati dlje, bodo pomembne naložbe v preprečevanje bolezni, spodbujanje zdravega in aktivnega staranja ter stroškovno učinkovitejše zdravstveno varstvo. Izenačenje upokojitvenih starosti za ženske in moške lahko znatno prispeva k povečanju aktivnosti starejših na trgu dela in povečanju dohodka starejših žensk.47 Obravnavati ga je treba v širšem kontekstu razlik v pokojninah med moškimi in ženskami, ki so nastale zaradi razlik v zaposlitvi, plačah, prispevkih in prekinitvah dela ter krajšega delovnega časa zaradi nege družinskih članov. Potrebne so učinkovitejše rešitve, ki ne temeljijo na predpostavki specifičnih spolnih vlog in zahtevajo kombinacijo pokojninskih in zaposlitvenih politik, katerih cilj je zmanjšanje razlik v pokojninah moških in žensk. Odpravljanje neenakosti med spoloma povečuje možnosti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in ima lahko dolgoročne posredne pozitivne učinke na pokojninske sisteme, ker olajša pogoje za ustvarjanje družine in poveča stopnjo rodnosti ter ublaži zmanjševanje za delo sposobnega prebivalstva. EK se zavzema za spodbujanje dodatnega pokojninskega varčevanja, saj bi to povečalo dohodke upokojencev. Dodatno varčevanje mora imeti po mnenju EK večjo vlogo pri zagotavljanju prihodnje primernosti pokojnin, zato bodo morale države članice najti način za izboljšanje stroškovne učinkovitosti, varnosti in enakih možnosti dostopa do dodatnih pokojninskih shem. Pri tem igrajo pomembno vlogo davčne in druge spodbude ter kolektivna pogajanja, ki pa so po državah zelo različni. Kriza je še poudarila ranljivost naložbenih pokojninskih sistemov ter potrebo po pregledu regulatornega okvira in strukturiranosti sistema v smislu povečanja varnosti zasebnih pokojnin.48 Vloga EU se pri doseganju cilja primernih in vzdržnih pokojnin veča, EK pa poudarja, da glavna odgovornost Slika 39: Stopnje aktivnosti starejših (55-64 let), države EU, 2010 70 60 50 30 20 Vir: Eurostat. 46 Npr. zaposlitev za krajši delovni čas in delna upokojitev, pa tudi razvijanje t. i. »second carreers« in »end-of-career jobs«. 47 Osemnajst držav članic bo upokojitvene starosti izenačilo do leta 2020, pet jih ima dolgoročne načrte za izenačitev in samo štiri nimajo zakonodaje za to področje. 48 Na tem področju ima EU zakonodajne pristojnosti, sprejeti sta Direktiva o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (2008) in Direktiva o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (2003). 80 40 10 ostaja pri državah članicah. Ker gospodarstva in družbe držav članic postajajo vse bolj povezana, ima uspeh ali neuspeh nacionalnih pokojninskih politik toliko večji čezmejni vpliv, posebej v evrskem območju. Zato postajajo pokojnine vse bolj skupna skrb. EU nima pristojnosti za sprejemanje zakonodaje glede pokojninskih sistemov, ima pa na razpolago drugačen nabor ukrepov. V veliko državah EU so nadaljnje reforme neizbežne, saj se države zaradi finančne krize težje spopadajo z demografskimi izzivi, hkrati pa je kriza osvetlila določene pomanjkljivosti v sistemih. Zato morajo ostati reforme pod strogim nadzorom v okviru strategije Evropa 2020. Države članice, evropske institucije in vse zainteresirane strani, zlasti socialni partnerji, naj bi se odzivali na izzive staranja prebivalstva. Tudi v Sloveniji bo treba pokojninski sistem ustrezno prilagoditi izzivom starajoče družbe. Delež udeležbe starejših na trgu dela je s 36,5 % drugi najnižji v EU (povprečje: 49,7 %), delež javnih izdatkov za pokojnine v BDP (2010: 11,2 %) pa je še malenkost pod povprečjem EU, vendar naj bi že v obdobju do leta 2020 to povprečje presegel.49 Pokojninska reforma je bila sredi leta 2011 na referendumu zavrnjena, bela knjiga pa Sloveniji priporoča sprejetje potrebnih ukrepov za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, skupaj z ohranjanjem primernih pokojnin. Delež starejših zaposlenih pa naj bi se povečal s kasnejšim upokojevanjem in nadaljnjim razvojem aktivnih politik trga dela ter ukrepov vseživljenjskega učenja. Cene v živilsko predelovalni verigi - 2011 Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač je bila lani ponovno eden izmed glavnih dejavnikov sicer umirjene rasti skupnih cen življenjskih potrebščin. Potem ko so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v življenjskih potrebščinah predvsem v letih 2007 in 2008 strmo povišale, se je v naslednjih dveh letih rast upočasnila, v letu 2011 pa je bila spet precej visoka. Vse evropske in svetovne institucije, ki se ukvarjajo z analiziranjem in napovedovanjem cen hrane, že dlje časa opozarjajo na pričakovano dolgoročno rast cen in hkrati na njihova večja letna nihanja ter tudi velika tveganja, povezana s spremembo splošnih gospodarskih razmer. Med glavne dejavnike gibanja teh cen namreč ne štejejo le vremenskih razmer in z njimi povezanih letin in zalog, pač pa vse bolj tudi naraščanje in spreminjanje strukture svetovnega povpraševanja, dodatno povpraševanje po rastlinah za proizvodnjo biogoriv in vse večjo uporabo kmetijskih surovin kot potencialno donosno naložbo na mednarodnih finančnih trgih. Gibanja cen v posameznih členih živilsko predelovalne verige so v Sloveniji že dalj časa precej podobna gibanjem teh cen v povprečju EU, le da je rast v Sloveniji precej višja. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so se lani po velikih nihanjih v zadnjem petletnem obdobju zopet precej povišale. Po povišanju v letu prej za 2,1 % so se v letu 2011 povišale za 9,0 %, a so bile za 11,4 % pod najvišjo ravnijo v letu 2008. Mesečne spremembe niso bile običajne. Predvsem je izstopalo znižanje cen takoj v začetku leta, nato pa po rasti v pomladanskih mesecih njihova razmeroma visoka raven v času poletne sezone, ko se običajno znižajo. Visoka letna rast cen je bila posledica še višje rasti cen kmetijskih inputov50, ki so se povišali za 11,1 %. Ponovno je bila visoka predvsem pri žitih, krmnih rastlinah in vinu, precej nižja pa pri industrijskih rastlinah in sadju, medtem ko so se cene zelenjave zaradi prisotnosti bakterije E.coli na evropskem tržišču celo znižale. Cene v živinoreji so se lani povišale bolj kot v rastlinskem delu pridelave, najbolj pri odkupu mleka. Slednje so v zadnjem desetletju z izjemo kratkega nihaja navzgor ostale skoraj nespremenjene, lani pa so se povišale za skoraj 14 %. Kljub temu da je bila rast skupnih cen kmetijskih pridelkov lani relativno visoka, je bila nekoliko (za 0,6 o.t.) nižja od povprečja EU-27. Tudi cene v živilsko predelovalni industrij so se po strmi rasti in nato rahlem dvoletnem zniževanju lani povišale, a manj kot v ostalih členih verige. Cene v skupini hrana, pijače in tobak51 za prodajo na domačem trgu so se v prvih osmih letih prejšnjega desetletja povišale precej bolj kot cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih in tudi boljkot končne cene hrane in brezalkoholnih pijač. Ob koncu desetletja pa so se ob razmeroma globokem znižanju cen osnovnih surovin znižale tudi same, vendar razmeroma malo. Lani je bila njihova rast po malenkostnem padcu v letu prej 3,2-odstotna. V nasprotju s predhodnima dvema letoma so se cene živil povišale nekoliko bolj kot cene pijač.52 V povprečju EU-27 je bila tudi rast teh cen po nižjih rasteh v obdobju prej lani višja, in sicer za 3,2 o. t. Uvozne cene hrane, pijač in tobačnih izdelkov so se po razmeroma nizkih rasteh v letih prej lani drugo leto zapored zvišale najbolj v verigi. Po 6,8-odstotni rasti v letu 2010 so se lani povišale še bolj, in sicer za 9,3 %. To je bila ponovno najvišja letna rast cen med vsemi členi agroživilske verige. Nasprotno kot v domači živilsko predelovalni industriji so se predvsem zvišale cene živil, ki so za skoraj 7 o. t. prehitele rast cen pijač. Ob tolikšnem zvišanju so cene teh proizvodov iz uvoza, ki imajo velik delež na trgu in posledično velik vpliv, v zadnjem letu že začele prelivati v končne cene hrane, potem ko so do leta 2010 rast slednjih zavirale. Rast uvoznih cen hrane, pijač in tobačnih izdelkov je bila lani zelo visoka tudi v primerjavi s skupno rastjo vseh uvoženih proizvodov, saj je bila za 3,9 o. t. višja. Zaradi visokih rasti cen v verigi je bila rast končnih cen hrane in brezalkoholnih pijač razmeroma visoka. Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v življenjskih potrebščinah je bila po dveh letih razmeroma nizke rasti lani 4,4-odstotna, kar je bilo za 2,6 o. t. več od skupne 49 Po dolgoročnih projekcijah naj bi se do leta 2060 povečeval še hitreje kot v povprečju EU (Ageing Working Group, January 2012, Country Fiche on Pension Projections, Slovenia.). 50 Proizvodi in storitve za tekočo porabo in investicije v kmetijstvu. 51 Gre le za rast cen hrane in pijač, ker tobaka po zaprtju Tobačne to ne predelujemo. 52 Podrobnejše strukture SURS ne objavlja. Tabela 12: Rast cen v členih živilsko predelovalne verige v zadnjem desetletju v Sloveniji Povprečne letne stopnje rasti v % 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2011/ 2006 2011/ 2001 1. Kmetijski pridelki pri pridelovalcih 1,8 2,8 -2,0 0,4 5,8 8,3 14,5 -14,6 2,1 9,0 17,9 28,4 v tem: Rastlinski pridelki 7,4 6,9 -8,9 -1,7 13,9 17,1 16,6 -19,0 3,1 6,1 21,0 41,8 - žita 4,4 11,1 -10,6 -15,1 11,0 58,8 -6,4 -33,0 39,8 14,9 59,9 56,4 - industrijske rastline -4,1 9,5 -0,3 4,7 5,1 108,7 85,4 -53,5 -35,3 1,3 17,8 35,7 - krmne rastline -23,4 87,2 -28,3 -11,0 3,9 62,2 -16,3 -7,2 1,0 12,6 43,3 36,4 - zelenjadnice, cvetje, okrasne rastline 1,0 18,2 -24,0 3,4 15,7 3,6 7,8 -4,9 8,0 -2,0 12,4 22,0 - krompir 12,2 40,7 -20,9 -37,6 107,2 9,6 -14,8 -21,5 10,3 6,3 -14,1 38,7 - sadje 19,7 5,4 -12,9 -2,0 11,3 11,0 30,4 -19,9 0,5 1,3 18,1 41,6 - vino 3,1 -0,3 2,0 3,0 11,4 12,7 3,4 -8,1 4,4 11,2 24,2 49,5 - oljčno olje -1,1 0,7 -6,5 -9,4 -8,0 0,0 14,7 0,0 0,0 0,0 14,7 -11,0 Živali in živalski proizvodi -0,9 0,6 2,1 1,3 1,8 3,2 13,5 -11,7 1,4 10,7 16,2 22,0 - živali za zakol -3,9 -0,5 4,8 3,1 2,3 1,5 11,5 -3,6 -0,4 8,6 17,8 24,4 - živalski proizvodi 2,2 1,7 -0,5 -0,4 1,3 5,0 15,7 -19,7 3,6 13,1 14,4 19,4 2. Hrana, pijače in tobačni izdelki pri ŽPI* 8,5 4,0 4,0 1,6 2,3 4,7 10,8 -2,6 -0,2 3,2 16,4 41,9 v tem: Živila 9,1 3,7 4,3 1,5 2 4,9 12,2 -2,8 -0,6 3,1 17,2 43,2 Pijače 7,0 4,9 3,9 1,0 3,3 3,9 4,8 -1,8 1,8 3,6 12,8 37,2 3. Hrana, pijače in tobačni izdelki iz uvoza 3,8 5,0 8,1 -1,0 6,8 9,3 31,2 v tem: Živila 4,9 5,0 8,4 -1,9 9,1 9,9 33,9 Pijače -2,5 7,2 4,4 13,9 -11,3 2,4 15,8 4. Hrana in brezalkoholne pijače v CPI 7,5 4,6 0,5 -0,8 2,3 7,8 10,1 0,6 1,0 4,4 25,9 44,4 v tem: Hrana 7,5 4,6 0,4 -0,7 2,1 8,1 10,7 0,4 1,0 4,5 26,8 45,1 - kruh in drugi izdelki iz žit 13,4 6,5 2,5 -0,9 2,9 6,1 11,5 1,4 0,2 3,6 24,5 57,2 - meso 4,0 1,8 -0,4 -2,1 1,4 5,5 5,7 1,4 -0,6 3,5 16,3 21,8 - ribe 8,7 5,1 3,5 0,9 4,3 4,4 11,0 10,1 1,1 2,3 32,0 64,2 - mleko, mlečni izdelki in jajca 7,8 1,4 -0,7 -2,0 0,5 11,6 23,5 -1,7 -0,2 4,8 41,7 51,5 - olje in maščoba 20,3 6,7 -1,6 -1,8 1,3 4,1 34,2 2,4 0,3 8,8 56,1 96,1 - sadje, sveže in predelano 0,7 4,3 1,9 3,5 -1,9 13,0 12,0 -5,0 0,5 11,5 34,7 46,4 - zelenjava, sveža in predelana 6,1 9,5 -4,8 0,2 10,7 17,1 -1,6 -1,2 6,8 0,3 21,9 49,6 - sladkor in konditorski izdelki 8,7 5,3 5,2 1,2 0,6 2,6 5,4 2,3 2,0 5,6 19,2 46,1 - drugi prehrambeni izdelki 6,6 8,4 0,2 -1,3 0,6 3,0 6,7 3,5 3,3 3,5 21,6 39,8 Brezalkoholne pijače 6,6 5,2 1,3 -1,8 3,5 4,9 4,1 2,0 0,8 3,4 16,1 34,0 - kava, čaj in kakav 3,5 5,5 -0,2 -1,6 3,6 3,9 2,7 1,7 -0,4 5,1 13,6 26,2 - gazirane in negazirane pijače 8,1 5,0 2,0 -1,9 3,5 5,4 4,7 2,1 1,4 2,5 17,1 37,7 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *na domačem trgu. rasti cen življenjskih potrebščin. V strukturi sta najbolj izstopali visoka rast cen sadja ter olj in maščob, vendar so bile tudi rasti cen ostalih skupin razmeroma visoke, z izjemo zelenjave. Rast cen hrane in brezalkoholnih pijač je bila višja od rasti skupnih cen življenjskih potrebščin tudi v celotnem zadnjem desetletnem, še posebej pa zadnjem petletnem obdobju. Samo v slednjem so se zvišale za več kot četrtino, cene skupaj pa za manj kot 15 %. Primerljive končne cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v povprečju EU-27 zviševale počasneje in tudi lanska rast je bila kljub večjemu zvišanju v prvih dveh členih verige za 1,0 o. t. nižja kot v Sloveniji. Ob visokih rasteh cen v verigi se vedno odpira vprašanje vloge ključnih akterjev, pravične porazdelitve višjih prihodkov in predvsem možnosti izboljševanja cenovne konkurenčnosti domačih proizvodov. Ciljni razvojni projekt poskuša razjasniti ter opredeliti usmeritev in ukrepe za vzpostavitev dolgoročnih in uravnoteženih poslovnih odnosov znotraj prehranske verige53. V Sloveniji na tem področju že nekajčasa potekajo številne aktivnosti, rezultat pa so predvsem dogovori o sodelovanju v žitni verigi, ki so se jim v zadnjem času pridružili tudi dogovori o sodelovanju v verigi zelenjadarstva. Ureditve poslovnih razmer v verigi najbi prispevale tudi k večji pridelavi 53 Ciljni razvojni projekt z naslovom Slovenska oskrbna veriga z živili v luči strukturnih sprememb v trgovini na drobno, ki ga izvaja Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, sofinacirajo pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter UMAR. Trajanje projekta: oktober 2010-september 2012. in višji cenovni konkurenčnosti domačih kmetijskih in živilskih proizvodov. Slika 40: Gibanje cen v posameznih členih živilsko predelovalne verige in ICŽP skupaj v Sloveniji ■ IC2P -skupaj ■ PPI doma -živila, pijače, tobak - Cene kmet.pridel. pri prid. - IC2P -hrana, brezalk. pijače Uvoz -živila, pijače in tobak 135 130 =2 125 ^^ 120 er ^ 115 IJ ,sd 110 ek dIn 105 100 95 90 Vir: SURS. Slika 41: Gibanje cen v posameznih členih živilsko predelovalne verige v Sloveniji in v povprečju EU-27 -EU: HICP -hrana in brezalk.pij. - SI: HICP - hrana in brezalk.pij. ---EU: PPI -hrana in brezalk.pij. ----SI: PPI -hrana in brezalk.pij. -----EU: Kmet. pridelki pri prid. - SI: Kmet. pridelki pri prid. 160 155 150 145 5? 140 Ji 135 130 ■D C 125 120 115 110 105 100 Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Pomladanska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 6,9 3,6 -8,0 1,4 -0,2 -0,9 1,2 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.562 37.280 35.311 35.416 35.639 35.641 36.589 38.059 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.120 18.437 17.295 17.286 17.364 17.428 17.860 18.551 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.500 20.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.828 36.232 34.593 34.894 35.050 34.841 35.774 37.222 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.601 35.871 34.344 34.940 35.165 34.884 35.860 37.236 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12,9 13,5 13,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,1 8,8 9,3 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 1,0 -6,3 4,0 1,6 1,4 2,4 2,5 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,0 1,8 1,9 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 2 1,9 2,0 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 2,9 -17,2 9,5 6,8 1,4 5,4 6,1 Izvoz proizvodov 13,9 0,5 -18,1 11,0 7,7 1,3 5,8 6,5 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 4,1 3,6 1,7 3,7 4,3 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,6 7,2 4,7 -1,6 4,9 5,5 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,7 -2,0 5,0 5,6 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,6 -1,4 0,7 4,3 4,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1646 -2574 -456 -297 -168 226 423 588 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -0,5 0,6 1,2 1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.699 41.444 42.0035 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,6 105,2 114,1 114,9 116,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,320 1,322 1,322 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,1 3,7 -0,1 -0,7 -0,3 -1,2 0,2 1,5 - delež v BDP, v %4 52,4 53,2 55,8 56,0 56,8 57,1 56,6 56,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 6,1 2,9 1,5 -0,9 -3,5 -0,7 0,3 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,3 20,8 20,6 19,8 19,3 19,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -10,7 -1,5 4,0 3,0 - delež v BDP, v %4 27,8 28,8 23,4 21,6 19,5 19,4 20,0 20,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2012). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec januarja 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,8 -7,1 -0,4 10,7 7,2 7,4 9,3 4,4 0,5 -2,4 -8,4 -1,6 8,1 8,5 14,1 B Rudarstvo -2,9 11,0 -7,5 4,8 -7,2 11,9 23,7 15,7 -5,5 -8,4 -8,4 -7,2 -5,5 -16,5 0,2 9,4 19,0 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,7 -7,9 -0,1 12,0 7,3 7,1 9,8 4,6 0,2 -3,0 -8,8 -1,3 9,0 9,7 15,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 Stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 - -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 - -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 10,8 34,7 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 7,3 7,5 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 2,7 3,3 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 17,8 17,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 -18,1 -7,9 4,0 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,5 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,4 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -22 -9 -7 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -10 -11 -15 -12 -9 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 -12 -7 -1 2 0 3 3 -1 -7 -7 -8 -6 -2 -1 v gradbeništvu -50 -57 -46 -51 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -44 -43 -55 -56 -61 -62 -58 v storitvenih dejavnostih -13 -3 1 -1 -1 -5 -2 -2 1 4 3 -4 6 3 -12 -9 -4 v trgovini na drobno -13 7 8 -7 -6 10 12 12 2 14 2 15 -8 -6 -5 9 9 potrošnikov -30 -25 -25 -25 -25 -22 -27 -26 -27 -25 -25 -24 -25 -23 -26 -24 -22 Vir podatkov: SURS. Opombe: "Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ^V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2010 2011 2012 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 9,6 6,3 12,4 4,0 4,8 4,3 13,8 14,2 7,3 7,0 4,1 5,0 4,0 -0,9 -1,1 3,1 -1,5 1,2 -7,3 1,1 - - 7,4 15,9 37,4 19,2 20,7 -2,5 39,7 -6,3 -1,1 -8,3 -4,2 -21,2 1,5 -7,4 -16,3 -1,1 -5,5 -1,7 -15,4 8,0 11,0 7,4 13,1 3,0 4,8 5,0 12,4 15,2 7,5 7,5 4,0 5,7 4,0 -1,4 -2,0 3,4 -2,0 0,0 -7,4 1,7 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 -3,8 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -19,7 - - -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -32,1 - - -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -7,9 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,4 -1,8 2,9 - - 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,4 -1,1 4,4 - - 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,5 0,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,7 5,8 5,8 -0,8 8,2 - - -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 1,2 - -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -2,3 - -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 6,8 - 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,5 -1,5 0,4 -0,1 2,9 - 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -8 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -10 -12 -12 -12 1 5 1 1 3 -1 -1 3 4 3 5 4 1 0 -2 -2 -8 -7 -5 -3 -5 -8 -59 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -43 -43 -46 -41 -42 -39 -39 -3 -1 -2 -2 -4 -2 -1 1 -1 4 5 3 3 3 5 2 0 -3 -9 -10 -8 -4 13 10 14 12 13 10 12 -4 12 -3 13 16 13 -2 -8 15 15 16 14 -2 5 5 -21 -27 -27 -27 -26 -24 -27 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -26 -26 -26 Trg dela 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 935,7 935,8 935,8 938,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 836,1 836,0 836,9 839,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 31,9 31,9 31,9 34,6 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 291,5 290,6 290,7 289,9 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 190,0 189,9 190,0 189,7 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 81,5 80,7 80,5 80,1 V storitvah 513,4 514,3 512,3 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,6 513,5 514,4 514,7 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 51,6 51,8 52,0 52,3 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 115,4 115,9 116,4 116,7 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 749,7 749,8 750,9 750,9 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 686,4 686,9 688,3 688,5 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 63,3 62,8 62,7 62,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 86,4 86,3 86,0 88,4 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 99,6 99,8 98,9 99,3 Ženske 42,4 47,9 52,1 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 47,2 47,0 46,6 47,0 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 15,0 14,7 14,3 14,1 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 29,5 29,7 29,7 30,1 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 38,3 38,4 37,9 37,6 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 36,9 37,9 39,4 40,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 32,2 31,7 30,9 29,9 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 10,6 10,7 10,6 10,6 Moški 8,3 10,1 11,4 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 10,0 10,1 10,0 10,0 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 11,4 11,3 11,2 11,3 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 2,9 0,2 -0,9 0,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 1,0 0,8 1,0 0,9 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 8,6 5,4 5,8 5,7 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 5,0 4,0 5,1 3,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 1,7 2,0 2,6 2,4 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 12,7 11,7 13,5 14,5 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 77,2 79,9 79,7 82,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 44,8 44,2 43,3 42,9 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 5,0 4,7 4,5 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 4,8 4,7 4,6 4,6 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 8,9 7,0 7,7 8,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2010 2011 2012 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 4,5 4,4 4,4 4,4 4,4 4,3 4,2 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 1,8 -1,1 -2,4 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 2,3 2,4 0,7 -0,2 -1,1 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 2,3 -0,9 -1,8 -2,0 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 2,1 3,3 1,5 0,2 -0,9 Realni (deflator ULC) 6,5 -1,7 5,6 -0,4 -1,7 -1,9 -2,7 -2,3 -1,1 -1,4 USD za EUR 1,393 1,327 1,392 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,413 1,348 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2010 2011 2012 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -1,9 -1,8 -2,3 -3,1 -2,4 -2,4 -2,6 -2,2 -2,4 -2,6 -2,2 -1,3 -0,4 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -1,9 -1,0 -1,8 -2,6 -1,8 -1,7 -2,5 -2,2 -3,0 -2,7 -2,4 -2,0 -1,0 -0,9 -0,1 -0,5 -1,7 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 1,435 1,439 1,426 1,434 1,377 1,371 1,356 1,318 1,291 Cene 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2009 2010 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 4 CPI, medletna rast v % 0,9 1,8 1,8 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 1,0 4,4 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 Alkoholne pijače in tobak 6,7 7,2 5,7 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 Obleka in obutev -0,6 -1,9 -1,6 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 Stanovanje -0,3 10,2 5,6 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 Stanovanjska oprema 4,0 1,4 2,7 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 Zdravje 4,0 2,1 1,6 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 Prevoz -3,0 -0,3 1,0 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 Komunikacije -4,1 1,4 1,2 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 Rekreacija in kultura 3,0 0,4 -1,5 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 Izobraževanje 3,4 1,6 1,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 Gostinske in nastanitvene storitve 4,4 -2,5 -6,8 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 Raznovrstno blago in storitve 3,8 1,4 2,2 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 HICP 0,9 2,1 2,1 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,9 0,3 1,3 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -1,3 2,1 4,5 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 Domači trg -0,4 2,0 3,8 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 Tuji trg -2,2 2,2 5,3 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 Na evrskem območju -3,5 2,2 6,1 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 Izven evrskega območja 0,3 2,1 3,6 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 Indeks uvoznih cen -3,3 7,4 5,4 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika -12,3 16,5 10,9 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 Naftni derivati -12,0 17,3 11,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 Promet 0,6 1,8 1,1 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 Ostale regulirane cene 4,9 1,3 0,0 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 Regulirane cene skupaj -6,9 14,2 2,8 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2010 2011 2012 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,6 2,8 2,9 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,2 15,4 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 15,3 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 2,9 6,0 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 12,4 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 1 1 2 1 3 1 4 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -456 -297 -385 -10 -4 -118 -84 -91 -91 14 -127 -181 30 -112 78 -27 Blago1 -703 -1.205 -1.335 -287 -190 -273 -234 -508 -311 -279 -294 -451 -25 -121 -44 -99 Izvoz 16.167 18.386 20.687 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.018 5.339 5.115 5.216 1.228 1.328 1.649 1.468 Uvoz 16.870 19.591 22.022 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.329 5.618 5.409 5.667 1.253 1.448 1.693 1.567 Storitve 1.165 1.308 1.433 303 291 356 346 315 318 400 358 358 99 84 107 119 Izvoz 4.347 4.633 4.820 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.049 1.183 1.377 1.211 315 302 363 373 Uvoz 3.182 3.325 3.387 800 690 773 1.001 861 732 783 1.019 853 216 218 256 254 Dohodki -766 -507 -636 -107 -51 -158 -202 -95 -144 -139 -190 -163 -17 -24 -11 -28 Prejemki 666 682 899 221 135 194 168 185 213 237 217 231 42 40 53 58 Izdatki 1.432 1.188 1.535 328 186 353 370 280 357 376 408 394 59 64 64 85 Tekoči transferi -152 106 153 81 -53 -43 6 196 47 32 -1 75 -27 -52 26 -18 Prejemki 966 1.218 1.337 377 263 220 274 461 374 316 308 339 65 85 113 57 Izdatki 1.118 1.112 1.184 296 317 263 268 265 328 284 309 263 93 136 87 75 Kapitalski in finančni račun 154 319 -150 80 -19 253 190 -106 112 -255 -103 96 5 35 -59 88 Kapitalski račun -9 8 -102 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -8 -82 -7 -2 55 2 Finančni račun 164 311 -48 121 -65 251 174 -50 119 -250 -96 178 12 37 -114 86 Neposredne naložbe -644 334 750 -86 -132 74 57 335 53 238 194 266 -37 -72 -23 -26 Domače v tujini -174 60 -40 -20 -51 59 19 32 -20 24 41 -85 16 -54 -14 -11 Tuje v Sloveniji -470 274 790 -66 -81 15 37 303 72 214 154 351 -54 -18 -9 -15 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.947 1.973 310 1.106 508 -54 388 2.592 -317 -416 114 1.357 -446 195 609 Finančni derivativi -2 -117 -137 -2 -22 -65 -14 -15 -80 -15 -24 -19 -2 -2 -19 -11 Ostale naložbe -3.985 -1.872 -2.707 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.454 -168 117 -202 -1.356 550 -271 -518 Terjatve -277 683 -1.507 105 241 -594 531 504 -1.525 -156 -348 521 172 44 25 -24 Komercialni krediti 416 -174 -128 226 -223 -213 30 232 -320 -88 43 238 0 -42 -182 -37 Posojila -1 164 -50 46 -348 510 20 -18 -101 -21 50 23 -24 19 -343 415 Gotovina, vloge -613 609 -1.290 -68 815 -885 387 292 -1.109 -48 -408 276 203 62 551 -409 Ostale terjatve -80 84 -40 -99 -2 -6 94 -2 6 2 -33 -15 -6 5 -1 7 Obveznosti -3.708 -2.555 -1.199 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -929 -12 466 -724 -1.528 506 -296 -494 Komercialni krediti -452 364 171 -75 91 262 -63 73 200 -13 -85 68 -89 69 112 54 Posojila -2.911 -974 -1.203 -973 -403 -189 -8 -373 -385 -297 209 -731 -39 -18 -346 -279 Vloge -318 -1.934 -169 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 340 -57 -1.394 448 -133 -206 Ostale obveznosti -27 -11 2 0 72 -54 12 -42 42 -36 1 -5 -6 6 72 -63 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 20 62 -50 18 -11 9 12 33 19 51 7 4 32 Statistična napaka 302 -21 535 -70 22 -135 -106 197 -21 241 231 85 -35 77 -20 -62 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.783 1.811 1.961 473 403 456 442 510 440 507 497 518 116 120 167 142 Blaga za vmesno porabo 8.090 9.951 11.739 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.840 3.040 2.980 2.879 657 725 853 803 Blaga za široko porabo 6.144 6.481 6.777 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.699 1.738 1.583 1.757 445 473 615 513 Uvoz investicijskega blaga 2.288 2.293 2.474 633 450 612 570 661 555 611 587 720 122 149 180 213 Blaga za vmesno porabo 9.823 12.117 13.805 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.438 3.516 3.424 3.428 794 906 1.010 956 Blaga za široko porabo 5.004 5.470 5.879 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.380 1.512 1.480 1.508 362 395 533 430 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2010 2011 2012 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -19 -105 33 23 -98 89 26 -135 -19 1 -31 -151 -36 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -72 -118 -121 -97 -179 -2 -11 -164 -119 -83 -116 -252 -93 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.534 1.601 1.883 1.693 1.835 1.811 1.733 1.490 1.891 1.777 1.865 1.574 1.581 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.606 1.719 2.004 1.790 2.014 1.813 1.744 1.654 2.011 1.860 1.981 1.826 1.674 125 113 88 115 143 132 87 97 110 84 124 147 123 129 78 120 160 148 121 89 146 370 386 462 448 437 394 356 426 340 316 393 399 379 404 458 457 462 415 378 418 370 245 274 374 333 295 262 269 330 230 233 269 252 256 275 380 337 302 268 257 329 224 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -54 -36 -52 -41 -45 -59 -66 -65 -58 -55 -50 -67 72 64 65 52 51 54 52 80 62 64 88 71 85 82 77 69 71 75 75 82 58 112 156 155 108 106 81 88 110 116 117 124 123 126 128 136 135 136 133 130 132 126 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 26 -1 7 18 -25 6 -6 19 63 -22 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 116 70 122 85 103 151 55 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 88 105 91 98 95 116 91 84 89 77 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -138 66 185 23 33 -312 13 -36 -81 -250 26 320 153 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -129 64 184 25 33 -308 20 -32 -84 -248 18 409 159 19 81 89 36 -68 74 213 47 -87 -17 156 95 93 50 16 62 116 -46 -46 358 -15 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -61 17 24 -11 3 31 -61 37 65 -61 -5 -19 -26 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -26 -34 132 105 90 19 78 25 51 15 -41 377 11 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -206 1.662 -362 271 -226 72 -47 -441 226 -102 -10 208 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -4 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.159 301 -1.597 284 -326 -126 -52 -58 228 -411 130 79 38 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.041 350 -835 78 -83 -151 -495 -16 163 -353 308 566 -526 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -217 29 -132 -83 31 -36 -39 200 -119 -135 41 331 -13 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 4 -54 14 -16 -19 -19 27 42 -48 22 48 21 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -764 324 -670 136 -94 -90 -422 -225 240 -180 242 213 -531 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 -19 0 9 3 -27 -3 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -118 -49 -762 206 -244 26 442 -42 65 -58 -179 -487 564 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -42 60 181 143 9 -164 -10 -262 188 -22 144 -54 -101 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -189 -213 -226 142 243 -41 7 -201 -431 -99 60 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 25 -31 7 4 -16 56 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 157 39 -218 -47 65 223 -40 170 100 249 4 -169 -117 155 158 159 125 159 164 170 176 126 141 173 153 179 174 173 153 170 168 176 175 n.p. 856 883 878 713 952 920 927 783 888 904 1.049 977 1.042 1.021 997 894 1.089 1.014 1.050 816 n.p. 543 607 554 458 607 558 591 515 509 544 646 548 593 597 545 426 612 578 618 562 n.p. 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 183 225 204 204 165 218 202 223 296 n.p. 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.033 1.106 1.300 1.130 1.241 1.146 1.108 1.048 1.267 1.189 1.237 1.002 n.p. 462 463 452 420 479 496 536 443 422 452 506 471 554 487 468 466 545 497 526 485 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2009 2010 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.300 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.871 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.024 21.815 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.226 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.455 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.658 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 26.861 26.932 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27.929 27.079 27.358 Čez noč 7.200 8.155 8.245 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7.976 7.936 8.041 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 11.109 10.917 10.408 10.385 10.137 9.233 9.006 8.674 8.377 8.574 8.621 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 8.257 8.396 9.788 10.042 10.390 10.583 11.067 11.196 11.401 10.413 10.529 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 555 591 569 577 532 504 525 483 175 156 167 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 458 453 434 426 438 436 450 496 705 462 491 Čez noč 238 285 386 242 261 238 240 241 250 270 299 513 280 307 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 169 142 141 133 137 127 121 130 129 122 121 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 42 43 45 48 52 55 55 59 61 58 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 5 7 10 5 8 4 4 8 2 2 3 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 2012 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 77 76 83 102 111 119 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.300 4.466 4.581 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.871 20.970 20.890 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.226 2.207 2.231 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.452 5.119 4.853 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.658 5.836 5.696 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 486 494 538 579 570 564 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 320 329 365 386 391 384 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 109 109 114 133 117 120 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 57 55 58 59 61 59 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,5 5,43 5,27 5,37 5,40 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 - - 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 - - Javne finance 2009 2010 2011 2009 2010 2011 2010 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 5 1 6 1 7 1 8 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.981,3 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.015,6 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,5 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,2 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,3 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,8 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 210,0 276,4 114,1 226,9 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 431,5 434,8 432,7 428,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 2,2 2,5 2,6 1,9 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,4 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,3 31,2 18,0 24,7 27,4 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,4 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.325,1 373,4 391,1 444,4 411,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 8,4 8,1 8,4 6,8 Drugi davki 2,9 4,0 17,0 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,3 0,3 0,5 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,2 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,4 56,2 60,1 83,0 129,4 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 64,8 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,3 5,3 5,3 9,4 13,5 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,0 0,3 1,1 1,0 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,7 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,5 0,6 0,8 2,0 0,9 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 26,3 49,5 61,2 38,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.543,8 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.237,4 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.925,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.638,6 594,4 548,9 529,5 529,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,8 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,6 377,2 321,5 319,7 324,8 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.442,0 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 637,5 211,9 219,6 203,2 200,5 Plačila obresti 336,1 488,2 526,6 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,2 1,5 4,6 4,0 0,9 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,6 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,3 3,9 3,3 2,5 2,8 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,3 753,2 629,9 608,7 590,1 Subvencije 597,9 581,9 496,7 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,6 42,2 40,9 39,3 27,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,1 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,0 647,4 513,6 509,1 501,2 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,1 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,1 60,3 68,0 59,0 59,4 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 3,2 7,5 1,4 1,9 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,0 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,1 67,2 86,7 108,2 99,7 Investicijski transferi 494,6 396,4 371,7 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,0 19,5 52,0 25,6 22,1 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 30,2 17,9 30,8 31,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.562,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 2010 2011 2012 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 | 9 | 10 | 10^ 11 1 nM 12 I 12* 1 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.294,1 1.290,5 1.356,8 1.361,2 1364,7 1363,9 1181,4 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.239,4 1.235,8 1.260,6 1.265,0 1215,2 1214,4 1151,7 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.174,0 1.170,4 1.181,2 1.185,5 1117,7 1116,9 1106,6 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 103,2 223,8 236,2 227,5 358,1 246,2 214,7 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 172,8 416,5 386,7 444,0 786,7 485,8 443,3 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 0,9 2,6 1,6 2,4 5,7 3,3 2,0 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 4,7 33,9 33,9 14,6 14,6 8,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 446,5 456,6 493,2 495,4 385,5 373,2 443,6 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 7,3 8,6 8,6 9,2 9,2 6,7 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 438,5 58,9 20,9 -26,3 -442,1 -15,3 -11,9 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 65,5 79,5 79,5 97,5 97,5 45,1 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 3,6 6,1 6,1 11,5 11,5 2,2 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 0,5 2,2 2,2 1,2 1,2 0,2 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 50,3 87,6 87,6 136,6 136,6 27,1 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.332,4 1.328,8 1.363,9 1.368,3 1541,1 1540,3 1491,2 578,4 557,2 543,8 670,0 638,7 637,0 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 544,4 530,7 530,7 563,6 563,6 679,7 319,0 329,2 322,8 328,0 326,1 316,0 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 322,2 320,0 320,0 308,3 308,3 335,7 183,9 203,2 216,9 323,0 202,1 184,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 196,4 204,5 204,5 236,6 236,6 202,3 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 21,9 1,9 1,9 5,5 5,5 136,4 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 3,9 4,3 4,3 13,1 13,1 5,4 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,3 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 611,3 607,7 638,3 642,7 694,7 693,9 707,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 17,0 39,3 39,3 72,3 72,3 117,0 504,4 516,8 519,5 526,6 521,6 532,8 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 527,1 526,4 544,2 540,0 526,6 531,5 535,4 64,9 58,2 59,0 89,1 51,2 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 65,9 63,0 53,7 62,3 83,4 77,7 49,1 5,8 3,1 4,2 2,3 3,6 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,2 1,1 1,1 12,4 12,4 6,1 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 94,6 111,5 111,5 185,1 185,1 56,6 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 49,3 48,1 48,1 61,5 61,5 12,3 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 32,8 35,3 35,3 36,2 36,2 35,1 - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ESA - European System of Accounts, EU - Evropska unija, GFS - Government Finance Statistics, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, KAD - Kapitalska družba, MF - Ministrstvo za finance, MIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NFI - Nedenarne finančne institucije, NLB - Nova ljubljanska banka, PPI - Producer Price Index, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SOD - Slovenska odškodninska družba, SRDAP - Statističen register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Urad RS za javna plačila, UMAR -Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo marec 2012, št. 3, let. XVIII