Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
NAŠA KNJIGA
mora biti resnični odraz našega življenja, odraz življenja v preteklosti, odraz življenja v sedanjosti in vodilo v bodočnost.
iiintiiiniiiBiiia:iiniini!iiniiiii!iHiiiHiiniii«iiiiiiiiii|i|i
LETNIK iV
DUNAJ, V SOBOTO 3. XII. 1949
ŠTEV. 83 ( 268)
Kitajska ljudska armada osvobodila čunking
Oddelki kitajske ljudske armade so v torek vkorakali v čunking, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravilo.
Kuomintanška vlada je prenesla svoj sedež iz Čunkinga v čengtu, 200 kilometrov severno čunkinga. Glavne sile kitajske ljudske armade, ki so s severa prodirale proti čunkin-gu, so se obrnile proti čengtu in nadaljujejo svoj zmagoviti pohod za osvoboditev Kitajske.
Osvoboditev čunkinga je izredno velikega pomena, ker je glavno mesto gosto naseljene pokrajine Szen-čuan, zadnjega velikega industrijskega središča, ki se je nahajal v rokah Kuomintanga. Z osvoboditvijo Čunkinga je kitajska ljudska armada prekinila tudi promet na cesti, ki pelje v Birmo. Gesta je bila zadnja pot na kopnem, po kateri je kuo-mintanški režim še vedno prejemal ameriške vojaške pošiljke.
Z osvoboditvijo čunkinga se je demokratičnim četam odprla pot v preostale pokrajine severozapadne Kitajske. Politiki in generali že sko-ra.j popolnoma razpadlega Kuomintanga bežijo v vedno večjem številu v Indokino in druge dežele, ki mejijo na Kitajsko, ter skušajo, da bi si tam ustvarili svoja oporišča.
Zunanji minister začasne kitajske ljudske vlade ču En Lai je podal izjavo o begu kuumintanfikih funkcionarjev v Indokino in druge dežele. V izjavi je med drugim rečeno:
Demokratična ljudska armada Kitajske ljudske republike, ki v hitrem tempu nadaljuje uničenje še pre-
ostalih reakcionarnlih sil 'Kuom.in-tanga kakor osvoboditev nadaljnjih pokrajin južne in jugozapadne Kitajske, se že bližajo jugozapadni meji Kitajske.
Reakcionarna klika Kuomintanga pod vodstvom čangkaišeka, Litsun-gyana in drugih zdaj upa, da si bo v Indokini in drugih deželah, ki mejijo na Kitajsko ustvarila nova oporišča za svoje čete in oficirje. Spričo tega položaja bi rad v imenu cen-
tralne vlade Ljudske republike Kitajske opozoril vlado Francije in vlade držav, ki mejijo na Kitajsko, da je neomajna politika kitajske ljudske vlade, da uniči vse oborožene sile Kuomintanga. Kitajska vlada ima pravico — vseeno kam bi se obrnile poražene kuomintanške čete, — da sama reši to vprašanje in da mora vlada držage, Ju bi dala reakcionarnim silam Kuomintanga zatočišče, nositi vso odgovornost za posledice, ki bi nastale iz tega.
Izobrazba za ljudstvo
Več tisočletij stara kitajska kultura je bila dostopna le za majhno plast vladajočega razreda. Ljudske množice so bile do osvoboditve skoraj popolnoma nepismene.
Ustanovitev kitajske ljudske demokracije je privedla do velike spremembe. Takoj po osvoboditvi debele so bile odprte nove šole, in sifcer ne samo za otroke, temveč tudi za odrasle. Povsod, kamor so prišle čete ljudske armade, so pričeli takoj z odstranitvijo kulturne zaostalosti.
Tako je bil na primer osvobojen Šanghaj dne 27. maja 1949, v prvih dneh junija pa se je pričel že redni pouk na šolah. Podobno je bilo v Pekingu, Tientsinu, Nankingu in drugih velemestih. Pred japonsko vojno je imela Kitajska 102 univerzi, zavodov in strokovnih šol. Danes se je to število že podvojilo. Število ljudskih in srednjih š°l se je znatno povišalo in danes ima v osvo-
Spet nove fašistične provokacije
Medtem ko skušajo nekateri ljudje iz vodilnih krogov za vsako ceno prepričati svetovno javnost o tem, da v Avstriji sploh ne obstoji nevarnosti neofašističnega gibanja, se vedno pogosteje dogajajo provokacije ljudi, ki še danes nočejo spoznati, da so za vedno minili časi prepevanja nacističnih pesmi in nošenja SS-ovskih uniform, že večkrat smo poročali o takih primerih, ko so navdušeni HJ-fiihrerji dajali duška svojemu navdušenju s prepevanjem nacističnih pesmi; poročali pa smo tudi že, da se je pozneje vedno izkazalo, da so bili ti pevci ,,pijani" in da tako niso vedeli, kaj delajo. Ni nam treba nadalje razmotrivati, zakaj se oblasti vedno tako trudijo, da hi z osmeševanjem fašističnih provokacij pomirile demokratično javnost. Bolj važno je dejstvo, da daje tem elementom prav potuho s strani merodajnih krogov vedno spet novo pobudo za nadaljnje provokacije in zg nova izzivanja.
Tako so ogorčeni protesti avstrijske domokratične javnosti pred kratkim spet prisilile varnostne organe, da so napravili konec novemu takemu početju fašističnih provokatorjev. Na Zgornjem Avstrijskem so zadnji teden odkrili novo podtalno organizacijo, kateri so pripadali V prvi vrsti bivši Hitler Jugend-fiih-
bojenih pokrajinah vsak mladinec možnost za šolanje. V Mukdenu so otvorili socialnoznanstveno delavsko univerzo, ki jo obiskuje okoli 1000 slušateljev iz največjih obratov dežele.
Stotisoči večernih tečajev omogočajo Kitajcem nadaljnjo izobrazbo. Posebnega pomena je šolanje žena. Kitajske žene so danes tudi na tem področju popolnoma enakopravne: odprta jim je vsaka šola.
Čestitke koroških partizanov maršalu Titu
Celovec, 28. novembra. — Glavni odbor Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške je poslal ob obletnici Federativne ljudske republike Jugoslavije predsedniku vlade FLRJ maršalu Josipu Brozu — Titu brzojavko naslednje vsebine:
„0b šesti obletnici nove Jugoslavije, ki se je rodila iz krvi in trpljenja jugoslovanskih delovnih ljudi, Vam Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške pošilja plamteče pozdrave in čestitke. Ponosni smo na herojsko borbo jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma, ki jo vodite Vi in Centralni komite Kot munistične partije Jugoslavije. Prav; tako smo ponosni na Vašo veliko bitko za čistost načel marksizma — leninizma, ki jo vodite proti inform-birojevski sodrgi. Bodite prepričani, da hočemo in bomo tudi bivši partizani neosvobojene Slovenske Koroške budno na straži in odločni v borbi proti vsem sovražnikom resnice, svobode in neodvisnosti, ker nam to narekuje naša globoke, proletarska in partizanska morala."
Uspešna stavka v Franciji
rerji. Na svojih sestankih po planinskih kočah so se zbirali v popolnih SS-ovskih uniformah in pasovi z vrezanimi kljukastimi križi. V kočah so imeli svoje ,,Heimabende“ s političnimi referati in prepevanje nacističnih pesmi. Nacistične spletke po planinskih kočah so dobivale v zadnjem času vedno večji obseg. K normalnemu občevanju so spadali Heil Hitler — klici in prepevanje nacističnih pesmi.
Doslej so varnostni organi, in to šele na pritisk demokratične javnosti, aretirali šest oseb, katere so pri zaslišanju javno izjavile, da so ,,prepričani" nacisti. Kako si zamišljajo oblasti resnost teh provokacij, kaže uradna izjava, ki pravi, da podtalna organizacija „nima širšega obsega", čeprav je pri nacističnih spletkah sodelovalo gotovo več kot 6 ljudi.
Eden izmed aretiranih nacističnih spletkarjev v SS-ovski uniformi je izjavil napram policiji, da je član VdU-a, in tudi ostali aretiranci so priznali, da so aktivno delali za VdU. Zveza med neofašističnimi zarotniki in Zvezo neodvisnih (VdU), ki jo je priklicala v življenje reakcionarna politika koalioijskih strank, jasno prikazuje, kakšna nevarnost pomeni za demokracijo legalizacija VdU-a.
V podporo zahteve delavstva za zvišanje mezd in sklenitve kolektivne pogodbe je francoska splošna zveza dela pozvala delavstvo, da se udeleži splošne 24 urne stavke. Nad pet in pol milijona delavcev iz vseh krajev Francije se je udeležilo stavke, kateri so se pridružile tudi številne organizacije krščanskih sindikatov, čeprav se je njih vodstvo izreklo proti stavki. Na dan stavke je bil v Franciji ustavljen ves proniet, počivalo je tudi delo v vsej industriji m Francija je bila hrez listov in radijskih vesti.
Tudi v rudnikih je bilo vse delo ustavljeno, posebno v Severni Franciji, kjer so se rudarji stoodstotno udeležili stavke. Zaradi velikega števila poštnih in telegrafskih nameščencev v stavki je bilo poslovanje poštnih uradov samo delno. Delavci občinskih ustanov v vsej državi so stopili v stavko in tudi večina delavcev kavarn in restavracij.
Uspeh stavke je bil popoln kljub pozivu, ki ga je vladni predsednik Bidault podal po radiu dan pred stavko, poizkušajoč z grožnjami preprečiti, da bi stavka zavzela množični značaj.
Ob tej priložnosti je francoska splošna zveza dela objavila manifest, v katerem čestita deiavcem in poudarja, da se je uspeli dosegel zaradi enotnosti delavskega razreda, ki se je pokazala med stavko, jn poziva delavce, naj utrjujejo to enotnost.
Glede osnutka zakona o kolektivnih pogodbah, ki ga je francoska vlada predložila skupščini pod moč-' nim in stalnim pritiskom delovnih množic, poudarja zveza dela, da je konec koncev ta osnutek zakona proti delavstvu, ker v primeru spora med delodajalci in delavskimi kolek-
tivi predvideva obvezno razsoditev vlade in ker je bil predložen z namenom podaljšanja blokade mezd.
Na nočni seji parlamenta je govoril Pierre Got, ki je zahtevaj obnovo trgovskih odnosov z državami evropskega Vzhoda, ter je kritiziral vladno politiko glede Nemčije. „Vi dejansko obračate hrbet zgodovinskim imperativom," je dejal Cot vladni večini. ,,Vi pomagate nemškemu imperialističnemu kapitalu pri njegovem povratku na oblast. Izjavljate se za obnovo gospodarske moči. Toda ko odklanjate vsakršen odnos z državami Vzhoda, kažete, da ne vidite nevarnosti, ki jo predstavlja Nemčija v združeni Evropi. Pazite se pred Evropo,*1 je zaključil Got svoj govor,. „v kateri bi prevladovala Nemčija. Ne apeliram na vas, da menjate svoje prepričanje, temveč samo, da Francijo bolj ljubite kot pa Sovjetsko zvezo sovražite."
Ko je Schuman odgovoril nekaterim govornikom, je predsednik parlamenta prečital tri dnevne rede. Prvi, ki so ga predložili komunisti, zahteva odpoved Marshallovega plana, atlantskega pakta ter aktivno sodelovanje Francije pri vseh naporih za mir; drugega je predložila večinska skupino in tretjega Pierre Got in Ghaiubrun v imenu progresističnih republikancev. Pri volitvah je bil komunistični dnevni red zavrnjen s 424 glasovi prati 182. Dnevni red večinske skupine, ki vključuje zaupnico vladi, je bil sprejet s 334 glasovi proti 248 pri ,582 glasujočih poslancih.
London. Kakor poroča dopisnik „Paily Telegrapha" iz Singapura, so Angleži začeli z 12 bataljoni borbo proti malajskim partizanom centralne Malaje,
Gozdni delavci morajo biti še bolj enotni
Kmečka zveza za Slovensko Koroško je priborila gozdnim delavcem zboljšanje položaja
Dne 24. februarja t. 1. se je Pokrajinski odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško na svoji seji ba-vil z neznosnim položajem gozdnih delavcev in nato naslovil na avstrijsko sindikalno zvezo (Gewerk-schaftsbund)! v Celovcu resolucijo ter zahteval, da dobijo gozdni delavci boljši zaslužek na uro, da nadalje dobijo primerno odškodnino za dnevno pot od doma do mesta sečnje, da dobijo za delo v strminah nevarnostno doklado, da dobijo odškodnino, če vsled dežja ali snega ne morejo delati in da dobijo višja nakazila živil, predvsem mesa in masti.
Trajalo je polnih osem mesecev, predno je prišlo do kakšnega uspeha, kar kaže, da se merodajnim krogom nikoli ne mudi, kadar gre za zboljšanje življenja delavcev, predvsem kadar gre za gozdne delavce. Žal se tudi gozdni delavci premalo zavedajo svoje skupnosti v strnjeni organizaciji, s pomočjo katere bi laže in hitreje branili svoje interese pred nenasitnimi gozdnimi veleposestniki in lesnimi industrialci.
S 1. nov. so stopile v veljavo spremembe in nadopolnila h kolektivni pogodbi med gozdnimi delavci in njihovimi delodajalci. Te spremembe in nadopolnila določajo, da gozdni delavci dobijo po tarifnem redu odškodnino za pot od doma do mesta sečnje in sicer od 16. nov. do vključno 15. marca, če je pot dolga eno uro hoda, v preostalem poletnem času pa, če je pot dolga eno in pol ure hoda.
Kot doklado za prenočevanje v bajtah dobijo znesek enournega zaslužka.
od	1.	do	3.	dne
od	4.	do	6.	dne
od	7.	do 11.	dne
od	12.	dne naprej
Povračilo v primeru bolezni dobijo v prvem službenem letu skozi 11 dni (vajenci 14 dni), od 2. do 5. leta skozi 28 dni, od 6. do 10. službenega leta skozi 42 dni in po desetem službenem letu skozi 56 dni. V primeru ponesrečenja pri delu dobijo povračilo že od 4. dneva naprej pa do 56. dne v višini 47 % časovnega zaslužka.
Kot podlaga zaslužka pri akordnem delu je vzet časovni zaslužek (pogodba, po kateri je bil zaslužek določen na uro, dan ali mesec) dodatno 30 % povišanja.
Profesionalni delavci dobijo časovni zaslužek povišan za 30 %, če pa opravljajo to delo nad tri leta, dobijo časovni zaslužek povišan za 40 odstotkov. Zaslužek strokovnih delavcev (Pacharbeiter) znaša na uro 3.— šil.
Če gozdni delavec brez lastne krivde prekine delo, potem velja službeno razmerje naprej.
V primeru, da bi nastali spori pri pogajanjih za akordni zaslužek, veljajo za smernice določila štajerskega gozdnega društva, kjer je pa še
V primeru bolezni dobijo povračilo (Krankenentgelt) v naslednji višini:
100 % časovnega zaslužka 33 % časovnega zaslužka 40 % časovnega zaslužka 47 % časovnega zaslužka
odprta obojestranska možnost sprememb.
Za božič dobijo gozdni delavci izplačano posebno doklado v višini tedenskega zaslužka. Za vsakega otroka pod 14. letom pa dobijo dodatno še izplačano doklado v višini šest-urnega zaslužka.
S tem je potrebam in zahtevam gozdnih delavcev samo deloma zadoščeno. Da dobijo gozdni delavci odškodnino za pota, ki jih morajo dnevno napraviti, predno pridejo k delu, da so v potrebni meri zaščiteni v primeru bolezni, nesreče, in ko ne morejo delati ter da je zboljšan njihov akordni zaslužek, vse to je uspeli gozdnih delavcev samih, ki so to vprašanje postavili pred Kmečko zvezo za Slovensko Koroško v Selah, ki je takoj pod vzela potrebne in možne korake.
Odprtih je še več upravičenih zahtev gozdnih delavcev, ki jim mora biti tudi zadoščeno. Za gozdne delavce je potrebno, da se organizirajo v Kmečki zvezi za Slovensko Koroško, ki ima tudi za nje prostora in ki dosledno zastopa njihove težnje.
Jugoslovanski vojni invalidi - graditelji socializma
Jugoslavija je takoj rešila invalidsko vprašanje, ki se je pred vojno reševalo celih 25 let.
Med vojno so bili ranjenci prva skrb vodstva Narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji. Poveljem za borbo so takoj sledila povelja za varstvo in pomoč ranjencem. V partizanskih bolnicah, kakor tudi s pre-nosem ranjencev na dolgih in napornih pohodih, je bilo otetih mnogo življenj.
Vojna se je končala. Ljudstvo je polagoma ozdravljalo od preživetih strahot. 300.000 invalidov in nešteto vojnih sirot pa je ostalo kot žive priče trpljenja jugoslovanskih narodov. Ena izmed prvih odločb Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, ki je bila izdana decembra 1944. leta v Beogradu, je bila odločba o pomoči vojnim invalidom, za katere je skrbela Jugoslovanska armada, dokler ni bilo z zakonom urejeno vprašanje invalidnin. Leta 1945 je bila ustanovljena invalidska organizacija, ki je poleg invalidov iz narodno osvobodilne vojne zajela tudi invalide iz prve svetovne vojne, vdove, starše padlih borcev in vojne sirote. Invalidi predvojne Jugoslavije še dobro pomnijo težko življenje, saj je bila takrat večina invalidov zaradi težkih razmer prisiljena, da se preživlja s prosjačenjem. Pred to usodo niso bili zaščiteni niti težki invalidi, ker so bili v dobi monar-hofašistične diktature ukinjeni invalidski domovi.
Jugoslavija omogoča invalidom življenje, ki je dostojno človeka. Invalidnina, ki jo redno prejemajo, zadostuje, za dostojno preživljanje. V vseh republikah so bili ustanovljeni invalidski domovi, kjer imajo invalidi vso potrebno nego. Dalje jim je z zakonom zagotovljeno brezplačno zdravljenje, redni letni dopust in brezplačna nabava ortopedskih delov. Povsod ob vsaki priložnosti izkazuje ljudstvo vojnim invalidom spoštovanje in ljubezen. Za nabavo oblačilnih in drugih predmetov imajo člani invalidske organizacije svoje posebne magazine, ki so vedno
dobro založeni. Samo v Ljudski republiki Sloveniji izplačuje Zavod za socialno zavarovanje mesečno za 30,100.000 invalidnin. Ortopedske dele je doslej prejelo brezplačno nad 4000 invalidov. Poleg skrbi za zdravljenje in gmotni položaj jim je omogočeno šolanje in strokovno uspo-sabljenje, da se lahko vključijo v delovno skupnost. Vse to daje invalidom občutek živih, polnovrednih ljudi, ki niso več v breme svoji okolici in svojemu narodu. Glav. invalidska uprava komiteja za socialno zavarovanje je organizirala po vseh republikah razne strokovne tečaje, gimnazije in strokovne šole, v katerih se je letos 13.000 invalidov strokovno usposobilo.
V vsej državi delujejo številna invalidska podjetja, ki dajejo pomemben prispevek proizvodnji. V Ljudski republiki Sloveniji obstoja 90 takšnih podjetij, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo izredno dobre kvalitete. Dohodki teh podjetij so last invalidske organizacije, ki se na ta način vedno bolj krepi ter se prav zaradi tega bistveno razlikuje od raznih invalidskih društev v kapitalističnih državah
Med invalidi Jugoslavije niso redki udarniki, novatorji, racionaliza-
Med poljskimi delavci in italijansko policijo je prišlo pred dnevi do težkih spopadov, kjer je policija ubila dva delavca, več jih je bilo ranjenih, 38 oseb, med njimi 10 žena, je bilo aretiranih. Do teh spopadov je prišlo v Torre Maggiore, ko je policija z orožjem razbila zborovanje stavkajočih poljskih delavcev.
Naslednji dan so pričeli poljski delavci v pokrajini Foggia (Apulija) protestno stavko, kjer so protestirali proti policijskemu terorju. Policija je napadla sta vkuj oče in skušala razbiti zborovanja in demonstracije. V San Severu se je policija poslužila
torji, odlikovanci z Redom dela, udarniki pri prostovoljnem delu, organizatorji in člani kmetijskih obdelovalnih zadrug. Slana Janko, 100 % invalid, večkratni udarnik v opekarni železarne na Jesenicah, je bil za svoje delovne uspehe odlikovan z Redom dela. Pliberšek Franc, težki invalid, je organizator kmetijske obdelovalne zadruge v Goliču pri Slovenskih Konjicah. Zelo lep je tudi prispevek invalidov pri prostovoljnem delu. Tako so samo v šestih okrajih Slovenije opravili invalidi — delovni prostovoljci — na raznih delovnih akcijah nad 27.000 prostovoljnih ur.
Jugoslovanski invalidi se dobro zavedajo, zakaj so doprinesli svojo žrtev. Oni so dobro vedeli, čemu se bore, zato niso podobni v ničemer invalidem imperialističnih dežel, demoraliziranim, izgubljenim ljudem, ki so se borili proti interesom delovnih ljudi, odnosno proti svojim lastnim interesom.
Danes, ko klevetnika kampanja kominforma dosega višek v sramotenju njihove dežele, vojni invalidi tekmujejo v plemeniti bitki za izpolnitev petletnega plana, ki bo velik dokaz resnice v. Jugoslaviji. . .
soLilnega plina. Pri teh spopadih je bil aretiran tamkajšnji tajnik delavske zbornice, komunistični poslanec Pelosi pa ranjen. Policija je tudi v Cerignoli napadla brezposelne.
Sindikalna zveza je ob tej priložnosti zahtevala parlamentarsko preiskavo dogodkov in kaznovanje krivcev. Komunistična partija je v pismu ministrskemu predsedniku De Ga-speriju ostro protestirala proti napadu na delavstvo.
Splošna sindikalna zveza je pozvala svoje člane, da se udeležijo splošne stavke, ki se je pričela včeraj ob 6. uri zjutraj.
Italijanska policija proti stavkajočim delavcem
Po širnem svetu
London. V poslopju britanskega parlamenta je bil sestanek pokroviteljev britansko - jugoslovanskega društva in članov izvršnega odbora društva. Na sestanku so sklenili, da bodo zaradi protijugoslovanskega delovanja pristašev Informbiroja v društvu ustanovili novo ,,Društvo anglo-jugoslovanskegaprijateljstva".
t
Sestanka so se udeležili narodni poslanci Conny Zilliacus, Norman Dodes, gospa Lee Maning, S. Tifeny in E. Roberts.
Peking. Agencija Nova Kitajska poroča: Enote narodno osvobodilne vojske so osvobodile 22. novembra prestolnico pokrajine Kvangsi Kvej-lin. Kvejlin je važno prometno središče v jugozapadni Kitajski. V pokrajini Kvangsi je do pred kratkim gospodarila tako. imenovana Kvang-si-klika, katere glavna predstavnika sta bila Kuomintangova vojna mogotca Li Cung Jen in Pej Čeng Usi.
Moskva. Dne 30. novembra je odpotovala delegacija sovjetskih žena v Peking, da prisostvuje konferenci žena Azije.
Pariz. Svetovna federacija demokratične mladine je v izjavi odločno protestirala pri vladi Nehru proti terorističnim ukrepom in represalijam proti naprednim indijskim študentom in demokratom.
Rim. Predsednik Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti je naslovil dne 29. novembra telegram na glavnega urednika nekega londonskega časopisa, ki je poročal, da si je italijanska Komunistična partija zasigurala kontrolo nad italijanskim izvozom v dežele za tako imenovano ,,železno zaveso“ in pri tem zaslužila ogromne vsote denarja. V telegramu med drugim izjavlja; „Prosim Vas, da mi takoj fcporucuP, kje se nahaja tistih dVa milijona funtov šterlingov, o katerem Vam piše Vaš rimski dopisnik, da bo sekretariat naše Partije takoj vse potrebno podvzel, da jih dvigne.“
Istambul. Podtajnik ZDA, v čigar področje spada Srednji vzhod, je prispel dne 26. novembra v Istambul, kjer bo predsedoval konferenci ameriških poslanikov na Srednjem vzhodu. Konferenca se bo pričela 26 januarja.
Praga. Organ češke komunistične partije ,,Rude pravo“ javlja, da bo s
1.	januarjem vse knjige matičnih uradov, ki so jih doslej oskrbovali duhovniki raznih ver, prevzela civilna uprava.
Berlin. Kot poroča agencija DAP je sovjetski rudarski inženir Sergev izjavil v Domu sovjetske kulture, da predstavlja porušenje gorskih masivov ter sprememba teka rek s pomočjo atomske energije v Sovjetski zvezi samo načrt, ki odgovarja želji sovjetskega ljudstva. Toda, je dostavil sovjetski'inženir, pri nas sledi izvršitev želji zelo hitro in gotovo bo ta načrt v kratkem postal stvarnost. Uranova ruda, ki je potrebna za proizvodnjo atomske energije, je zaključil Sergev, se nahaja v velikih količinah v raznih pokrajinah Sovjetske zveze.
I
Bukarešta. Romunska tiskovna agencija poroča, da sta 26. novembra t. 1. v Moskvi namestnik romunskega zunanjega ministra Preotesa in predstavnik sovjetskega zunanjega minstrgtva-Isatin podpisala pogodbo o sovjetsko-romunski meji. Istočasno sta podpisala dogovor, ki urejuje način za reševanje obmejnih sporov.
Sofija. Po odloku prezidija narodnega sobranja je bil imenovan za šefa bolgarskega generalštaba generalmajor Grekov.
OB TEDNU KNJIGE
MiŠ KO KRANJEC
Dvoje za slovensko ljudstvo tako značilnih in bistvenih dejanj stoji na začetku novega veka, v šestnajstem stoletju: kmečki upori slovenskega ljudstva, in rojstvo slovenske knjige. Čeprav takrat to dvoje ni imelo istega izvira, je vendar kasneje, zlasti pa v poslednjem uporu slovenskega naroda za druge svetovne vojne bilo oboje neločljivo povezano.
Kmečke upore je plemstvo krvavo zatrlo, slovenske knjige pa reakcija kljub vsem naporom ni mogla: proti knjigi so se morala in mogla boriti samo s — knjigo. Toda ne knjiga Tomaža Hrena, ki je vršil inkvizicijo nad slovensko besedo, knjiga Primoža Trubarja je edina mogla roditi nadaljevanje. Samo ta je bila — vsaj v nekem pogledu t— revolucionarno dejanje.
Če je že Prešeren v svojih časih zapel, da je naša zgodovina strnjena samo v ,,krvavi punt“ in ropanje Turčije, je pozneje to zgodovino dopolnila še — slovenska knjiga: dodala ji je Prešerna — Levstika — Cankarja. Zares, v zgodovini slovenskega naroda ni kraljev, ni vojskovodij, ni vojnih pohodov, ni bilo zmag, ni bilo velikih politikov, toda Prešeren, Levstik, Cankar trdno stojijo v tej zgodovini s svojo knjigo: trdno in hkrati čisti.
Slovensko knjigo je vedro rodila krvava potreba, nikdar sla po razvedrilu. Te svoje posebnosti slovenska knjiga v glavnem ni nikdar izgubila. Slovenska knjiga v preteklosti ni bila nikdar samo literarna temveč tudi političnega pomena. Kamor koli se ozremo v preteklost, vedno se je ta slovenska knjiga bila s politiko, zdaj z avstrijsko, zdaj z navadno policijo, zdaj z domačo reakcionarno politiko in usoda naših vidnejših književnikov je dejanski en sam v bistvu politični boj nazadnjaškim okoljem, nikdar pa. kak navaden literarni boj. Boril se je že Zoisov krog s politiko zaradi knjige, boril se je Vodnik, boril se je Prešeren, boril se je Levstik, Stritar, pa Gregorčič, Aškerc, Cankar, ena sama borba slovenske knjige v minulih dneh proti nazadnjaštvu. Pa je ta knjiga morala biti politična, če je to hotela ali ne. Slovenski pesnik in pisatelji, ako naj je hotel biti veren sin svojega tlačenega naroda, ni mogel biti samo umetnik lepe besede, moral je postati glasnik ljudskega narodovega hrepenenja po svobodi, moral je postati tudi borec za to svobodo. V naši slovenski, današnji, lj,udski politiki, ne moremo s ponosom kazati na nobenega poklicnega politika preteklih dob, brezkompromisna naprednost v preteklosti ima svoje predstavnike zgolj v tvorcih slovenske knjige, kadar in kolikor so ti bili glasniki in zagovorniki ljudskih teženj po svobodi.
Upor slovenskega ljudstva, ki se je začel v šestnajstem stoletju s kmečkimi punti, se je dopolnil z zmago v drugi svetovni vojni, po celih štirih sto letih. Danes, svoboden, sproščen, slovenski narod stopa k vsestranski izgradnji svojega živ* ljenja in svoje domovine. Slovenska knjiga je v dolgi dobi med obema uporoma odigrala svojo veliko, neprecenljivo vlogo v prebujanju slovenskega ljudstva, v politični vzgoji in političnem vodstvu, pa tudi vsaj posredno pripravljala slovensko ljudstvo k poslednjemu uporu in zmagi. Ta slovenska knjiga danes ne more in ne sme pretrgati svoje dobre tradicije, namreč v tem, da bi danes postala nepolitična.Bistvo slo-
NASA KNJIGA
odraz življenja in vodilo v bodočnost
venske knjjge ni bilo razvedrilo, ni bil samo užitek lepote, bistvo te knjige je bila političnost. Pri izgradnji domovine, pri ljudskem kulturnem dvigu, ki je vedno povezan s politiko, taka knjiga danes lahko opravi Drav tako svojo veliko vlogo, kakor je to nekoč pri političnem in kulturnem prebujanju, in kakor jo je nekoč pri političnem vodstvu, če bi postala nepolitična, bi se s tem odmaknila od vsega sodobnega dogajanja, od vsega presnavljanja, od želje po dviganju ljudstva. Tudi za slovensko tiskano besedo, za slovensko knjigo so ljiudje v štirih letih umirali, ali pa trpeli po koncentracijskih taboriščih- Klavrno vlogo bi si izbrala, ko bi danes bila ustvarjena samo zato, da bo brana v zimskih dneh pri topli peči. Slovenska knjiga je bila v preteklosti vedno svojevrsten, lep, prazničen dogodek, slovenski človek je to knjigo vedno je-
mal v roke z neko toplo pobožnostjo, zato, ker je bila njegova, pisana iz njegovega srca. Taka mora biti tudi danes.
Ko je danes politična oblast prešla na ljudstvo in ni več v rokah le nekaterih posameznikov ali skupin, se prenaša tudi kultura na vse ljudstvo. Lastnik kulture ne more biti samo neka plast, skupina, stranka, lastnik slovenske kulture je lahko in more biti samo slovensko delovno ljudstvo v celoti.
Kakor si danes ne moremo misliti človeka, ki bi se sploh ne zanimal za razvoj političnih dogodkov, ki bi ne bral časnikov, tako ne sme biti človeka, ki bi šel mimo slovenske knjige. V naših kmečkih hišah so poleg vsega drugega hranili tudi slovensko knjigo, vendar spravljeno nekje v omari, včasih pa kar na podstrešju. V slovenski hiši mora biti v bodočnosti tudi prostora za družinsko
knjižnico. Imeli bomo krajevne knjižnice, toda poleg teh mora biti po naših domovih odmerjen kotiček za slovensko knjigo. Iz te knjižnice bo odsevala kultura in zavest tega doma, te družine. Ni treba morda celih stojnic knjig, navlake, pač pa mora biti tam vse tisto, kar je bilo v usodi slovenskega naroda, v njegovi zgodovini in v njegovi kulturi najpomembnejše, tiste dragocene stvari, ki ne bodo šle nikdar v pozabo: za vse to se mora najti povsod prostor. So bili časi po naših vaseh, ko so se nekateri ljudje zmrdovali, če so koga videli ob knjigi, ali so mu vsaj očitali, da trati čas. Tu je čas, ko mora postati sram tistega, ki bi šel mimo knjige. So bili časi, ko so ljudje ob dolgih zimskih večerih ali ob nedeljskih popoldnevih, če že ne v gostilni, pa doma v dolgočasju posedali, tratili ure z navadnim klepetanjem, opravljanjem, le često pa s še slabšimi stvarmi. Tu je čas, ko se bodo ljudje, koder bodo le utegnili, zbirali zdaj tu, zdaj tam, sedeli bodo zatopljeni okrog mize, med njimi pa bo ležala odprta — knjiga. In ta knjiga bo resnični odraz našega življenja, odraz življenja v preteklosti, odraz življenja v sedanjosti in vodilo v bodočnost.
SfiODEHSKK PESEK!
-Nepričakovano hitro je bila vigred tu.
Najprej so. od nekod prihajale rahle, tople sape in s sončnimi žarki začele razganjati ozke, ledene steze po taborišču ter jih spreminjale v žlobudraste drage. Ker niso bile barake zvezane z mestno kanalizacijo, voda ni mogla odtekati in je v tolmunih stala po taborišču. Za moštvo je imela ta sprememba to neprijetnost, da se je v barake nanosilo neznansko blata; morali so jih izpirati dvakrat na teden, Toda nihče se ni zmenil za to. Polje okrog taborišča Je pokazalo črne, rebraste brazde, ki so se z vsakim dnem širile, dokler niso cele njive s travniki vred razprostrle svoje vigredne prikazni pred zime sitimi očmi. V daljavi, tam, kjer so se dvigali prvi griči, je sneg že izginil in vedra pobočja polj in gozdov so se razgrnila v svet.
Hkrati so se oglasile prve pomladanske ptice, ki so prihajale menda sem od tistih vedrih, prebujenih pobočij in so z mladimi, svežimi glasovi oživljale žalostno okolico barak.
Taborišče je postajalo moštvu vsak dan tesnejše, začel ga je vznemirjati čuden pritisk. Posebno vojaki, ki so bili doma s kmetov, so čutili' to in bili s slehernim dnem polni novih, daljnih čustev; njih oči so postajale sanjave in neprestano
nekam strmeče. Iz lok in kopnač,'od povsod je vigredna vlaga parila nemirno kmečko kri. Podplati, žejni rose in sveže zemlje, so jih začeli žgati, noge v čevljih so otekale, velike dlani so se same od sebe odpirale in širile, kot bi hotele nasipati semenje vigredi.
In nekega dne so se v baraki pojavili prvi šopki teloha, snežnic in drugih vigrednih rož. Ob tem prvem cvetj|u so težki in okorni koraki moštva postali tihi in svečani kakor v cerkvi.
Pomlad je bila tu . . .
Nekega jutra je stotnija korakala skozi gozd. Pod drevjem je bilo že otajeno, le tu in tam so na jasah ležali okrogli hlebi zmrzlega snega.
Skozi grmovje je puhtela meglena vlaga. Gozd je bil tako tih, da je stotnija slišala v globini gozda svoj lastni odmev. Tedaj je zakukala kukavica. Stotnija je prisluhnila, vse je pridržalo sapo in štelo:
„Ena — dve — tri . .
„Kaj . . .?
,,Samo trikrat . . .?“
Janoda je dejal z malodušnim glasom:
„To pomeni, da nas bo v treh letih vse vrag vzel!“
Toda Palir, ki j,e zamišljeno korakal poleg njega, je takoj popravil:
„Ne — to pomeni, da bo vojna

IVAN TAVČAR:
VRNITEV
Jelovč brdo! Ravno pod Blegošem tiči ta vasica. Tu sem preživel otroška leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Zato me vse sili nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo, dokler me bodo nosile noge.
Mehki spomini so me objemali, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Stari naš Blegoš je začel kazati svoj obraz, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik; izza niega se tako radi privlečejo črni oblaki.
Hotel sem sesti pri poti v šumečo
resje ter se zagledati v plešasti Blegoš, če me morda še pozna. A pri potu sta že sedela dva. čepela sta v resju, podobna kupu nesreče, kakor dva omlačena snopa.
Mož je pokazal z roko na Blegoš. „Lep je,“ je -obrnil svoj izmučeni obraz, „in če je bil človek šestnajst let notri, se ga komaj nagleda. “ Zagledal se je v goro. Začelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je razoral lice in izpadli so mu lasje.
(Nadaljevanje na 4. strani)
trajala še tri leta.“
,,Zmeraj kvasite neumnosti. Zaradi take bedaste ptice!“
Toda Palir je trdil, da bo vojpa trajala še tri leta.
„Naj traja, kolikor hoče, samo da bi o yeliki noči dobil dopust," je z vzdihom končal razgovor Holcman.
Ptica, ki je kukala, ni slutila, da je s svojim klicem nad sto ljudi spravila v slabo voljo.
Dih pomladi je izvabil iz kompa-nije tudi prvo pesem. Med maršem se je začelo tu in tam brundanje, sprva rahlo, išč°če, potem pa glasnejše, dokler se prsi niso odprle. Oglasilo se je pet, šest pesmi hkrati, vsaka narodnost je brundala zase, toda vsi napevi so si bili podobni . . . Gelo Talerliofovci so brundali hrepeneč ukrajinski napev.
Kaj se je zgodilo?
Četovodja Erdkonig je prisluhnil .. . bila je slovenska pesem, ki ga je pritegnila. Peli so štefanič, Palir, Amun, Grum, Pekol, Istrijanee Demark in še nekateri drugi, ki so se med maršem zbrali okrog jedra, ki so ga tvorili prvi trije. To je bilo med petjem dovoljeno.
,,Bom grmovje posekal in praprot požel ..."
Pesem je trepetala skozi brneči zrak.
Četovodja je navdušeno vzkliknil: „Slovenci! Pa pojmo slovenske pesmi, če drugače ne gre. Korporal Smuk, organiziraj zbor!"
Slovenci so se sramežljivo spogledali, toda Smuk je že korakal poleg Erdkoniga v prvi vrsti in klical: ,,Pevci, na čelo!"
Štefanič je zapel s svojim jasnim, prešernim tenorjem:
„Kaj nam pa morejo . . .?“
Ostali so mu odgovorili:
,,Nič, nič nam ne morejo . . Glasovi so bili tako topli, objemajoči, da je mahoma zabrundal prvi vod in za njim vsa stotnija. Pesem se je dvigala, rasla, osvajala. Ker večina ni poznala besedila, je brundala samo napev. Vojaki so žareli, zrak je brnel in se stresel v daljavo. Prebivalci predmestij, skozi katera je bataljon korakal in ki so poznali njegovo mračno, čudno moštvo, so postajali in se čudili.
Da, bataljon št. 100 je prvikrat pel . . .
Lovro Kuhar — Prežihov V orane
(Odlomek iz knjige ,,Doberdob")
JOSIP JURČIČ
V JAMI NAD KRKO
Kako poldrugo uro od Stične izvira pod skalnatim hribom na Dolenjskem reka Krka. Na dan prihaja v dveh izvirih, ki sta pa zelo blizu drug drugega.
Če greš od zgornjega rokava iz doline navzgor, prideš do velike viseče skale, ki ima majhno, komaj vatel visoko in široko žrelo, votel vhod v jamo.
Ta jama je bila v nekdanjih časih okoli bivajočim stanovalcem pribežališče in zavetje pred Turki. Tako je bila tudi leta 1475, ko je spet Turek udaril na Slovensko, privrela velika množica iskat v jamo zavetja. Pred vhodom sta stala na straži dva mlada kmeta z orožjem v roki, eden zgoraj, drugi zdolaj. V jami pa, v obokani sredini pod zemlja, je ležalo in sedelo na raztreseni slami za tri vasi ljudi.
Zunaj okoli velipega ognja se je bilo zbralo številno krdelo možakov razne starosti: ta mladenič, ta mož srednjih let, oni starec kraj groba. Imeli so skoraj vsi pri rokah cepce, okovane z železom, ali pa dolge bu-tičaste, črno opaljene grčavke ali kako drugo reč, ki bi jim v sili služila za orožje. Med glasnim ravsom in govorjenjem, ki se je razlegalo po jami in so ga čudno odbijale in oponašale kamni tne stene nakopičenih skal, je bilo slišati, kaj so ugibali ti možje, prostaki iz ljudstva.
„Kaj pravite, možje," meni čokat možak, ,,ali bo še kdaj dobro na tej naši zemlji? Bog nas varuj! Že od nekdaj, kar je menda n&ša narodo-vina na svetu, ni bilo sreče niti toliko časa, kar človek potrebuje, da zleze iz zibelo v grob, še toliko ni bilo veselega. Moj rajnki oče so pravili, da je bilo njega dni še vse huje. To je bilo tačas, ko so bili Turki prvikrat prišli in so se zatekli ljudje prav semkaj. Takrat so hodili k nam še tisti psoglavci. Za njimi pa je prišla gospoda, ki tudi ni veliko boljša. Kar je, to je, samo da nas na kolee ne nabada kakor Turki, ki so zdaj v deželi, Bog jih pogubi!"
„Res je to!" odgovori drug, zarasel, hud mož- ,,Trlep govori resnico. Gospoda se zdaj zapira v gradove, nas pa pušča, naj nam psi požro otroke, naj nam mlade ljudi odpeljejo na Turško. Nam pa pomaga nihče; če se čreva vlečejo za nami, se nihče ne zmeni za nas. Kadar je cesarju potreba vojakov za Nemško, tačas ti brž pridrve in — hajdi na tuje. Nam pa ne pomaga živa duša, kadar nas davi doma sam liudir s Turškega ali pa pes vedi od kod. Meni to ne gre v glavo."
,,Potolaži se, prijatelj," nadaljuje drugi, „pustimo gospodo in cesarja! Jaz pa pravim: pomagajmo si sami; možje, sami si pomagajmo!"
„Jaz tudi tako menim; pomagajmo si sami! Jaz sem zraven."
„To sem tudi jaz prej rekel," pravi tretji.
„Jaz tudi," se je slišalo od vseh strani in zmerom večje je bilo krdelo pri velikem ognju.
,,E kaj, vsi gremo," reko naposled eni. ,,kdor si ne upa, ni vreden, da je pri nas."
„Prav je tako, jutri navsezgodaj se vzdignemo; kar bo, pa bo!"
„Pol nas bo počepalo na polju in stegnilo kopeti za vselej, pol jih bo prineslo razbite buče v to luknjo; to bo, da vam poVem," pravi tisti, ki še je poprej na gospodo hudoval.
„Glej ga no, od kdaj si neki ve-dež?" ga vpraša mlad človek in ga po strani zaničljivo pogleda.
' ,,Še tega ne veš, da me je tvoja stara babica, čarovnica, prerokovati naučila?" mu odgovori oni.
„0 vem, da te je naučila strahopetnosti; srca nimaš za pol moža, to te uči vedeževanje."
„In ti, sraka, ti mi očitaš boječ-nost? Stoj, pokazal ti bom, kdo je med - nama strahopetec!" Rekši, dvigne svoj grčavi cepeč nad mla-
deniča, a ta se mu je tudi postavil v bran.
,,Čakaj te!" vele možje in odpah-nejo vsakega na drugo stran.
,,Glejte, taki smo," reče star mož. ,,Kako si bomo pomagali proti drugim, ko se med seboj skavsamo za vsak nič. Jutri pokažita svojo srčnost, ne zdaj! Turki stoje v deželi, zdaj moramo med seboj potrpeti. Kako bomo kaj storili, če se med seboj ne pobogamo! že tako smo preveč razkosani: eni so pobegnili v gozd, drugi so bili tako nespametni, da so se zaprli v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo — Bog daj, da bi se to obrnilo drugače — Turki vendarle premagali in potlej, saj vemo, kaj jih čaka. Glejte, ko bi se bili zbrali vsi v eno, potlej bi se dalo že kaj storiti proti Turku, ki se je zdaj že toliko razlil po deželi."
Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in z njim cigan Simol. Usedeta se k ognju, tja, kjer je bilo veliko drugih ljudi. Nihče ju ni nič vprašal, zakaj marsikateri je bil med njimi, ki mu je bil ta in oni neznan. Petrova gosposka obleka je pa vendar bodla v oči, da so se jeli spraševati, kdo je to, in se naposled zmenili, da je gospod Kozjaka. ,,Kako ta sem pride?" so dejali eni in ugibali tako in tako. ,,Kdo je pa tisti, ki je prišel z njim? Domačin ni; ta nima naše oprave niti poštenega obraza." Tako so sodili od strani cigana. ,,To se lahko poizve, kdo je," reče eden, „tu smo mi gospodarji? kaj ni res? Vsak, kdor pride, mora povedati: kdo si in kaj si."
,,Stoj, najprvo pokličimo tisto švedro semkaj, ki pravite, da je gospod Kozjak. Naj bo Kozjak ali Krav-
jak, gospod ali kmet, tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le-oni rjavi dolgin, če ne . . .“ reče nekdo in vzdigne palico.
Nato pošlje zbornica poslanca h gospodu Petru, naj se zglasi kar precej pri velikem ognju. Kmetje, moško naslonjeni na svoje cepce-batine in opaljene kolce in krepelce, vprašajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel z njim. „Gospod je lahko med nami," mu reko, ,,ako ga ne more varovati grad, ali pozvedeti moramo, kdo je med nami."
In Peter reče: ,,Ne poznam tega človeka, prišel je za menoj; videl sem ga malo poprej, preden so bili Turki prišli, in zdaj ga spet vidim. Nemara hi bil Turkom . . . tako . . . malo .. . znan."
,,Ogleduh je," reko brž leni in ogenj šviga vsakemu iz oči.
,,Na kol ga nataknemo, kakor Turki delajo z našimi brati," vpije nekdo.
,,Nos in ušesa mu porežimo!" kriči drugi.
,,Ne možje, kdo ste?" pravi mož, ki jih je bil že prej utolažil. ,,Ali se boste po Turkih ravnali? Tega ne, mi smo kristjani in, kakor sem že rekel, smrt nas lahko zaleze ali zdaj ali pozneje; zato moramo tudi tega človeka, četudi je turški ogleduh, kaznovati, kakor možem pristuje, ne pa kakor nevernim psom. Zato svetujem tole: primimo moža in ga vrzimo v krnico v Krko zunaj pred jamo. Krka preteče veliko dežele, naj si jo ta človek ogleda in naj pove Turkom, da je še kje kak cepec, ki je trd dovolj, da razbije komu glavo, pa če je še tako koščena."
,,Res, v krnico ga vrzimo!" pritegnejo drugi, ,,saj Turki ne pridejo do nas, zato je že Stvarnik skrbel in nam izvotlil brlog, ki do njega ne prispo turški konji, dasi so urni ko strela."
Cigan je kmalu spoznal, kako je. Z obrazov je spoznal, da se /nanj zbira oblačica, videl je tudi, da ga je Peter izdal. Prvo, kar je zviti cigan poskusil, je bilo, da se je hotel izmuzniti, toda brž so mu zaprli pot in ga obstopili z vzdignjenimi cepci in drogovi.
Zdajci se vzpne cigan pokonci, v roki se. mu zasveti nož in strašen glas zadoni po podzemeljski jami: ,,Nihče naj se mi ne bliža, za tri je moj mož nabrušen! To pa ni res, kar vam je povedal tisti grbavi človek." Ves hrup po jami potihne in vse se ozre na cigana. Ali na mah padejo trije cepci in tisti hip zazveni ciganov nož, izbit iz rok, po temi na tla. Vendar so imeli vsi, kolikor jih je moglo okoli njega, dosti posla, da so ga iztirali skozi ozko luknjo na prosto. Na jarku ga potem zavihte in visoko pljuskne voda, ko cepne cigan v sredo krnice.
Krohotaj e se pomaknejo kmetje v luknjo, potem pa potihne zadnje čopljanje po vodi v črni temi. ,,Ako zna plavati, ho prišel na suho," pravijo med seboj, „in sporočil bo Turkom, kaj je videl; naj le! Ako pa ne zna, naj utone, škode ne bo velike."
Ko bi bil kdo stopil dol h Krki raz jarek na travnik, bi bil videl, kako je dolgin splaval na suho, otresel in ovil mokro obleko, se zravnal v vsej svoji dolgosti ter jezno govoril sam s seboj, obrnjen proti jami: „Do-bro vem, da sem dobil to po tvoji pripomoči, krivenčasti gospod Kozjak. Ti žaba, ki bi te moral že zdavnaj stlačiti; ali zdaj se ti bom zahvalil!" Rekši se obrne preko travnika proti severnozahodni strani, tja, kjer je bil veliki turški tabor pred cerkvijo na Muljavi.
Niiiniiiiwianii£iifl9WMiiiHHiiMiiniimiiiiiiiwMii»niHi8ii!naiiiiiiiiiii>Hii!iiuai!iBiH8HiiiflinB!H9aiii>i!iini!it!iiiiniiin!ii!aiiiiflti8siiit«iiniinsiitflmi!iniiiiiii[Mii!iii!uiiin
VRNITEV
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nekaj je govorilo naše gorovje le o tem, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi njivice, ki je bila last beračeva, pa je hotel bogatin po njej vlačiti les iz svojega gozda. Končno je zmagal v pravdi kočar. Bogatin je besnel. Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegošu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil.
Spet je ječal: „Lemoj, šestnajst let! in noben dan nisem videl ne Koprivnika, ne Mladega in ne Starega vrha." Iztegnil je koščeno roko: ,,Vidiš, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju in, kakor je Bog v nebesih: jaz se ga z roko nisem dotaknil! Njegov brat je pričal. Skrit za grmom je hotel videti, kako sem Kalarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi je storil in šestnajst let mi je ukradel!"
Dotlej gimnova žena Luca ni bila spregovorila. Imela je jokajoč, stepen glas. ,,Toliko sem vekala," je zastokala in njene oči so bile v resnici podobne studencu, kadar zgubi v poletju vodo, „toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, nobeden me ni vzel na delo. Dobro leto potem je umrla špelica — od stradanja! Toliko sem vekala." Pri nas ljudje ne jokajo, pri nas vse „veka“, tako otrok v zibelki kakor žaljujoči pri pogrebu. Zatorej je tudi Luca vekala, ko so ji moža vzeli in ko je umrlo otroče. Pa tudi brez vekanja bi bil človek tej ženski verjel, da je veliko trpela pod božjim soncem. V teku tega trpljenja se je je oprijela bolezen, da je s suhim obrazom migala neprestano sem iii tja, prav kakor bi hotela sproti zanikati, kar je
govorila. Vse to jo je delalo smešno, ali ravno ta smešnost je nehote poviševala vtis žalosti, v toliki meri prisojeni materi Luci.
,,Tako je umrla tudi špelica. Pa še tružice mi niso hoteli napraviti v vasi! Morilci in ubijalci niso imeli nobene pravice! — Zjutraj je umrla in povem vam, da od stradanja! Na svetu je bila komaj tri leta. Pa nikjer nisem mogla dobiti desak, da bi jo bila spravila, kakor se človeku spodobi. Zvečer, ko se je luna prikazala za Goro, sem jo naložila v košek, s katerim smo vozili travo, če smo imeli kravo pri hiši. Takrat je sadje cvelo. Naložila in odpeljala sem jo ponoči. Nekaj jablanovih vejic sem položila k njej, da je šla v cvetju od doma. Povedati ne morem, kako mi je bilo tisto noč. Tak pogreb in nedolžen otrok, ko nikomur nič hudega storil ni! O Jezus! O Jezus!"
Nekaj časa je vzdihovala, nato je še dostavila:	„Ali brez pogrebcev
moja špelica ni ostala. Ko jo pripeljem pod Malenškim vrhom do prvega ovinka v gozdu, pogledam na tratino pred seboj, pa ti jo primaha tam dol kosmat in rjav zajček. Kak streljaj od mene je skočil na pot. Prav nič se ni bal mojega mrtvega otroka. Sredi pota je sedel, prav čudno je mahal z ušesi in si mel z nožico kuštravo glavo. Oči si briše, sem si mislila. Na vse to je izginil v bukovje, a povem ti, še trikrat je žival prekrižala pot; vselej je obsedela in si brisala gobček. In vidiš, Bog je poslal tega pogrebca, ker ni bilo ljudi! O Jezus, jaz sem kaj prestala tisto noč!" Še mnogo mi je potem potožila Luca. ,,Zdaj imam moža," je dodala tiho, ,,doma pa mu nimam kaj skuhati. Ni pšena, ni moke in drugega nič. Prvo noč bo moral v postelj brez večerje."
Obmolknila je in me kimaje gledala. Vsaka črta na upadlem obrazu
je trepetala, dokler ni polagoma iztisnila iz sebe, da bi jima kaj posodil. Res smo nato pri Posevčniku na Malenškem vrhu nakupili moke in drugih stvari. Pri odhodu je trgovec omenil, da je vsa vas v ognju in da bi morda ne kazalo danes domov. Pa smo vendar odrinili.
Približali smo se prvim hišam. Slišali smo vpitje in opazili, da so ljudje vihteli kole in vile. Razlegal se je krik: „Živ ne pride v vas! če je oni pod zemljo, naj gre ta za njim!" V prvi vrsti je divjal Kalar, v rokah je imel zakrivljene gnojne vile. Tudi nekaj žensk je kričalo vmes, še celo otročaji so tiščali ko-liče v slabotnih rokali.
Ta dva sta obstala in od groze skoraj okamenela. ,,Moli, Luca!" je zaječal šimen. Krčevito je tiščal vrečico z živežem k sebi, snel črni slamnik z glave, z desnico je začel delati velike križe čez potno čelo. Oglasila se je molitev o Kristusovem trpljenju; stepeni glas kimajoče Luče je presegel vpitje množice. Razoglav sem korakal za onima, ko sta v silnih stiskah iskala pomoči pri njem, ki je nekdaj trpel za solzni naš svet. že smo dTospeli do sovražne tolpe. Za Blegošem je zatonilo sonce in senca je legala po krajini. Kakor jok je bilo slišati Luče skrhani glas: ,.Ki je za nas krvavo bičan bil, ki je za nas s trnjem kronan bil, ki je za nas križan bil." Presunilo me je tako, da sem skoraj videl, kakor bi stopal s trnjem ovenčani in krvavo prebičani odrešenik s svojim križem pred nami. In ta dva sta nosila križ z njim!
Ljudstvo je obmolknilo, že je nekaj količev odletelo v stran. Matere so pograbile po otrocih in tudi možje so izginili. Zadnji je odstopil še Kalar, vile je treščil na tla pred hlevom. V hipu ni bilo videti žive duše več. Ostal sem sam sredi vasi. Onadva pa sta odkorakala proti svoji podrti koči in še iz dalje se je čul jokajoči Lučin glas: ,,Ki je za nas križan bil." Tako sem prišel tisti večer na Jelovo brdo.
Sele. V nedeljo, dne 20. novembra, je bil v Selah — Zgornjem kotu v gostilni pri Maleju povolivni sestanek DFDL. Selani, ki so prišli na sestanek po eno uro daleč in še več, so prav kmalu do zadnjega kotička napolnili Malejevo gostilniško sobo. Sestanek je začel sekretar občinskega odbora DFDL za občino Sele tov. France Januš in nato dal besedo sekretarju Pokrajinskega odbora DFDL tov. Karlu Prugniku — Gašperju.
Tov. Prugnik je v svojem referatu orisal položaj koroških Slovencev po volitvah in med drugim dejal, da smo korogki Slovenci letos prvič v svoji zgodovini gli na volitve z jasno začrtanim programom in z napredno stranko kot je Demokratična fronta delovnega ljudstva. V nagi dosedanji borbi, ki traja že deset in de-
■HiiuiiiaiiMiiiniiiaiiiHiiiniiiniiiiiuia
V nedeljo, dne 4. dec. 1949 ob 14.30 uri bodo uprizorili Bručani v Narodnem domu v št. Jakobu v Rožu Kfeinarjevo opereto
„Miklova Zala“
Vabimo vse št. Jakobčane in tudi ostale Rožane!
Hiiiniiniiiniiiiiiiiiiiiiniiiniiinfliiiiiiii
setletja, pa ne pomnimo, da bi se bili nagi nasprotniki kdaj koli posluževali proti nagemu gibanju prižnic in cerkva, kot je to bilo pri zadnjih volitvah. Ni treba posebne modrosti, vsak, ki je količkaj razsoden in razmišlja, razume to umazano igro, razume, kaj so s dem hoteli doseči: razbiti nago v oboroženi borbi sko-Yfl.no narodno enotnost. V tej situaciji pa je za slehernega koroškega Slovenca, za slehernega delovnega človeka nujno, da se tesno oklene edine predstavnice Demokratične fronte delovnega ljudstva v borbi proti narodnemu zatiranju in socialnemu izkoriščanju, kakor izkoriščevalcev Marescha in Voigta.
Po referatu se je razvila živahna diskusija. Navzoči so zlasti obsodili gonjo in lažne vesti, ki jih je v zvezi s prekopom trinajstih žrtev in odkritjem spomenika širil član KLS
v Selah g. Janko Olip. že v volivni kampanji je izdajal interese nage pravične borbe in načrtno sabotiral pokret DFDL v Selah. Isto vlogo je igral tudi, ko so se Selani pripravljali na prekop svojih žrtev in odkritje spomenika. Z lažmi je poskušal prekop preprečiti. Kakor so povedali tovarigi na sestanku, je razširil vest, da ga je neki zastopnik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške po telefonu obvestil, da z Dunaja prepeljane žrtve ne bodo pokopane na pokopališču, temveč nekje na trati pred pokopališčem. Tov. Prugnik je na sestanku ponovil, kar je preko telefona dejal g. Olipu: ,,Danes ge ne vemo, ali nam bo sploh uspelo prepeljati telesne ostanke trinajstih žrtev z Dunaja ali ne. če pa nam to uspe, bodo ti junaki zavzeli vsekakor najbolj častno mesto na pokopališču.“ Takšna je resnica, s katero se bo moral sprijazniti tudi g. Olip. Kdor govori drugače, je laž-nik.
Nato je sekretar občinskega odbora zaključil sestanek in navzoči so zapeli eno izmed onih pesmi, ki so jih prepevali takrat, ko so se s puško v roki borili proti nacističnim okupatorjem. Pa ge so posedeli in se razgovarjali pozno v noč, globoko prepričani v nago pravično stvar.
Libuče. V nedeljo, dne 20. t. m., je bil pri Simonu v Borovljah občni zbor Kmečke zveze za občino Libuče. Predsednik občinskega odbora, tov-Kolenik Janez, je v svojem uvodnem nagovoru obrisal položaj kmečkega gospodarstva v občini, ki postaja čedalje bolj kritičen. Potrebščine, ki jih mora kmet kupovati, so v primeri z prodajnimi cenami njegovih pridelkov nezmogljivo visoke. Kmet mora prodajati svoje pridelke poceni, potrošnik pa jih plačuje drago in je posebno prizadet delavec in nameščenec, kar je najbolj značilen primer pri cenah živine in cenah mesa. Med proizvajalcem in potrošnikom vtakne brez dela in truda nezasluženi dobiček vmesni prekupec v svoj žep. Subvencije, ki jih mi nismo deležni, služijo končno le fa-brikantu in veletrgovcem, da se svojega blaga znebijo in se pri tem bo-
gatijo, delavec pa nima od tega ničesar. Visoke cene kmetijskih strojev so velika ovira za napredek in pomoč kmečkemu gospodarstvu.
Največje breme za nagega kmeta so davki, s katerimi nas neprenehoma obremenjujejo. Ne razumemo, zakaj hi morali plačevati prispevke za obnovo, ko pa so naga gospodarstva v zadnjih letih trpela in propadala in so najbolj potrebna obnove. Tudi doklade za kmetijsko zbornico so nepravične, ker nas ta v nagih potrebah ne pozna in nam ne nudi nobene pomoči.
Potrebno je in resnična gospodarska pomoč je v tem, da se nam nudi pomoč za kakovostno zvišanje pridelkov in za pravične cene, kjer ne bo prekupčevalec vtaknil polovico nezasluženega zaslužka v svoj žep.
Na občnem zboru so sklenili, da bodo potom Kmečke zveze organizirali gospodarsko-strokovne tečaje s predavanji o aktualnih gospodarskih vprašanjih.
Enotno je bilo mnenje dobro obiskanega občnega zbora, da je za ohranitev in za napredek kmečkih gospodarstev nujno potrebna organizacija in enotnost vseh kmetov in je vsaka cepitev izdaja kmečkih interesov. Za ta cilj bo zastavil novoizvoljeni odbor ves svoj trud.
Borovlje. Pred nedavnim je neki nemgki celovški list prinesel članek, v katerem graja razmere na avtobusnem kolodvoru v Borovljah, na katerem je v večernih urah popolna tema. Kritik ima deloma prav, ker to prizadene zlasti prebivalce okolice Borovelj, ki se vračajo z večernimi avtobusi. Zanimalo nas bo, kdo je za to, da se ta nedostatek odpravi, prav za prav odgovoren in kompitenten, kajti avtobusni promet upravlja deloma pogtna direkcija, deloma pa zvezna železnica; trg, oz. prostor, kjer je avtobusni kolodvor, pa vsekakor spada v kompetenco mestnih očetov. Upamo, da se bodo odgovorna in pristojna mesta potrudila, da omenjene pomanjkljivosti čimprej uredijo in popravijo.
©P©Z©®DE,©
čitateljem in prijateljem našega lista
Vse čitatelje in prijatelje nagega lista opozarjamo, da bomo tudi letos objavili božična in novoletna voščila. Prosimo, da nam vsi, ki želijo preko lista poslati svojcem voščila za praznike, to sporočijo najkasneje do 10. decembra 1949.
V ta namen izpolnite spodnje vrstice in jih pošljite upravi. Kdor pa želi voščila s posebnim besedilom, naj to napiše na poseben list in ga prav tako pošlje na naslednji naslov:
Uprava »Slovenskega vestnika"
Celovec — Klagenfnrt 2, Postschlielifach 17
Ime
Naslov
Poklic
Podpis
Na istem prostoru je tudi poslopje boroveljske požarne brambe. Ta gasilski dom so sedaj povečali in mu prizidali lični objekt, v katerem bo lep prostor za brizgalnice in rešilni avtomobil. Nameravajo izgraditi tudi udarnost požarne brambe in sicer tako, da bodo potom telefona centralno povezani vsi člani, aktivni gasilci. Na ta način bo v primeru nesreče ali požara požarna hramba v par minutah v polni opremi in z vsem orodjem na potrebnem mestu. Da je to velikega pomena in izredne važnosti za vse prebivalstvo Borovelj in okolice, ni treba posebej omenjati. V novo prizidanem poslopju bo stanoval tudi upravitelj požarne brambe, ki bo strokovnjak in bo tako poskrbljeno za vsako eventuelnost. Ista oseba bo potem upravljala tudi mestno oz. tržno tehtnico.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometengasse 10, telefon 1624-4; Za vsebino odgovarja: Franoe Kosutnik. Hiška: Robdtschek u. Co., Wien Vlil., Hernalsergiirtel 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, Postschlielifach 17.
PREŽIHOV V O R A N C I
jLa A
ii i i
POŽGANICA
Kmalu se je po vsem gradu raznesla novica, da so prignali Gnidi-nega morilca. Od vseh strani so prihajali soldati gledat. ,,Aha, to je tisti!"
Nekateri pa so majali z glavami, / ko so videli na klopi ge čisto mladega fanta: „Ta ga je? ... Ta mleč-nozobnež?"
Nenadoma se je eden izmed vojakov spomnil:
„Ali sta lačna?"
Ko j nato je drugi vojak prinesel dve polni vojaški gkodeli dobre dišeče črne kave, drugi pa hleb kruha in dva ogromna klina slanine.
„Jejta!“
Med jedjo se je Petruh opogumil in vprašal:
„Kje je Naraglavgki Anzuh?"
,,Na kolodvoru!"
Po enournem čakanju so Petruha poklicali v pisarno. Z njim vred je odgla tudi mati; vojak, ki ju je vodil, ni rekel nič. Toda pred vrati v pi-
sarno jo je ustavil drugi vojak, ki je stražil vhod.
,,Samo Peter Kvocar!
,,Jaz sem mati njegova!"
„Ne smete vstopiti, počakajte tu!" Vojak je potisnil mater na klop pred vrati, Petruha pa porinil v pisarno.
Petruh se je znašel sredi velike, prijetno in lepo slikane sobe. Dvoje velikih oken jo je polnilo s košato svetlobo zimskega sonca. Soba je bila na pol prazna; v dveh kotih po ena široka pisalna miza, na steni brez oken dve omari in štirje stoli, to je bilo vse.
Četovodja, ki je sedel za prvo mizo, je molče pokazal Petruhu vrata v steni sosedne sobe. Petruh je vstopil. Zdaj je stal v drugi taki sobi, ge svetlejši in ge lepši. Oprave tudi tukaj ni bilo več, kot v prvi sobi, toda bila je na prvi pogled mnogo dragocenejša. Petruh je obstal za pragom. Praznična podoba te sobe ga je nekoliko vznemirila. Srce mu je
začelo burno tolči in čudna tesnoba se ga je polastila ob pogledu na dve osebi, ki sta sedeli za mizo. Eden je bil nadporočnik Malgaj, drugi narednik Kotnik.
,,Pridi bliže!" ga je pozval nadporočnik Malgaj.
Petruh je pristopil. Nadporočnik se je zdaj nagnil v širokem stolu nazaj in se molče zagledal v mladega kmečkega fanta. Njegove srepe oči so vrtale po fantovem obrazu, Petruha niso mogle spraviti iz ravnotežja — vzdržal je pogled.
Petruh takrat ge ni vedel, da ima pred seboj človeka, ki ima vso dolino v oblasti, mladega poročnika celjskega polka, ki je kot navdušen nacionalist prostovoljno prišel s peščico vojakov na Koroško, kamor ga je poklical Narodni svet za mežiško dolino.
Malgaj in Petruh sta se gledala skoro celo minuto, dokler ni prvi spregovoril nadporočnik:
,,TiNsi torej ubil trgovca Gnido?"
Petruh mu je odgovoril naglo in odločno:
,,Jaz nisem tega storil!"
Nadporočnik, ki ni umaknil od njega oči, je nadaljeval:
,,Peter Kvocar, ne klesti neumnosti. Ti si zmožen kaj takega storiti! Koj, ko sem te videl, sem bil prepričan, da bi mogel ubiti človeka! . . .“
„Nisem ga , .
Malgaj je za oktavo znižal glas.
„Kvocar, to mi ne ugaja! Povej
rajgi resnico: ubil sem ga, ker nas je — ta svinja lupil in preganjal, izkoriščal, kradel in vse počel, kar počne brezvesten podlež, izdajica. Tako povej, ker bo bolje zate. — Nam je vse znano — a za tebe bo bolje . . .!“
„Jaz nisem ubil Gnide!" je Petruh odgovoril tretjič.
Nadporočnik Malgaj se je nervozno premaknil na stolu. Mislil je, da ho s takim mladim, neizkušenim jaz-binskim pastirjem lahko opravil, zdaj se je pa prepričal, da ima trdo butico pred seboj. Skoraj kriknil je:
,,Kdo pa je vlomil v Gnidove ma-gacine, kdo vlačil bohe v gozd, kdo je nosil Gnidi svinjske pomije v svinjak? Kdo, če ne ti — ha!?“
,,Nosil sem, ali ubil ga nisem!" je ponovil Petruh z mirnim glasom.
Malgaj je pačil obraz, da bi bil bolj strog, toda če bi Petruh nekoliko bolje poznal ljudi, bi mu bil lahko z obraza bral, da se za to uradno skorjo skriva nekaj drugega. Preteklo je spet nekaj trenutkov.
„Kaj naj storim, Kotnik?" se je Malgaj tedaj obrnil k naredniku v kotu, ki je doslej molče prisostvoval zasliševanju.
„Dajte ga v klet, da se mu buča malo ohladi!" je rekel ta. A koj nato se je s čudnim glasom zakrohotal, da se je Petruh ves prestrašen obrnil k njemu.
Malgaj je jezno zamahnil z roko in siknil: ,,Prekleta godlja!"
(Dalje)
Zimska rejo in ohromelost svinj
Sedaj na delo v sadovnjakih
lokje puščamo na prosto, jim daj-itm ' ■ od gasa do ča*a i ako lopato prsti, lesnega oglja in tudi lesnega pepela. Prst vsebuje mnogo rudninskih snovi in tako poskrbimo, da živali pozimi ne trpijo vsaj preveč pomanjkanja na rudninskih snoveh. Tu in tam tudi priporočajo da damo živalim na liter vode po en gram zelene galiee (Eisenfitriol).
Sioer pa smo opozorili na pravilnejše rudninsko in heljakovinasto krmljenje v delni obrambi proti ohromelosti že v našem listu z dne 22. oktobra in 16. novembra t. 1.
Kočugki
Gremo v zimsko dobo, ko imamo več časa, kot spomladi in čez leto. Zato se pa spomnimo dela v naših sadovnjakih, prvo, kar moramo napravili v takšnih sadovnjakih, je raz-redčenje sadovnjaka. Seveda je takšen korak za tistega, ki stoji še na stališču ,,na malem čim več dreves" in ima zaradi tega prenatrpan sadovnjak, težka, odločitev. Vendar pa je potrebno, da pogumno a pametno poseže v pregosti oz. zanemarjeni sadovnjak.
Kako boš začel z razredčenjem sadovnjaka.
. Pojdi sam skozi svoj sadovnjak in preglej, kaj je v njem ,,dobrih" dre-
Doktor L. S. je v ,,Slovenskem vestniku" z dne 16. novembra t. 1. tako temeljito obrazložil razvoj in potek kužne ohromelosti svinj na Koroškem, kakor tega nismo brali niti v najboljših avstrijskih strokovnih listih. Slišali ste, da zanesljivega zdravila ali cepitve proti tej bolezni do danes še ni.
Naše delo pri obrambi pred to zahrbtno boleznijo se zamore torej predvsem omejiti le na ukrepe, katere navaja dr. L. S.-kov članek. Vsled svojih starih strokovnih stikov in vezi sorodstva v nekaterih drugih alpskih deželah, v katerih bolezen tudi že več let in sicer huje nastopa kot pri nas, sem glede obrambe pred ohromelostjo svinj dognal naslednje važne in koristne zanimivosti:
Marsikdo je pri nas sedaj pred zimo že ves srečen vzkliknil: ,,Sedaj bo mrzlo in sneg, pa bomo tudi pred kužno ohromelostjo (kakor mogoče pred rdečico) varni." Vidite, in ravno to mnenje povsem zmotno. Dolgoletne izkušnje kažejo, da ravno v zimskih mesecih tja do pozne spomladi ohromelost najmočneje nastopa, čeprav bi mogoče marsikdo ipislil, da poletni čas vsled olajšanega prometa in vročine pospešuje prenos bolezni.
Dejstvo je, da v poletnem času ohromelost znatno popusti. Pač pa so ugotovili, da se bolezen v. poletnem času tudi tam močneje pojavlja, kjer svinje le malo ali sploh ne pridejo pa prosto in so stalno zaprle v zatohlih hlevih. Res, zagonetna bolezen!
Iz vsega tega (močnejše širjenje v zimski dobi, ko je krmljenje navadno enostransko in v poletnem času v zaprtih hlevih, ko svinje dobijo premalo rudninskih snovi) bi sklepali, da je kužna ohromelost v nekem pogledu tudi bolezen pomanjkljivega krmljenja (Mangelkrank-heit). Kakor smo že pisali, so enostransko krmljenje svinje, katerim manjka v krmi predvsem rudninskih snovi in deloma tudi beljakovin, mnogo bolj dovzetne za bolezen kot dobro-rejene živali.
Na Bavarskem ohromelosti ne poznajo več, čeprav je bila tam v prvih letih vojne močno razširjena. Bo-
Nekaj o stelji in gnoju
Katera stelja je za gnoj in njegovo hitro zorenje najboljša? Brez dvoma je kakor za živino, tako tudi za dober gnoj najboljša stelja slama, še posebno če jo zrežemo. Slamnati gnoj najhitreje dozori in tudi v zemlji najhitreje sprsteni. Zato, če imamo dovolj slame, je ne prodajmo, temveč jo zrežimo za steljo. Nekateri kmetje mislijo tako-le: „slamo bom prodal in zato kupil rajši umetna gnojila". To bi pomenilo prodati naši zemlji potrebni humus in snovi, ki bi ga pozneje le težavno nadomestili z drugim na-stiljem v gnoju ali umetnimi gnojili.
Pri nas v obče uporabljamo za gnoj gozdni mah, drevesno listje in igličevje, ki na gnoju Je počasi prhni in v zemlji šele po nekaj letih sprsteni, tudi če gnoj pravilno oskrbujemo. še slabši pa ie za gnoj ža-govina, ki jo še po letih najdemo nesprstenelo v zemlji.
V času, ko je potrebno, da zvišamo pridelke na polju in travnikih, ni potrebna samo največja skrbnost pri obdelovanju, temveč tudi pri gnoju in na gnojišču. Zato je poleg izbire stelje največjega pomena ravnanje z gnojem. Napravimo dnevno red na gnojišču, skladajmo ga v kocke in ga tlačimo. Ne puščajmo gnojišča razmetanega.
Le dobra stelja in dobra oskrba dasta dober gnoj. Kakršen pa je gnoj, takšen je v veliki meri tudi pridelek.
lezen so omejili in nje razširjenje zajezili na ta način (naravno tudi z istočasnimi ' veterinarsko-policij-skimi ukrepi), da so svinjerejo prenesli iz zatohlih svinjakov ven v te-kališča in v posebej urejene smotrne umetne pašnike. (Pašniki za svinje so tudi iz ekonomskega vidika silno priporočljivi in pišem o tem podrobneje na drugem mestu). Na Bavarskem puščajo sedaj svinje tudi pozimi na prosto, vsled česar so ustvarili za živali take naravne življenjske pogoje, ki svinje tudi v vsakem pogledu zadosti utrjujejo.
Pri nas, kjer pozimi živali le raa-
Na prvi sadni razstavi Kmečke zveze za Slovensko Koroško je bila videti tudi slika sadovnjaka, ob kateri je prišlo človeka skoraj strah. Pravi sadni gozd z večno temo pod drevjem, veje usahle in skoraj brez listja in sadja, kljub temu, da je na obsončenih vejah viselo sadje v grozdih. Takšen sadovnjak ni samo skrajno neokusen za oko, marveč je — in to je bistvo — ležišče najrazličnejših sadnih bolezni in škodljivcev, poleg tega pa z ozirom na število dreves nerodoviten.
Dober sadjar pa bo po naših vaseh našel mnogo takšnih, čeravno ne vedno tako gorostasnih primerov, kakor je slika spodnjega sadovnjaka.
Zato danes ponovno nekaj besedi o tej kardinalni potrebi razredčenja, čiščenja in snaženja sadnega drevja na srce in na razum vsem onim, ki bi v svojem sadovnjaku imeli prispodobo tukajšnje slike.
Sadjarstvo bo brez dvoma igralo v ugodnih legah v bodočnosti za kmeta važno gospodarsko vlogo. Ni za prezreti dejstva, da se pridelovanje žita danes gospodarsko ne izplača in da bomo šli v bodoče vse bolj na živinorejo in kakor rečeno, v ugodnih legah na boljše pridelovanje sadja, ker so za oboje v neposredni bližini potrebna tržišča- Razum pa pravi, da bomo sadje dobro vnovčili samo, če bomo imeli lepo sadje. Lepo sadje pa ni samo tam, kjer dobro „grata“, temveč le tam, kjer je dobro negovano in oskrbovano, posebno pa tam, kjer ima dovolj zemlje, zraka in sonca. Zemlja je potrebna za razvoj korenin, zrak in sonce pa za uspešen razvoj listja in sadja. Poleg tega pa sadja v svetlem in zračnem sadovnjaku nikoli ne bodo napadli v toliki meri škodljivci in bolezni kot v sadnih gozdovih in drugače zanemarjenih sadovnjakih s suhimi vejami in štrlečo skorjo. Zato je za zboljšanje sadja in s tem za zboljšanje gospodarskega dohodka treba na sadje „bolj gledati".
ves, kaj je slabo in kaj se ne obnese. £e saui tega ne moreš presoditi, pa pokliči soseda, ki se na sadje razume. Nato pa:
1.	zaznamuj zdrava mlajša drevesa, ki dobro rastejo in niso že kakor koli poškodovana;
2.	zaznamuj tista drevesa, ki dobro rodijo, od katerih sadje je trpežno, zdravo in za katerim trgovci sprašujejo;
3.	omeji se pri tem kvečjemu na štiri do pet sort. Ostala drevesa pa določi za precepljanje spomladi;
4.	zaznamuj dobrorodeča moštna drevesa, da si zasiguraš domačo pijačo.
Če si vse to določil, potem veš, katera drevesa je treba odstraniti. Nezaznamovana so ti ostala bolna drevesa, slabiči in polomij enci. In te potem posekaj, vseeno, čč so mlada ali stara —, kajti ona ne dajejo pridelka in so le ležišče škodljivcev in bolezni. S tem bog napravil red v sadovnjaku in potem šele lahko pristopiš k čiščenju in snaženju sadnega drevja ter — če je potrebno — pomlajevanju ali precepljanju posameznih dreves.
Če bi pa po takšni presoji sadov-
Naši stroji in orodje v zimskem času
Težišče našega dela na polju in v hlevu prehaja vedno bolj na stroje. ,,Edino stroji, v zasebni ali zadružni uporabi, bodo rešili našega kmeta v konkurenčnem boju s prekooceanskim kmetijstvom", to je upanje mnogih naših gospodarstvenikov. Važnosti strojev in strojnega dela pri nas še nismo v celoti dojeli. Zato ugotavljamo po podeželju zelo zanimiva protislovja.
Pri mnogih gospodarjih vidiš naravnost zaljubljenost v svoje stroje,, okrog katerih se vrtijo takorekoč noč in dan in jim postavljajo celo lastne domove s kovačnicami in delavnicami — pri drugih posestnikih pa ležijo stroji križem kražem na dvorišču in jih je čestokrat treba iskati pozimi celo pod snegom.
Žal je tudi pri nas na Slovenskem Koroškem v zimskem času marsikje popolno nezanimanje za dragocene pomočnike in prijatelje poletnega trudapolnega našega dela. Kako pogosto so izpostavljeni vlagi in drugim neugodnim vremenskim vplivom! Ni čudno, da postajajo vsled tega plen rje in razkroja.
Spravimo torej sedaj vse naše stroje in orodje v posebne zaprte in zavarovane ute in jih pokrijmo s starimi vrečami ali čim drugim. Prej pa po temeljitem očiščenju — ako tega itak že nismo izvršili — namažimo vse železne dele s kakim cenenim oljem za namazanje ali še bolje ii lakom za železo (Eisenlack) in tudi na lesene dele ne pozabimo ter tudi te namažimo z oljem ali karboline-jem. Z znatnim podaljšanjem delovne sposobnosti bodo stroji, tvoji dragi poletni prijatelji, poplačali tvojo skrb.
Naši stroji naj bi bili tudi stalnd v pripravljenosti za delo. Polet: kakor pozimi. Sedaj, v začetku zime, je čas, do odpravimo TrfmmbrrtTe pomanjkljivosti in eventualno škodo na našem orodju. Sedaj imajo kovači in kolarji čas za popravila.
Sedaj je tudi čas, da si preskrbiš nadomestne dele strojev, potrebne vijake, matice itd., kajti spričo današnjega pomanjkanja delovnih moči boš vigredi in poleti komaj utegnil pustiti delo in iskati v mestu potrebne nadomestne dele.
Kar velja za ljudi in živino, to naj ho merodajno tudi za naše dobre prijatelje in pomočnike, za poljedelske stroje, s katerimi je povezan dobršen del našega trudapolnega življenja na kmetiji:	,,Bolje bolezen
preprečiti, kakor jo lečiti; bolje se škode varovati, kakor jo popravljati in ozdravljati."
Vernik.
Aliča in slive
Aliča je zakavkaška sliva, ki daje jagode, iz katerih so še nedavno izdelovali srednje dobro marmelado.
Nekateri znanstveniki, ki po Mi-čurinovem zgledu precepljajo rastline, da poplemenitijo njih svojstva, so iz aliče vzgojili novo drevo, ki daje 23 različnih vrst odličnih sliv.
Tako drevo rodi rdeče, zelene* okrogle in podolgovate slive z različnim okusom, od katerih dozori vsaka vrsta ob svojem času; rodi pa v vseh štirih letinah.
:*■
njaka prišel do tega, da je treba odstraniti večino dreves, potem je vsekakor treba preudariti, ali bi na tem
mestu sadovnjak sploh opustil, ali pa bi ga nanovo zasadil oz. posadil med še ogtatim drevjem mlada drevesa. Če v starem sadovnjaku nisi nič gnojil, potem nikakor ne kaže, da bi tam uredil nov nasad, še posebno ne, če imaš tudi drugod na svpji zemlji pripravno lego.
Blaž Singer