Za starih zgradb premalo sredstev Piše: Franc Puntar Hišni sveti so organi družbenega samoupravljanja s stanovanjskimi zgradbami splošno ljudskega premoženja. Upravljanje mora biti seveda usklajeno z načelom najboljšega gospodarjenja s sredstvi in zaupanimi zgradbami. Okrog hišnih svetov, ki združujejo stare zgradbe, se pojavljajo nekateri problemi in večkrat ni sredsetv za najosnovnejše upravljanje. Družbena stanovanjska politika mora nenehno zasledovati dva cilja: vzdrževati stanje stanovanjskega fonda na obstoječem nivoju, oziroma ga izboljševati to čim hitreje večati stanovanjski fond. Zato o podiranju stanovanjskega fonda brez ustreznega nadomestila ne more biti govora. Stanarina je izračunana na amortizacijsko osnovo in se deli na dva dela: na del za amortizacijo in na del za vdrževa-nje zgradbe, v glavnem tako, da gre 50 odstotkov najemnine v stanovanjski sklad. Hišni svet razpolaga z nekaj manj kot polovico najemnine. Taka razdelitev pri starih hišah povzroča, da hiše nimajo sredstev za vzdrževanje in popravila, ki so pri takih hišah stalna in nujna. Pri enostanovanj-skih hišah se še poleg tega pojavlja nezatateresiiranost najemnika za plačevanje najemnine, nezani-manje za ilastno vlaganje 'sredstev v popravilo hiše, ker ne ve, koliko časa bo v njej stanoval glede na to, ker ®o hiše stalno na prodaj, ki pa se ne prodajo. Nadalje se pojavlja manjša zainteresiranost hišnih svetov za tatke hiše, ker nimajo s čim upravljati in pomenijo zanje samo odvečno breme. Verjetno bi billo najbolje, če bi se enostanovanjske hiše čimprej prodale, da bi se starim hišam spremenil odlok o plačevanju amortizacije ter, da se večsitano-vanjskim starim hišam odobri za popravila kredit to omogoči osnovne pogoje za primerno bivanje. Pri dosedanjih razpravah je prišlo do ugovorov v zvezi z amortizacijo, češ, da bo zato trpel stanovanjski sklad. Toda če pogledamo stvari skozi dinar to primerjamo najemnine in amortizacijske osnove ta pa dejansko vrednost zgradb (ceno za katero družba prodaja zgradbe), ugotovimo, da se zaračunava najemnina za stare zgradbe na previsokih amortizacijskih osnovah tako, da so dejanske cene takih zgradb 4 do 5-krat nižje kakor pa so bile ob računanju osnove za najemnino. Zato dejansko dobi najemnik v novi zgradbi za 1 dinar v najem 5-fcrat večjo vrednost stanovanja kakor pa najemnik v stari zgradbi. Račun pokaže, da dobi v novi zgradbi za 1 dinar Okrog 650 din, v stari zgradbi pa dobi najemnik za 1 dinar okrog 120 din stanovanjske vrednosti po dejanskih cenah. Ce bi bila osnova za menilo cena stanovanja v starih zgradbah na osnovi stvarnih ekonomskih cen, potem bi moralo stanovanje (Nadaljevanje na 5. strani) Leto III. Štev. 4 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 21. februarja 1963 Občinski ljudski odbor Lenart potrdil sklep o PRIPOJITVI KG LENART, MIZARSKE DELAVNICE »BREST« ZA VRH IN TOVARNE SADNIH SOKOV V IZGRADNJI H KMETIJSKI ZADRUGI LENART Občinski ljudski odbor prevzame kredite za izgube z letnimi anuitetami in pokrije tekočo izgubo za leto 1962 na Kmetijskem gospodarstvu Lenart. — Za združene investicijske kredite prevzame garancijo občinski ljudski odbor pod pogojem, če OLO prevzame super garancijo. — Kmetijski zadrugi Lenart se garantira samo v primeru, če se odpusti vodilnega uslužbenca, ki je zakrivil nekatera dejanja v škodo zadruge. — Občinski ljudski odbor najame posojilo v višini 1 milijona din za ureditev turistič- ne postojanke v Zavrhu. Na seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Lenart so 2. februarja razpravljali o priključitvi nekaterih kmetijskih organizacij to drugih obratov k zadrugi Lenart, o garancijah za investicijske kredite, o -najetju posojila za ureditev turistične postojanke v Zavrhu to še o nekaterih manj važnih vprašanjih. Sejo je vodili predsednik občinskega ljudskega odbora Edo Zor-ko, medtem iko je poročilo komisije za (gospodarstvo prebral Ludvik Štelcar. Po pičli razpravi — diskutirala sta v glavnem Ivan Alt in Janez Muršak —■ je Občinski ljudski odbor sprejeli vrsto važnih sklepov. (Nadaljevanje na 2. strani) doma^ \ Med najbolj pomembnimi dogodki, ki smo jih zabeležili v . minulih štirinajstih dneh v našem notranjepolitičnem življenju, je na prvem mestu vsekakor razgovor, ki ga je imel predsednik republike Josip Broz Tito s člani predsedništva Zveze novinarjev Jugoslavije. Predsednik Tito je v tem razgovoru razložil najvišjim predstavnikom jugoslovanskega tiska, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju socialističnega človeka in pri razvoju socialističnih odnosov, nekatere svoje poglede in stališča do perečih problemov našega družbenega razvoja. Poudaril je, da morajo novinarji skrbeti za to da bo njihova kritika najrazličnejših pojavov in slabosti zares koristna, ne pa tudi žaljiva. Sicer pa je menil, naj bi novinarji pisali tudi o pozitivnih stvareh, ne samo o negativnih. Veliko zanimanje je zbudil tisti del predsednikovega razgovora s člani predsedništva Zveze novinarjev Jugoslavije, ki se nanaša na pereča vprašanja s področja kulture in umetnosti. Podčrtal je, da je postala abstraktna smer v slikarstvu pri nas prevladujoča. Pri tem pa so se zrinili v ospredje tudi takšni »abstraktni umetniki«, ki nimajo z umetnostjo nič opraviti. Predsednik Tito je zavzel stališče, da z družbenimi sredstvi ne moremo podpirati takih in podobnih umetnikov. Nato je govoril o škodljivi poplavi določene zvrsti literature, ki je pri nas že močno razširjena. V prihodnje bo torej treba posvetiti več pozornosti vzgoji v duhu enotne jugoslovanske socialistične skupnosti, pravilnemu razvoju kulture in pa ekonomski integraciji, ki je še vedno v republiških mejah. Ustaški emigrantski elementi kot kaže ne morejo mirovati, čeprav bi jim lahko bilo jasno, (Nadaljevanje na drugi strani) Zimski motiv iz Lenarta STRAN 2 -1 Doma in po svetu (Nadaljevanje s prve strani) da je njihova teroristična dejavnost zločinsko izživljanje, ki jim ne more povrniti izgubljenih »idealov«. Najprej so v Chicagu vrgli bombo na poslopje, v katerem je jugoslovanski generalni konzulat. V Torontu, tretjem največjem kanadskem mestu pa so zažgali cerkev jugoslovanskih izseljencev. Čeprav pristojni organi v državah, kjer je opaziti Živahno ustaško dejavnost, zatrjujejo, da bodo onemogočili podobne teroristične napade, pa ustaški in njim podobni vedno znova »presenetijo«. Zlo bo treba izkoreniniti drugače. Poloviti bi morali kolovodje. Ko smo že omenili Kanado naj zapišemo, da je parlament izglasoval nezaupnico vladi premiera Diefenbakerja. Diefenba-kerju očitajo, da je neodločen in da je naredil napako, ko ni'privolil v atomsko oborožitev kanadske Vojske. Orožje bi seveda dali Američani. V Iraku so izvedli državni prevrat in strmoglavili ter ubili bivšega premiera generala Ka-sema. Zarotnike je vodil novi iraški premier Abdul Salam Aref, ki je bil najožji sodelavec generala Kasema med revolucijo julija 1958. Po revoluciji je postal najprej podpredsednik vlade, pozneje pa so ga obsodili na smrt. Kasem ga je pomilostil. Novi režim je v razglasu podčrtal, da se bo boril za uresničitev načel revolucije iz leta 1958. Kasemu pa so očitali, da se je izneveril iraški revoluciji. Za konec našega pregleda še to, da se je v Ženevi spet pričela konferenca o razorožitvi. Možnosti za uspeh so, toda ... Vse sile za razvoj turizma Turistično društvo Zavrh utrlo pot turizmu v občini. — Kaj je z ribniki ob gradu Hrastovec? — Kopalni bazen s toplo vodo v Lenartu. — Neizkoriščeni slatin-ski vrelci. — Voličinske jame so zakrite v tančico skrivnosti. V naši občini o turizmu kot gospodarski panogi govorimo pravzaprav šele letos. Končno smo se le prepričali, ko so nas na to opozorili drugi, da turizem prinaša velike dohodke. Verjetno smo tudi že odkrili vsaj nekaj stvari, ki bodo v prihodnosti imele velik turistični pomen. Na možnosti razvoja turizma v občini nas je prvo opozorilo tudi turistično društvo »Rudolf Maister« v Zavrhu, ki se je na pobudo krajevnih organizacij lotilo urejanja prve 'turistične postojanke v občini. Za ureditev te postojanke bo potrebno prispevati še večja sredstva, ker se bo to znatno obrestovalo glede na naravni položaj tega kraja in bližino večjih središč, kakor sta Maribor in Ptuj. Približno enaki pogoji za razvoj turizma so tudi v Zgornji Sčavnioi, Cerkvenjaku in v bližnji okblici Lenarta. V Lenantu se že precej časa govori o možnostih .izkoriščanja Komarnika. Verjetno bi bilo možno z minimalnimi sredstvi ob tem ribniku urediti čolnarno in kupiti nekaj čolnov. Marsikak potnik na relaciji Maribor — M. Sobota in obratno bi se v poletnem času ustavil lin malo pove-®lal. Za začetek ibi k temu sodil tudii majhen bife. Streljaj od Komarnika proti Mariboru je grad Hrastovec, ki mogočno kraljuje nad okolico. Ze sam grad ni najbolje 'izkoriščen, ker bi bdi boi!y prikladen za turistično postojanko v kateri bi lahko uredili slovenjegoriški muzej lin gostinski Obrat. Okrog RAZPRAVA o občinskem statutu UPOŠTEVATI JE SAMOSTOJNOST ORGANIZACIJ POTREBNO DELOVNIH Našemu vabilu se je tokrat odzval predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Kralj, ki je v zvezi s položajem delovnih organizacij 'in z njihovimi statuti povedal naslednje: Kaj naj bi občinski statut določil glede položaja delovnih organizacij v občinski skupnosti? Občinski statut bi po mojem temu vprašanju moral posvetiti precej pozornosti. Določiti bi moral jasna stališča glede položaja delovnih organizacij. Predvsem mara biti zagotovljena njihova samostojnost, pravica delovnega človeka, da sodeluje pri delitvi dohodka, ki ga ustvarja njegova delovna organizacija, ki ga ima na razpolago za delitev. V občinskem statuitu morajo biti tudi jasna določila, ki bodo zagotovila angažiranje delovnih kolekti-vov pri izvajanju gospodarske politike celotne komune. Določila je potrebno, kako bodo kolektivi sodelovali pri reševanju raznih komunalnih zadev lin drugih skupnih službah v komuni, ki zadevajo družbeni standard. Napotila, ki naj bi se jih okvirno držale organizacije pri sestavljanju svojih statutov? Absolutnih konceptov pri sestavljanju statutov delovnih or-(Nadaljevanje na tretji strani) Hrastovca se razprostiraj o lepi ribniki v katerih isedaj gojimo ribe. Kakšno korist, > oziroma kolikšno korist ima lenarška občina od tega, če se v iteh ribnikih go(jijo ribe za Ribiško društvo občine Maribor — Tezno? Te ribnike, ki so bolj podobni kopalnim bazenom, ibi veljalo urediti v letna kopališča. Vsaj srednji naj bi služil temu namenu. Ce bi morali Kamarnik poglabljati, to ne bi billo potrebno za ribnike ob Hrastovcu. Skratka: z minimalnimi sredstvi bi se dalo urediti prijetno kopališče in čolnarno. Ribniki ob Hrastovcu 'imajo prednasit tudi zato, ker so v neposredni bližini severne magi-strale. Dovozna pot je sorazmerno dobro urejena. Ob ribniku je tudi prostor, na katerem je moč urediti igrišče za odbojko. Tudi parkirni prostor bi se dalo urediti. Našel bi se seveda tudi prostor iza šotore. Hrastovec bi v primeru, da se uredijo voličinske jame in turistična postojanka v Zavtrhu, biila prva postojanka v verigi postojank na lenarško — voličiniskem območju. Nekdo bo dejal, zakaj toliko pišete o potrebi po kopalnem bazenu v Lenartu, ko pa je vsem znano, da je ita zares potreben. Vendar se bomo itudii tokrat dotaknili itega vprašain(ja. Ne Ibi ponavljali, 'da je bazen potreben. Odpira pa se drugo vprašanje, če ne 'bi kazalo v Lenartu graditi pokritega bazena s toplo vodo. Tople vode bo dovolj, ker jo bo potrebovala tovarna sadnih sokov 'in ta v tovarni ne bo v celoti izkoriščena. Bazen s toplo vodo, oziroma pokriti bazen bi sicer stal nekoliko več kakor odprti, vendar bi se gotovo izplačala takšna gradnja. Mariborčani, ki sedaj poleti radi pohitijo na kopanje v Radence, bi se pozimi gotovo oglasili v Lenartu, če bi imeli tak bazen. Vprašanje pa je, oe ine bi bilo pozimi za kopanje v pokritem bazenu še večje zanimanje, kakor pa za kopanje poleti. V tem pogledu bi se Radenska slatina in Lenart lahko lepo dopolnjevala. O .taikozvani trojiški slatini v Zerjarvcah .srno že veliko pisali. Kolikor vemo, se dosedaj še ni nihče zganil in pogledal, kaj se z vrelcem v tem kraju da storiti. Upamo, da se bo le nekdo našel li/n začel z raziskavo. V tem kraju imajo baje itudi sol, kar ni v celoti dokazano. Toda raziskati bi pa le kazalo, kaj je na tem resnice. Slatinskih vrelcev je v občini še veiliko, ki so skoraj v vseh primerih slabo urejeni in vzdrževani. O volličiinsikih jamah smo spregovorili tudi v našem glasilu. Informirani smo, da se je društvo jamarjev zavzelo zato, da se vhod v te jame čimprej odpre, da se ugotovi, če zares obstojajo kapniki, kakor se na veliko govori. Okrajna tuiristična zveza je sklenila, da za raziskovalno delo prispeva 200 tisoč dinarjev. V naslednji številki pa borno rtzpravljali o lovskem 'turizmu in še o nekaterih vprašanjih s tega področja. T. S. Občinski ljudski odbor Lenart potrdil sklep (Nadaljevanje s prve strani) ObčinSki ljudski odbor je sklenil, da se prevzamejo 'krediti za izgube na kmetijskem gospodarstvu Lenart v višini 93,666.965 din z letnimi anuitetami 14,419.700 din. Občinski ljudski odbor se je tudi odločil, da garantira pokritje tekoče izgube za leto 1962 na lenarškem kmetijskem .gospodarstvu. Za pokritje tekoče izgube za lansko leto bo občinski ljudski odbor najel kredit za dobo in po obrestni meri kot ga bo odobrila banka v višini kot bo izkazana v zaključnem računu za leto 1962. Pristojni organ občinskega ljudskega odbora bo dokončno uredil delež okrajnega ljudskega odbora za pokritje prevzetih obveznosti. Ker so se samoupravni organi KZ Lenart, KG Lenart 'in mizarske delavnice »Brest« v Zavrhu odločili, da se združijo v enotno kmetijsko zadrugo Lenart, je občinski ljudski odbor njihov sklep samo potrdil ob upoštevanju, da se priključi tudi tovarna sadnih sokov v 'izgradnji, o čemer je sklepal zadružni svet lenairške kmetijske zadruge. Omenjeni kmetijski organizaciji je bilo potrebno združiti predvsem zaradi enotne kmetijske politike, zaradi bolj smotrnega investiranja lin zaradi boljšega koriščenja kmetijske meha-nizaoije. Poleg tega je še vrsta drugih zelo važnih razlogov, ki so govorili za tak postopek samoupravnih organov kmetijskih organizacij ta Občinskega ljudskega odbora, o čemer pa smo že poročali. Na zadnji seji ljudskega odbora pa !so tudi skleniiili, da glede na združevanje kreditov, ki so že bili odobreni kmetijskim organizacijam v naši občini ljudski odbor izda novo garancijo, ki jo banka zahteva le pod pogojem, če se Okrajni ljudski odbor obveže, da bo dal super garancijo, torej višj o obliko garantirano a. Pri tem se je občinski ljudski old-bor omejil pri KZ Lenart s tem. da bo dal garanaijo edino pod pogojem, če se 'iz kolektiva odstrani tov. Goloba, ki je s svojimi postopki pri prodaji kmetijskih strojev škodoval kmetijski zadrugi. Turistično društvo »Rudolf Maister — Vojanov« je Občinski ljudski odbor zaprosilo za pomoč pri gradnji razglednega stolpa. Občinski ljudski odbor je sklenil, da najame kredit iz občinskega .investicijskega 'sklada v višini 1 milijona din, s tem, da se del sredstev uporabi za gradnjo stolpa, del pa za ureditev zadružnega doma Zavrh, v katerem je trenutno še mizarska delavnica, ki se bo kmalu izselila. Razumevanje Občinskega ljudskega odbora je poitrebno pozdraviti zlasti še zato, ker je društvo v Zavrhu edino, ki uspešno dela na razvoju turizma v naši občini. Claini tega društva :so doslej zbrali okrog 500 tisoč din prostovoljnih prispevkov, veliko pa so domačini pomagali 'tudi s prostovoljnim delom. -ec na sestanku krajevne organizacije szdl v lenartu se je govorilo o cenejši ureditvi kurilnih naprav v zadružnem domu v lenartu, kakor jih je predvidel projektant. ali se bo ta predlog upošteval? a. z. — lenart Predlog glede ureditve kurilnih naprav v preurejeni dvorani kulturnega doma v Lenartu, ki je bil iznešan na sestanku SZDL, je bdi raapravljan s projektantom ing. Vojko Fajitom na projektivnem biroju v Mariboru. V ta namen so bili po projektantu pogledam nekateri objekti v Jugoslaviji, ki imajo take naprave že urejene. Prav tako je projektivni biro dobil tehnične opise od proizvajalcev teh naprav. Projektivni biro sedaj proučuje preureditev predvidenega sistema kurjave na predlagani sistem ogrevanja s toplim zirakoim. Niso ,še znani dokončni rezultati niti razlika potrebnih finančnih sredstev. V razgovoru s projektantom smo ugotovili, da ima ta sistem prednost pri ogrevanju dvorane zaradi tega, ker bi se dvorana zelo hitro ogrela, ni pa uporaben za ogrevanje gosittoskih prostorov, ker so ti premajhni. Predvidena centralna kurjava bi lahko služila obema objektoma. Po mnenju projektanta ne bo velike razlike v finančnih sredstvih. Na vs^ik način pa bo zahtevalo ogrevanje na topel zrak več gradbenih del, posebno ureditev dovodnih kanalov. Ker novi načrti zaenkrat niso izdelani in dokončno proučeni, zaenkrat ne moremo povedati podrobnosti. Rudi Pen, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Lenart v gradišču imamo tri trgovske lokale. dva sta pod upravo »izbire«, z enim pa razpolaga kz lenart. vprašujem se, ce sta v gradišču potrebni dve prodajalni za zeleznino, ko pa je znatno večja potreba po še enem lokalu s prehranbenimi artikli. trgovina na grlcu ne zadostuje potrebam. v njej je sedaj tudi premalo osebja in moramo potrošniki dolgo Čakati. s. š. — gradišče Kolektiv našega podjetja že dve leti rešuje težave trgovin v Gradišču. Trudimo se, da bi zadovoljili potrebam in željam potrošnikov, tako, da hi bilo to tudi rentabilno za naše podjetje, v poslovalnici »Na Griču«, 'ki prodaja prehrano, nam dokazuje ustvarjeni prometj, da je v njej dovolj govin z železnino pripominjam, da je ena prodajalna z reprodukcijskim materialom, ki jo ima Kmetijska zadruga Lenart. Edvard Kumik, direktor »Izbire« Cerkvenjak ker se mi zdi, da je voda iz lenarškega vodovoda nekoliko predraga, , bi rad vedel, kdo je odločal o višini vodarine in na kakšni podlagi? O višini vodarine je sklepal svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve na seji dne 30. oktobra 1962. Sprejel je sklep, da je začasna cena m3 vode 75 din za široko potrošnjo in 100 din za obrt, industrijo in gostinstvo. Stanovalci v zgradbah, kii nimajo vodomera, pa plačajo 200 din za 1 m3 od enega stanovalca. Glede cene vode je bilo nekaj pritožb, zato je omenjeni svet o višini cene za vodo ponovno razpravljal na seji dne 20. decembra 1962 in Sklenil, da se cena za vodo ne spremeni, dokler ne bo večja potrošnja. Od 17. septembra 1962, ko je začel vodovod delovati pa do 13. decembra 1962 je znašal inkaso za vodo 293.450 din, bruto osebni dohodek delavcev na črpalnici je bil 217.990 din, za elektriko in za popravilo črpalke se je s pripravami vred plačalo 160.000 din. Skupni stroški so bili 464.510 din. Raizlika med dohodki lin izdatki znaša 171.060 din. To se pravi, da je bilo za vodo manj kasirano, kakor znašajo stroški Če bi k temu prišteli še stroške uprave, amortizacijo itd. potem ne moremo trditi, da je cena vodi previsoka. Cena vodi se bo znižala le takrat, ko bo večja potrošnja. Slavko Kuirečič, referent za komunalne 'in gradbene zadeve ObLO Lenart pa je, da bodo morali sitroške teh tečajev nositi slušatelji. Nekaterim, ki so se prijavili za Srednjo ekonomsko šolo je žal, da s šolo nismo pričeli, ker jim njihov osebni dohodek ne dapušča, da bi se šolali v Mariboru, saj stanejo samo prevozni stroški mesečno okrog 8.000 dinarjev, medtem ko bi stalo mesečno šolanje tukaj 5 do 6.000 dinarjev, v kar pa so všteti tudi že nekateri učni pri- zakaj delavska univerza občine lenart ne prireja tečajev oziroma šol za mlajše, za fizična dela nesposobne ljudl v katerih bi se usposobili za opravljanje pisarniških poslov? a. k. — volicina V zimskih mesecih leta 1962 smo pripravili strojepisni tečaj v katerega se je prijavilo 10 slušateljev. Pet slušateljev je kmalu zapustilo tečaj, uspešno pa so zaključili tečaj le trije slušatelji. Razumljivo je, da je glede na takšne izkušnje potrebno temeljito razmisliti, če kaže kaj takega še organizirati. V letu 1962 smo nameravali pričeti tudi s Srednjo ekonomsko šolo o kateri smo že večkrat poročali. Toda pri tem so ___ ________ _ _ bila vsa prizadevanja zaman in službenega osebja. Zgodi se tudi, smo na koncu ugotovili, da kljub da je naval kakor pri vseh tovrst- velikemu pomanjkanju tega kad- nih poslovalnicah, vendar to samo od časa do časa to vsled tega ne bi kazalo namestiti več prodajnega osebja, ker bi bil v nasprotnem primeru dohodek poslovalnice prenizek in zaposleni ne bi ra v naši občini za šolo ni dovolj interesa. Morda hi kazalo poizkusiti še s tečajem 'iz osnov knjigovodstva, toda vprašanje je, če se ne bi rta poizkus končal tako kot prejšnja dva. Delavska univerza pomoč ki, skripta in slično. Poskušali bomo tudi v letošnjem letu organiairati posamezne tečaje, razumljivo, če bo za nje dovoljmo število kandidatov. Nikakor pa ne bomo pripravljali tečajev, če ne bo dovolj kandidatov, ker ibi to za naše prilike bila predraga to-vesticija. Upravnik DU Mirko Košmeri Razprava o občinskem . statutu (nadaljevanje z 2. strani) ganizacij ni mogoče vnaprej določiti, ampak so konkretna določila to rešitve odvisne od danega položaja v katerem se posamezni kolelktiv nahaja. Smatram pa, da bo iz vsega statuta morala biti razvidna organizacija podjetja, kakšna bo medsebojna povezanost organizacijskih enot to kakšen bo njihov odnos do višjih to nižjih samoupravnih organov. Statuti delovnih organizacij morajo zagotoviti, da bodo delovne organizacije zagotavljale progresivno tehnološko to ekonomsko usmerjenost. Statuti morajo določiti kar najbolje neposredne oblike sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja. Osrednje vprašanje statutov delovnih organizacij pa bo vsekakor, kako zagotoviti dejansko delitev dohodka po vloženem delu. Statuti naj bi tudi vsebovali jasne to precizne določbe pristojnosti, ki bodo prilagojene nižjim samoupravnim organom, torej ekonomskim enotam. Po mojem mnenju bo potrebno tudi jasno določiti postopek pni sprejemanju proizvodnega plana podjetja, ki mora biti v izključni pristojnosti organov samoupravljanja. Statuti delovnih organizacij bodo morali tudi jasno določita postopek za zagotovitev delovne discipline to kazni. To bi po mio-jem bilo potrebno še posebno jias-no določiti zaradi Obveznega postopnega kaznovanja. Nastaja tudi vprašanje, ali je potrebno v statutih delovnih organizacij definirati" položaj sindikata to osnovne organizacije ZKS ter mladinskega aktiva v kolikor obstaja. Mislim, da bi v 'Statutih morala biti določila, ki 'bi načeloma določila vlogo vseh subjektivnih sil v kolektivih. dosegli potrebnega osebnega do- je pripravljena organizirati take hodka. Glede omenjenih dveh tr- oblike izobraževanja, razumljivo Kje in pod kakšnimi pogoji bodo na KG Selce arondirali zemljo Kraji Selce, Zavrh, Rogoznica, Čermljenšalk, Nadbišec, Gočovski vrh in Voličina spadajo v področje, ki ima zaenkrat prioriteto pri urejevanju sadjarskih površin. To potrjuje tudi istališče kmetijskih strokovnjakov znanstvenega inštituta iz Maribora. Kmetijsko gospodarstvo Selce je že uredilo okrog 80 ha sadovnjakov. Kmetijsko gospodarstvo Selce ima v skladu z občinskim osnovnim načrtom odobrena sredstva za obnovo sadovnjakov na površini 87 ha, medtem ko so načrti za novih 120 ha v izdelavi. Na selškem kmetijskem gospodarstvu je trenutno najvažnejše, kako urediti nove nasade, ki naj bi bili čimbolj strnjeni. Za vso površino, ki pride v poštev za Obnovo na selškem območju je do podrobnosti izdelan sistem komunikacij: ceste, obdelovalne poti, 'Od vodni jarki, preskrba vode za škropljenje itd. Maksimalna izkoriščenost komunikacijskih sredstev pride v poštev le v primeru kompleksne obnove, torej ustvarjanja velikih skupnih kompleksov. Na površinah, M jih nameravajo zasaditi z jablanami to hruškami bo potrebno zagotoviti uporabo razpoložljive mehanizacije za obdelavo, nego in zaščito. Računati je tudii potrebno s takimi nasadi, ki bodo omogočili uporabo najsodobnejše mehanizacije za obdelavo. Novi nasad naj bi bil izveden po p&asnicah, delno na terasah z vzgojo ploščate krone. Da bi v Selcih zagotovili kompleksno Obnovo sadovnjakov so pristopili k akciji pridobivanja novih zemljišč za predvideno obnovo. To nameravajo urediti z arondacijskim postopkom v obliki zamenjave zemlje, odkupa ali zakupa. Kolektiv KG Selce je sklenil, kar je 'tudi v soglasju z navodilom sekretariata izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, da bo poizkusil v vseh primerih v arondaoijsikem postopku doseči predhodni sporazum. Da bi to dosegli, bodo predstavniki tega kolektiva stopili v stik š prizadetimi kmetovalci to se dogovorili za pogoje, ki bodo sprejemljivi za obe strani. Tisti kmetje, ki bi nudili KG Selce zemljo, bodo imeli možnost primerne zaposlitve na tem posestvu s tem, da bi jih predhodno usposobili bodisi za traktoriste, ali pa jiih izšolali v kmetijski, oz. ekonomski šoli. Na selškem kmetijskem gospodarstvu se bodo poslužiili vseh možnosti, toi bi zagotovile kar najbolj enakopravno sodelovanje njihovega posestva z okoliškimi kmetovalci. Proti tistim pa, ki se 'bodo trdovratno upirali brez upravičenih razlogov, bo iseveda začet postopek v skladu z zakonom o izkoriščanju kmetijskih zemljišč to arondaaij. Seveda bo vsakdo dobil tudi odločbo, na kateri bo jasno nakazana možnost pritožbe to sicer na arondacijsiko komisijo pri ObLO Lenart ali pa na okrajno sodišče. (Nadaljevanje na 4. strani) Potrebno je urediti cesto Gasteraj - Žerjavci V TEJ RUBRIKI OBJAVLJAMO POJAVE IN DOGODKE, KI RADI OSTANEJO SKRITI JAVNOSTI IN SE ČUVAJO KOT STROGO ZAUPNI. CE STE DOŽIVELI KAJ TAKEGA, KAR SODI V TO RUBRIKO, NAM SPOROČITE IN RADI BOMO OBJAVILI IN TUDI HONORIRALI. Brez vstopnic v kino V Gradišču so pred kratkim vrteli film »Tarzanova borba za življenje«. Gledalcev je bilo na pretek in med njimi tudi množica Lenarčanov, ki pa se is svojim neprimernim postopkom niso najbolj izfcazali. Nekateri so namreč hoteli na vsak način zmu- zniti v dvorano, ne da bi kupili karte. Nekaterim je to tudi uspelo. Zares se lahko ob tem vprašamo, ali naj gre tisti tv kino, ki nima denarja, oziroma se mu zdi škoda odšteti par desetakov za film, ki sicer »vleče«? Nedograjeni zadružni dom v Jurovskem dolu že nekaj let terja temeljite obnove. V kraju nimajo primernega prostora za kulturne in druge prireditve, dom pa po navadi uporabljajo tudi kot skladišče za kmetijske pridelke. Delne obnove se je že lotilo prosvetno društvo, kateremu bo potrebno pomagati z dodatnimi sredstvi. Na sliki: zadružni dom Jurovski dol, kakor ga je zabeležila fotokame-ra te zimske dni. V »Domačih novicah« je bil v rubriki »Vprašujete — odgovarjamo« objavljen odgovor v zvezi z urejanjem ceste Gasteraj, Sp. Velka in Žice. Menim pa, da je nujno potrebno preurediti obstoječo cesto, ki pelje skozi Zgornji, Spodnji in Srednji Gasteraj in povezuje območje Sp. Velke, Zitnic in celotnega Gasteraja z okrajno cesto v Zerjavcih. Po tej cesti se vozi mnogo kmetijskih pridelkov, lesa, sadja in reprodukcijskega blaga iz nad 270 ha obdelovalnih površin. Po sklepu zbora volivcev z dne 21. maja 1961 v Jurovskem doki smo za cesto na območju Zg. Gasteraja "že nabavili odvodne cevi, 110 m3 kamna ter zazidali 540 m2 ceste. S tem pa še seveda delo ni zaključeno. Potrebno je predvideti sredstva za dokončno rekonstrukcijo te ceste, nabavo gramoza, kamna in ostalo delo, ki bo potrebno. Z delom bo potrebno čimprej začeti. Franc Bauman, Zg. Gasteraj SESTANEK V dnevnem časopisju večkrat beremo o velikih tatvinah, ki gredo v milijone. Večkrat pa niti ne vemo za majhne tatvine in poneverbe, o katerih se nam včasih niti ne zdi vredno razpravljati. Vendar, kadar gre za družbeni denar, ne moremo biti sentimentalni. Te dni se je zgodilo, da so od- krili poneverbo za 129 tisoč din pri sindikalni podružnici KZ Lenarit. Približno v isti višini .so odkrili primanjkljaj pri bifeju občinskega ljudskega odbora. Teh primerov ne bi imelo pomena dramatizirati, vendar velja opozoriti, da se ni zanesti na poštenost in, da je družbena kontrola nujno potrebna. Devet ur smo sedeli in poslušali čitanje Zbira zapisnikov raznih sej in sestankov organov KZ Lenarit. Šlo je za sindikalni sestanek lenaške kmetijske zadruge, na katerem so nameravali analizirati združitev kmetijskih organizacij v enotno kmetijsko zadrugo Lenart Toda prebrano poročilo ni analiziralo stanja, niti nakazalo perspektive bodoče kmetijske organizacije. Ljudje so se spraševali, zakaj so prišli, zlasti še, ker je zadružni svet sklenil pred tem sestankom, da pride do združitve. Čudili smo se tudi neljubim očitkom na račun delavcev kmetijskega gospodarstva Lenart. Ob tem sestanku se mi predvsem vsiljujejo naslednja vprašanja: zakaj ni bil ta sestanek sklican pred zasedanjem zadružnega sveta, odkod itollika žolčnost v razpravi o delavcih posestva, ki naj bi se ipriključilo zadrugi in čemu tako poveličevanje zaslug nekaterih vodilnih ljudi v zadrugi? Pekarna pri Lenartu iz leta v leto bolje napreduje. Delo je dokaj naporno, saj morajo kruh peči tudi ponoči. Fotograf je zalotil peka v trenutku, ko je jemal novopeče ni kruh iz peči. MAJHNE PONEVERBE V programu, ki ga je pred kratkim sprejela podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov pri K Z Lenart, predvidevajo poostritev discipline svojih članov, več strokovnih predavanj, ustanovitev vzajemne pomoči, krvodajalske akcije in razširitev članstva. Na sliki: člani upravnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov pri KZ Lenart. V nekaj vrstah Prebivalci Jurovskega dola so lani odobrili 450 tisoč din za družbeni center. Sredstva niso bila izkoriščena, ker se (krajevni forumi niso mogli dogovoriti z Gradbenim podjetjem Lenart za začetek gradnje in ker se je prostor prvotno namenjen za družbeni center, odstopil za u&iteljisko stanovanje. Idejno vzgojna komisija pri občinskem odboru SZDL je sprejela program dela za leto 1963, v katerem med drugim predvidevajo analiziranje ljudskih knjižnic, maloobmejnega prometa, klubske' dejavnosti in dela Delavske univerze. Mladinska dramska sekcija pri lenarrškem prosvetnem društvu že •precej časa vadi mladinsko igro s katero bo nastopila na lenar-škem odru. Verjetno bodo mladi igralci gostovali tudi v ostalih krajih občiine. Obrat kmetijske zadruge v Jurovskem dolu pripravlja ureditev 6 ha sadne plantaže. Pred leti so v tem kraju že izdelali načrt za kooperaoijsko sadjansko proizvodnjo na 70 ha, vendar se načrt ni uresničil. KJE IN POD KAKŠNIMI POGOJI. . . {Nadaljevanje s 3. strani) Na selškem kmetijskem gospodarstvu upajo, da bodo prizadeti kmetje razumeli, da je perspektiva posestva in njih samih v veliki in cenejši ter rentabilnejši proizvodnji, ki pa jo lahko ustvarimo samo na velikih in strnjenih kompleksih. Ptuj se pripravlja na folklorne in karnevalske prireditve Ptuj že letos tretjič vabi na folklorne to karnevalske prireditve, ki bodo 24. februarja 1963 med 10. in 13. uro v neprekinjenem sporedu v Ptuju. Kot prejšnji dve leti, bo tudi letos priredil folklorne to karnevalske prireditve predvsem iz dveh namenov: da bi dal podeželskim skupinam možnost in priliko, da se lahko predstavijo najširši javnosti z navadami in običaji iz davnih časov, na drugi strani pa da Ptuj pokaže svoje kulturno-zgodovinske dragocenosti to se uveljavlja kot važno turistično mesto z vedno bolj urejenim gostinstvom in z novim hotelom, v katerega lahko sprejme lepo število gostov. Na letošnje prireditve je povabil pripravljalni odbor vse skupine iz občine Ptuj to iz okolice, za kartere je vedel. Nekaj skupin se je že prijavilo pred novim letam, nekatere pa se še sedaj prijavljajo. Prijavila se je celo skupina z Dolbrega polja na Dolenjskem. Niso še znane vtse skupine dz Slovenskih garde, kjer je prav gotovo ohranjenih še več folklornih običajev, ki bi jih bilo zani- MALA KRIŽANKA 1 1 1 2 3 4 5 d 6 dr id i8 9 10 11 d d 12 d 13 14 15 d 16 © 17 18 © 19 d 20 21 i d d m 22 mivo predstaviti javnosti ob prireditvah kot so ptujske. Odgovornost za uspeh folklornih in karnevalskih prireditev v Ptuju prav gotovo ni majhna. Stik z vsemi skupinami, priprava scenarija njihovega nastopa, priprava oblek itd. zahteva svoje 1 NAG*A ON A UGANKA VODORAVNO: 1. ne tuje, 6. pesaijtve, 7. šesti ton, 8. športnik, 10. njega ali? 12. žensko ime. 13. znani vrh v Alpah, 15. kazulni zaimek, 16. socialistična, 17. ljudska mladina Slov., 19. mesto v Švici, 20. žensko liine, 22. vesti ali? NAVPIČNO: !. Jjuib, 2. drhal (angl.), 3. lepotec, 4. plačilno sredstvo, 5. obmejno gorstvo Slov., 7. vulkanski izmeček, 9. naselje s sadnimi plantažami, 11. majhen delček snovi, 14. okužen z nevarno boleznijo, 15. pritisk, 18. spanje, 21. it. sjpolndk. Kaj dobimo pod t in 22 vodoravno? ZA POPRAVILO STARIH ZGRADB PREMALO SREDSTEV (Nadaljevanje s 1. strani) v novih zgradbah mesečno stati najmanj 4 do 5-krat več kot stane sedaj. Iz teh iraalogov se v Mariboru tudi nliso odločal za povečanje najemnin, temveč za znižanje amortizacije stardim zgradbam. Da je dejansko tako nam pokažejo tuidi računi, da so zgradbe zgrajene v zadnjem obdobju preračunane, da se amortizirajo v 60 do 70 letih, kar bo verjetno prepočasi, da pa se po sedanjih najemninah v istairih zgiradbah napram cenam, ki veljajo za prodajo, stare zgradbe amortizirajo že v 10 do 15 letih. Problem je vsekakor zanimiv, zlasti pa za hišne svete. Ne bo odveč, če se še kdo oglasi. Ko sestavljamo to uganko se čudimo, kako to, da ne pride niti eden odgovor na .naša vprašanja. Mi si seveda priištedimo nagrade, toda zanima nas vseeno, kje je vzrok. Upamo, da bo ta-le zbudila nekoliko več zanimanja. Vprašanja: 1. Ime prosvetnega društva, ki je lani v Lenartu gostovalo z igro »Molčeča usta«? 2. Kaj predstavlja beseda »klaf-ter«? 3. Katerega leta je bil v Gradišču zgrajen transformator? 4. Komu je bila in kje odkrita spominska plošča, ki spominja na slavne može slovenske književnosti? 5. Po domače hlev? 6. Znani slovenjegoriiški arheolog — amater? 7. Pšenica, -ki tudi v naši občini uspeva to ise imenuje po sosedni državi? 8. Koliko metrov bo visok razgledni stolp v Zaivrhu? 9. Gasilsko društvo, ki bo letos slavilo 30-letnico obstoja? 10. Kaj predstavlja kratica KZ? Želimo obilo uspeha pri reševanju naše nagradne uganke. Izmed prispelih rešitev botmo pravilno (izžrebali in jo nagradili s knjižno nagrado. Odgovore pošljite do 15. marca na naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Ptujska cesta 3/II. DOPISUJTE v »dtmaU H Poti k rešitvi vprašanj podružabljanja gozdov bodo različne za posamezna gozdnogospodarska območja. Osnovno vodila člena 6 TZ o gozdoviih govori v drugem odstavku, da bo potrebno pri gospodarjenju z gozdovi uporabljati ukrepe, s katerimi se bo iza- ' gatoviio vzdrževanje in obnova gozdov lin ukrepe, s katerimi se pospešujejo gozdovi in gozdna proizvodnja. Za gozdnogospodarska območja bogata z -'gozdovi, kjer so njihovi lastniki pretežno gozdni posestniki, ibo proces podružabljanja nedvomno hitrejši in uspešen. Namen tega članka je načeti problematiko podružabljanja gozdov na območju Slovenskih goric to je področja, kii je defici-tno z gozdovi in iso gozdovi tudi močnto razdrobljeni tako po lastništvu kot po pareelizaaiiji. Splošna načela procesa in izvajanja podružabljanja bodo obveljala za vsa gozdnogospodarska območja ine glede na njihove specifičnosti. (Nadalj. v prihodnji številki) OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN DELAVSKA UNIVERZA LENART RAZPISUJETA prosto delovno mesto uslužbenca-ke za opravljanje administrativnih poslov na Občinskem sindikalnem svetu in Delavski univerzi. Kandidati morajo lilspolnjevati naslednje pogolje: — da so dovršili administrativno šolo ali — da imajo daljšo prakso v pisarniškem poslovanju Pogoj je tu3i stalno bivališče v Občini Lenart. Kandidati naj vložijo prošnjo skuipaj z življenjepisom na naslov: DELAVSKA UNIVERZA OBČINE LENART Razpis velja do zasedbe delovnega mesta! DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA ZADEVE NARODNE OBRAMBE PERSONALNA UPRAVA razpisuje natečaj za sprejem kandidatov-civilistov v letu 1963 za gojence naslednjih podoficirskih šol: 1. pešadijsko podoficirsko šolo 2. artilerijsko podoficirsko šolo 3. PA artilerijsko podoficirsko šolo 4. inženirsko podoficirsko šolo 5. tankovsko podoficirsko šolo 6. podoficirsko šolo ABHO 7. podoficirsko šolo za zveze 8. prometno podoficirsko šolo 9. sanitetno podoficirsko šolo 10. podoficirsko tehnično šolo za zveze 11. tehnično podoficirsko šolo 12. letalsko mehanično podoficirsko šolo 13. letalsko podoficirsko šolo za zveze 14. mornariško podoficirsko šolo 15. mornariško-tehniško podoficirsko šolo 16. vojaško glasbeno šolo Pouk se začne na vseh šolah dne 1. septembra 1963 in traja do treh let, v vojaški glasbeni šoli pa do štirih let. POGOJI ZA SPREJEM KANDIDATOV Natečaja se morejo udeležiti moški državljani FLRJ, ki zadoste splošnim in posebnim pogojem. a) splošni pogoji: da so dovršili osnovno (osemletno) šolo — da so rojeni 1947. leta ali pozneje — da so zdravi in sposobni za vojaško službo — da niso bili sodnijsko kaznovani — da niso v sodnljski preiskavi — da so samski — da so dobili pismeno dovoljenje staršev oziroma skrbnikov. Kandidati, ki obiskujejo VIII. razred osnovne šole, pa imajo ob polletju slabe ocene, se natečaja ne morejo udeležiti. b) posebni pogoji: za vojaško glasbeno šolo — da imajo dober posluh in smisel za ritem. PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV Gojenci vseh podoficirskih šol bodo po končanem šolanju prevedeni v čin vodnika, gojenci vojaške glasbene šole pa v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda. Po končanem šolanju so kandidati dolžni ostati v aktivni službi JLA najmanj 10 let . POSTOPEK K UDELEŽBI NATEČAJA Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, predložijo odseku za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora prošnjo, kolkovano s kolkom za 50 din, in to najkasneje do 1. marca 1963. Prošnjo napišejo na obrazec, ki ga dobijo pri odseku za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora. Priporočamo, da pride s kandidatom eden od staršev-skrbnikov, da bo podpisal privolitev. Prošnji morajo priložiti: rojstni list — overovljen prepis spričevala VIII. razreda osnovne šole; če prosilec ob vložitvi prošnje šolo še obiskuje, priloži prošnji overovljen prepis ocen iz prvega polletja osmega razreda in prepis spričevala VII. razreda — karakteristiko mladinske organizacije. Sprejeti kandidati bodo po odseku za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora pravočasno obveščeni in poklicani V šole, odklonjeni kandidati pa bodo z obvestilom prejeli vrnjene dokumente. Vsa druga pojasnila dobe kandidati pri odseku za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora. IZ Personalne uprave DSNO ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV JN ŽIVINE PRI KMETIJSKI ZADRUGI LENART Cene veljajo od 1. 2. 1963 ŽIVINA: Vrsto Starost do Kvaliteta mesecev Junci mlajši Junice mlajše Junci mlajši Junice mlajše Junci starejši Junice starejše Junci mlajši Junice mlajše Junci starejši Junice starejše Voli Voli Voli Krave Krave Krave Krave PRAŠIČI: Bacon beli Bacon beli Prima mes. Prima mes. TELETA: Teleta Teleta CENA Teža Klav. Prosto premija Pogodb, nad % din din din I. a 18 420 55 225 25 250 I. a 18 380 55 225 25 250 i. 18 420 55 210 20 230 I. 18 380 55 210 20 230 i. 36 470 54 190 20 210 i. 36 420 54 190 20 210 II. 18 300 52 180 20 200 II. 18 250 52 180 20 200 u. 36 350 52 170 20 19» II. 36 300 52 170 20 19« n. 550 50 170 — — m. 550 45 150 — — IV. 55« 40 110 — — II. 350 50 150 — — m. 35* 45 125 — — IV. 40 100 — — v. do 40 80 — — I. 80—95 — 260 2« 280 II. 80—95 — 250 20 270 11. 96—110 — 240 20 260 ni. 111—125 — 250 20 270 125—180 kg 250 20 270 80 kg 250 I. 90 navzg. 275 II. 70—90 250 Teleta določena za zasilni zakol se plačajo po kvaliteti in to od 150—250 din. Odtegljaj pri normalni sitosti živine je za govedo najmanj 6 % za prašiče 2 'It. Pri prenahranjenosti živine je odtegniti odnosno odbiti še po dogovoru za govedo do 4 •/• za prašiče 3 •/•. Cene veljajo od 1. 2. 1963 KMETIJSKI PRIDELKI V rita Sorta Kval. Debel, mm Cena za kg Jabolka vse vrste čiste, zdrave I. a 65 65 Jabolka vse vrste čiste, zdrave I. 60 60 Jabolka vse vrste čiste, zdrave n. 5« 35 Jabolka vse vrste čiste, zdrave m. 40 25 Fižol: cipro, suh, čist in zdrav i. — 180 Fižol prepeličar, čist in zdrav i. — 150 Fižol enobarvni i. — 130 Fižol mešani — — km Žitarice: pšenica, rž suha čista i. — 50 ječmen, oves suh čist i. — 40 koruza suha čista i. — 50 Oljarice: bučnice cele, b. olja v ■/• 17 čiste suhe 120 Oljarice golice b. olja v 'It 37 » 33 260 Oljarice luščene b. olja v •/• 28.5 93 33 200 Oljarice: sonč. domcele son. olja v "/• 13 »* 33 40 Oljarice sonč. ru. son. olja v •/• 20 33 ,3 60 Oljarice: replca son. olja v 'It 23 33 33 7« Ostalo: seno, detelja, otava, fco hlev „ 33 20 slama in šar 10 krompir jedilni sort. odg. deb. ,, 33 25 gobe suhe bele 33 33 5.000 čebula bela 33 33 80 češenj 200 orehi zdravi 31 17« zelje — glave 30 repa bela po disp. (podatke) 10 jabolčnik sladek čist. po disp. 45 jajca 30 kom. Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ljubljana Divjačina vse vrste po ceniku od Vaj da Cakovec OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo ln povpraševanje. Središče Gradišča pozimi živiini. Predlog je vsekakor zanimiv dn je vreden globlje proučitve. StanwaH{t šatskepa u\wwiUlia pceuccditi v uutnica U% kabinete V Gradišču se .^že nekaj časa abadajo is problemom, kako zamašiti vrzel v pomanjkanju učilnic. Šola, ki je že dosegla častitljivo starost, je na tesnem is prostoru. Komaj štiri učilnice -so na razpolago na sorazmerno veliko število otrok, saj pride na razred povprečno 50 učencev. V taki stiski gradišk-i učitelji dolgo ne bode mogli več poučevati. Predlagajo, da ibi se uredila stanovanja za šolskega upravitelja in druge učitelje v nedograjeni zgradbi — bivša last Dreo Valentina, ki že nekaj let kliče po obnovi, sicer bo slej ko prej propadla. Baje je zgradba že odkupljena. V stavbi, kjer sedaj stanuje šolski upravitelj in je v neposredni biližni šole, naj bi uredili eno učilnico in več kabinetov. S tem bi vsaj za nekaj časa bil problem učilnic v Gradišču rešen. So tudi predlogi, da bi Ob upraviteljevem stanovanju dogradili poslopje in tudi tam uredili učilnice. Verjetno pa bo prvi predilog najboljši, V podaljšku stanovanja upravitelja pa bi kazalo urediti prostor za šolsko mlečno kuhinjo, ki sedaj gostuje v kulturnem domu, ki je od šole precej oddaljen in je za šolsko kuhinjo zato neprimeren. Tcg&i/ina s pccUcat*bct*iin Ma^om se. nai pcesetl V Gradišču imamo sedaj trgovino s pirehranbeniim blagom, ki se stiska v majhnih prostorih pri Šenekarju, zato tudi ni čudno, da potrošniki večkrat negodujejo, ker me morejo priti hitreje na vrsto. Tovariši s katerimi je tekel pogovor menijo, da je potrebno trgovino s prehrano preseliti v prostor na obratu KZ, ki je svoj čas že služil za trgovino, sedaj pa je praktično neizkoriščen. S tem predlogom se strinja tudi lenar-ška kmetijiska zadruga. Na »Izbiri« v Cerkvenjaku so po zagotavljanju sobesednikov pripravljeni v preureditev lokala, kjer naj bi bila nova trgovina. V ta namen naj bi investirali 1,5 milijona din. Ce bo prišlo do nove trgovine s prehrano, se bo zaradi večjih prostorov lahko izboljšala, tudi postrežba, pa tudi zaloge bodo bolj pregledne. Gradiščani se zadnji čas upravičeno pritožujejo nad slabo postrežbo v njihovi gostilni. Odkar je gostilna v sestavu lenarškega gostinskega podjetja, ni mogoče dobiti niti toplih obrokov, celo točilno mizo je nekdo odpeljal. Upamo, da se bo stanje le popravilo. Prihodnjič pa v tej rubriki berite o dogodkih in problemih v Zgornji ščavnici. Urejuje uredniški odbor: Ernest Srnici, predsednik — Člani: Edo Zori&o, Mirko Košmerl., Jelka F-ir-bais in Tone Štefanec — Odgovorni urednik: Tone štefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Ptujska cesta 3-II — Izhaja stalno na 8. straneh drugi im četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, isnoze-m-stvo 800 d-i-n — Tekoči račun pri NB Lenart št. 604-14-608-12 — trne »Domače norvioe« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje. v I Gradišče Kakor smo zadnjič obljubili, danes poročamo v tej rubriki o Gradišču. V razgovoru so sodelovali Franc Puntar, Janko Kšela, Ivan Kerec in Andrej Hiojs. ždHifnit/ pcedUp o vaposlitui kmetov, ki so odstopili zemiio Tudi na obratu lenarške zadruge v Gradišču sta sadjarstvo m živinoreja dve osnovni panogi. Naj to'dokumentiramo s številkami: v kmetijskem pogodbenem sodelovanju, ki iz leta v leto napreduje, so lani pitali skoraj 400 goved in prašičev. V tem času so odkupili 714 goved, telet in svinj v vrednosti nad 27 milijonov dinarjev. Sadjarstvo je v Gradišču zlasti razvito zaradi ugodnih in za to panogo kmetijstva primernih leg. Medtem, ko ise pogodbeno sodelovanje v tej panogi v glavnem po drugih zadružnih obratih ni povsem obneslo, oziroma se ponekod sploh ni uveljavilo, so v tem pogledu na obratu Gradišče le nekoliko napredovali, čeprav o posebnih uspehih ne bi mogli govoriti. Lani so sklenili za tovrstno sodelovanje pogodbe na 8,5 ha, kar je sicer malo, vendar začetek je le tu. Da je v Gradišču sadje doma, kakor temu v večji meri gojijo še pšenico, ki daje sorazmerno lep donos. Za uspešen razvoj živinoreje je potrebna seveda krmna baza, zato ni čudno, da imajo na območju Gradišča največ travniških površin, seveda pa so težave še vedno v Gočovi in Spodnji Senarski kjer Pesoka iz leta v leto poplavlja in povzroča veliko gmotno škodo. Sicer pa se sliši, da bo v prihodnjih 4 letih tudi ta problem za vedno rešen. Uspehi v živinorejski proizvodnji so pre cejšnji tudi zato, ker je precejšnja razlika v odkupni ceni, na drugi strani, pa so se tudi kmetijski strokovnjaki bolj potrudili in pristopili k večini kmetov glede sodelovanja v kmetijski kooperaciji, zlasti pa v živinoreji. Lastna proizvodnja na obratu zadruge v Gradišču zajema nad 29 ha kmetijskih površin in iskio-raj 19 ha gozdov. Največ je travnikov, ki obsegajo 21 ha. Na tem obratu se tudi v lastni proizvod- ' njii ukvarjajo s problemom zamočvirjenih travnikov, kjer raste kisla krma. Med kmetovalci Gradišča se vedno bolj pojavlja težnja po prodaji posestev, nekateri pa jih nudijo zadrugi tudi v zakup ali odkup. Ob tem vprašanju so -se v lenarški zadrugi in na obratu zamislili, kako obdelati posestva, ki so bolj oddaljena od površin v lasti zadruge, oziroma, da bi jih obdelali tako, da bi bila proizvod- V tej zgradbi naj bi se uredila učiteljska stanovanja. pravimo, pokaže tudi podatek, da so lani odkupili najmanj 165 ton sadja, kar v dohodku Gradišča-nov nedvomno predstavlja poglavitno -postavko. V Gradišču gojijo tudi druge kulture, saj je za ta obrata, kakor za večinio drugih v občini značilno, da se kmetje še vedno ukvarjajo z vrsto kmetijskih dejavnosti, -ki kljub vloženemu trudu ne prinašajo kdo ve kako velike dohodke. Poleg sadjarstva in živinoreje v Gradišču nja rentabilna. Prevladuje mnenje, da bi v primeru, če kmet odstopi zemljo zadrugi, oziroma, da je ta odkupi, naj bi kmet ostal na svoji zemlji kot delavec kmetijske zadruge in bi redil živino. Živino hi forsirali na vseh kmečkih posestvih, ki bi jih zadruga odkupila in so preveč od rok. Osebni dohodek kmeta, oziroma delavca bi bil v celoti odvisen od uspeha v živinoreji, oziroma od tega, kakšen bi bil prirastek pri