Mali dodatek k ženskej odgoji. (Priobčil A. Vranski.) nŽenska se hoče in mora zabavati; vti8nimo ji v glavo, da je delo največa in najlepša zabava, in gotovo bode vselej segla po Djem, kedar ji bode dolg čas." Jos. Ciperle. Ko sem nedavno preiskaval in preobračal svoje knjige, časnike in stare »škarteke", naletel sem na nek nemški list, v katerem sem našel kratek sestavek: Zwei Briefe iiber die weibliche Erziehung vom Grafen Maistre an seine Tochter Constance. — Se ve, da me je stvar zelo mikala, ter bitro sem spis, ki je prevod po francoskem originalu, prečital. Ne prinaša sicer kaj posebno novega, po vsem izvirnega, a vendar se mi je tim bolj mikaven dozdel, ker kaj dobro potrjuje gori navedene besede Ciperletove. *) Za to pa mislim, da ne bo odveč, in da bode morda vsaj nekaterim č. p. n. bralcev po všeči, ako najvažnejše iz obeh pisem v slovenskem prevodu tu objavim. K stvari tedaj. V I. pismu grof Maistre med drugim svoji hčerki Konstanciji tako-le govori: BJaz nikakor ne trdim, da je prisvojena ženstvu srednja vrednost, marveč mislim, da je v njega obsežji ležeče, popneti se do velike veljave. Ta veljava, velikost in vzvišenost pa se ima pri ženski iskati le v nje opravilu. Po naravi je vsakemu bitju določno odkazan delokrog, v katerem samem le more najti svojo popolnost Zmota nekaterih gospij obstoji v domišljavi njihovi, da bi se one odlikovale na sličen način, kakor možje. (Toraj se povzdigujejo nad svoj stan, »emancipacija" jim po glavi roji. Pis.) Jaz pa ti hočem dokazati, kako napačna *) Iz njegovega 5. ped. pogOTora III. del. da je takova namera. — če bi me pred 20 leti lepa dama bilaprašala: Ne mislite li, da bi dama ravno tako lahko bila dober general, kakor raož? skoraj gotovo bi jej odgovoril, brez dvome: gospa, če bi vi bili na čeluvojski, gotovo bi se vam — kakor jaz — sovražnik takoj vdal; nobeden bi si ne upal niti sprožiti puške, z godbo in petjem bi lahko vmarširali zniagovavno v sovražno stolico. Ako bi bila ta ali kaka druga lepa dama me poprašala, če bi li ona ne mogla umeti toliko astrononiije ko Nevton, bi jej gotovo nič manj odkritosrčao bil odgovoril: BDa, gotovo, — angeljček moj, vzemite le daljnogled v roko, zvezde si bodo štele v srečo, da jih opazevajo prelepe vaše oči; da, celo poživile se bodo, da vam razkrijejo vse tajnosti neba!" Taki so govori nasproti gospera v poetičnej in prozaičnej obliki. Neumna pa je tista, ki tako govoričenje za resnico smatra. Žena mora svoje plačilo in priznanje iskati le pri domačem delu, pri domačem ognjišči, tii naj uvede red, snago in štedljivost, tu naj osrečava svojega moža ter mu umno vzgojuje otroke! Žena si ne more in ne sme omisliti dejanj, ki ne pristojajo nje ženskemu poklicu! S tera nočem reči, da naj bo ženska nevedna, da bi n. pr. Peking imela za glavno mesto Francije ali pa Aleksandra Velikega smatrala za zeta Ljudevitu XIV. Ženske naj si pridobe plošne izobraženosti, one naj poznajo največe pesnike, govornike, umetnike itd. (Maistre je bil plemenitaž ter kot tak seveda izjavil svoje nazore, on ima toraj pred vsem žene plemenitega rodu v mislih. To pa ceno njegovih izrekov v ob4e nikakor ne pomanjša. Pis.) S kratka, žena naj se zmirom vede, kakor žena, le kot žena naj se kaže velika; ako pa kot mož hoče biti velika, potem je le opica." Drugi list BMaistrev" pa po večjem slovi tako-le: BVsakdo more namerjen mu cilj doseči, ako ga je le volja, pa ravno najtežavnejše je, pravo hoteti. Neizvedljiva je volje moč, kako more ta mogočna biti, kaže naslednji slučaj. Z začetkom 17. stoletja živel je v Londonu Rihard Harrison. Bil je s perva tesarsk pomagač v jednej naj oddalnejših provincij Angleške. V tem času je angleški parlament razpisal darilo 10.000 liver šterlingov onemu, ki bo iznajdel uro, služečo v določitev geografijske dolžine za potovanje na morji. Harrison terdno sklene, priboriti si to darilo. Popusti tesarstvo, gre v London, ter se tu jame učiti urarstva. Štirideset let je delal uro, a naposled je res udobil razpisani dar. To, ljuba Konstancija, imenuje se: hoteti." Latinščina mi je tako priljubljena, ko nemščina; a mislim za te je DJe priučenje vže prepozno. V tvojej starosti znal sem vže Virgila in druge avtore na pamet. V to učenje se hoče in se je hotelo rabiti nove metode, a jaz le-te smatram za iluzije. Kako se more predmet lahko priučiti, ki je pa sam na sebi jako težaven?! Jedina metoda je, zakleniti se v svojo sobo, gostov ne sprejemati ter se pridno lotiti dela (učenja). Jlrtvib jezikov se ravno od tistih časov malo zna, ko so poskušali po novih metodah privaditi si jih hitro Voltaire trdi, jaz sicer tega nisein bral, to vem le po tebi, — da ženski spol za možkim v ničem ne zaostane, ter da se ženske vsacega predmeta ravno tako lahko na?adijo, kakor možki. Jaz to trditev smatram ali za kompliment, izkazan katerej lepej dami — ali pa za bedarijo. Resnično je, da žena niti v jednej stroki še kaj mojsterskega dovršila ni. Ženske niso ne Ilijade, ne Enejide, ne osvobojenega Jeruzalema, niti Phadre itd. spisale, one niso sezidale ne Pantheona, ne sv. Petra cerkev; tudi kipov Venere in Apollona niso zgotovile, isto tako od njih še nimamo nikacih znamenitib razprav o natoroznanstvu in algebri, pa tudi daljnogleda, brizgalnice i. v. d. one niso izumile. A one presezajo vse mojstre ia pesnike po tem, da se v njih krilu izobrazi najodličnejše bitje: človek. Če je gospica dobro vzgojena, ubogljiva, skromna in pobožna, — potem bode otroke v teh čednostih tudi dobro izrejala ter tako dognala največje mojstersko delo — ako se oženi ali pa i ne. Vednostna izobražba zamore ženi le nevarna postati, kajti žena je po učenosti ali nesrečna ali se pa osmeši. Preučeno ženo čerte tako možje ko i žene. Ženska bi morala svojo vednost v stvareh, ki jih ponosom mož razpravlja, prikrivati. A ne zaupam preveč ženskej molčljivosti. -Koliko sovražnikov sem si nekdaj med svpjimi tovariši pridobil s tem, da sem hotel več vedeti, nego oni, — in vendar sem bil mož! Koketna žena najde prej moža, kakor pa učena, ker je sploh več norcev nego pa možev brez ponosa. Najboljše sredstvo proti nezgodam vede pri ženab, je ročno delo. Sloveči Haller sedel je necega dne v Lausann-u zraven čestitljive gospč iz Berna, ki je imela obilo znancev. Razgovarjalo se je v švicarskih pogačah. Gospa hvalila se je, da to peko ume pripraviti na štirinajstero načinov. Haller si je dal vse te pekovske Bmetode" raztolmačiti, pazno in poterpežljivo je to razkladanje poslušal ter se s tem omenjenej dami tako prikupil, da je ta zanj posredovala ter ga spravila v prav dobro službo, — katere bi brez masla, jajc, sladkorja itd. gotovo ne vdobil. Vidiš toraj, ljuba Konstancija, da i za Te ni sramota, ako govoriš o pogačah, nogavicah itd., :o je Haller sam to storil. Tudi ti bi lahko po takih spretntfstih kateremu možu do posla pomagala. Poznam gospd, ki za svojo toaleto 50.000 frankov izda, čeravno je vže babica. Ona se pa ne sramuje plesti nogavice in dostikrat se zabava s tem, da verže skozi okno kako nogavico. Enkrat sem tej gospej izrazil željo, naj i meni nogavice plete. Na to me vpraša, koliko da jih želim; a jaz upal sem si jo prositi le za edno. To sem tudi dobil. Hočem ti jo poslati, in če ti bo veselje, moraš 20* mi napraviti še drugo zraven. Iz vsega sledi, da vednostno izobraženje gospici pod jako ugodnimi razraerami hasniti more. Glavna reč pa je in ostane vendar le delo. Vednostno tvoje kramljanje torej moraš vže preložiti na starost, ako nočeš, da ti ne bode škodovalo." Iz obeh pisem toraj se učinao, da je ženi delovati le v njenem okrožji ter da vsako njeno početje, ki ni vtemeljeno v poklicu, jej od narave namenjeneinu utegne postati škodljivo, če ne celo pogubno, taku njej samej, ko tudi obližji, v katerem se giblje. Dela, domačega dela naj se oklene, v njem edino bo našla srečo, ž njiin in v njem bo osrečevala druge! A privaditi jo je treba vže od mladosti na delo. Ako se bo storilo, potem bo dekle, bo žena rada delala, uvidela bo, Bda je delo najlepša zabava, in če ji bo dolgčas, vselej bo segla po njem."