1 B. D. Običaji in navade naše zemlje Danes je podnebje nekega kra.ja splošna označba za vse vremenške pojave, ki so ta kraj v raznih letnih časih obiskali. Včasih ga imenujemo s tujo besedo klima. V glavnem je podnebje odvisno od treh činiteljev: topline zemeljske površine, vladajočega vetra in množine vlage v zraku. 89 Najprej moramo opisati veter, ki je tudi v človeški zgodovini imel svoje važno mesto. Brez pasatnih vetrov, ki stalno vejejo v ravnikovem pasu. ne bi Kolumb odkril Amerike. Bilo bi treba počakati iznajdbe parnika. Deželam Sredpzemskega morja prineso dobrotni vetrovi poleti ono mno-žino vlage, ki daje tisio rodovitnost, ki je napravila iz ieh dežel cvetoč vrt. Večkrat ste že čuli tudi o strašnih peščenih viharjih, ki zasipajo ljudi in njihova bivališča. Takrat je veter uničujoča pošast v človeški zgodovini. Bele kosti ljudi in živali po puščavah, ostaline dreves in hiš ter zapuščenih vasi pričajo o sovražnem peščenem viharju. Vse to je delo vetrov, toda kako ti nastanejo? Zrak, ki se segreje, je lažji, dvigne se v višave in pod njim nastane prazen prostor, kamor pritisne mrzli, težji zrak. To dvigovanje in menjavanje povzroči hitro premikanje zraka, ki mu pravimo veter. V naravi se najhuje napijejo sončne toplote puščave in skalnata površja, manj pa travnate pokrajine. Zato se tudi puščave in skale hitreje ohlade, da je v njih ob sončnem zahodu neprijetno mrzlo, a gozd je prijetno topel, kar ste že sami skusili. Odlična shramba za toploto je voda. Primorci se lahko hvalijo z milejšim podnebjem, ker jim ga izrav-nava morje, a planinci morajo skrbeti za dobre kožuhe, kajti njihovi domovi so sredi gora daleč stran od toplotne shrambe, morja. Naša peč, preljubo sonce. nas poleti vsak dan greje močneje in dalj časa kakor pozimi. Ni to edini vzrok, ki odločuje o meri toplote, tudi smer padca sončnih žarkov na zemljo je merodajna. Čim navpičneje padajo žarki, tem močneje grejejo, čim poševneje padajo, tem manj moči imajch Opoldne nas sonce najbolj greje, saj je skoraj navpično nad nami, zjutraj in zvečer pa njegovi poševni žarki nimajo veliko moči. Ker je naša zemlja okrogla, ne zadene isto število žarkov povsod enako velike ploskve. Na ravniku pade več žarkov na isto ploskev, zato je tam vedna vročina, stalno poletje, na tečajih pa manjše število žarkov, ki poševno zadene površino. Tam je zato kraljestvo inraza in ledu. Še bolj se vam bo zdelo zamo-tano, če pomislimo, da mora sonce ogreti tudi zemeljsko ozračje. Ko potujejo sončni žarki skozi ozračje do zemlje, so v takem diru in na-glici, da ga ne morejo segreti. Zrak se segreje na ta način, da zemlja delček za delčkom toplote, ki se je je napila od sonca, odda zraku, ki se tako segreva. Čim bolj se zemlja segreje, tem bolj se segreje tudi zrak. Marsikdo izmed vas misli, da je zrak nič, pisan ništrc. Le zamahni z roko hitro sem in tja, takoj ga čutiš med prsti. Ker je telo, saj ga čutimo, mora imeti tudi težo. Prej smo rekli, da je ozračje sestavljeno iz posameznih plasti, ki Ieže druga vrh druge. Tu si mislimo tole: cve-iice ste že pripravili za herbarij. Vzeli ste knjigo, med dva lista vtaknili cvetico, knjigo zaprli in sedaj na to knjigo naložili druge knjige, čim ¦več, tem bolje. Kje je bila največja teža, oziroma največji pritisk? Spodaj, kaj ne. Tudi na zemlji je tako, čim niže smo, večja je teža zraka, večji je njegov pritisk ali tlak. Prav za prav je človek velik revež in velik junak, vse obenem. Poleg tega, da prenaša svojo težo po svetu, mora istočasno pestovati še zrak, ki leži na njem. Da to ni malenkost, takoj razložim. Na 1 cm1 je teža zraka nekaj več kot 1 kg (točno 1033 g), človeško telo mora prena-šati težo 15.000 kg nad seboj. Če ne bi v človeški notranjosti obstajal nasprotni pritisk, bi človeka stisnilo kot jabolko v stiskalnici; 15.000 kg je toliko kot pravi tovorni železniški voz in kdo si ga upa dvigniti? V ozračju se ta pritisk menjava. Včasih je malo višji, včasih nižji in do 17. stoletja ga niso znali izmeriti. Takrat je človeštvu podaril Evangelista Torricelli barometer ali tlakomer, danes vsakomur poznano pripravo, ki nam kaže zračni pritisk ali tlak. i Ko je bila tako poznana priprava za določanje tlaka, so z njo uče-njaki poizkušali in preizkušali, računali in sklepali in danes so že toliko izvedeni, da na podlagi pritiska, vetra, vlage in še nekaterih drugih činiteljev napovedo vreme kar vnaprej. Kako so take napovedi koristne. ste spoznali sami, saj gotovo prebirate vremenska poročila v časopisih ali poslušate napovedi v radiu, če drugaee ne, pa takrat, ko se priprav-ljate na izlet. Veter vedno veje iz krajev visokega pritiska v kraje, ki so pod nizkim pritiskom. Čim večja je razlika, tem močnejši je veter; če je prav velika, takrat nastane orkan, tajfun, ki zlasti v Ameriki uničuje človeka in njegovo delo. Vetrovi skrbe tudi za padavine. Kaj so vodni hlapi, kako nastanejo in drugo, to že gotovo veste. Padavine so vedno odvisne od vetra in površine zemlje. Morske obale, ki jih obkrožajo visoke gore, imajo vedno veliko padavin, kajti veter z morja prinaša iežke, z vlago nasičene oblake, ki morajo del te oddati, da se lahko dvignejo čez gore. Čim bolj plavajo oblaki v notranjost, tem bolj iz-gubljajo vlago. Najteže je onim krajem, kjer stalno vejejo vetrovi iz mrzlih v gorkejše kraje. Taki vetrovi prinašajo oblake. ki ne oddajajo svojega tovora vlage, ker ioplejši vetrovi lahko nosijo več vodnih hlapov. Ppsledica tega je, da se taki predeli zemlje izpre-mene v puščave, kajti če dežuje samo po enkrat do dvakrat v 10 letih, ne more rasti niti trava, kaj šele kaj drugega. (Dalje.)