—    3    —
Razno.
Sprejem slovenskih  mladeničev  v srbske kmetijske Šole. Kmetijsko ministrsteo odda 6 I prostih mest za obisk kmetijskih šol v Kraljevu, Bukovu in v Šabcu, ki so namenjena sinovom slovenskih   starišev.   Prosilci   imajo nositi le I stroške potovanja, dočim prevzame ministrstvo ; vse   druge   stroške   oskrbovanja   in   šolanja. | Prošnje   za sprejem v srbsue kmetijske šole, j ki  pričnejo   s 1. marcem 1922 in trajajo po j dve leti, naj se z običajnimi dokazi predlože ! zadnji čas   do 15. januarja 1922 pokrajinski i upravi   oddelku   za   kmetijstvo   v  Ljubljani. I Pogoji za sprejem so :   starost 14 do 18 let, ! dovršitev najmanj ljudske šole, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo stariši zavezati, da ostanejo učenci po dovršeni šoli na domačem   posestvu.   Pripominjamo,   da se v Bukovo   sprejemajo   le   učenci iz vinorodnih krajev,   v   Kraljevo   in   Šabac   pa   učenci iz živinorejskih in   poljedelskih krajev. Opozarjamo   na   to  ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, ki imajo ukaželjne sinove, ker se nudi s tem lepa prilika, da se pouče v naprednem kmetijstvu in spoznavajo obenem tudi   razmere   po   novih   delih   naše   skupne države,   kar more služiti le v prilog našemu skupnemu gospodarskemu življenju. Priporočamo zadevo tudi merodajnim lokalnim faktorjem   po   deželi,   da   se   zavzamejo   za  to vprašanje in skušajo dobiti pripravne mladeniče za obisk srbskih  kmetijskih šol.
Občinski volilni red za Slovenijo je v zakonodajnem odboru narodne skupščine sedaj v celoti sprejet. Ženska volilna pravica je bila odklonjena s 13 proti 6 glasovom. Za aktivno volilno pravico se je določilo enoletno, za pasivno dveletno bivanje v občini. Kjer so dobili zadnjič komunisti relativna večino, bodo nove volitve, v drugih občinah le dopolnilne.   Končno je sprejel odbor resolucijo,
v kateri vlado poziva, naj najkasneje tekom 6 mesecev predloži načrt zakona o občinah za vso državo.
Posebni cerkveni davek. Da se morebiti zmanjSa proračun posameznih ministrstev, je sekcija finančnega odbora Nar. skupščine na predlog dr. Žerjava pričela razpravo o načrtu, da bi vsaka konfesija krila svoje izdatke za sebe potom posebnih cerkvenih do-klad, ki bi jih plačevali samo pripadniki do-tične konfesije. S tem bi prenehale na eni strani pritožbe, da se posamezne konfesije favorizirajo, na drugi strani pa bi se lahko zdatno odpomoglo potrebam nižje duhovščine po zvišanju prejemkov. Predlog dr. Žerjava jp bil z vseh strani simpatično sprejet. Celo klerikalci so izjavili, da so v načelu za predlog. Zadeva je nujna, ker se je vprašanje duhovniških draginjskih doklad izločilo iz načrta nove uredbe o izenačanju uradniških doklad. Tudi duhovniške doklade bi se v bodoče krile iz posebnega cerkvenega davka.
Porotno zasedanje v Mariboru se je pričelo 12. tm. Prvi dan je bil obsojen 62-letni bajtar Filip Eavtar iz Segovcev, kije 9. sept. v jezi zažgal hišo svoji ženi, ki je slabo ž njim ravnala — na 3 leta težke ječe. — 22-letni kroj. pomočnik Peter Zorko iz Ivanjcev je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe radi uboja, ker je 25. sept. 1920 v pretepu udaril kmečkega fanta Vrbnjaka s kolom s tako silo po trebuhu, da mu je počilo tenko črevo in je umrl. — Dne 13. tm. je bil obsojen na tri leta težke ječe 16-letni kovaški vajenec Alojz Gomilšek iz Sv. Lovrenca, ker je svojemu gospodarju Janezu Cjzerlu v Tresternici pri Sv. Urbanu zažgal gospodarsko poslopje.
Silen požar v Škofji Loki. V sredo zjutraj je nastal v parni žagi in parketni tvornici veletrgevca Hajnriharja pri kolodvoru v Škofji Loki silen požar, ki je uničil do malega skoro vse podjetje. Ogenj je nastal v prizidku za motorna ležišča, ki so ga sušili s pečmi za oglje. Odtod se je z bliskovito naglico razširil na vsa poslopja. Mogočni plameni so divje objemali žago in parketno tvornico kakor tudi velike sklade desk in pragov. Požar je bil tako silen in vročina tako neznosna, da na rešitev sploh ni bilo misliti. Posestnik ceni škodo na 4 milijone.
Volkovi in medvedje v kočevskih gozdih. Preteklo spomlad se je zarodilo v kočevskih in bližnjih hrvaških gozdovih več volkov, kterim so ljudje prišli v tej zimi na sled. Tudi medvede so izsledili. Ker so gozdovi razsežni in težko dostopni, se zaredi vsako leto v njih zverjad, ki jo v Lhudi zimi prisili glad, da gre hrane iskat v nižave bliže človeškim bivališčem.