KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
253
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
AVGUST BERTHOLD (1880—1919) IN NJEGOV FOTOGRAFSKI ATELJE
MIRKO KAMBIČ
Po znanem potresu leta 1895 se je število poklicnih
fotografov v Ljubljani zmanjšalo. Adresar za leto
1898 navaja le tri fotografe: Landaua, Müllerja in
Rovška. V letu 1906 pa naletimo v Ljubljani že na se-
dem fotografskih ateljejev, kar je še vedno skromno
število, vendar je bil razvoj obetaven. Ljubljana je
imela takrat 38.000 prebivalcev; obnova porušenega
mesta je že lepo napredovala.^
V seznamu fotografov za leto 1906 naletimo v
Ljubljani na novo ime: Avgust Berthold, Sodnijska
ulica št. 11. Obrtni list je dobil Berthold že leto prej in
svoj atelje v hiši na Sodnijski, sedanji Tavčarjevi uli-
ci, je vodil uspešno vse do svoje smrti leta 1919. Po-
tem je prevzela to znano fotografsko delavnico Bert-
holdova vdova. Vodila jo je tja do leta 1934.
Avgust Berthold ni dočakal niti štirideset let živ-
ljenja, njegov atelje je bil odprt le okrog trideset let.
Kljub temu se je Berthold, ki so ga že na začetku nje-
gove fotografske dejavnosti javno označili za foto-
grafa umetnika, trajno zapisal v slovensko kulturo.
BIOGRAFSKI PODATKI
Avgust Berthold se je rodil v gradu Puštal, v nepos-
redni bližini starega mestnega jedra znamenite Škofje
Loke, dne 20. julija 1880. Bil je plemenitega rodu, saj
je bila njegova mati Ema sestra puštalskega barona
Avgusta Wolkensperga, ki je bil lastnik gradu. Ema
se je kot 19-letno dekle poročila z mornariškim oficir-
jem, pozneje kapitanom fregate Jožefom Berthol-
dom. Ta je prihajal v goste h grajskim, ko je bila Ema
še deklica in tako se je srce polagoma ogrelo za ljube-
zen. Žal, usoda ni bila naklonjena mladi družini, saj
je mati umrla že mesec po porodu. Avgust je odraščal
na puštalskem gradu v krogu dobrih sorodnikov,
vendar ne v kakšni žalostni izolaciji. Vključil se je v
življenje škofjeloške mladine in znašel se je v krogu
dobrih, kulturno razgibanih vrstnikov.^
Leta 1903, ko mu je bilo 23 let, so bih v Bertholdo-
vi druščini 20-letni fotograf Gustav Blaznik, Ludvik
Mikuž, študent prava, Anton Gaber, star tedaj 20 let,
znan pozneje kot publicist in umetnostni zgodovinar.
Berthold je bil v prijateljskih stikih tudi z Rihardom
Jakopičem, ki je zahajal shkat v škofjeloško okolico
pa tudi z Ivanom Groharjem. Mlada druščina je znala
biti tudi ponočevalska in primerno važna, zato je pri-
šla navzkriž s pravili o nočnem miru, vendar brez
hujših posledic'
Verjetno seje mladi Berthold navdušil za fotografi-
jo in za slikarstvo v tej veseli in mladostno zagnani
druščini. Tu pa si je tudi oblikoval zavest o svoji pri-
padnosti slovenstvu, saj je pozneje v popisu ljub-
ljanskega prebivalstva leta 1910 navedel kot svoj ob-
čevalni jezik slovenščino."
Večina podatkov o Bertholdovi poteh na Dunaj in
v München je še neznanih, drži pa, da se je tam šolal
za bodoči fotografski poklic. V Miinchnu naj bi bil
Poročna slika iz leta 1908, atelje
A. Berthold. Na sliki sta ženin
Viktor Kune, fotograf; nevesta
Jožefa r. Jenko. Priči sta Avgust
Berthold, Kuncev svak (prvi z des-
ne) in Miro Tomažič, požtni kon-
trolor (na levi).
254'
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
kar dve leti, ko se je specializiral na tamkajšnji foto-
grafski šoli. »Lehr- und Versuchanstalt für Photogra-
phie« je bila odprta v Münchnu dne 15. oktobra 1900
kot prva šola te vrste za fotografijo v Nemčiji. Pouče-
vali so priznani strokovnjaki za fotografijo, umet-
nost, kemijo in tehniko.^ Prestolnica Bavarske pa je
bila hkrati priljubljeno središče slikarjev in fotogra-
fov; odtod je tudi izvirala naklonjenost slovenskih
impresionistov do fotografije, saj je postal npr. slikar
Jakopič vnet fotograf amater.^
In tako mimogrede dobimo odgovor, zakaj so pri-
redili leta 1911 slovenski sUkarji in fotografi skupno
razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, zakaj
sta bila v žiriji za fotografijo slikarja Vavpotič in Ja-
kopič in zakaj je Ante Gaber napisal fotografom
pohvalno kritiko. Ni šlo brez spomina na prijetno po-
vezavo v Škofji Loki in na poznejše prijateljsko sode-
lovanje teh kulturnikov.'
Po pripovedovanju baronice gospe Hilde Swoboda
je imel Berthold na Dunaju posebno srečo, ki je bila
odločilna za njegovo fotografsko bodočnost. Na lote-
riji je zadel visok znesek in znal ga je pametno obrni-
ti. Z denarjem iz loterije si je kupil v Ljubljani hišo
na sedanji Tavčarjevi ulici in si na vrtu postavil po
dunajskem vzoru secesijsko oblikovan atelje.^
Bertholdovo obrtno dovoljenje nosi datum: 17. 4.
1905, št. 13525. To je uradni začetek Bertholdove po-
klicne fotografije v Ljubljani. Od leta 1911 je bil
Berthold član Zadruge poklicnih fotografov Kranj-
ske.' Po podatkih v matičnih knjigah je Avgust Bert-
hold, rojen 20. 7. 1880 v Škofji Loki, oženjen, foto-
graf in posestnik, bivajoč v Ljubljani, Sodna uhca 13,
umrl dne 1. avgusta 1919 za pljučno tuberkulozo. Po-
kopal ga je p. HugoUn Sattner.^"
ATELJE AVGUST BERTHOLD
Bertholdov atelje je moral biti tipičen secesijski
atelje: delno zidan, z železno konstrukcijo za stekleno
steno in streho, z belimi in modrimi zavesicami za re-
guliranje difuzne dnevne svetlobe. »Fotografira se tu-
di pri električni razsvetljavi,« pove Bertholdov re-
klamni oglas leta 1910, v katerem naletimo tudi na
navedbo »moderni atelije za umetniško fotografira-
nje« V
Številne Bertholdove fotografije dokazujejo, da je
mojster uporabljal v ateljeju skrbno urejene secesijs-
ke rekvizite: fotelje, mize, zavese z rastlinskimi vzor-
ci, občasno pa tudi čisto nevtralno ozadje. Po pripo-
vedovanju je utrpel Bertholdov atelje hude poškod-
be, predvsem na zasteklenem delu, maja 1945 ob zna-
ni eksploziji municije na ljubljanski železniški posta-
ji. Postal je zasilno skladišče in šele okrog leta 1950
ga je prezidal in obnovil sHkar Zoran Didek.^^ V letu
1988 je atelje z vrtne strani še vedno dovolj opazna
pritlična zgradba, vendar brez čara nekdanjih sece-
sijskih steklenih ateljejev.
Na svojih izdelkih, fotografijah, je Berthold
skromno navajal dvojezično, slovensko-nemško, na-
ziv »fotografski atelje«, na mnogih slikah pa le svoje
ime z navedbo mednarodnih priznanj za svojo umet-
niško fotografijo. Vseh slik seveda ne moremo izklju-
čno pripisati roki Avgusta Bertholda, saj je bil v vseh
takratnih ateljejih običaj, da je imel mojster pomoč-
nika, retušerja ali celo poslovodjo.
Bertholdova vdova Helena je po moževi smrti an-
gažirala, kot je bilo objavljeno v časopisu, za poslo-
vodjo odličnega fotografa Črnogorca Milica Obreno-
viča s posebnim poudarkom, da je ta sposobni foto-
graf nekoč že pomagal Avgustu Bertholdu. Ta Obre-
novič je sodeloval leta 1912 v balkanski vojni, nato v
1. svetovni vojni. Bertholdu je uspelo, da ga je leta
1918 rešil ujetništva in ga zopet pripeljal v svoj
atelje.Avgust Berthold je bil neposredni avtor šte-
vilnih portretov in drugih motivov predvsem v svoji
prvi dobi, ko ga še ni ovirala bolezen.
FOTOGRAFSKA DEDIŠČINA
Bogata fotografska dediščina iz Bertholdovega
ateljeja se je sčasoma porazgubila. Marsikatera slika
je ohranjena v starih družinskih albumih; nekaj slik
in drugega gradiva je v tej ali drugi kulturni ustanovi,
vse pomešano med razne slikovne zbirke; nekaj male-
ga je tudi v obliki tiskanih reprodukcij. Nekaj gradiva
hranijo potomci fotografa Bertholda. Evidenca Bert-
holdovega opusa še ni dokončna.
V slikovno-kartografskem oddelku Narodne in
univerzitetne knjižnice v Ljubljani najdemo pod ges-
lom Berthold kar lepo število slik, večinoma v origi-
Pisatelj Ivan Cankar, 1911, atelje A. Berthold. Slika je bila objavlje-
na prvičvDom in svetu 1911. Izvirna plošča (negativ) je ohranjena v
NUK, Ljubljana.
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9
255 i
nalni izvedbi, neicaj pa tudi v obliki tiskanih repro-
dukcij. Portretov je okrog 65, nekaj malega je pokra-
jinskih motivov. NUK ima v depoju izvirne fotografi-
je večjega formata na kartonu z žigom ateljeja Bert-
hold, z zelo skrbnimi posnetki Crngroba, zunanjosti
in notranjosti; dodanih je nekaj preslikav umetniških
del.
Redkost pomenijo izvirne Bertholdove plošče for-
mata 16,5 X 12 cm, 13 po številu. Gre za portrete zna-
nih kulturnikov. Tu so portreti Otona Župančiča (3
plošče) in znameniti portret Ivana Cankarja iz leta
1911: pisateljeva podoba z velikimi brki, visokim po-
škrobljenim ovratnikom in metuljčkom. Ta portret je
bil prvič objavljen v Dom in svetu 1911, pozneje pa
neštetokrat uporabljen vse do danes, ne da bi uporab-
niki navajali ime avtorja Bertholda. K sreči je ta ploš-
ča kar dobro ohranjena. Tu je tudi plošča iz leta
1911, na kateri so Ivan in Izidor Cankar, Anton Ve-
rovšek in pisatelj Finžgar, ko je ta služboval še v Sori.
Med mahmi portreti na papirju, ki so ohranjeni v
NUK, najdemo med drugimi naslednjo osebe: Anton
Aškerc, Emil Adamič, Fran Ilešič, Fran Leveč, Fran-
ce Kralj, France Veber, Jure Adlešič, Ivan Ogrin,
Franja Tavčarjeva, Pavel Golia, Stanko Kosovel,
Alojz Gradnik in Juš Kozak. Med slikami večjega
formata najdemo Bertholdov skupinski portret nekih
zadružnih funkcionarjev iz leta 1910 (slika na karto-
nu, 59 X 48 cm).
Motivi, ki so prinesh Bertholdu posebno priznanje
in naziv fotografa-umetnika, so ohranjeni v majhnem
številu primerkov. Tako ima družina Kune v Ljublja-
ni motive: Morje z jadrnico (33 x 25 cm), Devinski
grad (17 x 24 cm) in gorski pejsaž (28 x 38 cm). Nave-
deni nazivi niso izvirni, prilagojeni so motivu. Bert-
hold jih je izdelal osebno s tako imenovanim gumi
postopkom, ki je veljal za umetniško, precej težko
tehniko ob koncu 19. in v začetkih 20. stoletja. Po le-
tu 1931 so ta postopek uspešno izvajali nekateri člani
Fotokluba Ljubljana.
Nekaj podobnih umetniških motivov iz kamere in
roke Avgusta Bertholda je bilo objavljenih v tisku,
npr. v Slovanu 1904—1905: motivi Slovenski svet. Za
plugom, Ob Išci. Objavljeni so bili kot celostranske
umetniške priloge.^" Že omenjene razstave v Jakopič-
evem paviljonu leta 1911 se je udeležil Berthold kot
član žirije zunaj konkurence. Razstavil je 10 pokra-
jinskih motivov, izdelanih z gumi postopkom, ki je
zahteval obdelavo motiva v temnici tako, da je foto-
graf brisal detajle, dodajal svetlobne efekte in ustvaril
umetniško sliko. Med motivi so: Jesen, Po nevihti,
Burja, Igra, Barje.^^ V oglasu iz leta 1910 je Berthold
priporočal svojo zalogo različnih motivov z Gorenj-
skega.^^
Izjemno lep primer ateljejske Bertholdove slike je
portret njegove žene Helene, verjetno iz leta 1906, v
krasni secesijski izvedbi (format 21,7 x 13,5 cm). Por-
tret je v družinski lasti. Leta 1918 je Avgust Berthold
ponovno portretiral pisatelja Ivana Cankarja, naredil
je tri variante. Cankar sam je bil s temi slikami zado-
voljen. Eno teh je po Cankarjevi smrti povečal in pri-
pravil za tisk vrhniški fotograf Ivan Tišler, avtor iz-
virnika pa je bil vendarie Berthold.^' Po izjavi Bert-
holdovega sorodstva naj bi bile ohranjene tudi neke
barve fotografije iz Bertholdovega ateljeja. To zani-
mivost bo treba raziskati.
Z Avgustom Bertholdom je povezana še neka po-
sebna oblika fotografiranja, ki nima nič kaj posebno
skupnega z umetnostjo, temveč veliko bolj s krimina-
lom. Leta 1907 je ljubljanski magistrat razpisal nate-
čaj za fotografiranje zločincev v ljubljanskih zaporih.
Slo je za prestopnike, ki so jih označevali z izrazom
»zločinci«. Natečaja so se udeležili fotografi Janko
Kotar, Ljudevit Krema, Davorin Rovšek in Avgust
Berthold. Najugodnejša je bila ponudba slednjega,
saj je bil pripravljen narediti 3 slike za ceno 2 kron,
kolikor gre za portret. Za slike predmetov, ki so po-
vezani s prestopkom, pa je zahteval Berthold točnejše
podatke. Dogovor naj bi veljal za tri leta (1907—
—1909). Ali je postal Berthold portretist ljubljanskih
prestopnikov, zločincev in predmetov? Arhivskega
gradiva nisem našel, tudi slik ne.^'
Leta 1910 je Berthold v že navedenem oglasu spo-
ročil javnosti: »Na razpolago je tudi Roentgen apa-
rat«. Nekaj izjemnega je ta podatek v fotografskih
oglasih. Rentgensko fotografsko napravo si je menda
Berthold kar sam uredil, slikal pa je z njo okostja po
naročilu Narodnega muzeja. Po letu 1919 naj bi bil ta
rontgen oddan v bolnišnico, kjer se je sled za apara-
turo izgubila.^"
Avgust Berthold, Morje z jadrnico, gumi postopek, pred 1914, 33 x
25 cm. Zasebna last.
256 i
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
BERTHOLD KOT FOTOGRAF-UMETNIK
Slovan, mesečnik za književnost, umetnost in pros-
veto, ki je izhajal v kar luksuzni zunanji podobi, je
pod uredništvom Frana Govekarja v letniku 1904/5
objavil kot umetniške priloge tri Bertholdove foto-
grafije. Presenetljivo pa je besedilo, ki ga je urednik
napisal k sliki Slovenski svet. Tako je zapisano dobe-
sedno: »Slovenci imamo že nekaj umetniških foto-
grafov, prvi pa je med njimi Berthold, ki si je otvoril
v Ljubljani moderen atelier. Berthold ima oko in du-
šo umetnika slikarja in njegova dela v raznih tehni-
kah zbujajo splošno občudovanje. Njegove fotogra-
fije so tako mojstrske, da neuko oko ne razločuje, ali
niso izvršene po slikah; Bertholdove fotografije najle-
pše dokazujejo, da more tudi fotografski aparat do-
sezati čisto umetniške efekte krajinarjev. «
To je nadvse zanimiva kritika, polna pohvale in na-
čelnih izhodišč, s katerimi so v začetku našega stoletja
presojali fotografijo kot umetnost. Gre za nekaj več
kot za Bertholda samega, gre za zrcalo kulturnih do-
gajanj v takratni Evropi, za impresionizem in secesi-
jo, ki sta zajela s teorijo in prakso tudi fotografijo.
Žal se moramo omejiti le na nekaj stavkov, sicer bi
zašli v obširno študijo.
Toliko občudovana, naravi zvesta fotografska sli-
ka je postala nekaterim prizadevnim amaterjem ob
koncu 19. stoletja preveč vsakdanja, množična, neo-
sebna. Ob stiku s slikarstvom, predvsem z impresio-
nizmom, so prišli do poskusov, da s posebnimi tehni-
kami spremenijo fotografski motiv v slikarskega,
umetniškega, čisto podobnega umetnini in ne le goli
fotografiji. To so dosegali s postopki v temnici, ko so
razvijali negativ, predvsem pa pozitivno sliko na pa-
pir. Svetlobno občutljive snovi so mešali s topljivim
gumi arabicum, potem so z osvetljevanjem in s po-
novnim razvijanjem in izpiranjem brisali na sliki ne-
potrebne detajle in ustvarjah svetlobne efekte in kon-
traste, motiv pa podredili enovitemu, sUkarskemu vti-
su. Uporabljali so tudi barvila, pigmente in izdelovali
prijetne enobarvne (rjave, rdeče, modre, zelene)
sUke.
Tem evropskim prizadevanjem so se pridružili še
principi Dunajske secesije, ustanovljene 1897, ki je
zajela med vsemi vejami umetnosti tudi fotografijo.
Šlo je za revizijo dotedanjih klasičnih pogledov, ki so
jih šteli za konservativno preteklost. Impresionistično
in secesijsko usmerjeni fotografi so si postavili za os-
rednjo tematiko naravo, pejsaž. Vendar so se pridru-
žili novi smeri tudi poklicni fotografi, vsaj nekateri,
ki so začeli uporabljati gumi postopek v portretni fo-
tografiji, predvsem v tisti, ki je bila namenjena za
razstave ali ko je šlo za izbrane osebnosti.^^ Vse te no-
vosti ob začetku stoletja na Slovenskem niso bile nez-
nane, saj je Slovan izrecno navedel, da imamo tudi
Slovenci že nekaj fotografov umetnikov, le da je med
njimi na prvem mestu Avgust Berthold.
Berthold je bil s svojim bivanjem in šolanjem na
Dunaju in v Münchnu odlično razgledan in obenem
nadvse praktičen, vnet za novosti, ki ih je preskusil v
praksi. Dobro, da si je postavil atelje v Ljubljani, od
koder je navezoval stike z dogajanji po Evropi. Sode-
loval je na mednarodnih razstavah, kar je bilo za slo-
vensko fotografijo v tistem času nekaj nadvse izjem-
nega, ob nagradah pa tudi nekaj čudovitega.
Berthold je prejel po navedbah na svojih fotografi-
Medalja, ki jo je prejel A. Bert-
hold v Bruslju 1905 za svoje foto-
grafske motive. To je bila razstava
umetnosti in obrti v čast 75. oblet-
nici narodne neodvisnosti Belgije.
Medaljo hranijo Bertholdovi po-
tomci, prav tako medalji dodano
veliko diplomo.
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
257
jah tri mednarodna priznanja: leta 1905 v Bruslju, le-
ta 1907 v Brnu, leta 1908 v Kristijaniji, sedanjem Os-
lu. Na srečo je nekaj dokazov še ohranjenih pri Bert-
holdovih potorncih, tako npr. imenitna medalja iz
Bruslja (premer 6,6 cm, bronzirana), diploma (for-
mat okr. 50 X 70 cm) ter nekoliko bolj skromna diplo-
ma iz Kristijanije. Ne vemo pa, katere slike je tam
razstavil.
Berthold je torej združil zelo uspešno svojo ama-
tersko fotografijo, s katero je začel že pred 1905, s
poklicno, ateljejsko, ko si je postavil 1905 lastni atel-
je. Kot zelo razgledan človek je znal združevati klasi-
čno fotografijo z ambicijami novo pojmovane umet-
niške fotografije. In tu je uspel odlično. Vse do smrti
so mu bili slovenski kritiki in pisci dosledno naklonje-
ni, Berthold pa je svoje znanje velikodušno delil, saj
je bil mentor slovenskim amaterjem tja do leta 1914.
SKLEPNA MISEL
Čeprav smo zbrali mnogo podatkov o fotografu
Bertholdu, gre v tem zapisu vendarle za skico, ki kliče
po obširnejši, s slikami bogato opremljeni monogra-
fiji. Avgust Berthold je tudi dandanes izziv za slo-
vensko fotografijo. Bil je do neke mere tujec, pa je
postal z dušo in srcem naš človek. Slovenščino je štel
za svoj jezik*, slovenske kulturne delavce za svoje
najdražje tovariše. Bil je edini slovenski fotograf
grajskega porekla, rekel bi fotograf-baron. Bil je ev-
ropsko razgledan, poslovno sposoben. Solidno obrt-
no fotografijo je znal oplemenititi z žlahtnimi sadovi
nove umetniško amaterske fotografije. Povezal je
slovenske fotografe in slikarje na skupni razstavi v
Jakopičevem paviljonu leta 1911. S svojimi medna-
rodnimi medaljami je počastil slovensko fotografijo
in njeno fotografsko zgodovino.
* Njegovi predniki so bih slovenski Oblaki, ki so se
pozneje preimenovah Wolkenspergi (Op. lektorja
F. D.)
OPOMBE
1. Adressbuch, Laibach 1898. — I. slovensko-nemška nas-
lovna knjiga za Ljubljano (za 1906). — 2. Nadškofijski ar-
hiv v Ljubljani, matične knjige žup. Škofja Loka: krstna za
1861 — 1890, knjiga umrlih za 1871—1895. — Zgodovinski
arhiv Ljubljana (ZAL), Domovinstvo, zglaševalne pole,
fase. 2 (B): Berthold Josef, kk Fregaten Capitain, priglašen
25. 1. 1885. — Pogovor avtorja z gospo Hildo Swoboda,
roj. Wolkensperg (Wollkensperk) dne 14. 5. 1987. Polno
ime novo rojenčka je bilo: Augustin Arthur Josef Berthold.
Mati je navedena kot: Ema Freiin von Wolkensperg. — 3.
France Štukl, Slikarja Rihard Jakopič in Ivan Grohar v
Škofji Loki, Loški razgledi 34, Škofja Loka 1987, str. 72.
— 4. ZAL, Popis prebivalstva Ljubljane 1910, Sodnijska
ul. 11. Podatki (med drugim): občevalni jezik-slovenski, do-
movinstvo — Trst (po očetu, op. avtor), fotograf, imetnik
fotografskega zavoda, glavni poklic: fotografska obrt,
žena: Helena, roj. 1884 (iz družine Kune, op. avtorja), hči
Ema, roj. 1906. — 5. H. Gebhardt, Königlich Bayerische
Photographie, München 1978, str. 280. —6. Dva imenitna
fotografska aparata iz začetka stoletja je hranila družina
lic-Jakopič, oddana sta bila sorodstvu v Italijo. Jakopiču je
izdeloval fotografije Fran Vesel, ohranjeni so še računi v ro-
kopisnem oddelku NUK. — 7. Arhivsko gradivo Kluba slo-
venskih amater-fotografov v ZAL, reg. 1, fase. 1684, št.
1414/1911. —8. Gl. opombo 1: pogovor 14. 5. 1987. —9.
Arhivsko gradivo Zadruge fotografov v Ljubljani, ZAL,
Reg. 3, seznam članov (1896—1939). — 10. Matične knjige
župnije Marijinega Ozn., Ljubljana, knjiga umrlih, Tom.
XIII, str. 30, tek. št. 81, leto 1919). —11. Trgovski koledar
za leto 1910, Ljubljana 1920, oglasni del. — 12. Ustna in-
formacija, ki mi jo je dala pred leti žena pok. slikarja Did-
ka, Smiljana Didek. Podarila mi je tudi fotografski portret
v kabinetnem formatu, delo Avgusta Bertholda. Slika pred-
stavlja nekaj let starega Zorana Didka z njegovo materjo.
—13. Iz časopisne objave po Bertholdovi smrti. Žal fotoko-
pija, ki sem jo prejel, ni imela potrebnih podatkov (časopis,
datum). — 14. Slovan, mesečnik za književnost, umetnost
in prosveto, leto III, 1904—5, Ljubljana, Berthold, priloge
v 7., 8. in 12. zvezku. — 15. Glej opombo 7. — 16. Gl.
opombo 11. — 17. France Dobrovoljc, Cankarjev album,
Maribor 1972, slike 285—287 in tekst v opombah. —18. In-
formacija prof. Pavla Vozliča, ki je nekaj arhivskega gradi-
va (plošče, slike) izročil NUK. Gre za plošče, ki sem jih
omenil zgoraj. — 19. ZAL, Reg. I, fase. 1256, št. 5600/
1906—1908. — Pred natečajem je slikal zločince ljubljan-
ski poklicni fotograf Julij Müller, ki je zaračunal za 2 sliki
1 krono. Razen obrazov je slikal ponarejen denar, kovček s
ključavnico, zrušen zidarski oder itd. Müller je v letu 1906
portretiral 25 kaznjencev. —20. Izjava Bertholdovih sorod-
nikov. — 21. Gl. razstavni katalog Geschichte der Photo-
graphie in Österreich, Band I., Bad Ischl 1983, str. 187—
—203.