Spomladanjske misli.
W esna cvetje seje  l) Po gorah , pušavah ; Vesna drevje kiti 2) Z listjem po dobravah: Klice z zemlje krila Bitja opočila.
Ko se beli dan zaznava,
K delu gre vse kar živi 5 Naglo travnik, hrib, dobrava U živaljih mergoli:
Vsaka stvar si persadeva K čimur stvarnik ji veleva,
Kmal se sonce v velicavi
Iz zad hriba pomoli, Sledno stvar lepo pozdravi, V nji svitlo se zabliši; Drobni biser rose, zalo 3) Vsak je soncu ogledalo. 4)
Preproga j' čez svet prestlana 5)
Ki se v barvah lesketa, S ktermi križem je pretkana Po vsih stranih od sveta5 Bolj so sonca vanjo vpeti Zlati žari, bolj se sveti.
Vesna cvetje seje Po gorah, pušavah; Vesna drevje kiti S listjem po dobravah : Kliče z zemlje krila Bitja opočila.
Zdaj ravnice zelenite ,
Vetrič voljni ko pihlja; Vinske terte zdaj berstite, Ko vam rosa perst rahlja; Zdaj naj rožice migljajo , Ki živlenje spet imajo.
Cuj! kak slavič sladko poje , K delu sledno stvar budi 5 Prepelica glase soje Po livadicah glasi:   l)
Prostor velk' obzora vsega 2) Od veselja se razlega.
Naj tud u k a iskre vname
V  mladih sercih novi svet, De nam duh roditi jame
Učenosti željni cvet,
De Slovenam ukov bela Spomlad — nebo zakusnela!
Žlahtne hčerke! dragi sini!
Vi cvetlice spomladi, Vi ste zvezde v domovini,
V  kterih biser se bliši;
De b' pač z duham rož'če zale Domoljubnim vas navdale!
Vesna cvetje seje
Po gorah pušavah;
Vesna drevje kiti
Z listjem po dobravah ;
Kliče hčerke, sine
V nograd domovine !                          S.