-T-^
lakaja v tak da p raaea ae-
delj ia praznikov.
iMued (lailj «*cept 8uadaya aad Holidajt.
_^
TA
/f
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote

Cradaiiki ia upravaitkl pro* ■torli iitt37 M. UwadaU av.
Offico of pubUcaUoa:
2657 Ho. Lawadal« ava. Tflcphono: I*wudal« 4615.

LETO-VEAR xii.	HZfSTST	CHICAGO, 1LL., pondeljek. 13. j.nu.rj. (J.n. 13) 1919.	STEV.-NUMBER 10
Pubti.b.d *nd di.tributed und.r pcrmit (No. 141) outkorisod by tk« Act of Octobor ti, 1917, on fllo at tbo Post Offico of Ckiea«o. Illinoi. By ordor of tko Proaidont, A. S. BurUrtn. Poctmaator Gonoral.
WILS0N VPOŠTEVA I ZAHTEVE JUGOSLOVANOV.
- g, n	.. , .
Amerika je proti italijanski kontroli Jadrana. ItaHja bo zavarovana z internacionalizacijo gotovih postojank. Italijanski terorizem v Dalmaciji in drugod. Prva seja konference.
GENERALNI PRAVDNIK RESIGNIRAL.
VVa^hington, 13. jan. — Generalni pravdnik Tho*. \V. (Jregory jc naznanil avojo reslgnaeijo; ki stopi v veljavo 4. marca. \VilM>n jc sprejel resignacijo. Orogorjr pravi, da zapušča službo iz zdravstvenih ozirov.
FRANCIJA ZAVRGLA PREMIRJE Z RUSIJO.
Paril, 18. jan. — Mirovna konje bila aktualno odprta če raj popoldne, ko sa je vriila prmalna seja zastopnikov Ameri Anglije, Francije in Italije. I,anaing ja po seji povedal poročevalcem, da ae je govorilo o zadevah premirja in o formalni proceduri formalne konference vseh delegatov..
NEURJE NA JADRANU.
JUG.
Washington, 12. jan. — Tukajšnji jugoslovanski zastopniki so prejeli, poročilo ministra zunanjih zadev v Bel gradu o terorizmu italijanskih militarlstičnih oblastnikih v okupiranih pokrajinah.
Poročilo ae glaai, da ao italijan-aki kavaleristi oropali enajst privatnih hiš v Peplie (apačeno krajevno im«), Dalmacija. Mnogo bobrvaikih državljanov so de-iz mesta. Italijanski vo-ao dalje vlomili v ondotno ivoslavno srbsko oerkev in vrg-domado saatavo a zvonika. V ao Srbi in Hrvatje iapo-ivljeni vsakovrstnemu terorii-od strani italijanskih vojakov.
pretepajo domačine in pljujejo v obrni. Skoraj vai -hrvaški duhomi in učitelji Dalmaciji ao v zaporu* ' (Iz te*a'poročile je lahko akle-\W, kaj počenjajo' Italijani tu-v Trstu, na Goriškem in v oku-lirancm delu Notranjskega.)
Jugoslovanske zahteve ae vpošte-vajo. /
Pariz, 12. jan. — (Zastopnik •Associated Pressa'' javlja sledeče :)
"Razume ae, da je g. Wilaon informiral Orlanda o svojom stališ -glede italijanakih aspiracij na strani Jadrana. Lahko ae da Wilaon odobrava le del aahtev. • On je proti in, da bi Italija dobila kontro-nad Jadranskim morjem, je pe to, da se Italija zavaruje proti itnfan napadom od vzhodne Jugoslovanske zahteve ae ivo vpoštevajo."
Pariz. — "Gaulois" poroča, da predsednik Wil»on dosegel lorazum s predstavniki entente na temeljna mirovna vpra-^nja predno sc vrne v Ameriko.
^vprašanja sc tičdjo nove mejc ned Francijo in Nemčijo, meje ued Italijo in Jugoslavijo ter rojne odškodnine. Govori se, da aa je Wilaon od koliko bo podpiral Italijo je o tem ir informiral ministr predsednika Orlanda. Wil-"menda na nasprotuje glavnim
_ italijanakih zahtev sa o-
lje, o katerim ni dvomi, da je ijansko. ampak obenem on ia teritorijalne sspiracije ilovanov. predsednik Wilson je proti te da bi Italija kontrolirala Ja-morje, a obenem je pri rolji zagotoviti Italijane s pro internacionalizacije, da ne bo n nje militartstUne nevarno iti od vahodne strani
1* London s _ _ vpaašanje im morju rešen* že v donri meri. ftpansko-maročenako vprašanje je tudi zadovoljive re-leno med Anglijo in Francijo.
Pravice narodnih manjšin.
Pariz. — Wil«m je posvetil veliko pozorno* problemu narodnostnih manjšin Meje bodočih novih driav bed« naravna •♦drezal**rastne nsrodne manjšine ki ao tako pomešane z narodni"'' večinami, da Jlli j* nemogoče lo (Dalj. aa a. itoM S.
(Pil« dr. J. Jedlov»kl. London) | CAS. URAD. VVAHHINGTON, D. C.
London, 6. dec. 1918.
Na Jadranu besni huda ura. V Rimu sc prizadevajo, da se ne bi to čulo v Evropi, in jni tukaj, ki čitamo angleške liste, bi inogli težko uganiti, kaj se dogaja na o-balah Jadrana. Toda slabi glasovi segajo daleč. In ako tudi vsled gotovega pritiska časopisje iu> sme pisati od dogodkih, ki jasno kažejo ua bolno rano, vendar pa vedo oni, ki morajo.to vedeti, zakaj jc Italija zasedla čistt^ našo zemljo, vedo, kako se ta okupacija izvršuje, in zavedajo se posledic, ki bodo neizogibno sledile, ako se pravočasno nc stopi na pot grabežljivosti italijanskega innperijaliztya.
Danes mi na primer ipiše prijatelj iz Pariza: "Mi smo tu hujše kot internirani. Zveze z domovino nimamo. Korošec jc odpotoval v Zagreb, ali zgodil se bo čudež, ako t>o dospel tja. Italijanske oblasti so uvedle v naših krajih najstrožjo cenzuro. Jugoslovanom je odvzeta svoboda gi banja
tiska ne eibtfoji več. Tudi v najhujši avstrijsko dobi ni *>ilo take at rogosti.'
Tako pdše moj prijatelj. Človeku poka srce, ko čita italijansko časopisje, ki slavi protislovenske orgije. Jugoslovani na Jadranu so tujci; oni so avstrijski naseljenci. To je nrislo«v, to je cilj sedanje in bodoče italijanske politike. Občinski odbor v Opatiji je raizpuftčen, načelnik dr. Stanger odstavljen. Narodno Veče v Trstu, ki jc samo v tem mestu predstavljalo 70.000 starih naselni-kov, je raapuščeno na pruski način.
Kjerkoli aprejiuejo naši ljudje tuje bajonete z izrazi svojega Slovanstva, .se ječe polnijo, prihajajo pa glasovi, da jc prišlo tudi že do prelivanja krvi.
Ali tudi kultura je že na delu. V ftibenflku jc otvorjena italijanska šola. Italijanske novine se pojavljajo kot goba. Kjer nc morejo pesti izrodkov opraviti s prebivalstvom, pošljejo bataljone Hicilijancev in bojne ladje. Tods — svaka sila do vreme-f ♦
Pichon je izjavil, da je Anglija predložila kompromis a Rusijo, toda Francija se ne osira.
UMIKANJE NA RUSKI FRONTI.
Waahixvgton, 13. jan. — Pomožni državni tajnik Polk je včeraj potrdil poročilo ia Parisa, da je ameriška vlada prejela predlog An&lije aa skupno sugestijo ruskim strankam, da se naj pomirijo in pošljejo delegate v Paril.
Pariz, 12. jan. — Zunanji minister Pichon je včeraj razkril, da jc francoska vlada zavrgla predlog angleške vlade, ki jc svetovala, da sc pošlje nota sovjetski ^lu-di in ostalim "vladam" v H ustji r pozivom, da sc pomirijo in pošljejo delegate na mirovno konferenco. Pichon je dejal, da bi ta korak pomenil pripozuanjc "kriminalne boljševiške vlade", česar pa ne bo Francija nikdar storila. Pichonovo poročilo se glasi:
Dne 5. januarja 1019 je angleška vlada po svojem poslaniku stavila predlog, da zavezniki po-
_______________ šljejo noto sovjetski vladi v Mo-
Ja^ akapi^.-nvi^a akvo, Kolčalu>vi-.vladi v Omsku,
generalu Denikinu v Ekatcrlno-darju, Nikolaju (''ujkovskemu v Arhangclsku in vladam ostalih ruskih narodnosti z vabilom, da naj prenehajo z bojevanjem, sklenejo premirje in poskušajo doseči mir med seboj in s sosednimi državami. Ako se to zgodi, Icdajjiaj vse ruske republikf s sovjetsko vred poAljejo delegate v Pariz, ki bodo imeli sedež na mirovnem kongresu. Enak predlog jo Anglija poslala v Rim, VVashington in Toki-jo. Čeprav cenimo motive, ki so privedli Anglijo do predloga, nc more francoska vlada odobriti tega koraka."
Čitam, da bodo ^odstavili, ako tega že niao storili, nairlškofa Se deja v Gorici in škofa Karlina \ Trstu, in to samo zato, ker sta o badva Slovenca, ftkof Mahnič na Krku ne sme iti v Zagreb, ker so mu povedali, da M se potem ne amcl vrniti na Krk. Okupacijske ohlasti ao prepovedale pod zagro-zitvijo najstrožje kazni nošenje jugoslovanskih krtkard in razolie-šanje naših zastav, itd.
Ali mene tola*i tudi ta okol-uost, da so se naučili vsi Italijan-aki listi, da pišejo sedaj o Jugo-slovanih, in ne več o Hrvatih. Slovencih ali Srhih v onih krajih. F videli so, da ta karla izl-gravanja enrh proti drugim ne . podžiga več. Dali so nam eno ime, **'ker vidijo f natfta llfllll. da amo en narod. Prepričani pa naj bodo, da nas bodo «rečall v bodočnosti, !Kidati v dttfbrem ali alabem sml-alu. krti en narod, fne Volje, da mora biti naša zemlja edinole naša
V Bolonjskem "III Re*to flel
•	"arlino" sem opszll rszgovor z ^iditelji italijanskih MM-iali^tov
*	Trstu in Istri. Pittonl, ki" je za-et "pe I Trst v .dunajskem psrla-i.ientu. pravi f Ni »mo rsi alidlol % te
CEZ TISOČ MRTVIH V BERLINU; CIVILNA VOJNA SE NADALJUJE.
Spariakovci so izgubili bitko v
Berlinu, toda revolta ae liri po drugih mestih.
LIEBKNECHT NI MRTEV.
London, 13. jan. — Po vesteh iz Kodanja se nadaljuje civilna vojna v Berlinu. Kari Radek, zastop nik boljševiške Rusije, je apeliral na sp&rtakovcc, da se naj ne podajo. Spartaške izgube se računa jo na 1300 mrtvih odkar divja oi vihia vojna. Ledebour in Meyer, neodvisna socialista, sta bila vOo^ raj aretirana in vržena v zapor.
Paril, 13. jun. — Havasovi a genturi se noroca iz Berlina, da je poročilo o smrti Liebkneehta neresnično. Spartakovoi, ki ao jih porazile Hindonburgove četa v Berlinu, so prenesli civilno vojno na deželo in v druga mesta. Položaj je še vedno kritičen.
London, 12. jan. — Zadnja poročila ii Berlina se glase, da io apartakovci docela poraženi. Delavci v munioijskih tovarnah ao iarekli {pljo, da mora biti koneo krvolitja.
Lomlou, 12. jan. — Brzojavka ir Berlina sporoča, da so vladne Pete rcokupiralc postajo šlezke železnice v solmi o popoldne po 1 juti bitki, v kateri je bilo ubitih več nt o spartukovcev. Hitka sc nadu* ljujc na drugih krajih mesta in prizori ua ulicah so naravnost M rušiti; na kupe mrličcv leži nezbranih. Boji v (»k rož ju velikih 1»nsnp!f»ov so tnijnll *eč ur. 80 mož je bilo tamkaj ubitih iu mnogo več ranjenih. Ulica IJntcr den Lin-den je v rokah Kbertovilt čet, to-tla Brandenburška Vrata so šc v jioMcsti Liehknechtovlh mož.
Vladne Čete so včeraj okupirale tudi Tblergarten, kjer so imeli spartakovci strelske jarke in barikade. V petek ponoči je bilo v Berlinu pet separatnih bitk. Najhujši boji so bili na trgu pred kan* cclarjevo palačo, katero so spartakovci naskočili večkrat ali brez uspeha. Pri zadnjem ponesrečenem napadu so imeli 20 mrtvih in več kot 40 ranjenih.
Petkovo nepotrjeno poročilo o smrti drja. Karla Liebkneehta je bilo ponovljeno v soboto v depeši, !<i jo jc prejela "Kvening News". Depeša pravi, dn Je bil Liebkneeht ifliit v četrtek ponoči, ko je vo<(Tl četo apartakovcev pri obrambi poslopja. v katerem sc tiska "Ber-liner Tageblatt." Vladne čete so MHpi.<lii' poslopje iu Ijiebkneehtft je zadela krogla Iz stroje puške v glavo. Poznejša poročila Iz Berlina ne omenjajo I4ebkneehtove smrti.
Medtem pn, ko poročila naziia«
POLJSKI VODJA PADEREW-SKI OBSTRELJEN
I.oikIoii, 13. jan. — Ignac Jan 1'ademvski, vodja poljske klerikalne stranke, je bil po poročilu1« Dunaja uibstrcljcn v soibl svojega hotela v Varšavi. IVaio, tla okreva. Poljski boljševiki so oh<lolžc-ni nupada in več ose4i jc bilo aretiranih.	»
VOJAŠKA DIKTATURA I V ARGEHTINIJI,
Vladne četa in bela garda v boju a delavoi; stavka je ustavljena, toda iafredi ae na- * daljujejo.
260 MRTVIH IN 700 RANJENIH
Buenoa Airee, 13. jaa.Dosedanje življenske lsgube v argon-tinki civilni vojni so 250 mrtvih in 700 ranjenih. Vst kot 200 oaeb je bilo aretiranih. Izgredi se na-daljujejo.
Topniška bitka v severni Rusiji; zavezniki ao se zopet umaknili.
I Arhangelsk, Rusija, 10, jan. -Na fronti ob reki Onegi so ameriške in rsvezniške čete izpostavljene ljutemu topniškemu ognju boljševikov. Zavezniki so sc umaknili kakih osem milj v ozadje v svtho, da dobe vojaki boljša in gorkejša stanovanja. Silni mraz jc nekoliko popustil, toda sneži neprenehoma.
Najnovejše imformaclje iz ust	_
I Kiljšc viških v jetnikov so razkrile "jajo poraz apartakovcev v Beril, da imajo Američani iu zavezniki: nu. ee nadaljuje vesti o razširja-pred seboj dobro organizirano njo spartaftke revolucije šlrom sovjetsko armado, katere ne vodi- ^mčijo. Krvavi boj. m izbruhni jo nemški častniki, kakor ae jedo- I« v Ihiesseldorfu oh Itenl, Augs mnevalo, temveč ruski iu Irtakl.! b»rgu. Stut t ga rtu, llamburju iu Olavni stan severne ruske arma- Draž«la»»ih. \ Monakovem sP po de je v Voloftdi in vrhovni nsvljsjo |Mijpličtu izgredi, veljnik je kfneral dittia. Med zs V Duesaeldorfu m, spsrtakovei vezniki na severu .in Čehoslovakl | Kospodarji položaja iu mnogo imeb v zapadni Sibiriji imajo boljševi-1 J'' bilo aretiranih; IfiO kapitaliatov
ip uradnikov starega n*žima Je pobegnilo i/, tneeta čez mejo v Bel-Igijo. V Muensterjii so rel>eli ml-! prit mestne jlu izpuatill 170 I jetnikov. Preatogokrrpi lil lokslni častipltl v okolišu II«bra so v ro-dje, javlja, da ao ae stavka joči ^avkajočib premoga rje v, ki mornarski delavci, ki so zadnj« MO ^ pPU|ru£j|| spartakoverm.
tri dni ustavili delo v iiewyorškein I Di-U^kt,-vojaški w»vjet v Mp-
pristanišču, odzvali pozivu pred-[^«.„1 jV tWilal F.I»ertovl vladi uU aednika Wilaona m aTaa<ivall.« linnututn, da
NEZNANI (IZMOVlCI VZELI BDNDE SVOBODE
V	VREDNOSTI $250,000
V	So. Bendu ja zmanjkalo 25 sa-dolžnio po $10,000; kuponi
so vredni $212.60.
ki armado HOOO mol.
Itrajk v New Torku končan.
Ne* Vork, 12. jan. — S. J. <W don, tajnik mornarske organiza
Buenoa Aircs, 12. jan. — Stavkovni islbor delavake sveže je v soboto popoldne konferlral s jrrcd* iMvInikom republike Irigojcuom iu jc sRIcnil končati generalno stavko. Kljub temu sc pa nadaljujejo krvavi boji med delavci In vladnimi četami ter meščansko belo gardo. \
Pri ponovnem mtpudu nu glavno postu In Vasenuvc tovarne je bilo ubitih dvajset oseb iu (10 ranjenih.
Uslužbenci tukajšnje Armour je-ve klavnic« so sc pridružili stavki in napadli mesnice v predmestju Avclaucda. Klavnlčar]i so ac utrdili n strelskimi jarki.
ttdenua Aircs, Arg. Oeneral Deleplanc, poveljnik protidclav-eklh čet, je prevzel v |>etek vlado argentlnWke republike v avoje ro-ke. Vojaška diktatura jc zamenjala predsednikovo civilno vlado ob času I jute 4>itke, ki je divjala ua ulicah glmvunga mosta. Dclcpiuno ima uu razpolago 4000 regularnih vojakov iu policistov; polog tega je radikalna stranka organizirala belo gardo iz civilistov in pomorščakov, ki šteje o-krog 10,000 mol.
Ob enajatili ponoči ao šc divjali boji na ulicah. Najhujši spo-pil dir so bili pred glavno pošto in poslopjem policijskega stana, katerega no naak<»čili štnijkarji. Na stotine os<4> jc bilo itfbitHi iu ranjen i)li. ,
Delav«ka federacija jc oklenila nadaljevati generalno starko za nedoUrčen čas, Delavski odbor je iiarm'il delavcem, da sc naj il-plrajo z ^emi silami diktatorju Delapianu iu lOfgovin. četam. Atrajkarji ao poskušali okupirati občiiMfko klavnico, da zapro rslo-ge mesa, toda vladna kirsalerija je fslhila prvi uapa<l,'
Ob treh popoldne je vodstvo Železnic naznanilo, da počivajo železu les v vsej republiki, Edini časopis, ki je včeraj izšel v Bue-nos Airesu, Je "Lu Vangardla", socialistični list. Vse droge časo-piae mi štrajkarji acšgall kakor i.itro so se pokazali na ulici.
Buržoa*ui IMi istročajo, da je ttrajk poslevlica revolirelonariic boljševiške agitacije, ki Je v tiru že VC44 meaeccv, V Buenbs Airesu je vae polno agitatorjev,' ki ae vozijo v avlotmliilih z rdečimi zastavicami po ulicah
UGANKA ZA DETEKTIVE.
Ohioago, IU. — Največja »rgait. ku za detektive in poštne nad-sornlke jc vprašanje, kam je Izginilo za $850,000 zttdolšule, ki so bile poslane i« Detrolla Stud^ba-ker koniipaniji v South Bcmlu. Zvezni bai^ni uradniki in kom-punljskl uradniki, ki ao Uguhlll Kadolžnlee, pravijo, da se pimllilijo vseh sredstev, da doŠenejo, kam so prešle zadolžuje. •
Serijaluc številke so bile sporočene križem Zdriišcuifh ili^šav. Pet iu dvajset xudolŠ4ilc je po 4(10,000. Prip.u-otMli so, du pregledajo povsod zadolžulce, glasbe se uu tuko visoko vsoto, preden Jih Izmenjajo, Knjion vaakc zudolš-nlee je vrislen #212,50.
Bančnim in vludiilm uradnikom je cela stvar zagonetna. Za-dolžiik'c je kik|illa tvrdka na prvi narodni ibaukl v Detroitu. (klpo* slane so bile prejšnjo siiboto In sled kaže, da so bile oddane v poštni pisarni kompanije. Takoj tukaj pa prične uganka. 17-lctnl mladenič, ki vrnil delo v tej pl* Murni, k javlja, da ni uJ*gov pod« pls nu potrdila, du je sprejel zavoj. Bil je sam v pisarni, ko je bil mldaii zavoj,
Poštni natizorulk James K. Stu-urt je vipoalll vse avoje ljudi, da laslvde, kje so zadokžulce. Njegovi ljudje ao dognali, da au bile /adolžnlce*odposlane U Delralta.
Kujig«* nu pošti v Soulti Bendu izkazujejo, da j« kompanija aprejela pet r««gistrovaiilh |>ošl-Ijalev dne 4. junuarja ju da Je med temi Bil tudi zavoji zudolž-iilcaml, Dctriiiiska 4>unku jc s pismom ln lirzojavko libvestlla kompanljo, da jc odposlala zadolžulce. Ko ao pogrešili za«|ol#-uk*e, so pričeli Iskati druge štiri pošiljal ve Podpis, o kuterem tudi mludenič v poštni pisarni trdi, da ui ujcir*. je zadnja sled, ki jo imajo oblustvenl orguul o i»uinolHi"/adolžnica|i:
mora realgniri
se vrnejo na delo čimprej «000-1
/•e. Wi!son je brsojsva« pozva11 Hujn i>oj# kot v Petrogradu delavce, da naj končajo stavko it. |u-rlin, 12. Jan. (1'niveraal Tab-prrpuate svoje zshteve mxaodišču. ^	f.r\r mt reokupira
——~	i le vai« železniške postaje razen ene
BANČNI ROPARJI ODNESLI Podzemeljeka želejulea posluje.
J3C000	itrajk ar nadaljuje. IVI mcata je
brez pito<» v*»de in razsvetljave. -IMll^ ffk H-rparji — ^..|Kn.irtskevei se še d>že v nekiit^ lukali hsiie In HoffmaiJv milni HI. poekipjlji. I/ hotela Kielsior nnn< « i v Mlddletonu Na bsnkl Utreljs}« na kobdvor Anhalt, ki IT ukradli *NMmn. Izpraznili	najvažnejal v meatu. I o«l«»pje
ro' Aš "JT*^ PfikLiU«lf 'rse predale v varnostni shrambi ' a>alje ,n »ir, I. kal.)
......4
OBTOŽBA ČRTANA PROTI SO OIAUSTOM New York Oitjr, N. T Ob
tožuica proti |N»lim uradnikom socialističnega l«i|HMloviiega lista "TI... Maaaei" ie črtans. ki ao t,i i ahtaSeei, ds sa a Itanki in wf»UI kršili zakon prosi špijona-ži Črtanje obtožnice se Je Isvr-šilo na predlog juatlčneeu tajnika.
TRI TONE POSUlENEOA MLE
KA POJDEJO V ITALIJO
I $Um Terk, V. T, — Ao^oišU
|dobrotvorna družita ho a pomot'' |jo 'SlUfljl Križa" islfsialala dne 1.1, januarja tri tone |si«uše ' nega mleka v Italijo
KRIVDA JB NA STRANI POD-JETNIKOV.
W*shington, D. 0. - Valed stavke prUtaiilščnih delsvcev lu mornarjev na prUtauličnih lud juh v New Yorku počiva delo y pristanu. Če stavka ne ho kmalu izrnvuaiia, ac laJtlco dogodi, da nastane |»omaujkauJe živil v meatu, Nekateri priporočajo, da sc obrnejo ns pr«|sednika Wil«oua, tla pomagu ra/vozi Jat i spor, u-J»aj«ič, da Je njeg«»v isieheii vpliv ua delavce tako velik, tla se vrnejo na delo, dokler trn jajo po-gujuuja.
Doprlnešcn je oči viden dokaz, da vsa krivda xa stavko aadene IHMljetnlke, ki a«i trmoglava odklonili vrsI^o |H»gajanJe In reši-tev sp«»ra p<» vojnem delavskem odboru, v ksterem ata obe stranki* podjetniki In delavci, enako zastopani, Tako govori tczojsv-ks, ki je bila odposlana Kdgll, guvernerju New Jera#yja Bas|l M. Manly, predae«liilk vojnega tielavakegs odbora, Izjavlja, da »o bili delavci pri v«djl pialvrači se raasodbl vopic^ia delavitkega tslbors, |»«n1 Jetniki ao ps taiklo-»•kil ponujanje hi prMuaiiic voj-iieiia delavakcaa odbora.
Delavci zahtevajo oaem urni delavnik In p«aljetiilkl izjavlja-Jo', da ga nikdar dovolijo.
BUSH POSTANE KONKURENT MESARJEV
Ht Louia. Mo. Avgust A Bii*4i, /nafti plvovarnar. naznanja, <la j« organiziral novo druž Ima, ki ho »jtvratvala mcaarakii u-hrt. Koiapaiiija bo iitkonporlrsna s al tusiisai Velik del pivovarne »premene v klavnico, v kateri ho-lo klali prašiče,

PROSVETA
GLASILO »LOVENSKK NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LAHTN1MA dtoVKNHKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Can« oglasov po dogovora. Rokopial — na vračajo.
Naročnina: Zadinjena država (.»ven Chicsao) in	M .00 na lato{
$2 00 ta pol lata in $1.00 za Ui mssaci;; Chicago $6.60 na lato, 1^.75 za pol leta, $1 40 za tri m*»ec«, in za inoaamatvo »7.00.
Naalov M TM, kar ima «1111 • lUtomi
¥PROSVETA"
2667 8«. Law»iaU Avaaaa. CbUago, llUaou.
tovarnah, ki so služile vojni, ni mislilo le na demokracijo v Nem-
čiii in Turčiji, temveč tudi v Ameriki. ,
Ako ima rekonstrukcija pomeniti kaj dobrega za ljuda vo, tedaj mora biti rekonstrukcija tiste vrste, ki prinese gospodarsko demokracijo.	;	. Demokratični, konstruktivni sociglucm jc edina rešitev iz
kaosa, ki ga je prinesla vojna. _ .
DOPISI.
"THE ENLIGHTENMENT'
Organ of tka Stw*»k National Baaafit So«latj.
Owaad bf tka Slovani« National Banaflt Sotlatf.
Adv<rti»»ng rato« on agr«<mant.
West End Bt&tion, Oolorado ftprings, Oolo. — V bližnjem premogovniku je dne 4. jam. smrtno ponesrečil rojsk Herman Gild Duz. Padla je nanj pisat kamenja in mu ugonobila življenje. Desna je bil blizo Zidanega mosta
Chicago
Hubscription: Unitod Statoa (ascapt Chicago) and Canada H per ysar; na Spodnjem Štajerokem. Zapu-igo $fi.50, and foreign countrla»« $7.00 par yaar. '	| g0progo in tri otroke. Bil je
član društva Zvon, št. 6, Z8Z. v
ai
Denverju, Colo.
f
Frank Khin.
Joliet, 111. — Slovenska naselbina v Jolietu spada med največje slovenske naselbine v Ameriki, toda dopisi v Prosveti so od tu redki. Tudi jaz nimam poročati kaj poselimo važnega, pa tudi bo
Datum v okUpanju n. pr. (Januar Sl-19) pol«g vaiaga im.na in naalova |,om«n?, da vam ja « ta«	potakla naroinlna. Knorlto jo pravo-1
i*»no, da »a vam »a uaUvl Ibt.	t
Italijanski New York in jugoslovanski
Trst.
' " VBImu jo \Vil«on povedal Italijanom Indlrcktoo. da nimajo I Jm A*
nolicin' pravice narekov..! ..............„„. kaklno ln ;katero pnMor v	" ~'
vlado naj imajo. IJiilluinaki nafodi morajo l)itl svobodni '" nCT 0^ prJ""
"<IViV Tnrlnn je pu WII«on * M obelil l.alljanom. Omenil je. bo« P'1«*™" ^^^^ d« ie jfimnino Kovoril z njim o "rozAirj.-nju ilullijaimke .nvereni- kor p. u. ptomoV<*dar p. je .V'" " X ((olove |«<krujlne" in on «WiW,n) m« je dejal, da mn je ia). du nc more Italija vzeti Nov Yorka, o katerem je slisal. da ima več italijiffiskih prebivalcev kakor katerikoli mesto v Italiji,
• ,0ri>T»Wrilo"onvBK!™p.zka ic lahko vzame za dober dovtip alil Ae pri r«nft ^^tekom.evoj. dni lovilo Milo - »li »lila doli i« *alu «ori. Wll.cn je hote »11 ne- ne i*.z.ie »poadbne .««• bole Imenitno kornklerizlral iNdijanake zahteve z» anektlranje k I. I>n p.Hanju pa tud. inzo, zad-Trate........... krnjev in ........... «» je Sonnino tndi —1 |
v tem tonu.
Ce se Sonnino z ostalo Imperialistično gospodo vred smatra jih listov jWi imajo vposljene sa opravičenim zahtevati Goriško, tržaško okolico iu drugi- kraje poročevalke in druga dela. zaradi italijanske večine v pur mčstlh.Hcdaj je gospod Sonnino Dopisniki te vedno pori ravno tako opravičen zahtevati Ncw York ali Chicago, kjer itali- influenci, kako so bili 'bolni in junski nuseljertci prevladujejo v svojih "Malih Italijah". dani - druge podrdbnositi Meni se	.
ravno so v neznatni manjšini, ako se vpošteva celota vsega pre- da so za enkrat trfka poročila igriški Slovenei pokazali vsaj ne-
pravičnega miru in samoodloče-vanja. tedaj moramo storiti nekoliko več, kaikor pa so Slovenci v tem kraju dosedaj storili. Ce ne že ne moremo drugega, tedaj vsaj finančno podprimo delo drugih. Slovetioko repufbličanako združe nje je vstrajno na delu; delokrog +e onganizacije postaja vedno večji, ravno tako tudi stroški. V vodstvu SRZ. so ljudje, kateri so vredni vsega zaupanja od stran:! naroda. Zato je dolžnost nas, kakor vseh drugih Slovencev, da pomagamo pri delu, ki ga vrši SRZ. Delujmo, prispevajmo v mi-Ijondolat-ski fond, da bo čim prej dosegel to svoto. Stroški so veliki in prispevki majhni. Slovenija se je osvobodila enega jarma, Hababuržani so se morali posloviti od prestola, toda za Slovenijo še ni nastopila doba oddiha .Nova nevarnost ji stoji na pragu in. zopet je morala poseči $ boj. Pomagali smo jI v prvem boju in pomagali ji bomp v sedanjem. Borili smo se za principe saraoodločeva-nja narodov, proti aneksijam in za demakraeijo in za te principe se bomo borili toliko časa, dokler ne bodo sprejeti od v«eh nasprotujoč^ elementov. Naše ljudstvo v domovini je silno izčrpano. Cvet mladine je padel na bojiščih, drugi so končali v ječah, u-mirali so V taboriščih za politične jnterpiranee, pri vsem tem trpljenju pa so vstrajno vodili boj za neodvjpnost. Knkrat mora biti konee te borbe in nekdo mora zmagati, Zmagal pa bo princip demokracije, če bomo tudi ame
bivalatvu. VVilson morda ni mislil ravno tega, ampak stvar je mode. Cemu sploh pripovedovali, taku in nič drugačna.	<1* Jc Ml ttt in tft bo,an' <*» Je
Zadnji |»etek je pa prišla še bolj vesela vest iz Pariza, da je influenca kruta, neusmiljena In Wilaqn povedal Orlundu med šlirihii stenami, da ne bo Amerika druge take fraze, s katerimi nef podpirala Italije, kur se tiče njenih zahtev po teritoriju, ki ni ita- poveste ničesar. , lijatiski. Vest sicer še nima oflcljelnegu pečata, ali čc vpošte- Delavske razmere tu ša ritlio varno NVilsonove besede v rimskem parlamentu, ki so bile izgo- preslabe. Tudi "oheeti" bodotjri voricne z vso resnobo, in če izvajamo, da Amerika nc more sto- nas sedaj na dnervnem redu. Koriti drugače, ako hoče hiti pravična, tedaj se lahko zanesemo maj ho minoli prazniki, že so aa na resničnost omenjene brzojavke.	' jih zagralbili, da jih jim kdo dru-
\Vilson je že tolikokrut naglasil pravičnost kot edino pot, ki gi ne prevzame. Ženini so večino-vodi do pravega miru, dn moramo biti uverjeni v doslednost nje- ma prtletnejši samci, ker Jfm sil govegu stališča iu pravično izvršitev ameriškega mirovnega treba "kupiti let". Ce grejo š^a-programa.	rejši fantje prvi naprej v "slad-
Ako zmaga pravica, tedaj Jugoslovani obdržc svoj Trst in ki zakonski jarem", je navsezad-ostale sporne pokrajine na Primorskem in ob Judrpnu, kakor ob" nje prsv. Kakor izgleda, bo treba drže Združene države NtV York in oatalu mesta z "Malimi Ita- ta predpirst precej več plesati ka-|liilUWp,	.	.. 11	I kor navadno poprej; pa tudi p<»
drugih naselbinah menda ni drugače.
M*ry Pirtz.
Rekonstrukcija.
Besedil "rt*konstrukcijo" je ztlaj dnevno nn jeziku in v tisku. Ohisholm, Minn. — Naša nssel-Beseda se lahko razlaga na več načinov. V dobesednem prevodu bina je nekako mrtva v javnosti, pomeni "preureditev" ali "|>onovno graditev oziroma gradnjo*'. Dasiravno je tu ena izmed trelh Vojna jefrgla vsi* prejšnje normalno življenje — Kar se je največjih nafcettbin v železtient o-že imenovalo normalno iz tiru in zduj, ko je podpinano pre - krožju Minnesote, smo nekajco mirje in ko ljudstvo šmutra, ilu je vojna končana, je treba zopet I mlačni v primeri z drugimi aktiv apraviti življenje v iiekukšno norraalo. Skratka: momentalni|nimi naKeMiinami. pomen Insetle ''rekonstrukcija" je: prehod iz vojnih časov v mirne čase.
Poglavitno vprašanje pu je, kakšen naj bo prehod. Odgovor nujdt mo v izjavah različnih interesov. Ker jc go »potlarako življenje doživelo tekom vojne največje iipremembe ne rekonstrukcija predvsem tiče narodnega gospodarstva in in-1 prenehala, tie pa bojazen, da še „ diistrii. Vojnn je pn eni struni uničila trgovino in produkcijokolezen zopet povrne.
ter ustvarila silno bedo, dočim je na drugi strani povečala pro- tu<|£ tu j>re(»ej govi..............
dukcijo vojnih potrebščin ter pomnožila profit gotovih podjetij L>Ursk«rou fondu SRzVza stvar v miravnost fantastični meri. Zivihi in <fcnige potrebščini ao ae Le opala preoej navdufcnija liodružile m mezde so tudi poskočile. S koncem vojne so pa pri šli iion i problemi.
Amerika imu velike priletne, iiniokniti v orodje ozironin zftirznili; tovarnarji, ki so med vojnolp^^H fic prvo polovico pwv rgrndili cela mesta delavnic za izdelovanje orožja In streliva, šlaffa leta organizirati podružni •rajo gledati, kaj bodo zduj proizvnjuli. Stotisoče delavcev 00 8BZ in nHft)i smo niwl rojaki moni isknti drugega delu. Drugi sto tisoč i prihajajo iz Francije preoe j nsvihišenja. Dobile pa so iu domačih taborišč, ki tudi gledajo za stare službe in iščejo no-Latbe, ki so stvar zavirale in t de \ili. Podjetniki bi radi ohtlržali abnormalni profit, kije bil med ma.gogijo preprečile uspešno de M»jno; izgoviirjujti ac.da za njih še vedno veljajo povišani davki fo nftAih |)ristoAev> _ v nakem mi dol.«icck in dohodnino. Deluvcl zahtevajo, da jim ostanejon^rte ltjndi, na katere st.in m. /d,-, kajli cene živežu in ostalim potrebščinam se niso|lMM,tp v KOtuvM, M^ftjih 7A p0-
Izmed okoli devet tisoč tukajšnjih prebivalcev je za influenco obolslo do 600 oseil). V kolikor je meni znano, je za .to boleznijo u-mrlo osem Slovencev. Epidemija
žal, da nimamo lokalne onganiza-eije SRZ., ki bi organizirala lo-Vojnn industrija sc mora I kalna kampanje. Nekateri smo
nič /iii/.ilr K.iku sr
pač pa šc rustejo. bodo rešil ii ta\prašanjn?
Kiipitnlisti hi seveda rudi, du se A^ieriku vrne v predvojne ♦ase. kur «.«• liče hiisinessu iu njihovih "pravic". 2elcgnlce, kn-tere n n I ii« I is lepo sprnxila v red in jih rešila bankrota, naj hi se iztočili- stnriin gospodni jem; purniki, brzojnv, telefon in ekspres lovilo tuko. Sar naj bi hilo po starem — Stuiio delavske pluče nuj bi s. zni>alr iu za m zadovoljne delavce bi bilo treba priviti znkonodnjili vijnk.
Na drugi strani so pu deluvcl in tudi meti btiržoaaijo je vi-d« ti pret « i treznih i{liiv, ki so proti tuki rekonstrukciji, kakršno bor P in poMrstniki velikegii hiisiuessu in dobičkarji. Buvno vojna jr poka/al i. dn ho kapitalisti absolutno nezmožni služiti intere« Hitu IjiuMvn. kadar je deželn v nevarnosti ali stiski; služiti nc morejo zaradi tega« ker *o njihovi zasebni interesi prvi. Zob moralo vlada vseti železnice In parnike pod svojo kontrolo in od stimuli k a pilu listič no upravo. S kakšno pravico smejo lore j f nsčin
podietMiki zableMtti da mi adaj zopet samo oni absolutni gospo-' ktjti mritnji JufoaiovaiHiv do
duru iu\mli po n hščin?	."3.	.. .
1	tslije jim 4s naksne ns bi mogla
I .Ima |Hd je. da državo ol>drži ne samo Železnice, parnike.Ipreprečiti. Boja je tii<ha, nt pa t»r/.oja\, ti lefon.. l^tres in razne Ion srne. temveč da vaame tudi breibriijs. Precejšen kos sloven-oslali m.liistriie in rudnike, uko hoče hiti kos gospodarski kHli. aktk deiel je aedsj ie rdniten t 1 i mislim, vsled prehoda i« vojne v mir. Ameriško ljudstvo jejJugoalsvljo. tods nsjl<*ši in nsj-l.rrvrt ;m\ovii1o v vojni, da hi nr ptialilo fx i nov no o|N«haHti. Ko važne rti deli, ključ Slovenije piši „ d. I t\st\o In.kvalo ra dnookrurijo. Inidisi na Mišču ali v msirstl nrfemn nsroiln k doaegi
moč nsjliolj račnnnVi, upajoč, da | boste dobili pri njih najtti«»ljše zavetje, v resnici pa se končno zgodi ravno na*«protno. To opaŽsts vselej, kadar pride na dnevni Ved kaka akcija v korist splošuoMli. To. in pa pomsnjksnje di^irUi apimnbnih agitatorjev je vzrok, dn tu nimamo organizacije SRZ.
Pri tukajšnjih Hlovenetk in tu-; di Hrvatrh in Srhkh opssujem veliko mržnjo proti ItsMji rs«H njs-ne anekaijake politike. Ampak mržnjo proti neprijatelju. proti o je jNovrsžniku svobode, ne boste do-«egli ničessr. Ttslijs lahko ns ta zssede \*ao Jngmlsv^o.
k,gj liste vstrajnosti, ki je lastna narodu v domovini.
Delavec sem in družinski oče in edini dohodki so moja plača, ki si jo služim s težkim delom svojih rok. Kljub temu, da mi ni lafhiko pogrešati večje svote, sem se odločil prispevati v miljondo-larrfki fond 9RZ. $10.00, več pa se za enkrat od delavca in družinskega,očeta sploh ne more pričakovati. Samo Slovencev , je v Združenih državah okoli 200,000, katerih je najmanj sto tisoč od-raščenifh oselb, ako ne še nekaj tiso* več. Ako bi samo ti darovali povprečno deset dolarjev vsaki pa bi imeli miljon. fini bi seveda dali manj kot deset dolarjev, so pa drugi, ki bi lahko darovali tu di kak stotak ali več, brez da b:i se njihovim financam kaj pozna lo. Poleg Slovencev je na strani programa, za katerega deluje SRŽ.v tudi precejšnje število Hrvatov in Silbov, ki bodo gotovo podpirali naše gibanje tudi v bodoče, gmotno in moralno. Dofbava mil jonskega 'fonda torej ne ibo tako težka stvar, da-a- bodo ameriški Slovenci in drugi Jugoslovani storili svojo dolžnost. Da, jaz celo mislim, da smo v stanu spraviti skupaj do dva miljoua dolarjev ako<le hočemo. Seveda ae bi to dalo »toriti le v slučaju, da po stanejo aktivne vse slovenske na selibine. Tukajšnji Slovenci so bi li še vsele'j radodarni, kadar se je pobiralo za delavstvo v stav k ah, tudi ČS"S0 bile izven mej te države. Upam, da tudi kampanje za miljondolarski fond ne bodo pustili iti mimo njih temveč se odzvali v toliki meri, kolikor sptfoto mogoče. Saj se gre za veli kansko pridobitev k demokraciji, za rešitev najtežjega evropskega problema, za jugo«lovanako vprašanje. Če pomagamo ljudstvu v domovini do združenja, do demokratične forme drfave, je s teni pridoAiila demokracija vsgga ta. uaijveč pa seveda .Jugoslovani, ■ki "hlSi tčin poNtali v resnici narod, ki bi nekaj štel v svetovni javno« i:
TtiVsjinji delavci vposljeni v rudnikih, odprtih rudnikih in v delfli v zvezi rudniškim obratom, kakor htdi rszva&cvalri živil, so se pričeli organizirati v American Federstion of I«abor. Za tukajšnje delavstvo pomenjs to precej velik napredek. Unijs rudarjev
Republic, Pa. — V tej okolici žiVi precej Slovencev, ki so organizirani v društvih razl^nih jed-not in zvez, toda organizacij, ki skrbele za kulturni napredek ter političnih organizacij, nimamo. Tudi zanimanja za to pogrešamo. Mlačnost je najikodljivej-ša napaka v našem javnem življenju; žai, da trpi za to boleznijo toliko slovenskiSi naselbin po vseh Združenih državah.
Po zadnji redni seji društva št. 85, SNPJ. smo pričelo pobirati prispevke v prid propagande SRZ., toda naleteli smo za stvar popolnoma nezavzete rojake, ki so i* meli proti pobiranju prispevkov naj razi ičnješe pomislike. Tisti, ki niso hoteli ničesar prispevati, so navajrfli različne vzroke, ki se zde pametnim ljudem smešni, toda nabiralca pa take stvari jeze, kajti stotine pametnih besed pri nekaterih ljudeh nlS* ne zaleže. Nekateri so se mažko izražali, da ne dajo nič, "pa naj vzame kon-tro kdor hoče". Nekateri so še vedno .Avstrijci. Silna slalbost me je olbšla, ko je neki rojak trdil, da se bo s fondom SRZ. podpiralo italijansko politiko. 'Ako je kdo zaveznik italijanskih, aneksistov, potem je treba k ojim prišteti v»e tiste ameriške Slovence, ki v teh resnih ča«ih nasprotujejo SRZ., ali odklonijo darovati tudi naj^ manjšo svoto v fond SRZ. in nagovarjajo tudi druge, naj ne pod [>irajo te^a gilbanja. Če bi bili judje plaičani od Italije, bi ne mogli delovali za njo boljše, ka-<or pa delajo sedaj zastonj. Niti 'tboglonaj" jim ne bodo rekli 1 talijani, kajti oni vedo, da nerazsodni ljudje bodo nasprotovali SRZ. vseeno, pa če jih Italijani za to delo najamejo ali ne. Upam, da je med nami dovolj poučenih rojakov, ki razumejo situacijo, ki poznajo cilje SRZ., in ti bodo šli na delo v pomoč tej organizaciji. Tudi pri nas nismo vsi nazadnja ki, kajti mnogi 1jf radi delali, radi žrtvovali za stvar, le organizi ranosti nam jc treba. Storili bomo kar bo v naših močeh, rojakom pa priporočam, naj bi vsak žrtvoval vsaj enodnevni zaslužek v fond SRZ. Slovenija je v Jboju za svojo svobodo. Kateri čutite z njo, ji pomagajte v tej 'borlbi. Mobilizirajte se v SRZ.
■,'.«, Vj Anton Črnologar.
WIMON, JE OMBJIL ITALI-
(Nadaljevanja s prra stmat)
čiti. Take manjšine, ki se bods morale udati v svojo usodo, Hodi v Jugoslaviji, Italiji, na Giikem, Poljskem, Rumunakera Itd-
Predsednik Wilson stoji na ste! lišču, da marajo biti jezikovne, gonpodarske in uarodno-kultuna pravice teh »manjšin strogo u. jamčene v mirovni pogodi iB centralno zastopstvo lige aarodo? bo vsekakor pazilo, da se zajatn-čenje ne bo kršilo.
- yinm T|
Ameriška delegacija je proti po. licijski službi Američanov v Nemčiji.
Pariz. — V tukajšnjih a meri. nlk i h krogih se je pojavilo mučni mnenje, da se ameriška armadi čimprej odstrani iz Evrope. Med zavezniki se sicer govori, da b« v slučaju, če zavlada borjfievises Nemčiji, potrebna popolna o. kupacija nemških republik in nt ravno računajo pri tem na sode-ovanje Amerike. Francija, ki je največ trpela v vojni, stoji ni stališču, da je v nijenem interen potrebna močna zavezniška stri ža v NeiriČiji, ki ima skrbeti, di se produktivne sile v Nemčiji im razbijajo v civilni vojni, temveč da se vporalbijo za delo, ki imi prinesti zaveznikom zahtevam) odškodnino.
Ameriški delegatje — kolikor je upoznati iz njihovih privatni! pogovorov — pa nišo tega mns-nja. Oni pravijo, da je treba o. lajšati blokado in določiti zmer^ no odškodnino, da ne bo Nemčiji prihodnijih petdeset let v stanju bankrota. Tq je bolje jamstvo zs ureditev gcsipodarskili razmer ■ Nemčiji, kot pa zavezniška žan-darmerija.	'	I
NEURJE NA JADRANU.
(Nadaljevanj« « pnr«, strani),
Auburn, Zli. — Premnogo de
lavcev mora postati žrtev indu strijske vojne. Vojna z oro&jem je sedaj vsaj končana, industrij sko vojna, kjer je delavstvo v ne katerih poklicih vedno v smrtni nevarnosti, pa ni nikdar končana. V današnjerrt sistemu se ne pazi mnogo na varnost delavca, dasiravno se je v zadnjih par letih uipeljalo precej varnostnih naprav in naredfb, bodisi v tovarnah, ali rudnikilh. Žrtev te voljne je postal tudi rojak Andrew SkoChir. Dne 30. decembra mu je pri delu v rovu padla plast kamenja na hifoet in ga zlomila. Poslali smo ga v bolnišnico St/ John v Springfieldu, kjer je dne 3. januarja podlegel silnimi bolečinam. Zdravniki so ga skušali rešiti, toda niso mogli uspeti, ker je (bila poškodba prevelika. Pokopan je bil po katoliških obredih dne 6. jan, na pokopališču v Waburnu, IU. Bil je član društva št. 335, SNPJ. in organizacije Eagl,v Tellarvill*, 11^. Društvi sta mu položrli na krsto lepe vence in mu priredili dostojen pogrefli.
Ako se kje v Ameriki nahaja brat, sewtra ali kak drug sorodnik pokojnega Skoehirja, naj se oglasi kakor hitro mogoče na sledeči naslov:
.John Johnson, llox 219 Auburn, III,
IZ URADA EKSEKUTIVE 8RZ.
Zadnjih par dni smo opazili, da se ja napravil nekak nersd na pošti > Chicagu in da so bila pisma naslovljena na tajnika 8RZ., vrnjena. Tozadevno smo storili takoj potrebne koraka. Poalopja, kjer se nahaja glavni urad, ima dva vhoda, enega na Millard ar., in drugega na 26. oesti. Ker nam ja poštna oblaat svfetovala, da bo
prihajala pošta bolj redno in račje *C mlada kljub tema šteje žei^ ^ d ^^ ^^
precejšnjo število člsnov. Detav-	^^^	r
sfvu, katero še ni orgsnizirsnn.1 priporočam, nsj priatopi v unijo j
. V rudniku Alezsndris so priče- i |i delati s ssmo polovično močjo j Prej je <4>rstovs1 noč in dsn. Ksj' je vrrolf, znižanju delovne moči. mi ni znano.
J«st. lTle.
slovljana na 96. cesto, zato prosimo vsa dopisovalce, da od aedaj naprej naslovijo vsa pisma nt-menjena m člane aksekutlra ali pa glavni ursd SRZ tako:— 3637-9641 W 26th STREET, CHIOAOO, ILL.
^ A. 1. Terbovec, tajnik.
liji samo čisto ali pretežno italijanski kraji, uključivši čim naj* manj moigoče Slovanov. Nekateri od nas hočejo, da se priključij« Italiji tudi iitajamfke oaze na slo> vanskem teritoriju, drugi pa s jih pripravljeni žrtvovati, samt da ne bomo imeli v Svoji hiši n*. zadovoljstvo ^in iredentizem 81» Vaiiov, kf ti samo hio{il dobro m sedstvo z Jugoslavijo. Jaz sem n zmernost ter sem pripravljen, di se raje Žrtvuje kakšna oaza, ki-kor pa da bi se z nje vselo desetkrat večje število Slovanov. Tun-tar ,katerega smatrajo za ekstn niistš v vrtitah' tfža&ko-itBrski sociaristov, je rekel dopisniku menjenega lista, da hi se morili upofitaviti nekakšna vrsta neod visne zone med Jugoslovani Italijani/Pravi, da so na leves bregu Soče Italijani in Jugoslfr vani tako pomešani, da bi bilo ne mogoče oddeliti ene od drugih t ravno črto. Močne narodne manj šine na olbeh straneh bi bile veču izvor propirov. Linije premirji ne morejo ibiti tudi linije miri ker bi Italija s tem potegnil pod svojo oblast nad stoti soč Nemcev in nad en milja Slovanov. fo bi povzrroffli koalicijo med Slovani, Nemci i« Madžari na škodo Italije. — Stre tegijska varnost Italije mora bH ti vseeno zavarovana brez meje. ki bi bila potegnjena od Breneii sa Postojno in na vrata Reke in nižje doli na Dinarskih Alp»k do Zadca. Trumbič in ostali pre^ stavniki Jugoslovanov sc že F naša jo s svojimi trinajst miljo« Slovanov, katere imajo med Sorf> in Vardarjem. Izjavljam, da nisem nasproten narodnemu njen ju, toda ne toliko kot socije llht, tcmvtf kot Italijan bi Im da se ne obdrže črte, določene P* premirju.
To so rrdki glasovi zdraven razuma, ki so dosedsj dospeli > Itslijo z one strsni Jadrana > sno je, ds bodo v Parizu prevladali predstavniki /tačels sviš»oto Iti ud samo dblalujemo, ds P^ vi sd u je jo dsnes v Italiji |ov» sti, ki so podkopali tud| zadnji temelje onega ttalijaia»ko-juf» slovsnskega ediiMvs, katere pričeli zidati* v Rhtiu uvidevni rj doljirbl z jedne in drttge >*\rm Mi smo zrušili tirsnij*. ksteriM ni u psi dotskniti nihče pred ml. 11 si i js bo prišla prsv l«tH do sposnsnja, da ni v njeno aj rist, sko . rssleduje kolonij« "J plitiko Benečije s jBalah*«"1* načeli dunsjske In pruske 5o r
V pnndeljek In terA j»»n0 11 hlsdno. Lshki zmdni vatrovL I
OKROG TISOČ MRTVIH BMUJHTJ; UEBKKECHJ
UBIT? ..... %
flCUrtJfcTUfc j pr*. it««!)

"Vor\vaertaa", državne tiskarne in "Tageblatta" je še v posesti spartakovcev. toda vlada upa vzeti poslopja ie danes. Vlada je vprallala Rudolpha Mosseja, posestnika "Tageblatta", če sme ▼portbiti topove sa okupaeijo hiše, toda Mosse je proti temu, ker bi poslopje preveč trpelo.
Civilna vojna v Berlinu je huj sa kalfor je bila v Petrogradu novembru 1917. Izgube do danes •so,' 290 ubitih in 800 ranjenih.
Očitno je, da hočejo spartakov ci na vsak način preprečiti volitve skupščino, ki se imajo vršiti 19 ,t. m. m zato so vprizorili krvav konflikt. "Freiheit", glasilo neodvisnih socialistov, piše, da je premirje z vlado mogoče le pod ogojem, ako sedanji kabinet re-
BKIL;
Tekom bitke ni bil ranjen niti eden tujec v Berlinu in obe stran i varujeta lastnino inozemcev. Kotel Adloii na vogalu Unter den Bdndena in Pariser Platiza je »vtralno poslopje, kamor se lah-ko zatečejo tujci. .
na
Lontjon, 12. jan.
Ebert pravi, da bo stri spartakov. oe s brutalnp silo.
Predsednik Ebert je poaluhnil maršala Hin-denbuTg*, ki je svetoval prvemu, da naj zatre spartakovce z "brutalno, silo". Tako poročajo iz Amsterdama. Kljert je rekel, da bo Nemčija . uničila ne le nemški boljševizem, temveč tudi maki."
Spartakovei imajo velike izgube. Vladne čete se poslužujejo ar-tllerije, strojnih pušk in strupenega pljna v bpju proti rebelem.
Ruski boljševiki v deželah bivše Avstft-OgTske.
Kodanj, 12. jan. — Z Dunaja in ludapešte javljajo, da je prišlo Rusije veliko Število agitator-v v dežele nekdanje Avstrije in :e. Agitatorji so že na delu imajo Že dovolj rekrutov v ma-ih brezposelnih delavcev.
fe$ti iz stare domofine.
tivno Jugoslavijo, v kateri mora jo biti člani vseh treh narodnosti enakopravni državljani v avtonomni državi, postavljeni
temelju najširše demokracije
i
Protirevolucija v Zagrebu zadušena.
V Zagrebu so odkrili zaroto bivših avstro-ogrskih oficirjev, katerim na čelu je bil general Li-poščak. Nameu ustaje je fcil u-atanoviti kmečko-vojaški avet, strmoglaviti Narodni Svet (Narodno Ve"Če) in vpeljati vojaško-kmeČko diktaturo'. Temu gibanju ao se pridružili tudi mnogi drugi, ki so ae čez noč prelevili v repu blftance. LipošČak, Valenteko-vič iu nekateri dhigi so v zaporu.
(Omenjena vest je precej ne jamia, vendar diši iz nje nekaj kot boljševiško gibanje).
Nove poštne znamke.
"Libre Serbie", glalsilo srbske napredne demokracije v Ženevi, javlja, da so v Zagrebu izdane nove poštne znanske. Barve ao rdeče, modre dn sivo-zelene, na vrhu je tiskano "Hrvatska" na vsakem voglu so pa črke S. H. S (Slovenija, Hrvatska, Srbija). V sredi so gnbi Hrvatske, Slavonije in Dalmacije bres krone in pod njimi je tiskano "29. oktobra 1918". Spodaj je pa označena cena. Znamke so provizorične in služijo za spomin proglašenja neodvisnosti.
ju.
rotranji politični poloAaj v gotlaviji.
Po vesteh v zagrebškem "Ob-oru" prve dni decemlbra je po-
neti sledeče: ^ffll Na Hrvaškem (in najbrž tudi i Slovenskem) se je pojavilo polno novih strank, ki nasto-ajo pod imeni unionisti, reipiAli-anei, monarhisti, federalisti itd. Fendar pa so vse te atranke na tališču, da konstituanta (zako-odajna skupina) izvrši ustroj odoče države.
'Obzor" naglaša, da je vse, kar i bilo do danes izvršenega, le ačaeno. Lahko se ustanovi vr-ovna skupna vlada (kar se je v em času »godilo), lahko je drŽa-pod začasno vlado dinastije Caradžordževič, lahko se ovrže-o vse dosedanje vlade in Se kaj ruzega je lahko možno v revolu-ji ,ali vse to se ne more sma-rati za končni in trajni odlok. Jdaj so unionisti t manjšini, toda norda dosežejo večino, če zaduše sako protivno mišljenje. Ali daj ni časa za take revolucije. Amerika se bi gotovo zanimala za ik čudni način uvajanja avofeod-b Jugoslavije. Z nasiljem se ne ore doaeči ntfesar in o tem se hko hitro prepričajo tndi naj ečji imperialisti. (Iz tega je razvidno, da aa i banovini še vodijo Ijuti boji aa ho. Unonisti so vsekakor Aristaši troimenske -krsljevinc, a ha Hrvaškem so v mšnjšinl ilno je, da jih "Obzor" na-a tudi imfrerlaliste in opozar , da jih Amerika ne bo podpi
Srbi aa federativno Ju goslavlje. . Srbska napredna demokracija b fivicl ima sledjo platformo:
Narodno edinatvo Srbov, Hr-rhtov in Sloveneev; demokrati-, zaelja tjržave In dnrifce; brezpogojno aamoodločevatue Jugoslovanov; zveza pepinoma avlonom nI jugoalovanakih pokrajin; splošna, tajna in neposredna volilna pravica; propotfni volilni sistem; občinska ln okrajna aaaiovlada; lofltev eerkve od države.
Valed tega stranka zahteva; Združitev vseh Slovencev, Hrva. tov in Srbov na vsem njihovem etnografskem teritoriju v federa
MOBILIZACIJA N A BO D K J VOJSKE IN NARODNI DAVEK. .
JUG. CAS. URAD. WASHINQTOM, B. C.
Prvi dnevi naše svobode so minuli v nepopisnem navduševanju našega naroda. Teiko, da bi bil (ateri zgodovinar v stanu opisati, kar je bilo čitati one dni na obrazih vseh, kar je bilo čuti iz ust vseh in kar so vsi čutili v svojih srcih. To je bilo zadovoljstvo in nada, uteha in ]fonos, volja in ■požrtvovalnost. • » ...
Prvi aiblaki so se pokazali nad našo državo od zunaj. J . Ko se je Narodnemu Veču, ki je prevzelo vso suvereno oblast v svoje,ro-ke in kateremu se je vsakdo pokoril, poBrdSilo, zadržati prodiranje zavezniške vojske na Balkan kot v prijateljsko deželo in ko je pfcišlo do sporazuma z vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske, generalom d'Espereyem, so zapo-čele težke stvari z Italijo. Tu ni smelo biti odlašanja, ni se smelo čakati še na večja lznenadenja. In tytili smo se posla sami, ker Brno se istdčasno (prepričali, da diplomatska pomoč nekaterih krogov, ki so veljali dosedaj med zavezniki kot odločujoči faMtoTtfi, prihaja /e slabo, počasi in nek-kropo.
Tedaj je Narodno Vetfe v Zagrebu odredilo mobilizacijo ter je zastopnik za narodno obrambo dr. Mate Drinkovič .pozval pod o-roŽje vse moške od 1899. do 1895. leta, katerim se je pridružilo veliko število starejših prostovoljcev.
Po naredbi Narodnega Veča prejema vsak jugoslovanski vojak, ki je prfeegel Narodnemu Veču in ki izvršuje njegovo službo ter se pokori zapovedim, poleg dosedanjih pristojbin še 5 kron dnevno.	.
Z namenom, da se more koncentrirati čim večje število voja-kov v slučaja sovražnega napada/je Sklenjeno, da se osnujejo po vseh jugoslovanskih mestih narodne straže, in to potom pro-stovoljnega pristopa meščanov, ki morajo skffceti zs zagotovitev jsvnegs reda. tujuga življenja in imetka. Vojaki narodne strsže se popolnoma oboroženi krfkor Ittdi vsi drugi vojaki Narodnega Veča.
Narodnemu Veču je padla v roke velika količina munieije In o-rožja, katero je pripadalo bivši avstrijski vojski. Bogat plen je odvzet nemški in madžarski voj ski .kl se je umikala s Bslksna in ki je bila rszoroŽens, kskor kitro je stopils ns naše ozemlje. S tem je bila storjcas vellks u-slugs zaveznikom, k^r je bil nad pol miljona vojskov sovražne vojke razoroženih po naših do-BMjLraaeih. Tsko je madžarska divizija Belmonte, ki je štela §.-000 vojakov, bila razorožena v VinkovcHt ter je pripadlo Nsrud-nemu Veču 20 topev, 00 strojnih pušk in velika mmrfins streljlva in raznovrstnega orožjs VojAl barona Rhemena, kl se je umlks-la z Balkaaa. je bilo odvzeto po naredbi Nsrodnega V^a 4000 Vagonov žita. 10000 komadov raznovrstnega blags, 10,000 -v in j. 4.000 ovac, 15 vagonov vius. 400
vagonov marmolsde in ogromna množina topov, mitraljez in uiu hicije vsake mtf. S pomočjo tega plena in orožja, ki se je nahs-jslo na nsšein ozemlju, se more dobro preskjibeti vsa nsša vojska Po vseh naših deželah vlada vzoren red. kar je nsprsvilo naj-bolši utis na vse vojaške iu di-plomstične dostojanstvenike, a-meriške in drugih zaveznikov, ki se m ude tukaj.
Za pokritje stroškov za vojske; uredništvo in zastopiiištvo v zavezniških deželah je razpisala Narodno \>če Slovencev, Hrvatov in Srbov narodni davek. S prostovoljnimi prispevki je moral narod pokazati, a kom ae striAja in komu se pokorava. Povrnili amo pc tako v dobo Jelatfcča, ko so naše žene darovale svoj nakit in svoje prstane za borbo proti Madžarom, in tudi dm>£* je bilo po eeli Jugoslaviji dobiti kmetice in gospe, ki so nosile slsto ln drago kamenje ha oltar domovine. Marsikatera je prinesla Narodnemu Veču v darxsvoj porodni prstan, medtem ko se je njen mož istočasno prijavil kot proiltovo-ljee v narodno vojsko.
Narodno Veče je izdalo nasled-nji proglas za narodni davek:
Narodni davek ne sme biti mi-loščina, tenivdč v resnici prava narodna dolžnost. Vsalk'član naše bodoče drŽave jo dolžan, u-iplačati ga po svoji mažnoati. Ne «mat* pozabiti, da bi Avstno-O-gnka v slučaju zmage razpisala davek na vbe državljane, ki bi vsakemu izmed njih požrl velik del imetka. Da se ihrani svoboda, katero smo si priborili po 800-letni sužnosti, apelira Narodno Veče na zavesi Slovencev, Hrvatov In SHbev, da podprejo s svo-jimi pridevki In z vseuii svojimi silami finančne temelje drŽave Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Celih osem stoletij smo dajali Šrtve v denarju in krvi za vzdrževanje našega robtftva. Sedaj je na nda vseh, da dberemo ono, kar je paše. Na nas je, da prinesemo to poslednjo žrtev za našo Bvdbo-do.
Vse, kar daste sedaj, daste sebi In svojim potomcem.'*
S temi besedami je bil proglas zaključen. . .
Priapevlki so prkfieli prehajati v toliki meri, da ni nutfgla blagajna Narodnega Veča registrirati vseh in da je bila prisiljena pomnožiti itevilo uradnikov. 'V posameznih dneh je prišlo po več milijonov na dan.
V osvobojeni Jugoslaviji ni lista, ki bi ne nosil širokega naslova: ALI SI ŽJ5 PLAČAL NARODNI DAVHKt ali: NARODNI DAVBK JE DAVEK SVO-DODK.
t Imeua-vseh dsrovateljev se u-pisujejo v zlato knjigo, ki se bo položila v muzej našega osvobo-jenja, kamor se bodo shranile tudi slate knjige, v katerih so zabeležena imena naših izseljencev, ki so s svojimi prispevki istotako doprinesli svoj. kamenček do ns-šega osvobojenjs.
Bogatejši Jugoslovani so prispevali po več tisočakov, korpo-racije po 100.000 in več, medtem ko se je priproato ljudstvo odzvalo v največjem številu z darovi od 20 do 60 kron.
Samo mesto Osjek je nsbralo za nsrodni davek dne 14. novem-bra svoto 1.403.046 kron. Obči-ns Blato na otoku Koršuli ps je poslslo Narodnemu Veču sledečo brzojavko:
"Občinski odbor je priznal ns današnji seji per aklamaeionem Narodno Veče kot «vojo vrhov-no državno <*last ter vsm poši-1 js s seje navdušeni, lojalni pozdrav. Kot narodni dar vam pošiljamo danes 100.000 kron ka-memček za obrambo naše obale ml Italijanov. Načelnik Kunjašlč."
Namestnikovo potovanj s po r*r dejanem goriškem ozemlju. — Ns
mestnik Je 15. in fcfl^t. m. potoval po Oeriški, da se na lieu mesta poudi o aprovizaeijskih razmerah Irt stanju obnovit vene akcije. Odpeljal se je najprej v Norico, kjer so se v navzočnosti deželnega glavarja In zastopnikov vojaških in civilnih oblaati vršili razni pred-razgovori, predvsem o boju proti malariji.. Dosedanji uspehi niso nezadovoljivi, žal, pa primanjkuje zdrs nt i kov. Sklenilo ae je, da se bo akcija energično nadaljevale. Pomnoži ae streŽništvo In ustanove tečaji za posebne strežnice za malarijo. Nadalje sc je raaprsvljalo vojnih kuhinjah, pri čemur *c je ugotovilo, da je poleg drugih manjših kuhinj ' sačela delovati tudi usorno urejena kuhinja Rde Če ga kr|žs. Za ustanovitev nadalj nih vojrflh kuhinj v mestu hi po deželi se je sestavil faaeben od bor pod vodstvom deželnega glavarja. Iz (lorice se je odpeljal na mestnik s deželnim glavarjem ln vodilnimi funkcionarji obnovitvenega urada preko Kanala Sv. Lucije ln Kobarida v Bovec. Namestnik je povsod sprejemal zastopnike oblasti, duhovščine in udeleženih krogov ter ae dal natančno poučiti o razmerah in ieljah prebival • stva, zlasti glede aprovizaeije in obnovitve, 'katera tu zaradi tehniških težav ne napreduje zadovoljivo kljub vsemu prizadevanju, ter mnenjih, kaj bi bilo storiti, da se čim preje pomaga težko prizadetemu prebivalstvu.
Židovski dobavitelj živil sa Lov ran pred tržaško poroto. — Mori« Steckler, 59 let star t Moravske-ga, je obtožen poneverjenja v Škodo lovranske občine v mesku 30,-000 kron. Poročal je pač s Mo-ravskega, da bo poslal obljubljena živila, ali jih nI bilo. Ko so ga zasliševali pred poroto dve uri, je padel nezavesten s atola. Razprava se je preložila, ker nI bilo glavne priče.
Proces radi potopitve ladjo'' Baron Oautaoh" odložen. — Proces radi potopitve ladje "Baron Gautach1', naperjen proti kapitanu Paulu Winterju In prvemu častniku Iiupnlsu, ki ae je imel pričeti danes v Pulju, je odložen na nedoločen čas, ker so braniteljl prosili zs delegacijo druge eodnlje.
Samomor 90-lstne ione v Trato V ulici Portino Št. 5 v Trstu se je vrgla skozi okno starka Ollviera Bassoli in obležala mrtva. Gnala jo je v smrt beda. Bassoli je stara nad 90 let, nekateri trdijo, da jih mora imeti 99.
Uknor mlade vdove v Polju. — 25-letna Marija Perae je vdova. Živela je pri svojih atariših. .'14-letnl brivec Herman Fuchs se Jej je zsčel dobriksti. Ko mu Je popravila na njegovo prošnjo obleko in mu jo prinesla v stanovanje, jo je napadel in morda hotel posiliti. Vdova ]e pri kričala iz njegovega stsnovsnjs vsa v krvi in z ranami na prsih In grlu. Km slu nato je izdihnila. Puchsa so zsprli. Na vpra* šsnje ne da nooenega odgovora.
Kazimir Jelušič umrl. — Clsvsr-
stvo občine v Ksstvu naznanja, ds je nmrl njen dolgoletni načelnik Kazimir JelulIČ. Pokojnik, zsslu-žen istrski rodoljub, ostsne ljudstvu v trainem spominu. — Znani naš pisatelj Viktor Carl Km In je napisal v njegov spomin v "Prim. Kovicah" neksj lepih besed.
Slovenka Narodna
Ua

Podporna Jednota.
IT. JuaiJ* ISOT v dri IUin«to.
GLAVNI STAN. 1667-89 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
Izvrševalni odbor.	£
upbavni odsek
PREDSEDNIKI Vi.c«c Ctnjhur. SSST-SS S«. UnUU A^. Cklc.ca> UI. eOOeaaMaDNIKi Amtm Hrut, Bm 140. c.nu^kur,, f«.	i
TAJNIKi J*km VarSMrWr, SVOS S*. L*wn4.l. Av«.. CHUA|o. III TAJHUC BOLNIŠKEGA ODDEIJCA. f.ul	SO M W U..U .v. CMW-
BLAGAJNIKI AiIm J. TmtSovv«, Bm I, CU.ro, III.
UPRAVITELJ GLASILA, rtUp G^Im, SSST-S« S*.	Av«.. Ckt-f, IU. I
t	POROTNI ODSEK.
Jmš$ AmbrUU.	Si. Bm SS1. Cutmkiirr P«.
J*k» Uilirml, 4SS Hmy St.. BprtaffteM. III.	»
»Urtta JUtMallur. Bm sta lwwh okl*.
Jm. r*eu*k. Bm 4SS. SwIUim. Pm.
Frmmk IMIU, SSOO PrMMc Av^. CUvvUnS. Otile.
BOLNIŠKI ODSEK.
OSREDNJE OKROŽJE i PmiI B.rt«r,	HITU S«. Uw»W.U .v., Cklra|»,UI.
VZHODNO OK BOŽJE i RMail rUfrt.k, bm 4M, SrW..vllU, P«.
AHIM R*au.w, bm ts. wl«l. hivm, P«.	»
ZAPADNO OKROŽJE 1 Anten SuUr. Bm 104, otm«. Km«., m |u|m*|mis.
Lm Kukar, Bm S4S, Gllk.rt, Minn , u i.vm^
Nodsorni odbor.
Itelt PatrnvM, »reM»tt. I4S1S Hal« Ava.. CoIII.wm4, Okla. Jakak Aakrati«, 4IS Plarea St., Evalalk, MS«. Jm. Kala«. 4101 St CUlr Ava.. CUvaUa< Okla.
Tiskovni odbor.
VteaaM CMjkar, Jato AmkraiU Bi Matt PatravU.
♦♦
ZDRUŽITVENI ODBOR. PKEOaKDNIKi Pn«k AH SIS4 s. CravtarS Av.., CkUafa. III.
Jaku TMalJ,	Jm. Sliuk.
JaAka ovm. '	Mary UrfavM.
VRHOVNI ZDRAVNIKI (•« al hvaljM). ODGOVORNI UREDNIK 'TROSVETE"i Jato Zavartnlk. ro/ORI — Vaa Smim Pa«Uja(va ki atvart, kl aa tllaja fl, Ifvrl.v.ln.,. aSkara M aSK^"«^ ^ m	" •MUvl	SSST-SS S«. Lawatl«l. Ava.,
VSa aatova kal.Uk. Mtoar« Mi M M«U*ia Paul B.rfarju, tajali.u katnUkafa aStolka v gl. uradu.
, ^^^	M4l^wi|a v si. »avflavala.a. .Jkaru m mJ »aUj.ja M. P.tr«-
vlin, pratoitolka iiIiiimu aSkara. <l«ar aatl.v ja ifaraj.
Val pHalvt m «L Rarakal atoak ta mJ »atlj.ja m Mala v i Jato Aai kratil, Bm m' aiiw|. P«,	m
fla.ll. M MJ Milj.j. fratoatolku tlakava.f. Mikam
V-	»Pto«.	afla.l, MratolM ta aplak vaa, kar j« v »vaai
I^H Mj m palUja M Mala v i "PrMV.U", HITU 8» L.wntol. Ava..
VB0TI II STABB DOHOVUTB
Uradni nopravfk — Uredništvu *Slov. Naroda" v LJubljani, ftt. 541. Adj - V štev. 220 Vašegs dnevnika t dni 2« septembra 191« zatrjuje priobčil* "Zanlirti"o brzojavno okrožnico ..." da je de* želno orožnlško poveljstvo brzo jsvno naročilo orožniikhn posta-jsm, naj ovadijo poveljstvu vse one, kl delujejo zs jugoslovansko propagando sicer V svrtto, <ls ar prenrečl opssnost njihovega dslo-vsnjs (ds se Jih napravi neškodljive). V zmislu | lt. tisk. rsk. se popravlja ta vest, ker ni rM. da H bilo u ukaz ali tako okrožnico ir daA orožniško povij^stvo — V Ljubljani 27 sept Itf«. <5. kr. deželno orožniško poveljstvo št 12."
("Slavanaa", 14. ahL I ti II
Interpelacije v državnem zboru. V današnji seji (R. okt.) so stavili posl. dr. Korošec ln tovariši vpra-šsnje do ministrskega predsednika iy domnhrsnskegs ministra zaradi od armsduega vrhovnega povelj-ništva nsmeravsnega jemanja talcev v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v Dalmaciji. Os4>e se določajo že sedsj In Je že odrejeno, da rfe gotove vplivne In ugledne civilne oselte vzamejo kot tatel. Kot talci sc določsjo pred vsem oselte, ki Igrsjo v jugoslovanskem oibsniu ksko vlogo, f Jtoboko ogorčeni nsd tem luivim Izbruhom duha nsNilnostl, kl je v očitnem ns predsednike in domol>rs^skaga ministra, sli odgovarjajo te veat i resnici In ali jc vlads priprsvljena vse taks odredi* nemudoma prekli • estf
Poslane! dr Korošec In tovariši so stavili dsnes do ministrskega predsedniku vprsšsnje zaradi procesa proti prtmorščskom v Koto-ru. od ksUrih so bili zaradi upors na vrfjnlh ladjah obnojenl na smrt In takoj drugi dan tismrčeni pe-mofščaltl Hraber. Kišgorlč, Rsiieh in Pemtčevič. drugi po ol»sojeni na težke ječo. Proti ret sto p*tsor -ščakrnn je bila po dolgi preisksvi |ht hudem trpljenju dvignjena ob-tofbs ter nsj se prične proti nJim
prooaa, kl bo tralal več mesecev. .Vsa zadeva nimaV>Utidncga ozadja ter ao bili pri uporu udeleženi tudi mornarji nemške in madžar -ske narodnoatl. Bilo je to gibanje povzročeno vsled brezvestnega razuzdanega in obilnega življenja visoki)} častnikov dočim je moštvo stradalo in se je s njim ravnalo nečloveško. Poslanci vprašajo, ali je pripravljen doaeči na najvišjem mestu sbolicijo tega process.
Vložena je bila interpelacija pi-Klanca dr, Korošca In tovarišev do ministrskega predsednika in nauč nega ministra »aradi od poklica osi* roma dopusta ravnatelja na ljub ljanski realki Oora in.vodje rosike v Idriji dr. Lončarja.
Nejasni vladal odgovori — V današnji seji načelnikov strank je grajal dr. Korošec, da ministrski predsednik ne odgovarja točno na WraŠauja. Nobena debata nima smisla, Če se vlada izogiba odgovorom. Ministrski predsednik llus-sarek Je odgovoril, da bo tekom debate odgovoril na vsa vprašanja, Vojni ujetniki in delo na polju. Ruske vojne ujetnike so odvzeli našim kmdom in so jih pridelill sladkornim tovsrnsiu. Kadi tc odredbe jc naše kmetijstvo, poselmo naše vinogradništvo ogroženo. Dr. Benkovič Je Interveniral pri fiofje-delskcm ministru, ki je obljubil, ds bo dšl na razpolago nekaj tisoč laških ujetnikov. Ns posameznih krajih pa bo pustil še nsdalje ruske vojne ujetnike,
Oraško namestnlitvo kompromitirano. V Brežlra* hH zaplenili mo vagonov živil Iz llrvatMke, Pri tej priliki so bile odkrite velike nered-nosti, ki kompromitirajo graškn namestulštvo. To jc organiziralo tihotapstvo Iz Hrvatske, kar pa še nI samo ob sebi zlo. Tisi a monopol sa to tihotapstvo je dalo namest* ništvo v roke neki rrnegauki tvrd* ki, ki Jc živila smela izvažati ua šk<slo naših jugoslovanskih dežel ssmo v flradec in (lasteln. Vlary Je osebno zapleten v to aferi». Dr. Benkovič je predložil ministru zs prehrano obširno spomenico iu je tozadevno konferiral tudi s Jsd-kovuikom Halle rsflo r fer je m. " Vojno kuhinjo zs srednji stsn bomo torej vendarle dobili. Tsko nsm sedaj poročejo z mestnegs magistrata Vlsds Je dovollls rs kuhinjo 10,<100 K podporo iu M,-000 K brez<d»restnega posojil n ra nsknp živil. Kdaj se kuhinja otvori, še ni /tlano, Sedaj iščejo upravitelja li> blagsJuiks. Upamo, ds stvsr sedsj ne zaspi več.
POZOBI
1'prsva "Prolctarea" narnsujs rast opni kom in nsročnikom tega I kil s in oličinstvu sploh, ds se naj odslej |MjšiljsJo vsr stvsrl, ki se i ič#jo "Proieterea", na abde/l osalov t '' Froletaree, W. 26tb Bt Ohleage. IU. - frevllks telo fons i La trn dale 2407.
Naročniki Pozor!
Poitni sakon gahteva, do i« ¥01« naročnina plačana v naprej. Znamenje (Januar 31-19) pomeni, da vam naročnina poteče na U dan. Ponovite jo pravočasno, da se vam lista ne vstavi. Ako lista ne prejmete, j« mogoče vstavljen, *er nI bil plačan. Ako Je val Ust plačan in ga ne prejemate, pilite nam do* pisnico stari in novi naslov.
Nall zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi sa-6topniki, pri njib lakko plačate naročnino.
Naročnina aa celo leto Je 94.00 in sa pol leta pa $2.00. Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $1.40 in sa celo leto $2 JO.	o ✓
, Naročnino lakko tudi sami polljete na naslovi UPRAVNIlTVO 'PR05VETA', 2687 S. Lawndale Avo., Chicago, III.
POTBBBUJBMO BUDABJB,
Potrjujemo 25 ujiljskih nakla-dalcev z olektričnilu strojem In 25 rudarjev za delo s pikom, Imamo uokaj praznih sjanovarij za v na* jem za samca lu tudi za družino, bi tudi h ran II išče r.a slovenske ru> Ur jo. Bfilho delo^ rabijo se oflpi te svolilke,
MOHTOUR A I.AKE OOAL 00., BOfMIH, PA.
Montour K. U P. O. U. V. D. No. 1 Impcrial, Pa,
f
Trgov rt g vaakovratRO rJatnls« | " |»rt|»«ro/a vmsi fltrivanaklM p>- f jahoni <1«lira Is toios pootrolbs. ; PUltt v vala« Jailku. Naalov jti |
M. POCORELC, 7 W. Madison St, Room ODS
/ CHICAGO, rLU
HMIIIIMMMMM<MM»»
NAPREOER
« ___
"Proeveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako se strinjs! a njenimi idsjsml, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Prosvetl. m V aalogl imsm vso za vsakdanjo potreblli-ne po smerni eonl.
ANTON ZORNI K, HmmII^ Ru
Ameriške vesti.
DELAVSTVO ZAHTEVA DRŽAVNO, ZAVAROVANJI.
Springfield, IU. — dehti II.
, Wslker, predsednik '' Državni delavske federacije", ja dejal, delavatvo. z#1ileva državno zavarovanje proti nezgodam. Podjet-nikfi zavarujejo sedaj delavce pri privatnih kompanijah proti po-škodbam, a katerimi se# morajo delavci vedno t »zariti, če hočejo dobili, kar jim gre.
\Valker je odpotoval v (Siiea-go, da konferira z zaatceniki de-lavstva in podjetnikov iu pravi če ae podjetniki ne strinjajo z zahtevo delavstva, tedarj bo delavstvo %amo predložilo zahtevo le-gialaturi.
. NValkcr jc dejal, da je skrajni č«*, da se a poškodovanimi delavci, vdovami in sirotami ravna pi avično.
Zadnja odkritja, ki pripovedujejo
ui pri mrliškem ogledniku, nape-Ijavali vodo na mlin privatnih za varoval niti družb, so mnogo pripomogla do tega, tla je pričela
akeija za državno zavarovanje.
■1 *
UVOZ KORUZE IN RI2A DOVOLJEN
lat, j« mirno vodil avoj tovorni av tomobii, a katerim'prevaža blago za Liquor Dealers' Supply kompa-uijo, ko je za njim pridrdral velik črn'automobil, v katerem imi nede-li trije neznanci. Eden neznanec jc skočil k njemu na desko in na-da uaj vozi dalje, pri tem mu je da naj vo*i dalje, pri tem uui je z drugo roko prebrskal žepe. Ko mu je pobral $2000, v gotovini in čekrh, je skočil a tovornega avtomobila in se vrnij v veliki črni avtomobil, ki je kmalu izginil v daljavi
MED VRATMI JE ZMRZNIL.
2,200 RANJENCEV IZKRCA-NIH. •
Newport News, Va. — Transport J"Madawa»ka" je pripeljal nad 2,000 vojaikov iz Francije. Skoraj vaak vojak je bil ranjen, ali je pa trpel poškodbe vsled strupenega plina.
Paznik je zapustil Francijo dne £8. decembra.
Deseti brat.
t
Pittsburgh, Pa. — 70-detni Robert CoHicrt se jc vrnil domov od obiska. Prišedši domov se je pomnil, da jc pozabil ključ. Vzel je sekiro in izsek al luknjo, la zleze skozi njo v Htanovanje. Luknja Jc bila premajlina ko ja bil v nji, sc je njegova obleka tako zamotala, da ni mogel naprej in ne na zaj. Najbrž je klical na pomoč, to-
kako ao zdravniki, žhposle- f« njegovega glasu ni bilo slišati
ker nc je zgubljal v stanovanju.
Popoldne je nekdo priltel in nafte! ga jc zmrzuega v vratini luknji.
Chicago, 111. — Vojni trgovski odbor je odatranil vse omejjtve za uvoz koruze In riža. '
Ta odredba odpre ameriški trg argentinski koruzi, katere je 200.-000.000 bušljev pripravljene za izvoz. Ta koruza jc na prodaj po 73 eentov bušelj, medtem ko je ameriška koruza stala v decembru na trgu vChiedg* »l.««. Trgovci pra-vijo, tla lahko argentinsko koruzo poatavijo v New York po $130 bu ftelj, ali za 36 eentov cenejše, kot je ameriška koruza na trgu v CM-eagu.
Akcija vo)oega trgovskega cd-bora je povzročila, da je takoj ee-na koruzi v Chicagu padla za 4 do 7% centov pri buftlju. Ta akeija bo vplivala ludi na cene riža, ki jc dosegel Izredno visoko ceno.
BRAZILSKA JEKLARSKA x KOMPANIJA
Pittsburgh, Pa. -r Oompiiffili Hldcrurga Mineira ("Železarska , in jeklarska rudniška družba") dogradi kmalu svoje tovarne v Sa-bari, ki ae nahaja v brazilski državi Mina* (leraes in jc največje podjetje te vrste v Južni Ameriki.
V plavž pojde od 25 do :i.ri ton
rude.	•
Novo jeklarsko podjetje dokazuje, da se je pričela razvijati jeklarska industrija v Južni Ameri kl. To je šele začetek, ali kmalu bodo tudi V Braziliji »gradil plavže in jeklarne, kot jih imamo v Združenih državah, kajti Brtslli* ja ima bogate železne rudnike. Kadar nc v Braziliji razvije jeklarska In železarska induatrija, bo udarce za izdelke ir. jekla in železa v Združenih državah. Za plavži in jeklar-nami bodo pričHi graditi druge tovarne, ki bodo izdelovale vsakovr atne at roje.'Tako ae bo Bra/ilija oavobodlla izdelkov Is drugih In-ikiat rijalnlh dežel in bo sama postala imO«strijalna dežela.
Tak je zakon razvoja.
VE8ELO ŽIVLJENJE V JEČI
Dizon, 111. — V Ameriki, v de-želi čudežev, *e jc že marsikaj zgodilo, toda dogodek, ki nc jc <Mli«ral v tukajšnji okrajni ječi, dokazuje, da «e jc atari in modri licu Akibn zmotil, ko jc dejal, da je bilo Že vae pod aolneem.
Meato Dixon ae nahaja v okraju lice in te dni zboruje okrajna veleporota, da obtoži ljudi, ki ao grenili Med
rif ISiilli**. ker je dovolil are-atautom. do so prijetno živeli.
obtožnica mu očita, da je Charles Wnaon, obtol.cn uboja, l-mel tresti č rešuje na farmah in loviti ribe Sam Starka, »Aniojrn v zapor, je hodil ackati dna na dom bivšega šerifa. — Strašno hudodehit vo, kajne t
TATOVI 80 PUSTILI PLEN V BLATU.
Tiffin, 0. Na postaji Afaple
Grove so neznani tatovi ukradli pet sodov iu dva zalboja žganja iz železniškega voza. Plen so naložili na voz, ki ga je vleklo par konj. Daleč niso prišli, kajti voz je obtičal v blatu. Tatovi ao skušali prcltižlti plen, pa ni šlo. Zdag iščejo lastnika konj iu voza. U kradeno žganje je vredno $2,000.
POSOJILO BELGIJI.
Wa»hington, D. 0. — Finančni tajnik Glass je nakazal Belgiji za $3,250,000 tk redit a. Ves dolg Belgije znaša $256,145,000, za voznikov pa $«,588,733.702.
DRUŽINSKA DRAMA.
V DOSMRTNO JEČO OBSOJEN KAZNENEC SE JE POSLOVIL BREZ SLOVESA.
Michigan City, Ind. — 20-letni Firner Slieer, obsojen v dosmrtno ječo, se je poslovil po francosko od ječe. Opravljal je delo pisarja- v jetuiški pisarni.
Sheer je bil obsojen v dosmrtno ječo, ker je umoril pred tre mi leti svojega tasta v Andrearsu.
LETALEC PONE8REČIL.
Memphis, Tenn, — H. A. Co-
lina, letalski vajence, je obležal mrtev na tleh, ko je padel z le talom iz visočine 2,000 čevljev na tla. Njegov tovariš, letalski vajenec Cader Catpertoivn, je dobil pri padcu težka» telesne poškodbe.
PET NAČRTOV ZA REŠITEV ŽELEZNIŠKEGA VPRAŠANJA PRED SENATOM.
Chicago, 111, — Mihael Tolner rojen na Ogrskem in jeklarski do lavcc, jo jyi večerji vpričo svojih otrok (kidal tri strele na svojo ženo in potem je Obrnil orožje iproti adbi. Prepeljali so oba v bolnlitiico. Zdravniki izjavljajo, tla žena najbrž nc bo okrevala, on sc pa nahaja v opasnem položaju.
Po izpovedi otrok, od katerih je najstarejši star aedem let, ae jc drama odigrala pri večerji. MoŽ je 'delal ženi očitke, da potroši preveč denarja, iena mu je ugovarjala, naenkrat jc pa Tolner planil pokonci, šel po samokres v spalnico in odprl ogenj na svojo ženo.
Sosedje, ki ho slišali strele, so prihiteli v setbo ip so našli zakonsko dvojico nezavest no na tleh, otroci so pa skušali dvigni* 1i mater in očeta.
OMEJITVENE ODREDBE ZA MEHKI PREMOG BODO ODPRAVLJENE.
Chicago, 111. — Roe Mačkic, kurivni pod upravitelj, izjavlja, tla bodo omejitvene odredbe za \<pora'bo premoga, ki jih je irtdal odbor za prihranitev premega, preklicane za Ohieago v nekaj dneh,
Do sedaj ac niao prejeji ukaza Iz \Vashingtona, toda upajo, da pride v dveh aH trefo dneh. 1
Mr. Mačkic pravi, da omejitve za tftll premog ostanejo Se v veljavi za kotatum na domu.
Washington, D. C. — Do sedaj
je predloženih senaitnemu' odseku pet načrtov za rešitev železniškega vprašanja.
Načrti so:
1.	William G. MieAdoo, vrhov ni železniški upravitelj, je pred ložil, da oistanejo železnicc pet let pod vladno kontrolo.
2.	Zvezna meddržavna koniisi ja priporoma, da-se železnice vr nejo pod privatno kontrolo in pod stroghui določbami.
3.	Železniški predsedniki pred lagajo, da se železnice vrnejo poc privatno kontrolo in se podrede železniškemu tajništvu, ki naj sc ustanovi.
4.	Da se ustanove državne že lezniške komisije, ki izvajajo ob last nad železnicami v meja svoje države, v mnogih »lučajih pa sodelujejo z mednarodno tr govsko komisijo.
5.	Transporterji žele, da se o meji moč predsednika v železni ških zadevah in podredi železu: ce meddržavni trgovski komisij
Na vrsto pride šc šesti načrt ki ima tudi namen spraviti /.p lezniee pod privatno kontrolo.
Najboljši in najjasnejši je na črt železniškega upravitelja Mc Adoorf, po katerem oMtancjo žc lezniee poti državno kontrolo pet let. V petih letih se pokaže, kaj jc dobrega storila tjfžavna kontrola v prid ameriškemu djuflstvu. Vsi drugi načrti so večalimanj naklonjeni prkotnim 1 interesom in ima^o namen, da sc državni kontroli ne da prilike pokazati ameriškemu ljudstvu ,ka4fo velika je razlika hied državno in privatno kontrolo.
Železniški interesi se boje, da bo v petih letih prišlo ameriško ljudstvo do spoznanja, da so najboljše zavarovani njegovi intere-sl, če Železnice ostanejo še nadalje pod državno kontrolo aH s* pa pod i«ža vijo.
PREPOVED ZA UVOZ VOLNE JE ODPRAVLJENA.
UMOBOLNOST SE JE RAZVILA IZ INFLUENCE
Chicago, lil. — Peter Marazzo
... ...	jo z nožem, ki alužl za lupljenje.
h i proti človeškim postavam. - . .. , , . ... , / ,	, . „ u . i »i prerezal avoji ženi in štirim otro.
il obtoženci jo t tuli bivši še- ;	. ^ . .	4l
*	kom vrat. Po izvršenem petkrat-
nem umoru je akušal aebi prere-zatl vrat z britvijo.
Dr. George Rubin, at rokoV-njak za umobolne, je pričal, da se je pri Marmrzn iz Influenee razvila blaznost. Odvedli ao ga v Cheaterjev zavod za umobolne
AMERIČANE IZ TURČIJE PRIPELJEJO DOMOV.
ROMAN.
Spisal Josip Jurčič.
(Nadaljevan j«.)
Pri'teh besedah desetega brata je Lovre videl, da se mu je solza utrnila iz očesa.
"Ali tvoja mati še živi?'' vpraša Martinek. "Še odgovori Lovte. "Kaj pa oče?" "Tudi oče še živi." "Ali pa ljubiš tudi svojega o-četaf" vpraša deseti hrat. — 'Da, gotovo ga ljubiš. Srečen človek si, zakaj nobena reč ne ilgc in ne peče bolj človeka, kakor če ima očeta in ga mofa sovražiti. '
"Martin ti si zelo bolan, nikar svojega zdravja še bolj ne kvari s tem, da si domišljaš take reči," je dejal Lovre.
j-v. 'ififfi -	" •*""*,• 4
Domišljaš? Vprašani te> prijatelj, ali 8i je treba domišljati, če je imel človek vae življenje take izkušnje. Ti boš dejal da takega ni, pa poglej njega, ki leži pred teboj, in videl boš takega človeka. — Zdi se mi, da sem ti več povedal kakor sem bil pripravljen. Tukaj vzemi to pisanje in ga ne*ri na Polesek. Tam poifi^j stare ga gospodarja in daj mu vse to. Reci mu, da sem ga pred svojo smrtjo prosil, da mi odpusti. Tam gori bom ž njo vred —tako mu povej — prosil Boga, da nru bo tudi on odpustil. Pa rotim te na »vjoje poštenje in na ljubezen do matere, ki te je rodila in te odgo-jila s trudom, skrbjo in potrpljenjem,' da ne pokažeš te reči ži-bemu človeku razen njemu. Tudi sam jih ne smeš pd gledat i."
Lovre je mislil šop že »praviti, ko Martinek še v drugo sitegne in reče: "Daj, še enkrat mi daj cdjpi žalostni spomin moje matere. — Kadar som imel tole v roki, sem sc spominjal nje, kako je jemala na smrtni postelji sloVo od mene z jokom in s težkim srcem. Tačas sem prisegel, da se bom maščeval. Da se nisem, se i* mam zahvaliti samo njej, njenemu dobremu srcu. Deseti brat bi bil lahko premožen mož, a ni hotel biti zaradi njr, k'l je živela v rev-fičiui in nadlogi."
Vse kar je Lovre donos slišal
in vklel, vae td sc inu je zdelo tako čudno in posebno, da ni mogel ničesar razmotati. Pač že prej ni
veroval, da bi bil Martinek v isti-< ni deseti brat z vsemi lastnostmi, ki mu jih je ljudstvo zato prisojalo in ki si jih je sam tako dobro prisvajal. Ali zraven vsega tega ni nikdar mislil, da bi bil ta človek kaj več kakor bistroglav in lokav mož, ki je znal morda nekaj iz samopridnoati ali pa iz posebnega veselje živeti prav po svoje ter varati radovedni ljudi. Nehote mu je tedaj ostala obče človeška zavednost in pozabivši, da je deseta brat bolan, je dejal "Martinek do danes te nisem poznal natanko.« Iz tega pa, kar si zdaj govoril, posnemam da si preživel drugačno življenje kakor sem mislil. Za vse to ne vprašam; Ste veš zakaj si reč razkrival. Samo to bi rad vedel, če ti je resnica, kar si prej dejal da bi namreč mene la^kq sovražil zaradi mojega imena in rodu.'
"Ti si Kvas." — odgovori Martinek — "Kvas se lahko izpreme-ni v besedo Kaves. TI'si iz kraja d6ma kjer je doma tudi neki Kaves."
"Na imenu in domu pač ni ležeče," pravi Lovre.
"Vem, da ne, prijatelj, vem, da ne; če je človek pošten in dober, ostane pošten in časti vre-l den, naj'ima kazno ali nekazno ime. Po imenu in po licu jaz ne sodim ljudi. Pa to pravijo ljudje, da na lesniki ne zraste jabolko."
"Ali ti je tedaj kdo iz moje rodovine storil kaj zalega."
"M^ni nc, meni ne!" odgovori deseti brat ter postane naenkrat bolj resen. Lovre je mislil, da mu njegovo vprašanje ni ljubo, zato je obmolknil. Ko ludi Martinek nekaj trenutkov ne reče nobene 'besede, vstane Kvas in pravil. "To pisanje bom že izročil, kajcor želiš; ne skrbi 1 Sicer pa pridd zdrAvnik k tebi, če do-voliš ali ne dovoliš!" * Martin jc gledal med tem v o-kajeni leseni strop in ni poslušal, kaj prgvi Lovre. Šele ko je . ta mislil oditi, ga je poklical nafcaj in dejal: "Usedi se na panj nazaj!"	. ♦
Lovre se je domislil, da^se ne utegne muditi, da ga bodo pogrešali v gradu, vendar se ni mogel izgovarjati. Nekaj mu je dejalo, da naj ostane in ust reže možu,
Kašelj
najti bo pri otrocih aH odraslih? n na »mo nikdar aanamariUf Kaklj j« znak prshlajsnia in gs ja trtba takoj letiti. Nikoli vam na bu U) vzeti,, < *	*
Severa'*
Babam for Lmgs
(Stvorov Balzam za PUufta), ki fr zalo prijetno zdravilo proti kaiiju, prehladu, bodcu. hnpavoeU in k». dar v grlu boli. Zelo priporočljivo ie za novorojenčke, otroke in odi le. Cena 26 in < lekarnah.
inodras-oentov v vseh
2 leto 1919 js gotov in pripravlj« razpečevanje v veeh lekarnah ali pa naravnost od
»V. F. SEVEhfl CEDAR KAI IUS
IŠČEM SLUŽKINJO.
Rad bi dobil slovensko služIti, njo v starosti od 25 do 40 let, sprejme se tudi vdova z enim ali dvema otrokoma. Plaiča po dog* voru. Katero veslli sprejeti službo. naj se dbrne pismeno ali ipi oseibno na moj naalov za vse n«. daljše podmbnofeti. Joftin Pikuah, 9717 Mc luen Street, New Du-luth, Minn.
ki ga je ves čas zanimal, dasi do današnjega dne ne več kot toliko, kakor mika vsak original mislečega človeka, ki hoče poznavati čudno kodrčijo (zmedo) te-ga sveta, v katerem je on samt en del in še neskončuo manjši kakor si včasih domišlja v svoj sebičnosti.
"Odko4 si doma jn kaj je tvoj oče, to sem , vedel prej, preden sem te videl" — je'dejal Marti-nek. — "Zdaj ta vprašam, ali ne moreš vedeti, če se je kdo ii tvojega sorodstva kdaj šolal V
"Pač!" — ja dejal tLovrc ii kakor bi mu nekaj prišlo na uu, pogleda desetemu bratu v obru Pa dasi je bil poslednji na vides postaran in nagrban, toliko let, kolikor bi potrjevalo/ njegovo hitro slutnjo, ni mogel prisojati Martinku*
* "Koliko je ie tega in kdo i bil-toT" vpraša Martinek. -"Vedel aem, da se ne motim."
(Dalje prihodnjič).
I! Z ognjem in mudem. I
ZGODOVINSKI ROMAH.
J [ Poljski spisal Sienkiewiwie*. — Poslovenil ;; < -	PodravskL-	>
Washington, D. 0. — Vojni trgovski odbor je odpravil prepoved za uvoz volne iz prijateljskih dežel. Nova odredba je stopila v veljavo z dnem desetega jaguarja. Odslej bodo lahko u-važall volno iz Argentine, l'ra-guaja in Južno Afrike. \Vak u-važaloe se bo moral tudi po 10. januarju preskrbeti z dovoljenjem, ki jih bodo izdajale tozadevne oblaati tistim, 'ki bodo vprašali zanje.
AVTOBANDITJE ZOPET NA
Waahington, D C. — Državni
Chicago, lil. _ Nekaj dni po d tipa rt nie nt je podvrel korake, tla
pra mikih ao avtobandltjepoftva *e vrne domov okoli 3,500 rojf. li. kakor da ao <mU1I a plenom, kl | nHi in naturaliriranlh Američa-
WEBR KENNYONOV ZAKON JE USTAVEN, g.
Waahington,' D. i. — Najvišje sodišče je razaodilo, tla je Webb-Kenyonov zakon uataven, ki prepoveduje uvoz opojnih pijač v države, v katerih je uvedena pro-hkhkija.
KOŽUH ZA $75,000.
New Tork, N. T. — Mr* W. K Corejr, soproga jeklarakega mag-
so *l ga prisvojili ob prarnikih na j nov i r Turčije, ki an bivali tam v nata. al je naročila koiuh za $75-oddih v južne države. Včerajšttji. vojnem čaau. poročila govore, da 000 Kožuh bo aešit iz banditaki čin pa dokazuje, da <m» je tam <4tol| 100 rojenih ln 3.400 šib aobolHi kodie.
najbolj-ki so bile na
baiiditje »»atall m> v meatu In da, na t tiral i tiran Ui Amerk^anov. kl ailtngu. In ta kirfuh p«^>lj#jo v Pa-	.............. ^ ____________________
ao tako predrml kot pnnavaill. ;priaadevajo na vae kriplje, da aejriz. da ga bo lam nosila soproga!	niee. konjo sta počasi atopala, njeno lahko gH>a
M NkrHolaa Mand»HWld, star 24 v mejo | v Zdnrihae 4riave. jeklarakega barona.	nje ja j« zazibalo v aladek spaneafii
(Nadaljevanje.)
Ko bi ga bila srečala pred tremi dnevi, vzbudil bi bil v njej gtijus in nezaupljivost; sedaj pa ga gleda, kakor svojega angelja varuha ter beži ž njim, kam ? V Zlatonošo, ali kamorkoli, tega še sama do-Hro nc ve. Kaka premena usode! Včeraj jo šla spht pod mirno streho sorodnikov, danes ji pa na
*tepi, na konju, v moški obleki, brez strehe in brez zavetja. Za njo oni strašni četovodja, ki streže po njeni časti in ljubezni; pred njo požar kmečke vetaje — domača vojska ter vsa njena groza, strahovi in okrutnosti. In v .tem groznem času je vse njeno ca upanje^ tem edinem človeku? V njem in se v nekem drugem, mogočnejšem nego vsi nasil-niki, vsa vojska, moritev in požari.
Pri tej misli dvigne deklica oči k nebu.
"Reši me, usmiljeni Bog!" prosi; "reši siroto, reši nesrcčnico, ki blodi po pustinji. Zgodi se tvoja volja, pa skaži mi tudi svoje usmiljenje!"
Že sc je pokazalo iljeogvo usmiljenje,, ker je iztrgana po božji naredbi iz najgrozovitejših rok, rešena na nerazumljivi način. Nevarnost sicer še ni minila, toda lahko je rešitev že blizo. Kdo ve, kje jc on, katerega ai je izbralo njeno srce T Iz Si-ča sc je moral Že vrniti, nemara, tla jc žc na tej samot ne j stepi. Iskal jo bo in našel in takrat radost zameni milzc, vcnclje, žalost; grožn£> in strah minejo za zmiraj — pride pokoj in tolažba. Hrabro. priproato srce dekleta se je napolnilo z zaupanjem; a slepa je šumela sladko naokrog, a ve-trii. ki jc zibal travo, prinašal je oh enem sladke misli v njeno glavo. Vendar iti taka sirota na svetu; saj ima pri sebi čudnega nepoznanega oakrbni-ka, potem ko se'drugi, znan in ljubljen, pobrigne za njo, vzai£ jo k aebi za zmiraj. Orf je železen človek, močnejši iu krepkejši od onih, ki strežejo po njej v tem trenotku .
* Stepa jc sladko šumela, cvetlice ao širile mt>čno omotljivo vonjava, rudeče glave gloga, >bagreni listki raztoča, beli biserji mačkove* in perje pelina, ao.se V njej pripogibali, kakor bi v tem preoblečenem Kosaku. z dolgimi kitami, mlekobelim licem in m«Wimi n«tnieami spoznali svojo aeatro. Pripogibali ao se k njej, kakor bi hoteli reči: " Ne joka f tudi me amo v varstvu Božjem! OzračjeJia stepi ksj blagodejno vplivalo na njeno nanLo. Slike moritvoain groznego progt&nstva ao se polagoma izgubljale, a namesto njih jo js prevzela neka sladka onemoglost; sen je je1 sklepati njene trepal-
IV-
iti
Zbudi jo pasje lajanje. Ko odpro oči, zagleda v daljavi pred seboj velik, senčnati dob, vrt i» vodnjak na motovilo. Takoj »budi tovariša. "Gospod, zbudite se!" "Kaj hočeš t Kam sva dospela.." povpri-šuje, odpiraje oči.	-
"Nevera."
"Čakaj, gospodična. To je kozaško zimovfi šče."
"Tudi meni se zdi tako." "Gotovo prebivajo tu konjski pastirji. Nil kaj prijetna družba. Čemu ti psi toliko lajsjd naj jih volkovi požro! Vidim konje in ljudi pri vrtu. Ni drugače, treba se pokazati, da si ne bodi mislili, da jih preziramo. Brž ko ne, si tudi ti » dremala."	.	j
"Da, zadremala nem.' . "Jeden, dva, tri, štiri konji so osedlani, -četvero ljudi stoji pri vrtu. No, to ni ravno ve liko. Da, pastirji so. Nekaj"sc pogovarjajo žive med Jeboj. Hej ljudje! le bliže!"
Kozaki se takoj približajo. Bili so res konj-Rki pastirji, ki so čuvali po leti čredo na »tipi Gospod Zagloba takoj opazi, da le eden izmd njih ima sabljo in samokres, ostali trije pa m i mel i za orožje konjske čeljusti, privezane k p* licam; toda znano mu je bilcr, da so taki konjsrj navadno kaj surovi ljudje in popotnikom pogont* ma nevarni.
Vsi štirje so gledali temno bipod čela ns_ šleoa, ko so se približali. Na njih ogorelih licih bilo opaziti niti najmanjšega sledu kake prijas-noati. .
"Kaj hočete!" vprašajo, ne anevši svoj» kučeta.
"Hvala Bogu!" rekel je Zagloba. 11 Na vekov veke. Kaj hočete T" ■ "Jeli daleč do Sirovatke?" ' 1. "Mi ne poznamo nobene Sirova tke.'-' "A to le zimovišče, kako se imenuje.. 44llušlja '
"Dajte konjema vode.' "Vode nI, so je posttKla. Odkod atat" ' "Z Krive Rude/
"Kam gresta?' •	* *
"VČehrin.'	' ? . 1
Pastirji ae spogledajo.	'
•Teden izmed njih. črn kakor muren Jn ak^ lsat, vpre avoje oči v Za globo.
"<Vmu ata krenila a ceste t vpraša.	J
"Ker je vroč«.'
Škilavee pograbi Zaglobovega konja za uili ... "Stopite s konja, gospod. V Čehrln nima* po kaj hoditi.'
"Kako toT* vpraša mirno goapod Zagloba , "Vidi* tega molejca..99 reče Skilavee. pol^ za v&i na jed
t4
■•i