ZLATARNA BI LAHKO ZAPOSLILA SE VEG LJUDI reiiska zlatarna sodi v ev- лчкет ^roi^ajalne enote za zlati na- r y Celju samem pa je po svoji urejenosti P vzor Delno streže temu Sm značaj dela in kajpak, ^di okoliščina, da so pod- Ihp pred leti zgradili pov- ^ if na novo. Zlatarna je ZZ dvoma uvrščena v vrsto trdnih podjetij, ki imajo tu- H vse možnosti nadaljnega razvoja, še pred leti je delalo rziatarni nekaj več kot 100 liudi vtem ko je sedaj na Lnámu zaposlenih že 224 zla- tarskih delavcev. Velika ve- čina se ukvarja s proizvodno dejavnostjo del zaposlenih, slasti tisti, ki so prišli v pod- jetje v zadnjih letih, pa tudi s trgovinsko dejavnostjo. Lani je Zlatarna ustvarila več kot 60 milijonov di- narjev vrednosti. Polovica te- pa je bila dosežena z zlatarsko proizvodnjo, ostalo pa s pro- izvodnjo izdelkov iz srebra in trgovinsko dejavnostjo. Zad- nje obdobje sem ima Zlatarna tudi značaj izvoznika in uvoz- nika za ves reprodukcijski material za potrebe zlatarske deja\Tio3ti v Jugoslaviji. Raz- širila je tudi mrežo lastnih prodajaln. Nedvomno so v zadnji dejavnosti še neizkori- ščene možnosti, a dosti več jih je prav v zlatarsKi proiz- vodnji. Zlatarna kot izrazito zlatarsko proizvodnjo podjet- je z izkušenim in zadostnim številom strokovnega kadra bi- namreč lahko v svojem razvoju delala večje korake od sedanjih in s tem odpirala nove možnosti zaposlovanja. 2e res, da so od 1968. na 1970. povečali realizacijo za približno 30 odstotkov, toda možnosti s tem še zdaleč ni- so izkoriščene. Po grobih kapacitete v I. izmeni: pred- vsem so tu mišljene strojne kapacitete), niso izkoriščene v celoti. Polno rezervo pred- stavlja II. izmena itd. Ka- pacitete so torej tu in zla- tarstvo bi lahko zaposlovalo v Celju dosti več ljudi kot je primer sedaj. Trda ovira da stvari le ne gredo kot bi želeli oz. bi lahko šle, je iz- ven domene delovnega Kolek- tiva. Zavestno namreč vzga- jajo manjše število narašča- ja za potrebe zlatarstva, če- prav je pritisk na učna me- sta v tej stroki izreden. Kaj je torej ovira za večjo ekspanzijo? Predvsem je ta ovira v kontigentu zlata za predelavo. V državi je na- mreč letno dano na razpolago za predelavo v zlati nakit in za medicinske svrhe vsega 1000 kilogramov zlata, kar je odločno premalo, da bi lahko bile zlatarske kapacitete, ki že obstojajo, izkoriščene in da bi tovrstna proizvodnja bila konkurenčna in zadosti- la potrebam tržišča. Samo celjska zlatarna dobi letno približno pol tone čistega zla- ta. To je odločno premalo, kajti že sedaj bi potrebovali letno vsaj 800 kilogramov či- stega zlata. Ovira za večji prodor na tržišče je tudi vi- soka obdavčitev. Zatorej nič čudnega, če so izdelki iz zla- ta pri nas precej dražji kot v tujini. To je tudi eden od razlogov, da naši ljudje ogromno zlatega nakita, zlata v ploščicah in v obliki kovan- cev »uvozijo« kot turisti ali kot tihotapci. Zanesljivi viri povedo, da je bilo od leta 1964. do 19S9. po različnih kanalih uvoženega za več kot .50 ton zlatega nakita največ tega seveda iz Italije. Turči- je in Grčije. Naši proizvajalci zlatega nakita bi ob drugačnem iz- koriščanju proizvodnih kapa- citet in drugačni obdavčitvi nakita lahko postali konku- renčni tujim i2:delfeom. Ko- liko več bi v obliki davčnih obveznosti in ob večjem pro- metu dobila družba. Če bi manjkajoče količine zlata za predelavo uvozili, bi zaslužili s carino itd. Pomembno v zvezi s predelavo zlata je tu- di to, da bi lahko samo celj- ska zlatarna, ki že izvaža na- kit v 5 evropsKih držav, ta izvoz še povečala, če bi do- bila ustrezno večji kontigent zlata za predelavo. V Italiji n. p., ki sama ne pridela ni- ti gram čistega zlata, prede- lajo letno v nakit ipd. več kot 358,000 kilogramov čiste- ga zlata. Očitno se jim- to izplača, seveda pa imajo tu- di neprimerno nižje dajatve. Pri nas se je sicer znižala stopnje obdavčitve za 15 odst. a še zmerom znaša 33 odst. prodajne cene. F. K. INDUSTRIJA IZPOLNILA OBVEZNOSTI Industrija v celjski občini je lani v celoti izpolnila svo- j'e proizvodne obveznosti. Vtem ko je skozi vse leto kazalo, da bo fizični obseg proizvodnje za okoli 13 odst. večji kot je bil leta 1968, je na koncu ostalo pri enajstih odstotkih prekoračitve. Značilna in razveseljiva hkrati je ugotovitev, da so k temu uspehu pripomogle vse industrijske panoge, ki so več ali manj presegle pro- izvodne uspehe leta 1968. Največji uspeh je ponovno zabeležila kemična industri- ja, ki je presegla fizični ob- seg proizvodrij'e iz leta 1968 za 32,3 odst.; njej sledijo raznovrstna industrija 22,7, industrija gradbenega mate- riala 17,7, lesna industrija 14, črna metalurgija 11,6, bar- vasta metalurgija in kovin- ska industrija po 7,7 in na koncu še tekstilna industri- ja 0,1 odst. Hkrati z oživitvijo indu- strijske proizvodnje se je po- večalo tudi število zaposle- nih in to za 36 odst. v pri- merjavi s povprečkom leta 1968. Izredni rezultati pa so bili doseženi v izvozu. Večina iz- voznikov je svoje obveznosti izpolnila že pred koncem le- ta, ob zaključku pa je bil skupni plan izvoza presežen za 32 odst. Ta visoka reali- zaoij'a izvoza je presegla vsa pričakovanja in tako se je izvoz Pü stagnaciji zadnjih treh let ;-mova povzpel na stopnjo kot jo je predvidel sre^jeročni plan razvoja celjske občine. In še en po- datek je, ki govori v prid izvoza: to je njegova pretež- na usmeritev (76,2 odst.) na konvertibilno področje. M. B. POMAGAJMO V NESREČI VEDNO VEČ TEČAJEV IN POUKA O PRVI POMOČI v celjskih osnovnih šolah so že pričeli s široko akcijo t€c;ajev prve pomoči. Komi- sija za prvo pomoč in komi- sija za delo mladih članov Pvdećega križa pri občinskem odboru RKS sta v svojih pro- gramih dela predvideli tudi tekmovanje ekip prve pomoči z območja celjske občine. Za- to je bilo treba organizirati 20-iirne tečaje prve pomoči, pri čemer so marljivo poma- gale tudi dijakinje 4. letnika '^ole za zdravstvene delavce v Celju. Vodstvo te šole in aKtiv RKS sta jim omogočila predavanja za učence VII. in VIII. razreda na osnovnih šolah. Po dva tečaja so že uspešno končali na I. osnov- ni šoli in na šoli I. celjske čet«, zajeli pa so tudi IV. [osnovno šolo, osnovne šole na Hudinji in na Polulah. Na nekaterih šolah so vod- stva šol omogočila prav sve- čan zaključek tečajev z za- kusko. s pričetkom II. pol- letja nadaljujejo s tečaji prve pomoči še na ostalih šolah. • V dogovoru s predsedstvom Občinske konference Zveze filadme Slovenije bodo v me- ^cu nalaosti organizirali ob- "nsko tekmovanje ekip prve ^)moči mladih članov Rde- "Sega križa osnovnih šol. ^Očinska organizacija Rde- križa in občinska gasil- J^a zveza Celje sta se dogo- rili in organizirali 20-urni ^aj prve pomoči. Ki je pri- januarja letos. Vklju- je 38 slušateljev - ga- iz posameznih društev 2 do 3 člani. Slušatelji «^ugotavljajo, da je škoda, se m v tečaj prijavilo več ^^ücev. Predavanja so na- na izredni višini in lah- ako Pravijo, da jiso predavateljev še Predviden je še 80-umi te- e tn?- "^silce-bohiičarje, ki Prepotreben in ume- arih gasilci ob po- •rvi ^^ drugih nesrečah ' priskočijo v pomoč. Zato je nujno, da so uspo- sobljeni za nuđenje prve po- moči v takih primerih. Z novim šolskih letom je predviden v učnem programu osnovnih šol tudi predmet »piva pomoč«. Republiški odbor RKS je v zvezi s tem razpisal ob polletju seminar za učitelje, ki bodo preda- vali ta predmet. Pooblastil je občinski odbor Rdečega križa v Olju, ki je izvedel seminar za območje celjske regije. Vključenih je bilo 29 slušateljev, ki so ob zaključ- ku 14-urnega seminarja pre- jeli pooblastila za poučevanje predmeta »prva pomoč« na osnovnih Šolah. Predavala sta priznana kirurga celjske bolnišnice Dr. Demšar Aleš in Dr. žuntar Milan, demon- strator pa je bila višja me- dicinska sestra Viktorija Re- harjeva. Slušatelji so bili s predavanji in demonstrira- njem zelo zadovoljni ob za- ključku seminarja so povda- rili, da bi kazalo seminar razširiti z ozirom na obsež- nost tematike prve pomoči. Republiški odbor RKS, av- to-moto zveza Slovenije in republiška komisija za var- nost prometa so pripravili te- ze in podprli akcijo »prva pomoč za varnost prometa« in izvedbo tečajev prve po- moči. Namenjeni so vozni- kom motornih vozil, ki so vedno bolj izpostavljeni ne- varnosti nesreč .s.pričo nara- ščajočega prometa in drugih že znanih okolnosti. V Celju so sklenili dogovor med šol- skim centrom Borisa Kidriča ter Združenjem šoferjev in avto mehanikov, ki usposab- ljata poklicne voznike, da pri njih izvajajo tečaje prve po- moči. S prvim tečajem so končali 25, januarja, z dve- ma tečajema pa bodo v krat- kem končali. R. U. STIRINAJST UREJENIH KMETIJ Ф Letos 700 ton prvovrstnih jabolk Ф 140.000 litrov domače kap- ljice v Slovenskih Konjicah Tudi Kmetijska zadruga Slovenske Konjice je lani pričela z načrtnim urejanjem kmetij v tržne namene. Tega so se razumljivo mnogi kme- tovalci zelo razveselili, tako, da imajo sedaj toliko intere- sentov, da tudi letos ne bo- do vsem mogli ustreči. Lani so pravzaprav naredi- li samo skromen eksperiment, namreč, uredili so eno kme- tij'o. Plan za leto 70 pa pred- videva, da bodo letos uredi- li kar štirinajst kmetij. Za vsako bo potrebno odšteti 60.000 dinarjev. Zadruga na- redi popoln program uredit- ve, ter VSe načrte in poskrbi za izvedbo del. Tako kmetijo postopoma modernizirajo ta- ko glede na obstoječe pro- store kot na novo mehani- zacijo. Le tako bo mogoče zagotoviti na kmetijah moč- nejšo tržno proizvodnjo in doseči, da se bo vanjo vklju- čevalo vedno več kmetoval- cev. Vendar to ni edina po- moč zadruge, ki tako prav- zaprav kreditira kmetijske proizvajalce, saj jim daje tu- di živino za pitanje in sred- stva za nakup krme, za zdravljenji živine in podobno. Zato tudi ni čudno, da je in- teresentov vedno več. V ne- kaj letih bo moč urediti celo vrsto večjih kmetij, še po- sebej, ker je na pomoč pri- skočila tudi občinska skup- ščina, ki je regresirala ob- restno mero pri investicijah. čeprav je to največja na- loga kmetijske zadruge Slov. Konjice za leto 70. se jim tudi drugod obetajo precejš- nji delovni uspehi. Trenutno imajo v lastni proizvodnji 120 hektarjev sadovnjakov in 30 hektarjev vinogradov. Izra- čunali so, da bodo pridelali 700 ton prvovrstnih jabolk — zlati delišes in jonatan. To bo prvi večji pridelek po de- setletnem vlaganju v sadne plantaže. V vinogradih pa bo za 140.000 litrov dobrega doma- čega vina. Kako uspešno je delo aadruge v Slov. Konji- cah dokazuje tudi to, da so leto 69, pozitivno zaključili kar sicer ni pogosto za naše zadruge ali kombinate. Uspešnosti se čedalje bolj za- vedajo tudi kmetje kooperan- ti, kar še bolj jača veze med njimi še posebej* pri hme- ljarstvu, živinoreji, črnem ri- bezu ter proizvodnji in od- kupu mleka. NAPISI V TUJEM JEZIKU Naročena sem na Novi tednik, katerega z ve- seljem prebiram, pos'Jbno pa me oriteguje rubrika Pisma bralcev. Tako sem se tudi "odločila, da vam napišem nekaj besed. Ko smo se osvobodili Avstro-ogrskega janna, smo se hoteli tudi znebiti tujih napisov na hišah in javnih stavbah. Na nekaterih hišah je to še ostalo, vendar sedaj ne zbuja več vehke pozornosti. Prav do srca pa te pretrese, ko zagledaš na ovoj- nih vrečkah ali škatlah, v katerih so naši izdelki, tuja imena. (Tako na primer s tovarno perila Горег!) Kaj res vsak misli, da je italijansko ali nemško blago boljše od domačega? Sedaj že skoro vsakdo taji svoj jezik, pred nekaj leti pa se je гапј krvavo boril! Jožica L PRIPIS: Hvala za pismo. S tujimi besedami je dejansko vedno več težav. Kar pa »Topra« tiče pa morate upoštevati, da tudi izvažajo! KAJ POREČETE? Skupščina občine Žalec je že 6. julija 1969 spre- jela na svoji redni seji sklep, da bo občinski praz- nik v letu 1970 na Ponikvi pri Žalcu. Ob tem skle- pu smo se že vsi razveselili m imeli precej sesitan- kov; prebivalci našega kraja že pridno grade cesto Pirešica—Ponikva in že so kmetje dali 6 milijonov starih din prostovoljnih prispevkov, da o prosto- voljnem delu ne govorimo. Vse teče, vse se priprav- lja in veseli 7. julija, le nekdo vztrajno molči. Naša osnovna šola je podružnična šola cjentralne osnov- ne šole Žalec, Kljub zagotovilu pomočnika ravnate- lja pred volitvami v samoupravne organe šole, da bo vsaka šola zastopana v svetu šole ali v uprav- nem odboru, se to ni zgodilo. Ker sprejemamo za- pisnike upravnega odbora in sveta šole, se do da- nes še ni zgodilo, da bi kdorkoli izrekel eno sa- mo besedico o občinskem prazniku in o popravilu šole v Ponikvi. Kljub intervenciji vodje šole, da bi bil pri orga- nizaciji praznika nujno zastopan vsaj en član iz našega kraja, tega ni. Ali je to v skladu s toliko- krat poudarjeno samoupravo in demokratično so- cialistično družbo? Nehote imamo občutek, da smo podružnične šole pastorki centralnih šol. VID PODRŽAJ, podružnična šola Ponikva pri Žalcu FIFI ODGOVARJA FRANČKU FRAKEUNU FIFI: »Vidiš, Franček, nimaš žiro računa, nimaš kaj nalagati na knjižico, ker pa vse zapiješ in za- ješ. Le poglej svoj »kufrast« nos in svoj rejen trebuh! Saj se samo sprehajaš, ne delaš in ne trudiš se nič — seveda zato še za ozimnico nimaš - moraš napraviti »puf« in plačevati obresti. Vse- eno sem pa vesel, da drugim marljivim ljudem cvete dohodek, zato pa z davki prispevajo za skup- nost in indirektno tudi za tebe. Vsak naj bo za svoje delo in trud tudi nagrajen. Tebe pa ni za kaj nagrajevati! Zato je bolje, da se Ti in Tvoja žalostna figura ne pojavljata več v javnosti. Sve- tujem ti, da greš na spremembo zraka v Vojnik, kjer te bo minilo poželenje po frakeljnu in boš morda tudi prijel za kako koristno delo.« FRANCEK: ni odgovoril, ker mu je zaprlo sapo!!! Nehajte že enkrat s tem, nehajte tudi s »srčno napako« — Hercfeler — da ne dobimo vsi, ki čitamo- »MA- GENFELER« Bralci PS.: Sploh pa je N. Tednik na nizki novinarski rav- ni in po notranji opremi ne posebno privlačen. Fifi pa si bo izbral bolj pametnega gospodarja in ne nevoščljivega nergača PRIPIS UREDNIŠTVA: Morda imate marsikaj prav, zato je tem bolj čudno, da ste se skrili za podpis »bralci«. Vsaj pri nas bi morali biti ljudje navajeni svoje mnenje po- vedati tako, da drugi in prizadeti vedo, kdo je tisti, ki nekaj kritizira, če vas je Franček s svo- jim oponašanjem dohodka iz »nedelovnega raz- merja« prizadel, to ni njegov, temveč predvsem vaš problem. Ljubše nam bo, če boste svoje mnenje o časniku in njegovi urejenosti prihodnjič povedali tako, da bomo vedeli kdo ste. Skrivanje v anonim- nost ni ravno posebna odlika značaja! ŠE O KOZJANSKI Da smo na Kozjanskem bolj ali manj zaostali je delna krivda nas samih, a vendar ne vseh. često- krat se dogaja, da nekateri .nimajo prijateljskega odnosa do skupnosti in do sočloveka. Rado se zgodi, da človeka, ki mnogo žrtvuje za napredek skupno- sti sebično napadajo in mu za dobro vračajo s sla- bim, pa vseerx) je treba mahniti preko vseh takih ovir in delati za napredek krajev, ki so med oku- pacijo mnogo žrtvovali. Treba je, da sodelujemo vsi, ki smo aa napredno stvar, da se Kozjansko čimprej iztrga iz zaostalosti in to bo najbolj učin- kovito gradnja cest predvsem kozjanske magistrale. Upamo, da bo naša oblast razumela potrebe in želje naših ljudi, kar bo najbolj učinkovito pripo- moglo k napredku zaostale Kozjanske. Na Kozjanskem ni zemlja tako slaba, zato je možno isto iztrgati iz zaostalosti a dobrimi cestami, da vsaj poznejši rod ne bo odrezan od ostalega sve- ta in da bo mladina bolj zvesta svoji zemlji. Tako bi gospodarska in prosvetna zaostalost tudi sama izginila. PERČIČ JOŽE