Poštirna plačana v gotovini.	Priloga Novin.	CenacštevilkiTl Dinar.
XXVIII. Letnik. Štev 2. 1932. februar 8.
Vrednik i iz iajateo KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina.
PETER Domačin, 192.4.
Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren Hahn Izidor v Murskoj Soboti.
MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske ist'ne od Marijinoga nevtepenoga poprijetjaL 1904. dec. 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Vrejiije i izdava ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti
HLEHL 30ŽEF, up. plebanoš o Črcnsavclh, Slovenska Hrallne, Jugoslavija.
I.	Cena v Jugoslaviji na skupni naslov, £e najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednim poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tfidi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno nalepompa-piri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Cena na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din. na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg meseč-noga Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta.
II.	Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinaml i mesečnim detinskim listom: „Marijlkinim Ogračekom" letno 100Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico .Priprava na srečno smrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto. Če se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena toga z kalendarom Srca Jezušovoga, »Marijikinim Ogračekom" i knižicov »Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plač&vati: doma mesečno, iz inostranstva pa do konca marca vse!
Važno za domače naročnike, šteri majo na skupni naslov naro-
čen Marijin List! Naročniki, ki majo v Jugoslaviji na skupni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, nesamo iz edne, tudi Novine, dobijo vse naše spise: Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, kalendar Srca Jezušovoga i »Pripravo na srečno smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 Din. 50 par. Najmenje 5500 bi pa moglo biti takših naročnikov.
Marijin List je priloga Novin. Marijikin Ograček pa priloga Marijinoga Lista.
Podobe, čisla, dobre knlge.
Naročnikom naznanjamo, da njim poskrbimo podobe, križe, rožno-vence, svetinjice, molitvenike i vsakovrstne dobre knige po najnišišoj ceni. Vse, ka naročijo, tudi blagoslovimo, samo naročena reč mora meti naprej določenoga lastnika. Blagoslovljene reči se naimre ne smejo tržiti. Čisla blagoslovimo na križarske i dominikanske odpiistke, križece na popolne odpustke za srečno smrtno viiro i na odpustke za križno pot.
Dari.
Naročnikom naznanjamo, da če majo kakši dar kama poslati, kak na misljone i druge dobrovolne namene, naj dare izročijo našemi uredništvi, mi vse brezplačno naprej pošlemo i ne računamo nikše poštnine. Na na-šoj položnici nam lehko pošljete notri vse dare i zapišite vsele gor, kam so namenjeni i na koj poslani dari.
Sv. meie.
Sprejmemo tiidi sv. meše,'kak večne meše Marije Pomočnice, večne meše za Celje, misijonske večne meše za Groblje, misijonske meše za družbo sv. Petra Klavera, sv. meše Marijine mešne zveze pa te odpošljemo vse naprej, ka našim naročnikom olejšamo te poseo. Domače tihe mese se tiidi jemlejo po predpisih 10 Din za edno.
Naroča, piše i pošilja se vse na:
Uredništvo in uprava Mar. Usta v Črensovcib, Slov. Hrnilna, ]ngoslafi]a.
Od „Doma sv. Frančiška".
Tolažba za darovnike.
Za vse darovnike Sive i pokojne i v teh namene se slOZi vaaki IJeden etfna cveta meta od tlstimao, ka se je zabelo nabirati na Oom I se bo slUžila v Domi stalno naprej kak veina meša do konca sveta. To Je na leto 92 svetih meS do konca sveta!
Veliki blagoslov. Lajnsko leto je bilo slabo. I kem bole smo njemi šli proti konci, tem slabejše je postajalo. Vendar dober Bog nas je jako-jako bla-goslovo. V tom slabom leti smo dobili 88.322 Din. 34 pare. Plačali smo kiiplenih 25 oralov lepih šum popolnoma vo pa itak izkaže naš obračun, kak je niže objavljeno 181.992 Din. 46 par gotovčine. Kak globoko hvalo smo dužni dati dobromi Bogi za te veliki blagoslov.
Kak bo v novom leti? Pomenkanje penez je veliko a vendar se najde tu i tam kakši krajcar, Šteri se more sirotam pokloniti. Pa tudi najšo se je. V novom leti z interešom vred smo že sprejeli 18 jezero dinarov. Dober Bog blagoslavla darovnike, tej so pa zahvalni. Viiparao se v Oči sirot, ka de celo leto šlo to tak naprej. — Vsem čarovnikom se za vsaki najmen-šl dar najtopleje zahvala je
Odbor ze zidanje sirotišnice „Dora sv. Frančiška" v Črensavcib. Obračun.
Na konci leta 1931; dohodkov................245.36574 Din.
Na konci leta 1931. izdatkov................63 373 28 Din.
Čistoga ostalo na leto 1932. ... •..........181.992 46 Din.
To leži:
V	Črensovskoj posojilnici....................25.757 91 Din.
V	Črensovskoj posojilnici dar dece ......	2.511 70 Din.
V	Črensovskoj posojilnici fundacija za slepce .	1.033 33 Din.
šumam Marijinoga Lista izposojeno..........141.118 52 Din.
v Prekmurskoj Banki v M. Soboti......10.681— Din.
v Kmečkoj posojilnici v M. Soboti ......	790 - Din.
v čekovnom uradi . . . . .................100 — Din.
Vkfiper	181 992 46 Din.
UBMlOftrU PK3 30ŽEPIHOHMTJOŽEFU HORVAT SflTOH L r. CIGSHMBT13RI.P. predsednik	podpredsednika.	tajnik	blagajnik
Dari.
Na „Dom sv. Frančiška" so dariivali v dinaraj: Lfitar Ana Turnišče 10, Raščan Jožef i žena Turnišče za dete ka zraste 100, Tompa Maljaš Črensovci 1750, DSh Gejta Hotiza 18;. Farkaš Bara Šafarsko Selo prosi moži za zdravje 10, Glavač Ignac Bednja 10, Raščan Marija nabrala v Nedelici 30, Neubauer Kata Beltinci 4, Škaper Treza Dolič v zahvalo, ka živinče srečno odala 10, Bokan Štefan i Marija, Škaper Frančiška, Lenarčič Kari i Lesič Štefan Dolič 6 nabrala Škaper Marija, Ž<žek Franc D. Bistrica 2, Horvat Eufemija D. Bistrica 2, Režonja Štefan Trnje 10, Gabor Orša Odranci v zahvalo za prijeti dar 3, Za krumple 700, Hajdinjak Lena nabrala v Odrancih 20, Škafar Matjaš sodni sluga v M. Soboti 40, Renda Plej Jožefa Črensovci 450, Griiškovnjak Davorin davč. uradnik D. Lendava 10, Gujt-man Cecilija v Satahovcih 3, Granfol Jula M. Črnci 4 50, Granfol Ana M. Črnci 2, Serec Jula M. Črnci 3 50, Gabor Jožef Črensovci 5, Utroša Bara G Bistrica 100, N. Borejci 1, Antolič Kata nabrala v Odrancih 23, Špilak Ana Brezovica 2, Šernek Marija M. Polana 12, Kocet Ana Nedelica 10, Raščan Verona Nedelica 20, Kustec Verona Hotiza prosi za vrnitev hčeri iz Amerike do-mo 10, Ftičar Kata Hotiza nabrala od 10 liidi po 10 Din. 100, Virag Ana Odranci prosi po sv. maloj Treziki za zdravje 10, N. N. Krajna III. rednica 100, N. N. Krajna prosi za zdravje 20, družina Marič Krajna 20, Gomboc Vilma Krajna 10, Vogrinčič Jula Krajna 10, Vidovič Marija Krajna 10, Šoštarec Marija Krajna 10, Klekl Ana Krajna 10, Bakan Jožefa Krajna 10, N. N. Krajna 10, Kreft Helena Krajna 10, Piivar Marija Sodišinci 10,, Nemet Veronika Montevideo 52, Krumpli odnni 230, N. N. Sobota 10, Stanko Ivan i Cigan Matjaš nabrala v Žižkih 125, Žer-din Martin Žiški 5, prosa 85 kg. 93 50, N. Gančani prosi po BI. D. Mariji i bi. Don Bosci zdravje deteti 10, N. Gančani prosi za deco 2, Legen Bara Noršinci nabrala od tretjerednikov 100, Koder Anton kralj. not. Sobota 50, Menciger Franc Dolnji Slaveči nai se počasti sv. Frančišek i sv. Anton 25, Biiček Janoš Žižki 10, Fotivec Ivan Žižki 20, Horvat Anton župan Žižki 39, Bohnec Viktorija Žižki 5, Zver Oto Žiški 10, Kohek Treza D. Bistrica nabrala 8, Lončar Miška osliižbenec na marcfi Beltinci 10, njegova žena 10, hči Kata > Anica vsaka po 50 Din., Feren-cek Marija Beltinci 10, Horvat Štefan Bratonci 10, Halas Martin Črensovci 30, v zahvalo sv. Frančiški i kak prošnjo za blagoslov šumsko društvo Ižakovci 55, Plej Jožef Črensovci 7, Zver Jožef Trnje 7, Doma Ferdinand Trnje 6, Kohek Treza nabrala v Dol. Bistrici 5, Obresti na ček. uradi 4 21, dovica Žunic Ivana i Sar-jaš Marija z hčerjov Francikov Trnje poslala iz Francije 50, Ka-vaš Terezija Bjelovar 100, Dr. Josip Kočar apel. sod. Novisad 75, Obresti glavne knjige v Črensovcih 11.503 67, Brezovica: Raščan Štefan 2, Gerič Bara 4, Raščan Ana 4, Šomen Janoš 2, Horvat Matjaš 5, Balažič Jožef 4, Raščan Ana 2, Horvat Jožef 2, Raščan Bara 10, Špilak Jožef ki je nabirao 20 Din. — Qča SlFOt povrni vsem dapovnlhom v obllnostl. — ODBOR.
XXVIII. Letnik.
Štev. 2. 1932. februar 8.
Zaročnica sv. Duha.
Za 11. febr.
Vsa lepa si Marija, začetnoga zamazka nega na tebi.
(Cerkvena molitev.)
Sv. Duh gleda pri Marijinom stvorjenji okoli po sveti i vidi povsod zamazke, povsod razdjanje smrti, nikde živlenja na diišaj. Njegovo bože oko se pa zdaj stavi na duši edne device, na Marijinoj dJiši i ves začuden spregovori i po njem sv. Cerkev, štero on vodi: Ceia, vsa lepa si Marija, začetnoga zamazka, šteri je vsako dušo zamazao, nega na tebi. Zato je postala zaročnica sv. Duha, zaročnica, štero od vekomaj, še pred stvo-renjom sveta zove: „Edna je golobica moja, popolno moja l Paš-či se prijatelica moja!" (Vis. pes. 4- 14, 6-8). Diih sv. se veseli Mariji, ar je ona najlepša duša. Tak lepa je, da se njej celo čudiva on. Veselimo se njej zato tudi mi. Veselimo se njej, ona je naša mati. Marija, naša mati ne mela poprijetnoga greha, ne včinila nikšega niti najmenštga greha nikdar ne. Marija nepopolnosti i falinge ne samo ka ne poznala, nego vsikdar vse je v tistoj popolnost, v tistoj višini zvršila i opravila, kak je dober Bog želo od nje. Čudna lepota ! Vsi svetniki v svojoj dovršenoj svetosti neso bili skupno tak lepi, kak ta zaročnica sv. Diiha v začetki svojega živlenja. Cep je bila ona na vrehi člo-večega dreva, šteroga je zavolo zaslaženja Jezuša Kristuša, bo-žega Sina, ki ga mela roditi, sama boža roka gojila i njemi dala rast i sad. Zato je tak lepi, da je od njega samo Bog lepši.
„0 kak lepi je čisti rod v svetlobi, njegov spomin je večen, ar je spoznan pri Bogi i pri lfldej i je koronan i vekomaj obhaja zmago." (Modr. IV. 1—2.) Tak slavi Dflh sveti lepoto svoje zaročnice, Marijine nevtepene dfiše. Veselimo se ž njim tudi mi. Veselimo se, ka je naša mati tak lepa, tak draga, tak dopadliva dobromi Bogi. Ž njov i po njej tudi mi mamo dostop do njega, mi grešniki do Najsvetejšega. Veselimo se lepoti naše liiblene nebeške matere i z veselov dušov ponavlajmo reči naše lepe pesmi:
Lepa si lepa, roža Marija	Angelci lepo spevajo,
Tebe časti vsa nebeška držina Tebe Marijo hvalijo. To ž njimi tfidi mi spevlimo i hvalimo Marijo, mater predrago.

Bog nam odpusti grehe.
rJaz sam, jas sam sam, ki doli zbrišem tvoje krivice za tebe volo i tvojih grehov se ne spomenem." (Is 43 25.) Ki mene šče pogiibiti, tisti me nede opominao. či se približavam k ednoj giobočini, štera me požre. Gospodni Bog je pa edno veliko tablo obeso pred globočino skvarjenja i na njoj je dao zapisati eto ostro opominanje: Človek, ne hodi po toj poti, ne približava} se esi, ar tO je nezmerna globočina, štera te na veke požre; to je: človek, ne čini greha, ne hodi po poti greha, ar ta pot vu nezmerno jamo pekla pela. kde boš neprenosne moke trpo brez konca i brez olajšanja! Nadale Bog je pot greha s tr-njom z čemernimi kačami zasipao, naj trnje srnica grešnika i čemerne kače ga naj grizejo, naj čuti briikost greha i naj se ga s tem bole ogible. Tak je Bog jasno dokazao, ka nas on nešče pogiibiti, nego vse včini, vse na to obrača, naj nas od greha i skvarjenja nazaj drži i ležej zveliča Ali človeča nespametnost i trdokornost! Vnogi človek proti božemi opominanji posili leti vu globočino skvarjenja, roke i noge si skrvavi na poti greha, peklenska britkost greha ga vudne i vnoči žge, pa itak greh čini 1 Dragi krščeniki! Ka ma činiti Bog s temi trdokornimi greš-nikami? Jeli bar, pravično de sodo, či je niha, naj ido, kam po sili ščejo iti; či je niha, naj se pogrozijo vu globočino skvarje-nosti, da sami to tak jako ščejo ! Ali — o čudo bože smi-lenosti I — Bog ne čini tak. Nego ta trdovratnost grešnikov ga na to nagible, ka naprej vzeme svojo vsamogočnost i nastavi takše sredstvo, štero grešnike vozdigne z globoč.ne skvarjenosti. Tak je nastavo Bog sakrament pokore ali spoved, naj reši grešnike, šterih niti strah pekla, niti veselje nebes, niti britkost greha ne drži nazaj od greha. Več niti boža vsamogočnost nemre činiti za grešnike. Tu je nezkončano smileni Bog zadnjo i naj-vekšo probo včino na to, naj vse grešnike zveliča. I či se vnogi li skvarijo, boža smilenost odičeno stoji pred nami, na njo se nemrejo tožiti, ar Bog je vse prilike probao, naj ludi zveliča; zato ki se skvarijo, so si z cela i jedino sami krivi.
Dragi krščeniki! To zelem jas dnes dosegnoti; naj vi spoznate, ka je svestvo pokore veliko delo bože vsamogočnosti i vrh bože smilenosti; i naj si poleg toga spoznanja po svestvi pokore zveličanje zagvflšate.
1. Hodimo na Kalvarijo, gledajmo zadnje minute Zveliči-tela na križi. Ar ešče tu vu svojih nezmernih mokaj je Jezuš edno imenito svedočanstvo dao za to, ka On zaistino vse proba, naj more grešnike zveličati. Sv. Lukač evangelist piše, ka je eden razbojnik, šteri je poleg Jezuša križani bio, tudi blazno njega; ali ov razbojnik ga je pokarao govoreči: „Pa se ti tudi ne bojiš Boga, kda spodobno kaštigo trpiš? I midva po pravici trpiva, ar vzemeva, ka sva si zaslužila; ali te je nikaj hudoga ne včino. I pravo je Jezuši: »Gospodne, spomeni se z mene, gda vu tvoje kralestvo prideš". I Jezuš je pravo njemi: „Zaistino, velim tebi, ešče dnes z menov bodeš v paradižomi." — Gle-
dajte dragi krščeniki to čudo bože smilenosti. Te razbojnik je na robi pekia stao, za par minut bi ga meo pekeo na veke požreti. I na ednok čiije z božih vUst to reč: „Ešče dnes z menov bodeš v paradižomi". Ka ga je rešilo? Jeli njegova prvejša dobra dela so bila Itidi ubijati i ropati ? to so ne dobra dela 1 Ali ga je rešilo njegovo trplenje na križi? Ne; ar njegov pajdaš je ravno tisto trpo, ka on, pa njemi je nikaj ne pomagalo. Ka ga je pa te rešilo? To, ka je vadlUvao i obžaliivao svoje grehe i i proso je Jezusa za odpuščenje. „Midva po pravici trpiva, ar vzemeva, ka sva si zaslužila", to je bilo njegovo vadlUvanje, njegova spoved; i „Gospodne, spomeni se z mene", to je bilo njegovo požaluvanje i njegova prošnja. I o čfldo bože smilenosti : te veliki grešnik je na ednok svetnik postano! Glejte dragi krščeniki ednoga zviin reda velikoga grešnika je odebrao Jezuš, naj nam na njem pokaže čudno moč spovedi; i vu takših okol-ščinaj je odebrao toga velikoga grešnika, kda je te že samo par minut meo na spovedi požaliivanje; pa ga je rešo, zveličao ga je; naj tak vsi grešniki zavUpanjom idejo k spovedi, naj nieden ne zdvoji, naj se nieden ne boji, ka se on nemre ali nevej spo-vedati. „Jas sam, jas sam sam, ki doli zbrišem tvoje krivice za sebe volo i tvojih grehov se ne spomenem", tak pravi Bog pri proroki. To je: ne tvoja vrednost, ne tvoj trud i ne tvoje vadliivanje zbriše doli tvoje krivice, nego sam Bog, njegovn boža vsamogočnost. I zakaj ti zbriše Bog doli tvoje grehe? Ne za tebe volo, nego „za sebe volo", to je: ti sam bi si to nikak ne mogeo zaslužiti, naj ti Bog odpusti grehe, nego odpusti ti je za sebe volo, ar ti je šče odpustiti i ma moč, ma oblast ti je odpiistiti.
Dragi krščeniki 1 Greh včiniti, k tomi človeki ne trbe nik-še višiše pomoči. To žalostno lastivnost ma vsaki človek, ka greh jako lehko včini. Ali goristanoti z greha, zgiibleno miloščo posvečenja si nazaj spraviti, to že človek sam z svoje moči nemre včiniti, k tomi njemi višišo pomoč trbe. Edno diišo, šte-ra je po smrtnom grehi vekivečnoj smrti prepadnola, na novi žitek milošče obuditi, k tomi je ravno takša moč, boša vsamogočnost potrebna, kak k obtidenji ednoga telovnoga mrtveca. Pozovite k ednomi mrtveci vse zmožne gospode, vse vučene doktore sveta, prosite je, naj novi žitek spravijo vu mrtvo telo, — zaman je! Tak je tiidi z dfiševnim mrtvecom, z grešnikom. Obrnite se k zemelskim kralom, ali k nebeškim svetnikom i angelom, tU so vsi slabi, kak edno malo dete. Ar grešnika na novi žitek milošče samo Bog sam lehko obudi. „Jas sam sam, ki dolizbrišem tvoje krivice za sebe volo", pravi Gospod Bog. Či pa Bog vu sakramenti pokore svojo božansko vsemogočnost obrača na to, naj grešnike more od grehov očistiti, te dragi krščeniki moremo previditi, ka je Bog zaistino vse včino na to, naj grešnike zveliča, i več niti vsamogoči Bog nemre činiti za zveličanje grešnikov.
2. Ali dragi krščeniki či jas to pravim, ka je odpuščanje grehov veliko delo bože vsamogočnosti, ali ka nam samo boža vsamogočnost more odpustiti grehe, jeli s tem tajim božo lfibav
i smilenost? Ne; ar sam taki vu začetki pravo, ka je spoved tiidi vrh, zvršitev bože smilenosti. To tak morete razmeti: to delo, grehe odpustiti, boža vsamogočnost zvršava; ali zrok, šteri Boga na to nagible, ka grešnikom vu spovedi odpOsti grehe, je nezmerna boža liibav i smilenost; to je: boža vsamogočnost odpiiščava grehe, boža liibav pa nagible Boga na odpiiščavanje. Boža liibav i smilenost so nam vu spovedi najbole vu tom vo-kaže, ka nam je Bog spoved, odpuščavanje grehov jako lehko včino. Ka žele Bog od nas vu spovedi ? To, ka naj odkritosrčno, pravično vadliijemo svoje grehe, naj je obžaliijemo i naj smo gotovi, ka jih več nikdar ne včinimo. Sto bi si mogeo misliti, ka Bog za to malo delo, za te mali trQd človeki odpusti grehe? Človek si z grehom, najmre smrtnim grehom tak veliko nesrečo
Mladenci na duhovnih vajaj v Martinišči od 1. do 5. januara.
nakopa, ka či bi Bog to želo, naj grešnik za odpuščanje v Jeruzalem roma, ali prepotuje celi svet, naj potroši celo svoje imanje i naj ga vu dalešnjih krajinaj divji lfidje ali divje stvari bujejo: bi človek mogao srca rad te aldov prinesti, naj se samo reši vekivečne skvarjenosti. Poglejte dragi krščenikil Bog ni-kaj takšega težavnoga ne žele od človeka. Po čelom sveti, kde so katoličanske cerkvi, povsedi lehko spoved zvršimo. Stroškov nikših, pogibelnosti žitka tudi ne, pa niti človeče poštenje je ne v pogubelnosti. Ar namestniki boži, šterim je Jezuš Kristuš prek dao svojo oblast grehe odpiiščavati, to nezmerno veliko božo miloščo brez plače vodelijo. I vse, ka grešniki pred njimi vad-Jiijejo, zakopajo vu grob večne pozablenosti. Kde je človek, ki zna prebroditi globočino te bože lubavi, štera se tak skrbi eš-
na zemelsko poštenje grešnika, naj njemi spoved, povrnenje s tem Ježejše včini! Ja, znajde se nespameten človek šteri, to pravi; Pop je tudi grešnik, njemi se ne bom spovedavao. Velim, nespameten človek pravi to, ar či bi čeden bio, te bi razmo, ka nam Bog s tem tudi ležejše šče včiniti spoved, ka je slabim 10-dem dao oblast grehe odpiiščavati. Sv. Paveo apoštol piše: „Pop iz liidih vzeti je za liidi postavleni vu njihovih dugovanjaj pri Bogi, naj lehko ma pomiluvanje z nevučenimi i grešnikami, ar je on tudi pun slabosti." Ka pravi tii sv. apoštol? To, ka je Bog popa, spovednika zato odebrao iz med liidih, naj te zna pomiliivati grešnike. I zakaj eden človek — pop zna pomiliivati grešnike? „Ar — veli — je on tfidi pun slabosti." Tak je Bog ravno za tisto ga zroka volo postavo slabe liidi za spovednike, za šteroga volo se nikak nešče pred njimi spovedati, najmre zato, ar so puni slabosti i tak druge tudi bole znajo pomiliivati. Ka pa, dragi krščeniki, či bi sv. Janoš apoštol prišeo doli z ne-be v spovednico, pred njim bi ti raj odkrio svoje zamazano srce? Ali či bi Bog sv. Gabriela arkangela poslao spovedavat, k njemi bi ti bole viipao iti? Ne verjem. Stanovito, ka je Bog, ki je vse včino na to, naj grešnike ležej na pokoro pozove, to pitanje tudi tak odločo, kak je grešnikom ležejše i bole prilično. Ali dragi krščeniki z toga, ka je Bog nam odpuščanje grehov tak lehko včino, si nesmete misliti, ka je greh ne velika hudoba. Ar istina, ka mi zdaj jiko lehko dosegnemo odpuščanje grehov; ali Zveličiteo Jezuš je pa mogao za naše grehe nezmerno drago plačati. Ar On je činio to pravo, nezkončano veliko pokoro za nas, zato je nam pokora lehka. Či mi zdaj pokoro činimo, te vu spovedi presveta krv Jezušova kakti na nešo diišo kvapi ino jo opere, očisti. To je ne naša vrednost, naša zaslužba? ka nam Bog tak lehko odpusti grehe, nego to je vrednost i zaslfižba moke i prelejane krvi Jezusove. I kak nam odpiisti Bog grehe? Ne samo tak, ka bi je zakrio, ali ka bi več ne šteo misliti na nje, nego tak, ka je popolnoma doli zbriše. Krao ednomi liido-morci lehko miloščo da, ka ga ne obesijo, ka njemi kaštigo odpustijo ; ali te liidomorec vsikdar liidomorec ostane pred svetom, te krivice nikši zemelski krao nemre dolizbrisati ž njega. Bog pa vu spovedi tak odpusti grešniki, ka njegove krivice več nega na njem, zčista je dolizbrisana, sprana žnjega. Tak grešnik po dobro zvršenoj spovedi čisti postane pred Bogom, tak dabi nikdar ne včino greha. Dobri ludje tudi dostakrat odpustijo svojemi bližnjemi bantiivanje, pozabijo včinjene krivice; ali toga nemre-jo včiniti, ka bi z svojega bližnjega doli zbrisali krivice, greh. To samo nezmerna boža smilenost zna včiniti. — I kelikokrat včini Bog to z grešnikom? Jeli ednok ali dvakrat? O gledajte nezmerno božo lubav i smilenost, ne samo ednok ali dvakrat, nego 10 krat, 50 krat, stokrat očisti grešnika od grehov! Naj samo grešnik istinsko obžalfije svoj greh i pravično vadliije i oblubi, ka ga več ne včini. Gledajte te najbolše liidi na sveti! Dvakrat-trikrat potrpijo krivico, odpustijo svojemi bližnjemi; ali Si te znovič hudo čini proti njim, te že tak pravijo: ne je vre-
den smilenja, zaman je vse, nikaj njemi ne pomaga. I vo ga vržejo i prek ga dajo oblasti na kaštigo. Keliko bole smileno čini Bog z grešnikami? Dragi kršČeniki! Na konci sam, nemrem vam vSpovedati nezmerne velikoče bože smilenosti, štere Bog grešnikom vu spovedi prikažiijel — Ali s tem bole žalostno je to, ka se znajdejo krščeniki, šteri dugi čas živejo v smrtnom grehi i neščejo nucati te lehke prilike, svete spovedi, po šteroj bi se tak lehko očistili greha i rešili večne nesreče. Smrt za njimi ide i nevejo, v šteroj v6ri je zgrabi i vSvtegne; v pekli že majo pripravleno svoje mesto i htidi diihovje že čakajo na nje. Oni pa ešče zdaj neščejo pomoči, neiščejo rešitvi! Či bi što sto metrov visiko viso na ednoj slaboj špagovini, štera se vsako minuto zna vtrgnoti, kak bi tisti kričao za pomoč i kak bi rad bio, či bi ga odslobodili z toga smrtno pogiibelnoga položaja 1 Grešnik pa na ednoj niti visi med nebov i med peklom, vu vsa-koj megnjeni zna vu vekivečen pekeo spadnoti, pa se li nešče rešiti z te neizgovorno velike nesreče! Takši človek je aH zmešani v pameti, ali pa nikaj ne verje Bogi! Amen. — f SahOViČ ]0ŽBf-
ZA CILOM - VEČNO LEPIM.
Driižbenke, hčerke Matere Marije, ne zabimo nikdar, ka smo njej obljubile, dužnost nas veže, verno njej služiti, obljube dane, nikdar prelomiti.
Naprej sestre! Po potih tistih, ki jih Ona nekdaj je hodila. Za njov, ki nas pripela k Večnoj sreči, * ki nas ne bo, nikoli zapfistila.
Kda pred stoletji se borila, za križ je sveti, slovenska zemlja ta, mučencov krv jo je pojila, neštetih dfiša takrat je izdehnola.
A če v trpljenji tflkar so končali, za vero sveto, to življenja pot, jih venča zdaj nebeška krona, štero dao jim vu plačilo je Gospod.
Sestre ! Tudi naša je dužnost, da vstanemo in se znova podamo, na boj! za našo vero sveto, da rešimo jo svetnoga okova I
Vzdignimo prapor naš, — zastavo našo, in združimo se sestre, v močno trdno četo, naj vidi svet, da vera sveta živi in bo živela večno!
Ne d*tjmo nikdar si iztrgati iz prsi, najlepših biserov, ki nas krasijo, Za Njo naj srca naša vsa živejo, gorč v ljubezni večno plameneči.
Ne vstrašimo se, za, eljivoga sveta, v potrebi vsakcj, Materi najboljšoj se zročimo, pomoči vseli, le pri Njej prosimo! Ne zaviipajmo v svet — zaviipajmo v Boga.
Pokažimo, da hčerke Matere smo tiste, ki z nami je in vsikdar bo ostala, ki vodi nas, do večno lepih cilov, kje skupno z nami bode ednok kraluvala.
Jezušeka darujejo s svetov mešov za tebe, za vse tvoje potreb-čine, za tvoje 1 tvojih pokojne 1 vse tvoje namene v Martinišči " skoz 15 let vsako nedelo, če pristopiš k Mešnoj Zvezi Marije ■ Pomočnice i plačaš v 10 letaj 120 Din.
Januara 30. je okoli 3000 salezljanskih duhovnikov služilo sv. meše za pokojne kotrige Mešne Zveze. Ta velka dobrota bo trpela do konca svejta.	V
rir^rTriccacrzir^aK "Tzr.irar^tiaaricacajcrao
Naprej sestre, za Ijtibljenov vodnicov, nam dragov Materjov in naših src kralicov, za zvezdov rajsko milov, — jasnov prečistov devov, sunčno krasnov!
Naprej, sestre, naprej, za cilom večno lepim, kje nam zasijala bo enkrat zarja zlata, kje ljubljena nas Mati naša čaka, kje sreča čaka nas, — nikdar minljiva.
Viktorija Razlagova.
Prve zaprejte duhovne vaje v Marti-nišči za dečke.
Bila je prva proba, a naše srčno želenje je, ka bi se ponovilo za vnoge to, ka smo doživeli i vživali od 1. do 5. i od 5. do 9. januara.
Duhovnih vaj se žalibog človek boji. Boji se jih posebno tisti, za šteroga so nekaj novoga i to novo je bole strašno kak sladko. Tu je pa bito več strašnoga zavolo toga, ar so najve-čim bile popunoma neznane. „Što de prej tam v Martinišči cele štiri dni poslušao, mučao i molo. Pa Bog zna kakšo drugo pokoro šče nam nalož jo Salezijanci. BrrrrT . . . Pojgje to nede dobro." Tak se je čulo praviti od edne i druge strani. K vsemi tomi je pa šče prišlo slabo vreme i viher. To je tudi bilo bole strašno kak sladko.
A dečki so vseedno prišli. Gazili so do kolena i včasi tudi do pojasa po snegi.
Na večer Novoga leta je bio začetek. Bili so prvi dragi gostje te vrste. Pa kak lepo so prvi i drugi poslušali reč božo! Kak so se svetile njihove žeone oči! Kak či bi štele praviti: ,.Lačna i žedna je duša, zato jo pa ti, o duhovnik boži, ali pa bogše, dober Jezuš nasiti i napoj I" Proti konci je pa sijao pogum iz oči teh dragih dečkov, ki so se zdeli pripravleni iti v vojsko za Jezuša. Ravnotak kak negdašnji kristjani. Za gospode, šteri so njim predgali, je to bilo pravo veselje, pravi vžitek.
Merno, tiho, resno premišlavanje i goreča molite jih je predrugačila. V začetki so mislili, da tisti štirje dnevi nigdar ne minejo. Gda so pa proti konci šli, pa so sami sebi ne vervali, ka bo že konec. Postanoli so čista domači, kak či bi bilo Mar-tinišče njihov pravi dom, njihova rojstna hiža.
I vUpamo, ka je bila rojstna hiža za vnoge, duše so se najme prerodile i zato je Martinišče postalo njihov dragi dom i zato se je pri poslavlanji zalesketala ne edna skuza na lepih li-caj dečkov.
Bile so liki dragoceni diamanti njihovic src . . .
*
* *
Marijin list prinaša njihove slike. V spominsko knigo Mar-
tinišča je vsaki zapisao svoje ime.
*
* *
Pri prvih duhovnih vajaj od 1—5 jan. so bili nazoči sledeči mladenci: C6r Karol, Frumen Janči, Fujs Matjaš iz Oto-vec (fara Gor. Lendava); Banfi Imre, Gider Franc. Ranko Štefan, Varga Franc iz Gradišča i Gider Alojz, RužiČ Štefan iz Tišine (fara Tišina); Šaruga Jožef, Gaal Jožef iz Beltinec; CigUt Janoš, Erjavec Franc, Martinec Anton, Martinec Jožef, Novak Štefan, Pertoci Alojz, Ružič Anton, Serec Kalman iz Satahovec, Bejek Jožef, Bejek Štefan, Kovačič Anton, Lanšček Karol, Lukač Janči, Mes Ignac iz Kroga, Horvat Joško iz Sobote (fara Sobota); Camplin Anton iz Bogojine.
Pri driigi duhovnih vajaj od 5. do 9. januara so bili na-zoČi sledeči mladenci : Fras Franc i Pintarič Franc iz Dokle-lovja (fara Beltinci); Šadl Franc iz Dol. Slaveči (fara Sv. Jurij); Bokan Stanko iz M. Petrovec, Fartelj Viktor, Kofjač Franc iz Petanjec, Donša Franc, Pertoci Anton iz Tropovec (fara Tišina); Borovič Štefan, C5r Janoš, Ferenčič Mikloš, Kreft Janči, Mataj Alojz, Rajner Mikloš Varga Franc iz Kroga, Cigiit Janči, Marti-nec Alojz, Martinec Štefan, Serec Jožef, Serec Franc, Žokš Ignac iz Satahovec, Bajlec Ivan, Filipič Peter, Mekiš Štefan iz Sobote (fara Sobota).
KATKE MISLI, KI ItALElI SEKAM-
-Jak c
Oltarsko svestv« je naša last. O kak velika sreča, kak velika čast." Angelje nas zavidijo. Kak radi bi vsikdar pri njem bili, kak radi bi ga zavživali, pa ga ne morejo. Zato se pa tak radi zdržavajo pri dfihovnikaj i vernikaj, gda ga ti k sebi vze-mejo. Z celim svojim bitjom ga molijo, ga zaželejo gledati i pri njem se mflditi v sladkoj zatoplenosti. O kak strepečejo od radosti, gda ga opazijo v duhovnikovih rokaj, ki ga podigavle, da ga moliš diišica, ali ti ga pa da. Pa gda oltar zapusti i se poda v precesiji okoli, da blagoslovi svoje ovčice ali potolaži betežne i okrepi vmirajoče, angelje v celih triimaj za njim letijo i ga sprevajajo v neskončnoj blaženosti. I ti dušica i ti? Ga že-leš ? Si srečna pri njem i ž njim ?
Za koga je Jezuš nastavo v prvoj vrsti Olt. Svestvo ? Za Marijo. Vse, ka je včino za nas, je včino v prvoj vrsti i najbole za svojo mamiko, za Marijo. Naj ga ta najsvetejša dfi-ša more zavžiti po njegovom v nebohodi, se je skrio pod podobo kruha. Pa kak ne bi ? Tisto telo, štero njemi je Marija dala, je v Olt. svestvi. Vso diko svojega slavnoga tela je od nje dobo, ki njemi je je dala. Zato žele, da i ona ma deo 'njegove dike. Pri sv. prečiščavanji se je Marija združila z tistim odiče-nim Jezušovim telom, štero njemi je ona dala.
Troji žitek dBše po sv. prečiščavanji. Jezuš je obečao tistim, ki bodo jeli njegovo telo i pili njegovo krv, ka do živeli v njem, ka jih obfidi na sodnji den i ka do vekomaj živeli. Mi-loščo posvečujoče, to je stanovitnost v dobrom brez smrtnoga greha dobi duša, telo stane gor nemrtelno i odičeno, pa dobita oba večni blaženi žitek po gostom vrednom prečiščavanji. Zakaj se bojite dfišice te močne hrane, štera tak imeniten sad rodi?
— 10 — Mama Margeta.
Mamica ali stara mati.
Margetina deca so zviinredno lepo znala bogati. Ta velka pokorščina je pa bila sad Margetinoga zgleda. Ona je lepo znala včiti,, a njena pelda je več valala kak pa njeni zlati navuki.
Merajoči mož njoj je zročo svojo mater, ki je za volo slabosti mogla biti v posteli,, ali pa na stouci. Dobra i pobožna starka je od mlad mladij bila včena dela. Zdaj je tOdi delala na kelko je mogla. Plela je, krpala, kaj kuhala i gda je mogla je pometala. Za volo nje je vse v redi bilo v hiži. Tiidi, či bi štela, ne bi mogla napraviti kaj neopačnoga. Ravnotak je lubila čistočo i red Margeta, ki je pa dopunila to, ka so stara mati ne mogli včiniti.
Margeta je takšo skrb mela na njih, kak či bi oni bili kralica hiže; poštiivala jih je, kak svojo lastivno mater, bogala jih je i vnogokrat jih je prosila tanača. Či sta se v mislih ne glijali, je Margeta vsigdar znala materi popustiti. Srečna je bila, či njim je mogla napraviti kakše veselje i zato njim je skiišala spuniti vsakše želenje. Tak na priliko se je kak najbole trudila, ka je to kuhala, ka so oni najraj jeli. Med dnevom, slasti pa v zimi, gda je bilo več časa, je bila vsigdar pri nj'h. V noči pa, gda je mamico beteg bole mantrao, je Margeta verestiivala pri njihovoj posteli, kak dobro Ifibeče dete. Iz senja je vsigdar prinesla mamici kaj takšega, s kem jih je razveselila. Ali njim je prinesla kaj dobroga v župo, ali kakši bogši krtih, ali prepe-čenec ali pa kakši poseben sad.
I to brezmejno poštenjž proti mamici je dobra Margeta štela tudi od svoje dece vsigdar i povsod.
„Ne pozabte, deca — njim je večkrat pravla — ka šče mamico bole morete bogati, kak mene I"
I či so se deca najmenje pregrešila proti mamici, jih je pokaštigala. Kakšte je lubila svojo deco, je mamici denok vsigdar bole vervala. Či so oni kaj deco pokarali, ali je pa celo pokaštigali, je vsigdar pravila, ka so meli juš to včiniti i so dobro včinoli. Menšati ali pa kratiti njihov oga juša je ne štela, či ravno so bili nikelko preostri. To bi prej bila velka falinga deci, mamico bi pa žalostilo.
Te sporazum ali to vkflpdržanje je bilo preveč potrebno za dobro vzgojo dece. To pa tembole, ar je na Margetinih ra-maj itak bila vsa skrb. Ona je mogla vredi meti celo verstvo, ona je mogla kiipiti vse potrebno i kak najbogše v peneze spraviti to, ka njoj je siromaštvo prineslo. Lepo je opravila vsa ženska dela, a ne se je zbojala najžmetnešega moškoga posla. Eden brat njoj je včasih prišeo kaj pomagat, a za volo svojega dela je največkrat ne mogeo priti te, gda bi ga trbelo. I tisti ki so šli poleg Margetinoga siromaštva, so vidili, kak je ta delavna ženska kosila, orala, sejala, žela, vezala, nakladala, mlatila i na zadnje puna vreča nosila v klet. Med delavci je bila kak ogen i so mogli z vsemi močmi delati, či so šteli ka jih nazaj ne dene.
Margeta je za volo verstva vnogokrat mogla oditi zdomi. Znala je pa, ka do mamica najbole znali paziti na deco i je tfldi bila gvfišna, ka jo mamica najbogše nadomestijo i ka tak-jega srca,, štero bi njoj tak pomagalo kak oni, nindri ne najde. Merno je šla zdomi. Njeni cio, da obvarje nedužnost svoje dece, njim zagviiša dOšno zveličanje i je vzgoji Bogi, je bio v dobrih rokaj. Skrbno so ga čuvali zlata mamica.	(Dale.)
Sveti Prt.
(Priredila za Marijin list Antolin in Duh.)
Petdvajsti let kesnej je obiskao sv. Prt tudi sv. Frančišek Šaleški, šteri je bio piišpek v Ginevri. On je tak častio te sv. ostanek, ka je meo pri sebi vsikdar njegovo podobo i či ga je što pitao, zakaj tak dela, je odgovoro: „Šv. Prt mi znamenOje trpljenje Jezuša Kristuša, njegova podoba namalana z sv. Krv-jov pa me najbole spodbOja k zbranoj pobožnosti."
Kak sta vojvoda Amedej II. i Filibert II. dala postaviti v Chamberij kapelo za sv. Prt, tak so vojvodi Emanuel Filibert, Karol Emanuel II. i Viktor Amedej II. dali postaviti v Turini ja-ko lepo kapelo, štera veže kralevsko palačo z nadpušpekovov cerkvijov. Plan za to stavbo je napravo v. Guarin Guarini, Teatin. Na konci stranskih ladij, omenjene cerkve, vodijo dvoje velke stube k svetoj kapeli. Kapela ma šče krasnejšo kupolo. Na sredi kapele stojita dva oltara združeniva, edno lice gleda proti cerkvi, driigo pa proti kraleskoj palači. V sredini oltara se zdigavle bogata truga z marmora, zaprta z petimi pozlačenimi mrežami V triigi je pa bogata šknnja, v šteroj je sv. Prt.
Sv. kapela je bila skončana 1. 1694 i v tom leti so prenesli sv. Prt z grofovskoga grada b!iizi Turina v to kapelo. V tom leti je častio sv. Prt tiidi blaženi Sebeščan Valfrč, šteri ga je dao obšiti na zgoranjoj strani z ednim sivkastim pantlikom, na spodnjoj pa z čarnim. Ta zaklad je šče ednok mogeo romati i to je bilo, kda so Francuzje oblegali Turin. Teda je bio prene-šeni v Cherasco, potom v Genuo tak, kak či bi Bog s temi romanji vsikdar bole šteo pokazati češčenje sv. Prta. Pa kda je bio osvobojeni Turin 7. septembra 1706, je sv. Prt bic prene-Šeni nazaj v Turin.
Od vsega toga, ka smo do zdaj vidli, se spozna, ka je sv. Prt, najdragši sv. ostanek, bio najprle 1148 let v Svetoj Zemli; 185 let na otoki Ciper: 97 let v Lirty i; 13 let v Bor-gogni, 130 let v Chambery-i, v Turini v gradi Lucento 116 let, v nadpiišpekovoj cerkvi, v dnešnjoj kapeli pa 237 let. (Dale.)
Povrnenje pravoslavnoga duhovnika.
V Kremenci na Polskom se je povrno na katoličansko vero ravniteo semenišča Tabinskij Peter. V poročili, štero je pri toj priliki izdao, piše, da ga dašna vest gnala do toga stopaja.
Štefan Jukič:
Živlenjepis Blažene Imelde Lambertini, sestre Dominikanskoga reda.
Belda.
Varaš Bolonja sveti Vnebohod Gospodov. Vsi zvonovje zvonijo. K močnomi, slovesnomi brnenji velikih zvonov se veselo pridražiije žveketanje malih zvonov, zamahanih v turmaj kapelic i malih cerkvi.
Dobro znajo verniki Bolonje, da Gospod neje ostavo zem-le, kda je v nebo odišeo; trdno verjejo bolonjski verniki, da Gospod stanuje v njihovih cerkvaj. Cela Bolonja je na nogaj. Vsi se paščijo v cerkve, da se zahvalijo svojemi Bogi, da je tfi ostao v njihovoj sredini. I da se njemi zahvaltjo za mir. Samo za edno vflro mira v tej burnih časaj leta 1326, kda se neve, ka prinese jfitrašnji den.
I dom grofa Edgara Lambertini je ostao prazen. V njem je samo petletna Imelda, štero vsi žovejo za »Beldo", i stara služkinja Mandina.
Tužna je mala Belda, ar neje mogla tudi ona z očom i materjov iti v cerkev. O — zna mala Belda, zakaj dnes tak dugo i tak slovesno zvonijo zvonovje, i kaj se dnes sveti po cerkvaj. Pa tudi ona bi šla v cerkev, če ne bi pred kratkim prestala žmetne detinske bolezni.
Cela njena mala postava se je potopila v poslušanje. Njene velike rjave oči iščejo skoz glažovine okenj kupole cerkvi, štere se vzdigavajo nad vsa druga poslopja. S kupol zaplava njeni detinski poglčd v vedra, plava, nebesa.
»Mandina, čaj, jeli je tebi žao, da nesi mogla iti v cerkev?"
Stara Mandina že slabo čiije, pa se primekne bliže.
„Ka veliš Belda, draga moja mala ?"
»Pitam te Mandina, jeli ti je žao, da nemreš iti dnes v cerkev ?"
„Da, da, žao mi je, gotovo mi je žao. Ali glej noge, noge moje so že slabe, odpovedale so !"
»Mandina I" — znaš — jaz znam, ka dnes čte duhovnik v evangeliji. Včeraj mi je povedao vdjec Egidij. A vse sam si zapomnila. ČUj Mandina !"
I počasi i glasno, da jo je stara Mandina dobro čiila, je začnola z resnim licom mala Belda:
»V tistom časi se javi Jezuš edenajsterim apoštolom, kda so sedeli za stolom, jih pokara —--"
Kda so mala vOsta izgovarjale reči :
„1 Gospod Jezuš, potem kda jim je gučao, se vzdigno v nebo . . velike i rjave oči so se napunile s skuzami, i Belda neje mogla dovršiti.
Starka je s čudivanjom gledala malo, petletno deklico, štera si je tak dobro zapomnila evangelij Vnebohoda.
I to malo dete zdaj spregovori skoz skuz:
„Znaš Mandina, če bi jaz te bila tam, i če bi gledala, kak se Jezuš gQbi i gubi v oblakaj, jaz bi vmrla od žalosti . . . i potem bi taki, taki bila ponovno pri Jezuši . . ."
MČudno dete — čudno", je zašepetala starka i je prekriži-
la roke v naročji.
„Mandina — čfij — kajne, kda oča i mati prideta domo,' njeva bota mela v srcaj Jezuša! ? — Jeli njeva sta dnes pristopila k sv. Obhajili ?"
Veseli sijaj zablesti v Beldinih velikih očeh i zapleska z rokami ne čakajoč na starkin odgovor. Potem odbeži do dver, pa se hitro povrne.
„Šče dugo ne prideta, jeli Mandina ? A midve — midve bove zdaj molile."
Mladenci na duhovnih vajaj v Martinišči od 5. do 9. Jan.
Poklekne pred starkov i v njenom naročji sklene svoje male rokice. Stara Mandina neje mogla več klečati, ar so jo bolela kolena.
Tak jivi najdeta doma Kastora, Baldinova mati i njeni brat dominikanec P. Egidij, kda sta se povrnola iz cerkvi. Grof Egano je ostao s prijatelj i poznanci doli v dvorani; meli so važne razgovore. Ar se je grof Egano redkogda miidio v Bo-lonji, zato so vsi komaj čakali, da se žnjim od vnogih reči pogučijo.
Čeravno je mala Belda čtila, da je nekak vstopo v sobo, neje pretrgnola molitev i neje obrnola svojega pogleda proti dveram.
Gospa Kastora i P. Egidij sta čakala, dokeč stara Mandi-
na ne ponovila molitve, štero je naprej molila mala Belda.
Komaj te, kda se je z velikov pobožnostjov prekrižila, poleti Belda materi nasproti. Gospa Kastora obimne Beldo. Kda je potem vsela i vzela malo v naročje, nasloni Belda svojo glavico na materine prsi.
»Počakaj mama, da nekaj povem liibomi Jezusi."
I tiho, tiho je nekaj šepetala, ka neje ni mati mogla čtiti, ni P. Egidij.
Edna skuza se pojavi v oki gospe Kastore, kak da bi občutila, da že zdaj spada vsa lubezen njenega deteta tistomi v njenom srci skritomi Bogi, P. Egidij je opazo to skuzo v sestri-nom oki, zato je pravo:
„Raduj se Kastora, moreš se radiivati, da ti je Bog pode-lio srečo, da odgajaš takšega angela." (Dale.)
Iz hrvaščine poslovenio: BOGOSLAV.
Pismo neozdravljive švicarske betež-nice vsem sotrpinom.
Bog Vas živi! V lubezni Jezuša i Marije Vas prav prisrčno pozdravlam moji bratje i sestre! Lubi Jezus nas je odebrao, da njemi sledimo po kralevskoj poti križa. Liibeče gleda na nas, če ga verno nasledujemo. Žrtve, bolečine i odpovedi so naš delež.
Vnogim betežnim osebam težko dene, da ne morejo več pred tabernakel, kde so se tak rade mudile. V dUhi pa lehko večkrat pribežimo ta. Ka nam je betežniška soba? Samo zagri-njalo pred našimi telovnimi očmi, da ne moremo gledati Jezuša v presv. olt. svestvi. Ali v diihi smemo noč i den prebivati pred tabernaklom, Jezuša razveseljavati i tolažiti v bridkosti, ki njemi je povzročajo nespokorni grešniki.
Zajtra naj vala naša prva miseo, naš prvi pozdrav Jezuši. Liibeč se njemi naj odpre naše srce v duhovnom sv. obhajili, če ne mogoče v svestvi ga sprejeti. Prisrčno ščemo Jezuša vklU-čiti v vse svoje deluvanje liibeče govoreč: „Moj Jezuš, vse Tebi na lUbo, vse ka ščeš. Iskreno se njemi ščemo tudi zahvaliti, da nam daruje novi den za trplenje, molitev i žrtvuvanje. DarUjmo se Jezuši v čistoj lubezni, v duhi sprave, združeni z Njim kak žrtev za vsako dušo, posebno za duhovnike, da njim podeli obilno milosti za nje i njim zročenim vernikom.
Jezuš naj nam pomaga varvati se greha. Samo njemi na radost ščemo živeti i vmreti. TUdi želemo i molimo, da bi ga nišče več ne žalo, da bi se spreobrnoli vsi grešniki, rešili vsi vmirajoči, da bi nišče več ne zgubo prekrasnoga oblačila neduž-nosti, da bi postali vsi mlačni goreči, da bi dosegnoli vsi pravični vrhunec lubezni i da bi se hitro rešile vse vboge verne duše iz očiščilišča.
Vse svoje trplenje, da, vse, vse združujemo z živlenjom, trplenjom, z lUbeznijov, z smrtjov i zaslUženjom Jezuša, Marije i vseh svetnikov i darujemo po Marijinih rokaj nebeskomi Oči,
■F. '
kak dar sprave, hvale, zahvale i prošnje, da bomo združeni z Jezušom hoštije — žrtve — aldovi.
Najmerje vsako viiro ščemo prejeti duhovno sv. obhajilo z Marijinov lubeznijov. Šče bolše je, če želemo z vsakim dihom sprejeti Jezuša v imeni vseh liidi, da tak tešimo njegovo žejo; prav telikokrat želemo jezuša lubiti, hvaliti, poveličavati, zah-valfivati i davati zadoščenje v imeni vseh lUdi.
Vse mantre, žrtve i nevole ščemo tiho prenašati z Jezušom i njemi s tem trositi rože. Pozovemo vse sv. angele varivače, da ves nebeški dvor k našoj diihovnoj službi pred tabernaklom.
Po vsakoj falingi posebno pa zvečer ščemo Jezuša skesano prositi odpUščenja. On naj nas očisti s svojov sv. Krvjov i naj vse nadomesti i spopolni s svojimi sv. zaslugami. Ščemo tiidi prositi odpUščenja za grehe vseh liidi i dariivati nebeskomi Oči Jezuša v zadoščenje.
Vsaki dih pa naj bo čin vere, viipanja, iUbezni, kesanja, molenja, zahvale, sprave, da vseh jakosti i pobožnih prošenj v imeni vseh liidi. Kak to tolaži Jezuša posebno v nočnih varaj, kda ga vnogi tak jako žalijo I Če ne moremo spati, verostuj-mo pri Jezuši, bodisi na Tabori, na Oljskoj gori, pri stebri bičanja ali v najteškejšem boji, na Kalvariji*.
Pri Srci Jezušovom, v diihovnoj bližini tabernakla smemo živeti, trpeti i se boriti za rešenje duš i v hasek kat. duhovniš-tvi. Z Jezušom iskreno združenim nam žrtve, bolezni i odpovedi ne bodo več tak težke i mučne, vnogi trnjavi grmič nam obrodi rožice radosti.
Vse naše živlenje naj bo neprestani slavospev boži. Jezuša ššemo obsipavati s cvetkami IUbezni i drug h čednosti, ki jih trgamo pri vsakoj priliki kak je to delala sv. Terezija. Svojo preteklost, zdajšnjost i bodočnost polagamo v Marijine roke. Ona zna vse obogatiti s svojimi zaslugami i kak dišeči rožni venec oviti okoli srca Jezušovoga ali postaviti pred njegove noge kak krasen duhovni šopek.
Kaj šče le, če Jezuš vse napuni s svojimi bogatimi zaslugami i orosi s svojov sv. Krvjov! O kak nepopisno krasno bo potem, kda dosegnemo vrh popolnosti, kda nam Gospod vzeme križ, kda spadne vezalje sv. vere z naših oči, kda napoči den večnoga blaženoga združenja i bomo smeli dobroga Boga vedno gledati, lubiti i hvaliti!
To žele Vam vsem od srca v Jezušovoj i Marijinoj liibez-ni neka neozdravljiva betežnica iz švicarske dežele."
(Iz lista „Nur eine Stunde bei Christus, unserm Konig ") Dragi naši betežniki i betežnice. Prečtite ponovno ta krasna navodila, vzliibite se v nje, skušajte živeti po njih. Tak postanete pravi apoštolje, vzor člani Kat. Akcije. Mala sv. Terezija pravi, da se s trplenjom reši več duš nego z najsijajnešimi predgami.	_
Marijin List tolaži. Iz Francije nam piše Ziško Cilika: »Prosim vas, pošljite mi Marijin List, šteri nam je eti v tujini preveč potreben. On nas potolaži i krepi naša srca. Mi, ki smo ločeni daleč od naših duhovni pastirov, kak ovce brez pastira v tom žalostnom tfihinskom kraji, mamo svojo obrambo v listi lUblene matere Marije."
Martinišče. Nova podoba Marije Pomočnice že prihaja. Daj Bog, ka bi bila pribežališče, vretina pomoči za nas vse, zlasti pa za našo mladino.^ Te krasne vrste nam pišejo vnogo-častiti g. dekan Ivan Jerič. „Želemo, ka bi ta lepa Marija bila v pr-voj vrsti pomočnica naše drage mladine. Draga mladina, Tvoja bo ta Marija, vsa tvoja. Začni z veseljom misliti na Njo, liki dete na svojo zlato mamo, ki prihaja od daleč."
Čiidna so pota bože milošče. V Berni v Švici so meseca januara posvetili za duhovnika bivšega predsednika Kitajske Lontsengtsiang Reneja. Bio je oženjen, a žena njemi je vmrla 1. 1926. Po njenoj smrti je stopo v red Benediktincov, tu zvršo šole i zdaj januara kak pater Peter posvečen za duhovnika. Bivši predsednik velike kitajske republike bo šo nazaj v svojo domovino, a ne več državne posle opravlat, nego za mi-sijonara, da nesrečnomi kitajskomi narodi odpre oči za vero Kristušovo. Naj ga vodi i blagoslavla presladko Srce Jezušovo.
Desetletnica vladanja sv. Oče je te mesec. Zročimo v naše goreče molitve sv. Očo i prosimo za njih dcbroga Boga, ka jih na diko svojega imena ešče dugo občuva.
Preganjanje vere v Meksiki. Čeravno je 1. 1929. podpisan mir med cerkvijov i vladov v Meksiki, vendar preganjanje ne še stavleno. To pa zato, ar je vlada dala pokrajinam oblast, ka lejko ravnajo z Cerkvijov kak ščejo. V pokrajini Vera Cruz je ravniteo veri jako sovražen človek po imeni Tejeda. Te ne dovoli, da bi več duhovnikov prišlo na stojezero vernikov kak eden. V toj pokrajini se cerkvi vužigajo i bombe mečejo te v cerkve, gda so pune z verniki. V nekoj cerkvi so trije duhovniki deco včili na krščanski navuk. Naednok se samo pojavijo obo-oroženi sovražniki vere, vderejo v cerkev, z puške štrlijo dva duhovnika, tretjega so ranili i komaj je vujšo. Državne straže ali policije pa nikde ne bilo, štera bi to zabranila.
VSEBINA:
Zaročnica sv. Duha.	Str.	1
Bog nam odpusti grehe.	„	2
Z4 cilom — večno lepim.	„	6 Prve zaprejte duhovne vaje
Sveti Prt.
Pismo neozdravljive švicarske
betežnice vsem sotrpinom Cerkveni glasi.
Živlenjepis Blažene Imelde Lambettini, sestre Domini-kanskoga teda.
a
11
12
v Martinišči za dečke. , 8 Kratke misli, ki daleč segajo. „ 9 Mama Margeta.	„ 10