M?"""11' Uhaja vsak Sotrtek. Cena mu Je 8 K na leto. (Za Nemiljo S K 00 vin,, n Ameriko In druga tuja drŽava 4 K dO vin.) — Posamezno številke ae prodajajo po 10 vin. V Ljubljani, dne 31. marca 1910 12. vodovod za Kuteževo, občina Jabla-nica 16.500 K; 13. vodovod za Košano, Neverke, Kal, okr. Postojna, 84.000 K; skupaj 1,053.600 K. b) Kapnice: 1. Kapnica v Grižali, občina Vrabče nad Vipavo 10.000 K; 2. kapnica na Bogem, občina Vrabče nad Vipavo, 7500 K; skupaj 17.500 K. c) Vodnjaki in nabiralniki: 1. Vodnjak za Zagorje, Okr. Postojna, 2.300 K; 2. zajetje na Belskem, občina Postojna, 2000 K; 3. reservar v Lažah pri Senožečah 12.000 K; skupaj 16.300. d) Uravnave: Uravnava tržiške Bistrice pod Bregom, občina Križe pri Tržiču 37.000 K. C. Cestne g r a d b e : 1. Čermošnjice—Srednja vas 28.000 kron; 2. Gabrovšica—Muljava 46.000 K; 3. Polhovgradec—Zalog 90.000 K; 4. Vrz-denec—Sv. Jošt 120.000 K; 5. Podrošt— Petrovobrdo 18.000 K; 6. obcestni kanal na deželni cesti v Buču 3000 K; novi most na deželni cesti pri Velikih Laščah 3300 K; 8. novi most čez Savo pri Tacnu 164.000 K; skupaj 472.300 K. Skupni stroški za zgoraj omenjena dela: 1,635.200 kron. V kolikor se gorenje zgradbe leta 1909. niso dokončale, se nadaljujejo leta 1910. Vrh tega je deželni odbor za leto 1910. v izvršitev oddal nastopna dela: 1. Vodovod Iška vas in okolica 120.000 K; 2. vodovod Ježica 18.000 K; 3. nabiralnik v Strmici 5.800 K; 4. na-pajališče v Volčah 6200 K; 5. deset kap-nic v občini Velika vas 19.000 K; 6. vodnjak v Gozdu 1300 K; 7. most čez Krko pri Dobravi 44.000 K. — Razpisana so sledeča dela:' 1. Kapnice za vas Ustje 11200 K; 2. kapnica za vas Radlek'11.200 K; 3. cesta Hinje—Zvirče 85.000 K; 4. cesta Ajdovica—žužemperk 56.000 K; 5. cesta Šmihel čez Krko do deželne ceste 19.000 K; 6. most na deželni cesti pod Peščenikom 5500 K; 7. preložitev »Brezovega klanca« 25.100 kron; 8. cesta »Pod Veselico na hrib v Metliki« 9500 K; 9. cesta čez Vejer proti Malenici 22.000 K; skupaj 458.800 kron. Letos pridejo do izvršitve še razna druga večja dela, ki se še pripravljajo za razpis. Seveda bo treba narediti program za bodoča leta, da bomo delali po 1 Vzporedu'. Sedaj se hoče VSe naenkrat, in to je nemogoče. Toliko del se še ni doslej iz javnih sredstev nikoli izvršilo na Kranjskem v tako kratkem času. Rekord lanskega leta pa se bo letos znatno prekoračil. Zgradbenili del utegnemo letos izvršiti za dva milijona kron. Na vrsto pridejo vsi deli kranjske dežele, koder je potreba večja, tam prej. Deputacije k deželnemu odboru so pa nepotrebne. Nobena zgradba se ne more izvršiti, dokler niso predpogoji dani. Izsiliti se pa tudi ne d&, kar ni mogoče izvršiti. Nujne so zagradbe rek in hudournikov; te izvršujejo z deželno pomočjo državni organi. Bistrica, Vipava, Sora, Osilnica, Bela, Želimljica, Gradašica, Gameljšica, Iška itd. — vse to čaka regulacije. Izmed večjih vodovodov pridejo v kratkem do izvršitve: Vodovod za Cerknico in Rakek in Stari trg pri Poljanah. Za Suho Krajino se bodo vpeljali dogovori z interesenti in izvršili podrobni načrti. Oba vodovoda za ribni-ško-kočevsko dolino in za dobrepolj-sko-hinjsko-ambruško skupino bosta skupaj dolga čez 200 km — največja, kar se jih je doslej sploh v naši državi izvršilo poleg dr. Luegerjevega impo-zantnega vodovoda za Dunaj. Cestne zgradbe se izvršujejo pt sklepih okrajnih cestnih odborov. Tara 1« Veselie do dela. Pomlad je zabrstela. Od tiste dobe, "o sc je zbudil duh skupnosti in organizacije, raste v našem ljudstvu zavest nt vsled nje veselje do dela in napred-;a. Na vseh krajih se ljudstvo giblje, onekod vidimo že lepe sadove gospo-irskega razvoja, drugod so še v prvih metkih — a naprej gremo in vsak dan ani kaj novega pokaže. Kakor se je veselje do napredka budilo med ljudstvom, tako seveda ostajajo tudi naloge deželne uprave edno številnejše. Neštevilne so proš-ije, ki leže v deželnem odboru in ča-:'ajo rešitve. Pred vsem hočejo ljudje Č6 d e in c e s t. Deželni stavbeni urad Br uprežen in dela po svoji moči, da zadosti potrebam. Ne bo odveč, ako v sledečem pregledu naštejem: Igradbe, ki so se izvrševale leta 1909. iod nadzorstvom deželnega stavbnega urada. A. Visoke gradbe: H 1. Parni kotel v bolnici 12.000 K; drazširjalne gradnje v domobranski fjašnici 26.500 K; skupaj 38.500 K. B. Vodne gradnje: % a) Vodovodi: 1. Popolnitev vodo-b'e' pričanje, da politiške stvari vplivajo < sodno dvorano. (Pritrjevanje.) In žal tU' pri sodbah. (Tako je!) V naši stranki ima veseli, ko bomo videli, da je sod-ški stan nepristranski nositelj pravi-. (Dobro!) Dr. Eger je očital, da za kočevski ;raj nič ne storimo, a to mi je očital Idi dr. šusteršič, da za njegov okraj č ne storim. Kakor vidite, sem jaz ti-a oseba, s katero ni nihče zadovoljen, /eselost.) Dr. Egorju povem, da imamo r programu tudi ceste za Kočevsko, katere so potrebne, a gradili jih bomo takrat, ko bomo imeli denar. Kar se tiče denarja, se godi drugim deželam še veliko slabeje, kakor kranjski. Galicija ima 78 odstotkov naklade, a za tekoče leto ima vendar primanjkljaja 14 milijonov. Tirolska ima 63 odstotkov naklade, Moravska bo morala najeti 50 Slilijonov, da pokrije primanjkljaj. — Kranjska ni najslabša. Prejšnji deželni glavar pl. Detela je marsikaj prihranil deželi. Napraviti pa moramo načrt, katere cestne zgradbe se morajo izvršiti katere melioracije, da bomo imeli saj pregled. Deželna uprava ni nikaka ranilnica, ker kar na eni strani po-lere, na drugi strani ljudstvu nazaj cla. "aš deželni zaklad je blagajna našega judstva, kar izdamo, ni proč vržen de-ar, ampak bo nosil bogate obresti. (Živahno odobravanje.) B □ G aeiUU'"" " ■»—innnni n »r-»r-in t_3t icinnnnnnnnnnnrin D a Političen pregled DRŽAVNI ZBOR. Postno zasedanje državnega zbora [e bilo končano 18. t. m. Pokazalo je bolj kot vsako prejšnje zasedanje, da so razmere v državnem zboru nevzdržlji-ve, ker je delo v zbornici kljub izpre-menjenemu poslovniku malodiine nemogoče. Sicer je zbornica rešila skoraj pse, kar je bilo na dnevnem redu, a vla-Ja z njenim delom vendar ne more biti sadovoljna, ker ona ni dobila od državnega zbora v zadnjem zasedanju nič irugega, kot vojaške novince. Ni dobila pooblastila, da sme najeti novo posojilo, in tudi njena pogodba s parobrod-limi družbami je vsaj za nekaj časa Hlložena. Zadnje zasedanje je poka-salo, kako slabe vezi držijo vladne »tranke in na kako trhlih nogah stoji ledanja vladna večina. Vlada se torej nora ozreti po kaki trdnejši večini, če ie noče izpostavljati nevarnosti, da ji Parlament ob vsaki priliki izrazi nezaupnico. Bienerth se je že posvetoval z roditelji »Slovanske Enote« in je tudi Poljakom obljubil, da bo storil vse, da loseže sporazum med Čehi in Nemci. 3avno isto je obljubil v imenu krščanskih socialcev dr. Gessmann, ker meni, la je Ie na tak način mogoče sestaviti tovo trdnejšo vladno večino, ki je po-rebna, da se reši finančni načrt, ki je tujno potreben tudi zato, da se poma-ra deželam iz sedanjih denarnih za-Ireg. Seveda je zelo dvomljivo, če se porazum med Čehi in Nemci res tudi doseže, ker slavijo Nemci v svoji objestnosti pogoje, ki so za Čehe nesprejemljivi. Zato pa mislijo vlada in njene stranke že na neko drugo pot, kako priti iz zadrege. Okrepiti mislijo vladno večino s tem, da oslabe opozicijo. Poizkušajo namreč razbiti »Slovansko Enoto«. Nekateri politiki že kar odkrito govore, da je treba, da se zveza slovanskih poslancev razbije, ter da bo mogoče šele potem govoriti o tem, kako naj bi se tudi slovanske poslance pritegnilo v vladno večino in k vladi. »Slovanski Enoti« očitajo, da je sestavljena iz ljudi, ki so najrazličnejših mišljenj, in da je zato nezmožna vladati ali sestaviti kak program za delo v zbornici, ki bi bil res izpeljiv. Očividno se ti ljudje, ki stoje pri vladnih jaslih, ne zavedajo, da bijejo s takim očitanjem same sebe po zobeh. Kje si je pa mogoče misliti bolj pisano vladno večino, kot je sedanja? Nemški svobodomiselci sede skupaj s krščanskimi socialci, liberalci, ki se jim kar lasje ježo, če le slišijo o reformah v demokratičnem ljudskem smislu, so v najlepši slogi z možmi, ki so odkriti prijatelji socialnega napredka in modernih socialnih reform. Najbolj navdušeni avstrijski domoljubi se brati j o z Vsenemci, ki hrepene po Pru-siji, kot judje po Jeruzalemu, ko so bili v sužnjosti, in z laškimi neodrešenci. Sploh, ljudje najrazličnejših verskih, narodnih, gospodarskih naziranj tvorijo godljo, ki se danes imenuje avstrijska vladna večina. In vendar ne pride nobenemu teh gospodov na misel, da bi le podvomil, ali je sedanja vladna večina zmožna vladati ali ne, ker je tako »še-kasta«. Koliko truda slovanskih poslancev je bilo treba, da so pripravili vlado in njeno večino do tega, da sta pričeli priznavati, da je sedanja večina premajhna? Seveda se bodo ti ljudje, ki hočejo napraviti razdor med Slovani, da bi potem zopet lahko neovirano vladali proti njim, precej urezali s svojimi poizkusi. Zakaj ravno taka prizadevanja kažejo, da je tesnejša zveza vseh slovanskih poslancev tako potrebna, da bi se morala sedaj ustanoviti, če bi je še ne bilo. — Ob koncu zadnjega zasedanja državnega zbora se je pa tudi dogodilo nekaj, kar je zlasti važno za nas Slovence. Kakor znano, so izročili finančnemu odseku vladno predlogo glede laške pravne fakultete na Dunaju. Glede te stvari je sklenila »Narodna zveza« vseh jugoslovanskih poslancev že poleti, da nastopi odločno proti temu, da bi Lahi dobili visoko šolo v Trstu, in da ne bo dovolila laške fakultete, če se obenem ne zagotovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ta sklep je sklenila podpirati tudi »Slovanska Enota«. Sedaj je pa sklenila »Jugoslovanska zveza«, v kateri so naši liberalci in Hrvati, da bodo sicer glasovali zoper Trst, kot sedež laške fakultete, da so pa splošno zadovoljni z vladno predlogo. Po kranjsko povedano se to pravi, da jim je prav, da dobe Lahi vseučilišče, če mi Slovenci za to kaj dobimo ali t>a nič. Ta korak »Jugoslovanske zveze« je pojasnil marsikaj. Jasno je, zakaj je liberalni dvorni svetnik Ploj prepustil popolnoma poslancu Gostin-čarju, da je moral ovirati razpravo o laški fakulteti v odseku skozi več sej čisto sam, da je preprečil, da Lahi že preje niso dobili svoje visoke šole. Sedaj vemo, zakaj se nekateri gospodje tako potezajo za to, da bi se v Pragi vpeljala slovenska predavanja na univerzi. Boje se namreč, da bi slovensko vseučilišče ne bilo čisto po njihovem okusu, namreč tovarna puhlih svobodomiselnih puhlic, kakor prihajajo iz Masarykove šole iz Prage. Boje se, da bi slovenska univerza dobila za profesorje res može, katerim bi ne bila prva stvar boj proti veri in cerkvi, temveč resna veda. Zato pa delajo z vsemi sredstvi, da bi preprečili ustanovitev slovenskega vseučilišča. Najlepše pri vsej stvari pa je to, da pravijo poslanci »Jugoslovanske zveze« v svoji izjavi, da so za to svoje stališče pridobili tudi naše poslance in »Slovansko Enoto«, dasi nihče izmed teh za to stvar sploh vedel ni. Liberalni poslanci so zopet enkrat dokazali, da jih ni v prvi vrsti skrb bla-gra lastnih volivcev, temveč da so pripravljeni iz strankarskih ozirov izdati tudi največje narodne zahteve. — Mesti češkega in nemškega ministra krajana namerava baje vlada zopet v kratkem zasesti. — Na Češkem so ustanovili v zadnjem času novo češko obrtno stranko, tako, da je sedaj na Češkem ravno popolen ducat strank. OGRSKO. V ogrskem državnem zboru so se vršili 21. t. m. dogodki, ki Mažarom niso nič kaj v čast. Ko se je namreč prebralo naznanilo, da se drugi dan zaključi državni zbor, so protestirali proti temu poslanci opozicije, češ, da je zaključi-tev v sedanjih razmerah nezakonita. Ko se je oglasil k besedi ministrski predsednik Hedervary, je nastal v zbornici grozen vihar, in poslanci mu niso pustili govoriti. Ko je hotel narekovati svoj govor stenografom, so ga poslanci napadli, in začeli so frčali proti njemu tintniki, priprave za užigalice, težke knjige in druge stvari. IJedervary je bil precej ranjen in je močno krvavel, ravno tako tudi poljedelski minister Serenyi, ki mu je hotel pomagati. Lahko sta ranjena minister deželne brambe in nek poslanec. Napadalci se na predsednikov poziv niso hoteli naznaniti sami, zato se je pričela preiskava. Bivši justični minister Polonyi je na sumu, da ie ves napad pripravil. Pretepov so se udeležili Justhovci, in je sedaj proti 27 poslancem te stranke uvedena preiskava. — Državni zbor je bil zaključen 22. t. m. s prestolnim govorom, ki ga je prebral nadvojvoda Jožef, kot namestnik cesarjev. Justhovci in Ivošu-toyci se zaključitve niso udeležili, ministrski predsednik in poljedelski minister sta prišla obvezana. — Bivši ministrski predsednik Wekerle sploh ne namerava več kandidirati v državni zbor. — Socialni demokrati so že izdali volivni oklic, v katerem zahtevajo splošno in enako volivno pravico in za-plenitev cerkvenega premoženja. AVSTRIJA - RUSIJA. O pogajanjih med Avstrijo in Rusijo krožijo sedaj po listih zelo nasprotujoča si poročila. Nekateri trde, da se ni doseglo sploh nič več, kot da se prične vršiti zopet redno občevanje mod obema vladama, ki so ga bile znane napetosti prekinile. Druga poročila trde, da se je dosegel sporazum glede Balkana, po katerem priznata obe države ono stanje na Balkanu, kot je bilo pred nesporazumljenjem, in obe državi skrbita, da se zagotovi miren razvoj malih balkanskih držav in obstoj sedanje vlade na Turškem. Govori se pa tudi o neki tajni pogodbi, ki določa mnogo točk glede balkanskega vprašanja. Gotovega torej še ni nič, res pa je, da bi bilo v interesu obeh držav, da bi se njune vlade bolj zbližale in zedinile zlasti glede Balkana. BALKAN. Četudi sc stavi zvezi balkanskih držav, ki jo podpira zlasti Rusija, na pot tisoč ovir, se vendar zdi, da bo prišlo vsaj do gospodarske združitve slovanskih držav na Balkanu. Sedaj se trdi čisto za gotovo, da sklenejo Srbi in Bolgari v prav kratkem času carinsko zvezo, kar so enkrat že poizkušali, a sta to preprečili Avstrija in Turčija. — Avstrijski finančniki sedaj obžalujejo, da se je to zgodilo in priznavajo, da bi bila storila Avstrija boljše, če bi bila sama sklenila carinsko zvezo s Srbijo, Bolgarijo, Rumunsko in Črnogoro. S tem bi si bila pridobila prijateljstvo teh držav in bi se bila ognila mnogim ne-prilikam. — Ob turško-črnogorski meji je prišlo do krvavih bojev med Črnogorci in Arnavti, ki tvorijo turško vojaško mejo proti Črnigori. Boji trajajo že par dni. — Grški kralj bode sklical grško narodno skupščino in razpustil vojaško ligo. — Sultan namerava v maju vrniti obisk bolgarskemu carju in srbskemu kralju. Prej se pa še sestane na Črnem morju z ruskim carjem. BOSNA. Volitve v sabor se bodo vršile v maju, in sicer je vlada razpisala za dan 18. maja volitve za tretjo kurijo, 23. za drugo, 25. za drugi volivni razred in 28. za prvi volivni razred prve kurijo. Za saborskega predsednika, ki ga imenuje cesar, bo imenovan menda bivši predsednik hrvaškega sabora Vaso Gjur-gjevic. AMERIKA. Med Zedinjenimi državami in Ka-kfm l^hniti carinska vojska, -v,ze °x0bk0d0Vala industrijo Zedi-njemh držav. Vsa pogajanja glede trgovinske pogodbe med obema državama so ostala Kanada ima trojm tarif. Najniž i velja za Angleško imai0 trgovinske godbe s Kanado, za druge države pa najvišji. Zedinjene države bi bile hudo prizadete, ker uvažajo v Kanado dvakrat toliko blaga, kot ga dobe iz nje in imajo sploh do 60 odstotkov vsega uvoza v Kanado v svojih rokah. aac3c3apc3g3aac3c3c3izic3c30 0 o LISTEK D G □anannaancaaaaaann Rabeliski vozel. Leta 1590. je stanoval v Norirnber-gu na vinskem trgu meščan Nikolaj Mufel. Z obsežno trgovino si je bil pridobil veliko premoženje. Ko je šel v pokoj, je svoj denar še množil z izposo-jevanjem na visoke oderuške obresti. Imel je edinega sorodnika nečaka Lenarta, ki pa ni bil kaj prida; zato je nameraval oporoko tako narediti, da se Lenart obriše pod nosom, denar sc pa obrne za mestne ustanove. Nekega jutra pa najdejo starega moža v njegovi spalnici — obešenega. Preiskava je dognala, da se Mufel ni usmrtil sam, ampak da se je zgodil zločin. Bila so namreč očitna znamenja, da je bil najprej udarjen na glavo in potem zadavljen; truplo pa je bilo obešeno s pomočjo vrvi na kavelj v stropu, brez dvoma zato, da bi se mislilo na samomor. Dognalo se je tudi, da je manjkalo nekaj denarja, vrednostni papirji pa so bili nedotaknjeni. Sum je takoj padel na nečaka. Znano je bilo namreč, da je po mestnih beznicah večkrat pretil in se divje rotil, da mora hitra smrt pobrati strica. Sumljivo je bilo tudi, ker so ga videli pozno zvečer v tisti noči, ko se je zgodil zločin, blizo stričeve hiše na vinskem trgu. Prijeli so ga tedaj v njegovem stanovanju; našli so pri njem precej denarja, o katerem je trdil, da ga je priigral tisto noč v gostilni. Roke je imel nekoliko razpraskane, in sklepali so, da je rane dobil, ko je izvršil grozno dejanje. Sam je seveda trdil, da je ponoči padel in sc pri padcu poškodoval. Sodnik ga je resno pozval, naj odkrito prizna svojo krvavo krivdo, toda on je trdovratno trdil, da je nedolžen. Ker Lenart ni hotel krivde priznati, je bilo sklenjeno, ga mučiti, če treba, na najhujši način. Toda že, ko so mu dejali vijake na palce in mu je pritekla kri izpod nohtov, je obdolženec od bolečin premagan izjavil, da hoče vse priznati, kar žele od njega. In pri strogem izpraševanju je priznal, da je umoril strica Nikolaja in ga oropal, češ ker ga je ta sovražil in ga hotel razdediniti. Tako je upal priti vendarle do lepega premoženja. Napravil je pa vse tako, da so vsi morali misliti na samomor Po tej izjavi je sodišče imelo jako lahek posel. Lenart je bil soglasno obsojen k smrti. Določeno je bilo, da ga bodo prvi ponedeljek na kravji koži I®1 porišče in tam obesili s tisto Jega strica" * °U ^ ^ « svo- Mojstru Urhu Ilipelnu, dobro p|, čaneinu rabeljnu norimberškemu, j bilo tosrej ukazano, naj vse potrein pripravi za izvršitev obsodbe. Poda s tedaj s sodnijskim pisarjem na vinsfc trg v hišo umorjenega, kjer je v zakl(, njeni spalnici še visela vrv s stropi Hipci da prinesti lestvico in gre po njej pod strop, da sam sname vrv. Toda ns enkrat ostrmi in glasno vzklikne; ^ koj preneha z delom in ves iz sebe sk< či na tla. »Lenart Mufel ni obesil svojeg. strica«! zakliče. »Nedolžen je; le vsi« muk je priznal krivdo. Vozel, s kalt rim visi vrv na kaveljnu, je — ra beljski vozel. Le ljudje mojegi$ posla ga znajo zavozljati, sicer pa nit-če drugi, ker je to samo nam zna« J skrivnost. Zato trdim, da je moral bii zločinec ali rabelj ali rabeljev pomot nik. Bil jc tako razmišljen ali pa tak neumen, da je naredil tak vozel, ke ni pomislil, da se na ta način lahkr izda. Res čudna so pota božjo previdna sti, ki je odkrila nedolžnost obsojenca še v zadnji uri!« Takoj so je stvar naznanila sodni kom, ki se podajo v Muflovo hišo, kjei jim mojster Hipel vse še enkrat razlo ži. Po dobrem preudarku pridejo sodfjj niki do sklepa, da je Lenartu pomaga U ali rabeljski pomočnik ali jc pa pri vso® stvari res popolnoma nedolžen. Iidos ■ izmed sodnikov gre torej k obsojenci v ječo. Vpraša ga: .»Kdo je tvoj sokrivdi ki ti je pomagal?« Lenart odgovori: »Nisem imel m »i benega sokrivca.« »Toda čudnega vozla vendar nisi sam naredil.« »Kakšen vozel ?« »Tistega na vrvi, na katero si ol> sil svojega strica v spalnici.« »Ne razumem vas.« »To je vozel, kakoršnega zna liarf diti le rabelj ali njegov pomagač.« .. »To mi je še večja uganka.« »Priznaj!« »Nimam več kaj priznati. Vse, kal ste hoteli od mene vedeti, sem že pri' znal.« »Dati moraš še natančnejše pojasnilo!« »Ne morem.« »Moraš. Pomisli!« »Ali me hočete še enkrat mučiti'1 »Ne. Toda povej resnico!« »Dobro, poslušajte! Jaz sploh » sem umoril svojega strica, tudi niset čisto nič prizadet pri tem umoru. Tod' vse je govorilo zoper mene in ko mi K kri tekla izpod nohtov, sem vsled str«; Sne bolečine in ker sem se bal še večji' muk, raje pripoznal krivdo.« »Ali je to res tako?« »Pri Bogu — Cista, sveta resnica' »Potem blagor ti, če si govoril resi nlco.« Ko j'e sodnik zapustil Ječo, L"e»a»' kmalu spozna, da se je njegova zade*} obrnila na dobro. Že čez eno uro ga # stavijo v boliSo Ječo,, Uvedla se je nova preiskava, ki je nela vspeh. Dognali so, da se je ravno b istem času nek rabeljski pomočnik : Augsburga, po imenu Melhijor Gru-ert, z nekim drugim potepuhom poti-al po Norimbergu. Prijeli so oba, Gru-erta v neki gostilni, kjer je že več ednov popival in denar zapravljal. Kmalu sta oba priznala svojo krivdo ter sta bila oba obsojena k smrti. Nedolžni Lenart je bil med tem izpuščen iz ječe. Ta strašni dogodek je nanj napravil jako dober vtis. Opustil je svoje lahkbmišljeno življenje in je postal čisto drugačen človek. Sedaj je res podedoval veliko stričevo premože- nje, ker Nikolaj Mufel vsled svoje nepričakovane smrti ni mogel napraviti nameravane oporoke. Se dolgo vrsto let je živel Lenart v lepi hiši na vinskem trgu, spoštovan od svojih someščanov. 1 Odprto pismo »Miru«, glasilu krščanskih Slovencev na Koroškem, pišejo liberalci v »Slovenskem Narodu« napadajo katoliško misleče koroške lovence, ker ne zaupajo več Cirilmeto-ariji, ki je očitno pokazala, da ji ni le a Slovenstvo, ampak v prvi vrsti za iberalsko gospodarstvo. »Slovenec« je rinesel članek, v katerem poziva Slo-ence, naj po svoji moči prispevajo za ovzdigo narodnih potrebščin na Ivoro-kem in zlasti za Slovence v Rožu. lanck »Narodov« pa je prišel ravno iz roke dopisnika liberalnega »Naroda« iz Sv. Jakoba v Rožu. To je naravnost izdajstvo. V trenotku, ko »Slovenec« poživlja Slovence, naj se ozro na tolikokrat opisovan tužni Korotan, Korošec tBam udarja po slovenskem glasilu. Res, ter slepa strast more voditi tako daleč. Ctljub temu napadu se zavedamo svoje narodne dolžnosti in poživljamo še en-(krat: Rož je v nevarnosti pred nasiljem prodirajočega nemštva, kolikor kdo »nore, naj pošlje za »narodno obram-ibo«, da rešimo, kar je v naši moči, Slo- Sence ob naši meji. Dopisniku »Naro-a« pa moremo klicati le eno ime, ki %-a zasluži, namreč — izdajalec. lo, dasi so pri zadnjih volitvah še tako močni bili, da so v tretjem in drugem razredu dosegli zelo častne manjšine, osvojili so si z veliko večino prvi razred in zmagali z dvema podžupanoma. Ker bi bili pa letos, kakor so preštudirali iz volivnega imenika, tudi v prvem razredu sigurno propadli, so se raje volitve vzdržali. Na svoje redke pristaše so pa izdali cel kilometer dolgo okrožnico, katei'o so potom »Slovenske-* ga Naroda« ražširili po vsej fari in celo v sosednji Loški potok poslali, da tudi Potočani spoznajo njihovo duhovitost.' Naslovili so to dolgočasnost kot »Glas iz Sodražice«. To pa ni pravi sodraški glas, pač pa glas upijočega v puščavi, ki zastonj zdihuje po nekdanjih dobrih časih, ko še ni bilo naše »Hranilnice in posojilnice« in je s svojo »Posojilnico« vladal celo občino. Žal, da na svetu vsaka stvar le en čas trpi! Novi občin* ski odbor se pa vse vaše kontrole, s katero mu po »Narodu« pretite prav nič ne boji; delal bode v blagor občine in tudi brez vaše inteligentnosti prav "ah-ko izvršil tudi »večje akcije«. Občina pa tudi brez vaših dobrot, katere ji ukazujete, ne bo šla na kant. Vprašamo vas, koliko ste pa dali iz svojega žepa? Kar je pa ljudstvo nanosilo v »Posojilnico«, so pa njegovi žulji, ne pa vaše dobrote! To naj bo kratek odgovor na vašo dolgo in dolgočasno okrožnico. Pa brez zamere! d Smrtna kosa. Iz Radovič ob Kolpi pri Metliki se nam piše: V četrtek, dne 10. marca, je umrla po dolgi zelo mučni bolezni, previdena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 34. letu svoje starosti žena Antona Štularja, posestnika v Radovičih — Neža rojena Matjašič, zapustivši mu štiriletnega sinčka Tončka. Pokojnica je bila sestra gospoda poslanca Matjašiča. Bila je kot dekle prva predsednica Marijine družbe v Metliki. Pokojnico Nežo je pokopal njen svak prefekt č. g. Martin Štular z asistenco čč. gg. kaplanov Franca in Petra. Naj v miru počiva do^ bra in blaga Neža! d Iz Velikih Lašič. Gospodu Alojziju Skulju na Griču je storila svinja 19 mladičev, ki so bili par dni vsi zdravi in čili. Pozneje jih je vsled pomanjkanja sescev par poginilo. Redek slučaj! d V vosi Podreber, župnije Semič, je bil ta mesec trikrat požar. V začetku marca je zgorela ena koča, nekaj dni pozneje gospodarju J. Simorltču vse gospodarsko poslopje. Ker je požar nastal okrog polnoči, ko so bili vsi pri počitku, so si domači rešili komaj golo živ- 7' Ijenje in jim je zgorelo tudi šest glav živine. Dne 14. marca ob 2. uri zjutra,' je požar zopet vpepelil sedem gospo darskih poslopij in eno govedo Zaradi tega je nastal nepopisen strah med občinstvom pred požarom, ker se upravičeno sumi, da zažiga zlobna roka. Pri nas opazujemo že več kot eno leto nekega sumljivega človeka v starosti od 30 do 40 let, nizke močne postave, ru-javili brk, ki govori več jezikov ter prihaja večkrat po stranskih potih v vasi, kjer se prav brezskrbno vede, izgovarjajoč se, da išče dela. Orožniki, pozor! d Šmartno. Dne 20. t. m. je bil pri nas dobro obiskan občni zbor naše hranilnice in posojilnice. Računski zaključek izkazuje 557.111 K 18 v letnega denarnega prometa. Čisti dobiček pa znaša G75 K 89 v. Promet se jc torej zvišal nad 150 tisoč K v pretečenem letu. Kot strašilo menda postavlja znani Raz-horšek v svojo izložbeno okno čedno cunjo »Slovenski Narod«, zraven tega trosi okoli novi dnevnik »Jutro«. Naši krščanski kmetje razumejo ta špas in hodijo mimo njegove prodajalne. Prav je tako! Kmečki denar ni za podporo protikniečkegn in protikrščanskega liberalizma. Litija. Pri zadnji občinski seji so naši tržki očetje podarili za Ciril - .Metodovo družbo 20 K. No, svoj denar lahko daste kamor drago, saj ste bogati — ljudskega denarja pa nimate pravice za tako liberalne namene nasilno razsipati. Kmečki davkoplačevalci odločno oporekamo takemu izsiljevanju. d Jablanca pri Litiji. Zelo drago šolo hočete zidati v Litiji. Mi nismo proti šoli, kakoršno zahtevajo razmere, proti preobširni zidavi šole pa smo odločno. Nič ne pomaga, če nas tudi zmerjate, magari tudi vržete iz občinske pisarne, mi se bomo držali tega, kar je prav. d Sv. Gora nad Litijo. Že nad dve leti moledujemo za sclskega pismonošo in poštni nabiralnik na sv. Gori in v Vidrgi. Se bo treba obrniti do naših poslancev. Mlekarna pod Sv. Goro je imela zadnjič skozi sedem dni na pošti na Vačah nakazanih tisoč kron. Ko smo ponje poslali, jih pošta šc ni imela v kasi in poštar je rekel, da je žc mislil vso reč nazaj poslati. Tako se dela s kmetom, govori se mu pa bolj sladko, neizrečeno priliznjeno, če bi pa kdo res kaj skušal kmetu koristiti, tega pa kar s kolom po glavi! Pravijo, da jc IL od učitelj Blagajna na Vačah tako brihten *se u7saT°N-on zna V liberal™ £2: pise pisati. Ni mi znano, če sc je res on 12. t. m. v liberalnem »Slovok m Domu« vtikal v našo mlekarni pa m čem^Te ti Š J1?!™11 ^inu™ cem. ce ti, revček, kaj več znaš immn pa drugič tebe poklicali naSto go. spoda beneficijata z Vač. če sc ta gospod kdaj k nam oglasi, menda ne bo vprašal za dovoljenje kakega hujskača z Vač. Ce ga mi povabimo, je to popolnoma naša stvar. Brez onega lihe raka z Vač smo z mnogim trudom po- o1 stavili mlekarno na trdna tla. Če Bog da, bomo zanaprej brez njih zdrazbe dobro shajali. Vrata bomo pa pokazali najbolj umazanemu listu »Slovenski Dom«. Vrata bomo pokazali tudi takemu ciganu, ki nam ga bo prinesel. Da bi pa zamogli njegove nauke razumeti, pa še nismo zadosti surovi. Upam, da tudi nikoli nc bomo taki cepci, da bi šli »Lažnjivemu Kljukcu« na Jim. — Janko Zajec, načelnik. d Vače. Iz našega župana govori liberalni učitelj Blagajna. Zarnik je s svojim očitanjem proti Mrvetu pogorel. Kadar nam bo Zarnik pridobil 800 K liiralske ustanove, preložil klance nad Vačami, izpolnil to, kar so nam obetali pred volitvami, vpeljal pri sebi in drugod policijsko uro itd., takrat ga bomo hvalili. Mrva še ni plačal nikake kazni radi žaljenja časft< ni bil še nikoli v preiskavi, če pa jc kfmiu kaj škode naredil, mu rad povrne, naj sc kar oglasi! Gosp. dekan M. Tavčar v Žužemberku vedo, da je pred 32. leti učitelj Pečar lažnjivo poročal na okrajni šolski svet, da je na Kleniku škrlatinka. Misijon je bil ustavljen, učitelj pa za tak »trud« prestavljen na Dole. Torej so »liberalci« našim ljudem že dolgo znani. Znani slepar naj šc enkrat prebere 8. številko »Domoljuba«! Pisali smo resnico, da pri gasilnem društvu ni občnega zbora, rekli pa nismo, k d o jc dolg naredil. Kje pa so odobreni računi za onih 600 K pri kmetijski podružnici? Lažnjivec ni bral v »Domoljubu«, da bi bil mladi Ježek prilezel pustno nedeljo v Litijo. Sedaj pa vsak v6, kateri »sokol« je pri Perucitu zakrokal s kavkami nad 20 K in bil doma našeškan. Vprašamo, kdo je fante nagovarjal, da bi pri procesiji ne nesli domačega ban-dera? Tisti, ki je bil med procesijo aretiran, ni bil naš pristaš. Par Blagajne-tovih pevk nismo nikoli prosili, da bi v cerkvi pele, pa jih tudi nihče ne pogreša. Pobožni Blagajna je 13. t. m. med deseto mašo zunaj na vratih prisluškoval pridigo. Tudi za procesijo je šel in na veliko nedeljo celo na Slcmško, on že v6, zakaj. Koga pa kaj briga, če so takrat njegovi bratci »sokoli« na Slomšku naša dekleta psovali ter klicali »čuke« čez Mačkovcc? Saj 13. t. m. dobri Blagajna še kresniških Orlov ni pustil pri miru. Mirni Blagajna jc moral celo to doživeti, da sta na veliko nedeljo šla dva »sokola« k Osoletu zdraž-be iskat in nemščino lomit. Veliko manire bo še naučil svoje »sokole«, saj je že čas. Na zdar! d Iz Loškega potoka. Pred velikonočnimi prazniki smo končali s čipkarsko šolo. Učilo se je skupaj 105 deklet in žend. število učenk je kar vidno naraščalo. Ker so nekateri izražali čudne pomisleke in kazali prav posebne pojmo -o čipkarstvu, smo pa ob zaključku šole priredili malo razstavo Čipk, ki so i2 le. naša dekleta. Mnogobrojni obiskovalci razstave v »Domu« so se prepričali, da naš trud ni bil zastoj in v soli se ni počivalo, čudno sc jc marsikomu zdelo, da sc more v t,/ kratkem času toliko izvršiti, pa je i)j|r ! razstavljenega le polovico dodelana blaga. Ako bodo dekleta vztrajne, sc L dobil tem potom marsikak denar v dd lino, zlasti v zimskem času. Zineroil večji stroški zahtevajo, da si poiščciiJ tudi novih dohodkov in virov. Iz Drage. Po sili hoče naša obeiJ. ska »gospoda« nas Slovencc v nemški' Mihelne spremeniti, tako smo poročali zadnjič. Pa se kaj slabo obnese tak postopanje. Poglejte, kam se na ta na. čin pride, to nam pokaže pasji slučaj, ; ki se je dogodil v naši fari. Nek gospo. | dar je imel lepega psa »šekelna«. Ko -je bil pasji kontumac razglašen, jc mož, * pokoren postavam, dal šekelnu torbo, i? Prišlo pa je od »višjih«, da je kontumac | za naš okraj poostren, — marsikje pre- 1 klican, pri nas pa še nadalje zapovc dan. To so dali oče župan v nedeljo pri cerkvi »klicat«, seveda samo v n e in. škem jeziku. Poslušalci pa, Slovenci in Kočevarji so pa razumeli, da jc pasji kontumac prcklican. Šli so o\»ji šc tisto nedeljo h gospodarju pripovedovat, naj vendar psa oprosti torbe, saj kontumaca ni več. Mož je seveda verjel in psa oprostil. In ko se je par dni nato šekel grel na solncu, veseleč ?c svoje prostosti, ga nenadoma od strani zadene konjederčeva kroglja. Prestopek, ker ni imel torbe, je moral z življenjem plačati. Gospodar se seveda pritoži, zakaj se psa strelja, ko je vendar kontumac preklican, pa konjederoc ga pouči, da je bil oznanjen le poostren kontumac. Kočevarji in Slovenci so • pačno razumeli popolnoma drugače kot je bilo v resnici. Tako je pri nas z blaženo nemško špraho. Pa to jc le en pasji slučaj, koliko krivic pa se zgodi ljudem. Tako vladajo naši Nemci in Nemčurji. Čez noč nas hočejo spraviti v nemški kožuh, pa kar nc gre, pa no gre in ne bo šlo nikdar. Zato je ranjki šekel posebno Nemce tako lajal, kot da bi bilo kuže revše vedelo, da ga bodo baš ti spravili ob življenje. Oh, prav, 8 je imel. □□□□□□aaDaanaanaa notranjske novice | a □__ nnaaaannpaanr 3C3C30 Dol. Logatec. Pri nas postaja vedno vse bolj kritično, kajti samovolja nekaterih javnih oseb presega žc vse meje. Te dni nam je načelnik okrajnega cestnega odbora svojevoljno uničil najlepši del drevoreda ob kolodvorski cesti, kateri je bil krasota Dol. Logatca-Posekati je dal skoro najlepše lipe tega drevoreda. Vse prošnje raznih oseb, naj lipe pusti, niso pomagale; celo svojemu svaku Ivanu Mczetu ni hotel prizano sti, kateri ga je jokajoč prosil, naj niu pred njegovo gostilno stoječo lipo pu^ sti, temveč jc zarenčal: »Lipa mori* proč.« Da bi ta cestni gospodar lipe v drevoredu na miru pustil in cesto v, malo boljši red spravil, bili bi mu do- lačini in tujci hvaležni, kajti ta cesta |e navadno tako blatna, da bi človek po ilatu lahko plaval. In kako pa tudi nc »i bila, ker je cestni banket s tržnim lesom in ograjami tako obložen, da je le en tir za voznike in pešpotce? Cestni tačelnik sam je tega banketa največ deležen. Trebalo bi hitre odpomoči, da se kaka večja nesreča na tej cesti ne prigodi. Razmere pri našem županstvu so tudi že vedno jako jalove. Župan naš najbrže še do danes dobro ne ve, kje je Občinska pisarna, ker ga v isti ni skoro nikdar za najti in bi celo utegnil mis •liti, da on to za reklamo svoje gostilne izrablja; mi mu pa povemo, da tega ne bomo dolgo časa več trpeli! Na gostilno pri »Treh zvezdah« na kolodvoru bi ''itrebalo tudi malo pogledati, da bi se Vsaj v postnem času ne godlo in plesalo in ne dogajalo, kar se godi. — Okr. glavarstvu v Logatcu bomo pa hvaležni, ako lastniku iste gostilne ne bo več 'dovolilo, gostilno v najem dajati, ker zato tudi nobenega vzroka ni, kajti lastnik te gostilne ima 25 ur časa na !dan. n Planina pri Rakeku. Nekdo se v »Slovenskem Narodu« norčuje iz »ta malega misjona«, ki je bil nedavno pri nas. Norčuje se iz Orlov, ki so se skupno v kroju udeležili svetega obhajila. Laže, da je naš načelnik (!), gospod župnik šel iz spovednice ušesa nategnit Orlu, ki se jc v cerkvi nespodobno obnašal! Gospod župnik je šel le v.pra-t Sat iz spovednice, če so bili vsi Orli že rrpri spovedi! Tako je bila vsa stvar! (Vem, da marsikomu ni bilo všeč, da so Ifantje javno pokazali svoje versko prepričanje, vem, da nekatere muči zavist, da Orli napredujemo, še večkrat bomo šli v kroju v cerkev, ne sicer kazat svo-Ijih uniform, in šlo nas bo še več kakor (16! Kakšen utis bomo napravili na ljudstvo, bo povedalo ljudstvo samo, ne pa planinska frakarija! Dokler nas bo-!dete napadali zaradi skupnega obhajila, bodo stali pametni Planinci vedno na naši strani! Pred pošteno javnostjo Ste nam dali dobro izpričevalo! Hvala jVam! Četudi smo »mlečnozobi«, se vas (Vendar ne bojimo! Želimo Vam mnogo fcabave in užitka pri ptiču v stolpu! Do-jtično smrdokavro, ki se nas je spomnila, prosimo da se podpiše pod svoj bmotvor, da vemo, komu naj rečemo lažnjivec! Če je pisal resnico, naj se ja-^vi, če nc, vemo, da je lagal! — Planinski stariši, Vaši sinovi se sramote, ker tiodijo k spovedi in obhajilu, zato podpirajte Orla, udeležujte se njegovih priredb! Bratje Orli, neustrašeno naprej, preko teh čukov. Nazdar! — Planinski jOrel! n Z Erzelja nad Vipavo. G. župan erčelj, kako in kaj z volitvami? Kaj je imenikom? G. Jože Vovk, kaj pa ravijo računi za podružnico kmetij-ke družbe, kdaj bo po šestih letih ob-ni zbor? Ali poznate pravila c. kr. metijske družbe? Kako se glasi § 13.: »Občni zbor se shaja vsako loto vsaj po enkrat, — Nekateri udje. ' n Senožeče. Katol. slovensko izobraževalno društvo v Senožečah priredi v ponedeljek, dne 4. aprila, dve igri: »Sveta Neža« in šaloigro »Čašica kave«. Kdor želi videti kaj lepega ali smešnega, naj se potrudi v graščinsko dvorano k tema prireditvama. n Borovnica. Na belo nedeljo, dne 3. aprila, se bo vršil v našem društvenem domu ob treh popoldan ustanovni shod »Bogomile«, t. j. ženskega odseka našega izobraževalnega društva. Povabljeno je vse naše ženstvo. Udeležite se tega važnega shoda v velikem številu! — V ponedeljek, dne 4. aprila, priredi katol. slov. izobraževalno društvo v lastnem društvenem domu ob treh popoldne veselico s sledečim sporedom: 1. »Repoštev, duh v krkonoških gorah«, čarobna burka v petih dejanjih. 2. »Kmet Herod«, burka v dveh dejanjih. — Po igri se vrši prosta zabava pri pogrnjenih mizah s petjem, komičnimi prizori, šaljivo pošto in drugim. — Vstopnina, kakor po navadi. n Z Gor. Branice pri Vipavi. Neznan mazač iz Erzelja se zaletava v »Slovenskem Domu« vame. Kvasi nekaj o odvetniku Peganu, v kakšni zadevi mi ni znano. Ker sem pa jaz imel z g. dr. Pe-ganom samo enkrat v življenju opraviti, moram sklepati, da mora biti dopi-sunu tista zadeva znana. Pozivam ga torej, naj se podpiše, da mu bom potem vso zadevo natančno pojasnil in odkril, če tudi komu morda ne bo ljubo. — Fran Šmid, braniški kurat. n Z Gornje Branice. Kakor opazujemo veselo gibanje pri zavednih možeh in mladeničih braniških, tako napredujejo tudi naša dekleta. Na praznik oznanenja Marije Device bo slovesno sprejetih v novoustanovljeno Marijino družbo 24 mladenk. Vadijo se tudi pridno v petju in mnoge izmed njih vpisale so se tudi v Katol. slov. izobraževalno društvo. Za dan sprejema vabimo tudi sosedne Marijine družbe, da se udeleže slovesnosti, ki se bo vršila popoldan ob dveh. Mladenkam pa kličemo: Neustrašeno pod zastavo Marijino! štajersko. — V Petrov ča h je na celi črti zmagala pri občinskih volitvah S. L. S. Liberalci, ki so se vrgli z vso silo v boj pri volitvah, so popolnoma pogoreli. Tolažijo se, da niso sicer mogli priti do večine, a da je moralna zmaga vendar njihova. Tako veselje jim S. L. S. rada pusti, samo, da nimajo nobene pravice. — Za materjo v grob. V Spilfeldu so pokopavali črev-Ijarjevo mater. Ko so krsto spustili v grob je skočil za njo sin iz žalosti. Komaj so ga z vso silo mogli spraviti iz jame. — Glavo odtrgalo. V Vitanju je prišel pri žagi vsled neprevidnosti trgovski učenec preblizu jermena. Jermen je fanta tako močno treščil ob tla, da mu je odletel zadnji del glave. Bil je na mestu mrtev. — Umor. V Stanicah je 17 let stari posestnikov sin Zabukovšek v postelji z nožem v vrat zabodel 20 let staro Heleno Jurše. De-i kle je bilo takoj mrtvo. Orožniki so pri* jeli morilca, ki je bil ves okrvavljen. —* Celjski Nemci nameravajo prirc-t diti 12. junija izlet nemških telovadcev, iz cele južne Avstrije v Celje. Dolžnosti namestnije je, da preskrbi za ta dan zat dostno število orožnikov v Celje, da bo-t do Slovenci varni življenja in imetja. Tako izzivanje na slovenskih tleh bi morala sploh vlada prepovedati, a kaj: hočemo, smo v — Avstriji. — VGrad* c u je mestni zastop sklenil prepoveda* ti mestnim uradnikom uživanje alko-* holnih pijač med uradnimi urami. Go-< spodom uradnikom ta sklep ne dela ravno časti, kajti da je mestni zastop prišel do tega sklepa, je moral pač imeti svoje vzroke. Koroško. — P r e z e n t i r a n je: bil na župnijo Št. Ilj ob Dravi č. g. Ja-i nez Šnedic, in č. g. Viljem Wester na' župnijo Sv. Trojica na Gray. — M r 1 i S vVrbskem jezeru. Ob obrežju' vrbskega jezera so našli v plitvi vodi utopljenca, ki je ležal že dolgo časa Vi vodi. — Pred celovško poroto je bil obsojen na trinajstmesečen zapor, hlapec Matevž Just, ki je ubil 71 let sta-i ro Magdaleno Nemec s tem, da jo je su^ nil ob mizni vogel. — Svobodna šola, katere namen je izpodriniti ve-: rouk iz šol, ima med koroškimi Nemci ugodna tla. Društvo za društvom se ustanavlja. Nasprotniki se šopirijo, ai dobri katoliški možje — spe. — 4 0 8 dni skupnega zapora. Neki vo-. jak v Celovcu, ki služi drugo leto in je pred kratkim prestal dvamesečni zapor, je bil redkokedaj brez kazni, zakaj v celem je prestal 408 dni zapora. Goriško. — Mizarska z a d r u t ga v S o 1 ka n u je sklenila likvida-i cijo, ker izkazujejo računi baje prii manjkljaja 5000 K. — O s e b n a vest. Č. g. Ivan Špicer je prestavljen iz Rav-i niče v Fojano. — Spomenik kar* d i n a I u M i s s i a. Ustanovil se je po-> seben odbor, ki bode nabiral doneske za spomenik kardinalu Missia. Pokro-i vitelj odbora je nadškof dr. Sedej. — Ciril-Metodova podružnica se je ustanovila v Solkanu. Prišel je iz Gorico dr. Dereani, ki je govoril o koristi Ciril - Metodove družbe. Pristašem S. L. S. na shodu niso dali besede in so zato zapustili zborovanje ter pustili liberalce same med sabo. Tako se ustanavljajo Ciril - Metodove podružnice. — VZaloščah se je ustanovil nov telovadni odsek Orel. Iz Jelšan. Po velikem in požrtvovalnem trudu preč. g. duhovnega svetnika župnika Jožefa Velhartičkyja se je ustanovila v Jelšanah posojilnica in hranilnica. Nasprotovalo se je mnogo in govorilo toliko, da bi človek mislil, da bode posojilnica nemogoča. Prerokovalo se ji je že pogin, predno je bila ustanovljena. Da je pa posojilnica na dobri in prevdarjeni podlagi ustanov- 82 Zavžiite, al Pogreša naj jo tudi nobena društvena lcniižni- Z I4lŽeli" ^njiga b0 na razpolago v i V ?b ^.»Katoliški Bukvaril i« v Ljubljani in bomo objavili ko knjiga ,z de, obširnejšo oceno Cena knjigi 3 K 20 h, vezani 4 K 30 li. Knjiga slovečega pisatelja Jules \erna pod naslovom »Pet tednov v zla! □□an^aooDt Bajna gora. »To je torej tista slavna Šmarna gora?« vpraša tujec dijaka, ki ga sreča med potjo na goro. »Da, gospod, jako slavna in zanimiva.« »Ali bi ne hoteli biti tako prijazni,« pravi dalje tujec, »in mi povedali, če si ljudstvo nc pripoveduje kake strašne zgodbo ali pravljice o toj gori?« »O seveda, gospod. Še le pred kratkim je šlo dvoje mladih ljudi po tej poti na goro, in jih ni bilo več nazaj.« — »Strašno! Kaj se jima je pa pripetilo?« — »Po drugi strani sta šla doli!« Rešilna misel. V železniškemu vagonu se vname med dvema starima gospema prepir, ali se naj okno odpre ali ne. — »Če se okno odpre,« pravi ena, »jc to lahko moja smrt!« — »Če ostane okno šc dalj časa zaprto,« kriči druga, »mc zadene kap!« — Pokličeta konduktorja, ki si pa ne ve pomagati. Tu pade nekemu sopotniku v glavo rešilna misel. »Le kar odprite okno, prijatelj,« pravi kon dukterju, »potem umrje prva; nato pa zopet zaprite okno, potem umrje druga, in tako bo nazadnje vendar enkrat mir!« Po ceni gorkota. A.: »Tvoja žena ima tak težak kožuh in ti tako lahno suknjo! Kaj te nič ne zebe?« — R.: »Prav nič. Kadar se zihi-slira, koliko je veljal kožuh moje žene, pa mi je precej vroče!« Bahačast tast. »No, dragi moj zet, koliko dolgov imate?« - Zet: »Jaz se skoraj ne upam povedati!« — Tast: »Kaj?! Tako malo ste dolžni, da Vas je sram povedati?« Dobra glava. »Kako se kaj uči vaS Študent?« — Oče: »Učitelji ga sicer nič kaj nc pohvalijo, je pa drugač prav brihtna glavica. To nesrečo ima v soli, da ga vedno tisto vprašajo,