p na (Mef)Za nami je prvi pravi poletni vikend in prva velika masovka, kot po domače pravimo feštam na katerih se zbere nekaj tisoč ljudi. Koprska noč je, po zatrjevanju sosedov, gostila več kot 100 tisoč obiskovalcev in nečimrnosti je bilo zadoščeno. Seveda seje s tem v zvezi treba vprašati nekaj stvari. Najprej to, komu takšne prireditve sploh koristijo. Mesto z njimi nič ne zasluži, saj mora navadno še krepko seči v proračunsko blagajno, gostinci pravijo, da več kot toliko itak ne morejo prodati, ostanejo le še poklicni branjevci, vrtiljakarji in prodajalci kiča, ki takšno maso ljudi izkoristijo za to, da prodajo tisto, kar sicer nikomur ne bi uspeli prodati. Posebno poglavje so vse spremljevalne težave takšnih fešt. Začnejo se z varnostjo ljudi, z varovanjem stvari in objektov, z zagotavljanjem intervencij, z urejanjem prometa, parkiranja in še česa. Nato čiščenje mesta, pospravljanje ljudskih in drugih jutranjih ostankov, ter seveda plačevanje najemnin za kioske in vrtiljake. Pa bi vse to še nekako šlo, če ne bi bilo tistega večnega strahu, da dogodka ni več mogoče nadzorovati. Portorožanom se je to zgodilo pred nekaj leti, ko je v spopadu vročekrvnežev padla mlada žrtev. Takrat so se zbudili iz svoje rekorderske otopelosti in Portoroško noč preprosto ukinili. Potujoče združbe mladih so nekaj let še rutinsko prihajale v prestolnico slovenskega poletnega turizma, zdaj pa so menda že odkrile koprsko noč. Najprej jo bodo samo otipale, naslednjič bodo že glasnejše in končno bo to postal vseslovenski dogodek, na katerega "je treba iti". Izolski ribiški praznik jih še ni zamikal, morda tudi zato, ker je malo manj monden. Zato bi morali organizatorji letošnjega praznika, ki bo 22., 23. in 24. avgusta dobro razmisliti o prihodnosti tega praznika. Časi namreč niso več tako vami, kot so bili nekoč. Masovke pa so idealna priložnost, da se kriminal za tri noči skrije v množico navideznega velemesta. K Banka Koper 3 h julij 1997 Adriatic VAŠA ZAVAROVALNaJBBpRIHSSTI GOSTIŠČE M4 AVTOKAMP STRUNJAN te'- . IZOLA tel. 67 236 ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA □ IZOLA, L|UBL|ANSKA41 TEL. 066/ 67 040 MASOVKE V LOVU NA REKORDE Na naslovnici tokratnega Mandrača lahko občudujete gnečo na urejenem javnem kopališču na svetilniku, vendar takšnega ne bi bilo, če ne bi bilo deklet in fantov s te fotografije. Leta 1952 je bilo namreč to območje povsem golo z izjemo vinograda, zato seje takratna oblast odločila, da pogozdi zgornji del Punte in ti udarniki so zaslužni zato, da imamo danes na svetilniku tako lep park in toliko lepih mediteranskih dreves. Po starosti fotografije sodeč gre za može, ki so danes stari od petdeset do petinšestdeset let, nekatere pa se da celo prepoznati, tako na oko. Če ste v formi iih poiščite, tisti, ki iih bo izbral največ in iih poslal na uredništvo Mandrača pa bo dobil za nagrado našo Knjigo o Izoli in vstopnice za vse koncerte Mediteran festivala do konca letošnje sezone. PO STOPINJAH OČETA EKREMA (vo) Letošnje poletje, ki je zašlo ie v drugo polovico, vsaj doslej ni bilo naklonjeno nosilcem storitvene dejavnosti v izolski občini Predvsem v smislu ekonomike, saj gostov, ki bi bili pripravljeni v izoli pustiti tolar več, ni Pa ne zaradi cen, ki so takšne kakršne pač so. Z izgubo pač ni moč delati, se glasijo odgovori S to resnico o omejeni kupni moči tako domačinov kot dopustnikov, so se v juniju soočili tudi v slaščičarski dejavnosti. Navkljub sprejemljivim cenam njihovih storitev je bil promet manjši tudi za 30 odstotkov. Kot pravi lastnik slaščičarne Galeb Adnan Salija, je padec prometa povzročil tobačni zakon, ki prepoveduje kajenje na slaščičarskih vrtovih. In ker h kavici običajno sodi tudi cigareta gostov ni bilo. Pa vendar se Adnan ni vdal. Kot da bi slutil, da bo čas prinesel spremembe, je že pred tremi leti padla odločitev o dopolnilni dejavnosti. Za njeno uresničitev je potreboval veliko soglasij, tudi ljubljanske Tobačne tovarne, ki seje strinjala z odstranitvijo "tradicionalnega" kioska. Na tem mestu stoji danes prijetna okrepčevalnica, kjer so v soboto, 26. julija začeli s ponudbo burekov, tako mesnih kot s sirom. Ponudbo- tako Adnan-bodo še dopolnili. Dober obisk kaže, da seje Adnan pravilno odločil, podobno kot njegov oče Ekrem, ki je letos slavil 50 letnico slaščičarske dejavnosti. Ta je pred petimi desetletji prišel v Izolo s trebuhom za kruhom, si z vozičkom in doma narejenim sladoledom prislužil prve dinarje in kasneje razvil slaščičarsko dejavnost, ki je bila vedno mestu v ponos. Ekrem zdaj živi v rodni Makedoniji, bolezen mu ni bila prizanesljiva, vendar si želi, da bi ob tej obletnici spet prišel v Izolo, tokrat seveda povsem drugače kot pred pol stoletja. Na steno avtogramov v garderobi Mediteran festivala so se podpisali s temi nenavadnimi črkami in slikami (zgoraj) Koncerte snema tudi televizija. Brez skrbi, to ni koprska TV, saj se tej doslej še ni zdelo vredno priti na festival. Zdaj, ko imamo svojo pa je niti ne rabimo.(spodaj) Koncert Huun Huur Ib, pevcev in godcev iz Tuve v južni Sibiriji je minil v magičnem vzdušju, čeprav so bili fantje več kot normalni ljudje. Drugi dan so celo odpeli skupaj z Grki Lakis & Achvvach, pred njihovim koncertom pa sojih pogostili pri Ribiču in povedali so, da so naše ribe skoraj tako dobre kot njihove, le da so malo bolj slane. Pa še posnetek preddopustniškega ozkega sindikalnega srečanja izolske Komunale. Direktor Alojz Zorko (drugi z desne) je menda plačal vse runde, zato se Igor France, Tone Purkart in počitniška tajnica tako veselo smejijo, (spodaj) TUDI PSI NISO VEČ TO KAR SO NEKOČ BILI Tako pravi veterinar Jadran Gombač z Belvedeija (Dobrava IB), saj ugotavlja, daje dela s temi štirinožci vse več. Zadnje čase mnogim psom odpada dlaka, zelo se praskajo in imajo nekakšno alergijo. Pomagajo jim s cepivi in tabletami, vse pa je menda posledica sprememb v prehrambenih navadah psov pa tudi tega, da jih lastniki bolj opazujejo kot nekoč. Tudi različnih parazitov je vse več, saj včasih klop na psu ni bil nič posebnega, zdaj pa je že skoraj bolezen. "Včasih so psi jedli polento in krompir brez beljakovin", pravi, "danes pa imajo hrano kot mi" zato jim pada odpornost." ZADNJA DERIFA V IZOLI ? (vo) Zakonca Peter in Sandra Morato sta se v življenju le enkrat selila. Sandra se je primožila iz Kort, Peter iz Medljana. Skupni dom sta si davnega 1954 ustvarila v Ulici Pri vodnjaku ( danes Ulica Okt. revolucije), kjer živita še danes. In kaj ju je gnalo v mesto ? Predvsem večje možnosti za zaslužek. Petra v času mojega obiska ni bilo doma. Bil je na njivi, saj le-ta zahteva celega človeka. Sicer pa, kot je povedala sogovornica Sandra: "bili smo kmetje vse življenje. S preselitvijo v Izolo smo skupaj s hišo pridobili veliko zemlje za obdelavo. Žal jo je danes ostalo le za vzorec." Potrebe hitro razvijajočega se mesta so jim vzele zemljo na Belvederju, pa tisto kjer danes stoji pivovarna in nenazadnje zemljo ob hiši, kjer je nastalo parkirišče (tisto na katerem je začasno delovala tržnica ). Peter je v Izoli našel prvo zaposlitev v Mehanotehniki, kasneje v Delamarisu, kjer seje tudi upokojil. Pa vendar na zemljo ni nikoli pozabil. Sedaj, ko je v zasluženem pokoju, obdeluje vinograd, posejal je pšenico in ječmen, pa tudi vrtnine. In če je dobra letina zna Peter pridelati do 30 hektolitrov belega vina. Ob takšnih količinah kakovostne bele kapljice bi bil zadovoljen vsak vinogradnik, vendar temu ni tako. Peter ima velikokrat težave s prodajo. Domači gostilničarji ga žal premalo poznajo, tudi predpisi so vse strožji. Bolj ga poznajo kupci, oziroma ljubitelji vina, ki na njegovem dvorišču lahko kupijo ali poskusijo njegov pridelek po simbolični ceni 230 tolarjev za liter. Seveda ve, da gre za ravnanje, ki zakonsko ni določeno, vendar ve povedati, da bodo brez razumevanja oblasti stare navade (in derifa je že nekaj takega) počasi propadle. "Kaj bo, ko ribiči ne bodo smeli prodati svojega ulova kar v mandraču in ko kmet ne bo smel prodati kilograma breskev kar v sadovnjaku?" Kljub temu, da njihova "derifa" traja običajno slab mesec dni, uspe Peter prav s to obliko prodaje pokriti nujne stroške, ki v vinogradništvu razumljivo nastajajo. Še bolj bi bil vesel, če bi imel stalne kupce za vino. Potem ne bi bilo prijav, ki so plod bujne domišljije posameznikov, ki mislijo, da s tem ravnanjem strašno "zasluži", v resnici pa jim gre le za to, da bi škodovali. O tem seje Peter prepričal lani, ko so si prijave kar sledile. Ostre reakcije oblasti bi seveda pomenile začetek konca neke dejavnosti, ki je bila v Izoli pred davnimi leti zelo razširjena saj je bilo samo v mestu več kot trideset derif v katerih so poceni Sijj ■ w zabavo našli mnogi izolski kmetje in delavci pa tudi nekateri turisti. TURISTOV VELIKO, IZTRZEK SKROMEN Turistični delavci vedo povedati, da bo letošnja sezona po marsičem specifična. Po eni strani bo gostov številčno zagotovo več kot zadnja leta, skupni iztržek pa bo zagotovo pod pričakovanji. V izolskih hotelih pravijo, da so polnozasedeni, tudi oba avtokampa sta dokaj polna, čeprav je slabo vreme pregnalo marsikaterega turista s platneno streho. Se najbolj tarnajo zasebni sobodajalci, čeprav zagotovo drži, da je turistov veliko več od prijavljenega števila, saj sobodajalci vedo, da ni inšpekcije, ki bi lahko nadzorovala to področje. Zadovoljni so bili ta konec tedna na kopališčih, saj so bila dobesedno nabita, to pa pomeni, da so nekaj malega iztržili tudi prodajalci spominkov in plažnih artiklov. Zagotovo pa so s sezono najmanj zadovoljni trgovci. "Če ne bi bilo domačinov bi tanko piskali" pravijoin dodajajo, da so gostje bolj praznih žepov, da jih ponudba sicer zanima, vendar se za nakup težko odločijo. Tudi izleti jih ne zanimajo preveč, le gostinci so malo boljše volje, saj je denarja ravno za pivo in sok. Adriatic ¥ agent d.0.0. ^ pooblaščena agencija • SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVAN) • NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS • OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD • NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE Posebna ponudba! Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad. 1. nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje 2. nagrada: Aparat za gašenje 3. nagrada: več praktičnih daril To pa še ni vse! Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju. 1. nagrada 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu 2. nagrada Več praktičnih nagrad javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača. Varno je lahko tudi prijetno. Izola / Cankarjev drevored 4 tel.: 066 63-611 / tel.&fax: 066 65-275 MEDNARODNA POLETNA ŠOLA V GRČIJI Skupina 10 dijakov obalnih šol se bo od 2. do 10. avgusta udeležila mednarodne poletne šole v okviru projekta SEMEP (South Eastern Mediterranean Sea Project) v Solunu. Med njimi Izolani: dijaka Peter Glasnovič in Martin Meze ter profesorja Barbara Dobrila, nacionalni koordinator in Zdravko Marenčič, spremljevalec. Poletne šole se bodo udeležili še dijaki iz Albanije, Bolgarije, Cipra, Egipta, Grčije, Hrvaške, Italije, Izraela, Jordanije, Libanona, Libije, Malte, Palestine, Romunije in Turčije. Na poletni šoli bodo dijaki poslušali predavanja okoljevarstvenih strokovnjakov, vezana na Mediteran. Predstavili bodo svoje raziskovalno delo, se udeleževali terenskega dela, udeležili se bodo arheološke ekskurzije v okolico Soluna. S seminarskimi nalogami, plakati in diapozitivi bodo predstavili slovensko obalo. Profesorji - mentorji bodo razpravljali o poteku mednarodne šole, o bodočem sodelovanju v tem projektu in vključevanju te šole v izobraževalni proces. Udeležbo v poletni šoli so financirali National Yout/t Fundation, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter obalne občine. Poletna šola, ki bo potekala vsako leto, je gotovo pomembna priložnost za promocijo obalnih mest in naše države, za kar se bodo dijaki še posebej trudili. KRAJEVNE SKUPNOSTI SKORAJ PO STAREM Seveda ne gre za čisto staro obliko delovanja krajevnih skupnosti, vendar se je izteklo tako, da imamo trenutno v občini zaposlene tri tajnike krajevnih skupnosti. V Jagodju je to, Mirjam Mlekuž Petrak, v Kortah Marino Kleva, v starem mestu in KS 2 pa Danilo Markočič. Nič se ni spremenilo niti v Livadah, le da so pri njih imeli pogodbeno zaposlenega tajnika (Neda Božič) že od leta 1992, zdaj pa so ostali tudi brez tega, tako da tajniška dela nepoklicno opravljata tajnik in predsednik KS. Od količine prenešenih nalog, ki naj bi jih na krajevno raven prenesla občina pa bo odvisno, ali bodo lahko delovali tako kot doslej. Napredek v reševanju pomeni že pripravljenost občinske uprave z županjo, da vendarle pripravijo tako pogodbo, ki jo bodo podpisale vse krajevne skupnosti. Kot je znano je občina pripravila že dva osnutka pogodbe, vendar so krajevne skupnosti oba osnutka enoglasno zavrnile, zagrozile pa tudi s kolektivnimi odstopi vodstev, tako da je bilo delo v KS pod velikim vprašajem. KREDO POSTAJA AKTUALEN Pazljivejši bralci osnutka pogodbe o odplačnem prenosu zemljišč družbene lastnine za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočo komunalno infrastrukturo na zazidalnem območju Kredo so postali pozorni na odnos med zemljišči, ki bodo ostala v zasebni lasti in tistimi, ki naj bi ostala javno dobro. Za celotno gradnjo je na voljo nekaj več kot 65.000 kvadratnih metrov zemljišča, od tega naj bi bilo za funkcionalno rabo vsega 42 tisoč, spremembo namembnosti za približno 25 tisoč kvadratnih metrov javnih površin pa se obveže plačati občina, saj naj bi ta zemljišča dobila vrnjena od Stanovanjske zadruge po končanih gradnji. Takšen postopek seveda preseneča, saj je znano, da so tudi v neposredni soseščini investitorje vedno obremenili tudi za izgradnjo komunalnih naprav (investitorji v koprski ogrlici so plačali križišče in celo del tribun na sosednjem stadionu). Zagotovo bo zanimivo videti, kdo so člani Stanovanjske zadruge Jagodje, ki jim je občina pripravljena tako velikodušno priskočiti na pomoč. MORJE ZANIMIVO ZA IZLETE Tudi turistični ladijski prevozniki pravijo, da bo letošnja sezona slabša od prejšnje in daje zanimanja za prevoze premalo, da bi lahko hitro povrnili vložena sredstva v to dejavnost. Najuspešnejše obdobje zanje tako ostaja pomlad, ko se na morje odpravijo kolonije, zdaj pa so bolj ali manj odvisni od naključnih gostov, med katerimi je daleč največ prav Slovencev. PRVA KONFERENCA POKRAJINSKE ORGANIZACIJE DeSUS ZA JUŽNO PR.IMORSKO IN DEL NOTRANJSKE Konferenca je bila 18.7.1997 v Postojni. Delegate so določile občinske in območne organizacije DeSUS. Od skupnega števila 48 delegatov se je konference udeležilo 42 delegatov iz območja občin: Piran, Izola, Koper, Kozine, Divače, Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne. Udeleženci konference smo sprejeli pravila pokrajinske organizacije Demokratične stranke upokojencev Slovenije za Južno Primorsko in del Notranjske. Izvolili smo Jožeta Sedmaka za predsednika pokrajinske organizacije DeSUS, oziroma odbora, ki ima mandat 4 leta in sprejeli napotke in sklepe za bodoče delo pokrajinskega odbora. OBISK V NOVEM MESTU IN SEMIČU - SREČANJE S PREDSTAVNIKI POKRAJINSKEGA ODBORA, OBČINSKIH IN OBMOČNIH ORGANIZACIJ DOLENJSKE TER BELE KRAJINE Po konferenci smo udeleženci z avtobusom odpotovali na obisk in srečanje v Novo mesto in nato v Semič. Na obeh srečanjih smo se medsebojno spoznali, izmenjali svoja stališča v zvezi z realizacijo sklenjenega sporazuma med našo stranko in LDS ter mandatarjem vlade gospodom Janezom Drnovškom. Ugotovili smo tudi, da so taka srečanja koristna in potrebna. Na srečanjih smo skupno spoznali, da ugled stranke DeSUS raste, še posebej med upokojenci in invalidi, pa tudi med udeleženci NOB ter žrtvami vojne. Rasteta število članov stranke v obeh pokrajinah in tudi število simpatizerjev DeSUS. Daje temu tako smo ugotovili iz podatkov in po dobljenih glasovih na volitvah za DZ 1996 leta. Na volitvah v svete občin so kandidati DeSUS-a 1994 leta dobili 32.649 glasov, na volitvah za DZ 1996.leta pa 46.152 glasov ali 13.503 glasov več. Prisotni na srečanjih v Novem mestu in Semiču smo prišli do spoznanja, daje delež dobljenih glasov sedmih političnih strank, ki so dobile na zadnjih volitvah mandate v DZ, povzročil, daje DeSUS po objavi volilnih rezultatov postal jeziček na tehtnici pri iskanju možnosti za pridobitev mandatarstva za sestavo vlade. Spoznali smo tudi, da je nujno in potrebno aktivno delovanje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, saj bi se v obratnem primeru položaj upokojencev iz leta v leto slabšal. Udeleženci zahtevajo, da naj podpisnica sporazuma, to je LDS, zagotovi dosledno izvajanje določil sporazuma in spoštovanje le tega tudi s strani SIS. Menimo, da za nas ni sprejemljivo, da stranki vladne koalicije LDS in SLS ne omenjajo v informativnih sredstvih DeSUS kot sestavni del vladne koalicije in da nas ne upoštevajo kot enakopravnega koalicijskega partnerja. Jože Sedmak Predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS Drevored 1 .maja 4a / Izola / tel.: 67 - 050 APK Simonov zaliv, Morova 25 / Izola P' ZA VAS IZDELAMO FOTOGRAFIJO /v 20X30 cm L> GRATIS Pri vsakem razvijanju filma (135 mm ) od 1. do 31. avgusta Mi poskrbimo za naše stranke! SREČANJE BORCEV NOV V IZOLI V soboto, 12. julija, je občinska organizacija borcev in udeležencev NOV Izola priredila tradicionalno srečanje ob prazniku občine, ki je posvečen dvema spominskima dnevoma: - 11. juliju 1943 leta ko je prišlo, dva tedna pred razpadom fašizma, do stavke v tovarni ribje industrije Ampelea in so aretirali 30 delavcev ter - 11. juliju 1944, ko je odšla v partizane večja skupina Izolanov, predvsem s Kort in zaselkov. Letošnje srečanje je bilo posvečeno 55-obletnici ustanovitve prvih štirih slovenskih partizanskih brigad, 50-Ietnici priključitve Primorske k matični Sloveniji in šestletnici osamosvojitve. Na žalost, je slabo vreme preprečilo, da bi bilo srečanje že prejšnji dan, po svečani seji občinskega sveta. K sreči, je bilo v soboto vreme prav prijetno. Na ploščadi Gostinskega šolskega centra je predsednik občinskega odbora ZB Izola tov. Maksimiljan Šiško pozdravil vse prisotne in še prej županjo občine, tov. Bredo Pečanovo, člane občinskega sveta in predstavnike partizanskih enot. V svojem govoru je obsodil nesramno pobudo tistih, ki so hoteli, da bi Državni zbor ukinil praznik Dneva upora 27. aprila. Dejal je, da je to samo najnovejši napad revizionistične ofenzive, ki je sedaj propadel, ker je Državni zbor predlog odbil, vendar se bodo taki poskusi gotovo nadaljevali. Tovariš Šiško se je zahvalil sponzorjem in prijateljem ter organizatorjem srečanja. Nato sta spregovorila županja in predsednik občinskega sveta, gDavorin Adler. Predstavila sta svoje poglede na stanje in možnosti razvoja naše občine. Kulturni program je prispeval pevski zbor upokojencev, pod vodstvom g. Angela Turka. Ob koncu je predsednik Šiško izročil priznanje naše organizacije tov. Baldomiru Testenu za njegovo požrtvovalno dolgoletno delo tajnika uprave ter tov. Elju Sfiligoju za njegovo plodno organizacijsko in pisateljsko angažiranje v odboru enot, ki so se borile v Makedoniji, Grčiji in Albaniji. Za tem se je začela zabava ob zvokih ansambla Primorski fantje in trajala pozno v noč. OBČINSKI ODBOR ZB IZOLA Poletna atmosfera vlada tudi v izolski knjižnici, pa tudi pred njo, če sodimo po teh parkiranih kolesih, ki so v vročih dneh zagotovo eno najprimernejših prevoznih sredstev. Sicer pa se bralcev tudi poleti ne manjka, nam je zatrdila knjižničarka Blanka Butinar, ki pravi, da gre v teh dneh najbolj v promet lahkotnejše branje avtorjev kot so Danielle Steel, Sidney Sheldon in podobni, aktualna pa je tudi večna Agatha Christie Tudi čitalniški stoli so v glavnem zasedeni, veliko je rednih obiskovalcev, nekaj jih je pa tudi takih, ki prihajajo v Izolo na počitnice, plačajo polletno članarino in prihajajo v čitalnico vsak dan. (KB) 30. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU Območna obrtna zbornica Izola obvešča svoje člane, da bo tudi v letošnjem letu sodelovala na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal od 12. do 21. septembra. Obrtnike, člane zbornice, ki bi želeli lastne izdelke razstavljati v okviru zbornice pozivamo, da najkasneje do 14. avgusta 1997 izpolnijo prijavo za sodelovanje. Obrazec je mogoče dobiti na sedežu Območne obrtne zbornice Izola, Brkinska št. 13, lahko pa se prijava posreduje tudi po pošti. Prijava, posredovana po pošti, mora poleg osnovnih podatkov o firmi vsebovati tudi opis razstavnih izdelkov, velikost želenega razstavnega prostora in eventualno število vstopnic za poslovne partnerje. Zaradi vsakoletnega občutno povečanega zanimanja obrtnikov za sodelovanje na sejmu, zbornica prijav po navedenem datumu, to je 14. avgust 1997, ne bo upoštevala, zato bodite pozorni na datum prijave. OBČINA IZOLA - OBČINSKA INŠPEKCIJA OBVEŠČAMO VAS, DAJE SLUŽBA OBČINSKE INŠPEKCIJE OBČINE IZOLA DOSEGLJIVA TUDI NA MOBITELU ŠTEVILKA: 0609 647 129 VODJA OBČINSKE INŠPEKCIJE SILVANA ZADEL POLETI GREMO MAL’ OKROG I * 5 j- X ? o T o — (j r“ ' K p I 2 c I J1 5 t—2vfc>va 18:oo h ulai besplatan ITI FEST rrrta užlvo + tuli ■stara cesta za! ■ftMA-T spuvr 4 kA W'i U5f foj-OMV v-ifi M || \C-MV_\ox\ :jrO SŠV* TviJ5* torvso a^u. S ! | J ^ cc*v-*'1 V sSf»E\o * y;_X^J\fv^c icKoNj»*Q . 5|il^ vov^o-1 n vj^-v vaj^\ sj^u Ig;*SSfv SsorVi; >iHAw/Wer fouBi '«c (W J&A. fvrtdu*- A‘-i «•;•!' if* vm.;/r‘ (J-OA^ 57^ 7 ^ , C ^- , >: ‘- a" .£4 a>s I;Vi. ul«f*e>. MANI. icl/ki ■ “ v^5;t. ........ LOŠI DEČKI - Zagreb , — CRVENI MUNDIRI - Sisak |9j DUSTV MILLER - Pula \§ nehirlak AVLIJANERI - Rljeka )Gj VALTER BRANI SARAJEVO - Dekani (Slo) \§! KULTURA - Poreč ¥SH Hiti netak suDoia MINUS CWAY - Zagreb |'»3 PROTEST - Sarajevo (BIH) IS VERV EKPENSIVE PORNO MOVIE -Pula — C UT - Bologna(italy) PRIDIGARJI - Ormoi(SIO) MONE - Rljeka KUD IDIJOTI - Pula OHMA - Pula g SKYT0WER • Postojna(Slo) STAMPEDO - Zagreb £2! ZABRANJENO PUŠENJE - (Cro) UNLOGIC SKILL - Rljeka DICKV B. HARDT • LJubl)ana(Slo) KOJOTI - Zagreb n. LET 3 - Rljeka u* K DAH« "rum f, PERU TRIBUNE, USA ZA BOJ PRBTIV TURIZMA mladi ilrtfi crt.tl Uta! Uriva - VRUNČI -97 OBU ACEK OBUTEV -CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Sezonsko miionie ten io M W ODPRTO: 8i0 -12h in 17h - 20h, SOBOTA: od 8W do 11 NOVO! ra]3flos(2K®Eecs ajasou^Bsa aa Reagiranja NAŠI POLIGONI S poligoni imamo opravka v vojski, tudi v športu, sedaj pa postaja nadvse odmeven še pasji poligon. Izola je imela priliko spremljati polemiko o takem poligonu na določenem, vendar po mnenju stanovalcev; povsem neprimernem mestu. Sprehod po mestu pa vendarle hitro pokaže, da so skoraj vse mestne površine tak poligon. Naključni sprehajalec kaj hitro in zlahka ugotovi, kakšna je aktivnost teh hišnih prijateljev, saj svojo prisotnost dokaj učinkovito dokumentirajo. Vsa pohvalia čistilni službi na plaži pri svetilniku, ki ji uspe dokaj ažurno odpraviti sledove takih in drugačnih onesnaževalcev. Povsod pa na. žalost ni tako. Psa na vrvici je videti v glavnem le ob prometnicah, ker je tam pač večja nevarnost, da kužek nepričakovano skoči pod kolo avtomobila. Torej pravi pasji poligon da, vendar dovolj oddaljen od sta novanjskih naselij, kar so prizadeti stanovalci že dovolj odločno povedali. Drugi poligon, ki zaposluje naše meščane, bodisi kot gospodarstvenike, bodisi kot naravovarstvenike, je naša marina. Slikovito podobo, ki jo pričara množica vsakovrstnih plovil, kazijo "planke", ki že dalj časa skrivajo neugledno jamo, ki jo je zalila voda. Upravna zgradba, ki bi morala zrasti na tem mestu, čaka na izid dvoboja med graditelji in njihovimi kritiki. Ne poznam racionalnih razlogov za nastanek tega absurdnega stanja, vendar lahko ugotovim, da nastaja velika in nepotrebna škoda. Naj na sprehodu po naših poligonih omenim še svojevrsten priboljšek, ki nam ga nudijo v neomejenih količinah nadebudni bodoči udeleženci v cestnem prometu. Predirljiv glas raznih mopedov in skuterjev s korigiranimi glušilci polni vse ceste in stezice na celotnem poligonu Izola. Pri tem jih ne moti, da imamo v Izoli ta čas precej turistov, med katerimi je tudi določeno število invalidov, ki prihajajo v naše mesto iskat počitka in miru. S posebnim užitkom nam ti prometni zanesenjaki radi pokažejo svoje dirkalne vragolije tudi v poznih večernih urah, da si Izolani in njihovi gostje ne bi prezgodaj dovolili prevelike porcije spanja. Res, hvala za užitek ob poslušanju teh "koncertov" vsem izvajalcem in seveda policiji, ki to atrakcijo z vso uvidevnostjo spremlja! Rajko Makovec, Izola CE GRESTE SLUČAJNO V LJUBLJANO Ne spreglejte Trnfesta v KUD France Prešeren. Nedelia U 8. Večer tradicionalne makedonske plashe in etno jazz za tolkala in kontrabas ŽIGE GOLOBA in NINA MUREŠKIČA. Ponedeljek 4. 8. HUUN HUUR TU MULTIMEDIJSKA MAVRIČNOST PIRANA V petek, 15. avgusta v Kavarni Galerija Tartini v Piranu Razširjena ponovitev dia projekcije S. Simič Simeta ob glasbeni spremljavi Lada Jakše. MALI OGLAS PRODAM APN 4 v odličnem stanju (prevoženih zelo malo kilometrov). Prodam tudi akustično kitaro. Tel. 64 - 127, Matjaž. oouTiouE ninn IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 NAŠA POPULARNA CENA POLETJA 97 JE 3.900 TOLARJEV! OBLEKE-HLAČE-KRILA-BLUZE -TUNIKE-MAJICE... ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINIl^ VESLANJE ERIKU SPET SREBRO * Erik Tul član novustanovljenega veslaškega kluba Izola je spet odlično nastopil na svetovne prvenstvu veslačev do 23 let takoimenovanem B svetovne: prvenstvu. V predtekmovanju Erik ni vesla najbolje, vendar je že v repesažu pokazal pravo moč, v finalu pa je do zadnjega zavesljaja bil boj nizozemcem Vervorrnom, ki je bil hitrejši za vsega dve sekundi. Po dokaj povprečni sezoni dvojnem dvojcu z mariborčanom Dobajem se je Erik uspešno vrnil med skifiste. NOV KLUB VK IZOLA Predstavitev Veslaškega kluba Izola Veslanje ima v Izoli že dolgo tradicijo in^ je zabeležilo vrsto uspehov. Žal je prišlo med članstvom do razlik v razumevanju ciljev kluba in razlik v interesih zato je del članstva ustanovil nov klub. V novem klubu je danes včlanjenjenih 43 članov, od tega 15 aktivnih veslačev. Med člani kluba sta tudi Erik Tul, ponos izolskega veslanja in perspektiven veslač Samo Volčič. Veslaški klub Izola je bil ustanovljen 20.4. 1997, v register klubov pri Upravnem organu pa je bil vpisan 28.5.1997. Klub je pričel s svojim delom praktično iz nič. Vse kar smo imeli sta bila dva čolna Veslaške zveze Slovenije, ki ju ima na razpolago za svoje delo Erik. V času od ustanovitve do danes smo vspostavili organizacijo in sprejeli akte kluba, organizirali treninge veslačev in nastopili na prvih regatah. Klub je v tem času pridobil v začasno razpolago testni skif firme Fillipi, o katerem se mora izreči Erik Tul, kot uveljavljen tekmovalec. Naslednja pridobitev je nakup kontejnerja, ki bo klubu služil kot začasna prostorska rešitav. V teku pa so tudi razgovori za pridobitev klubskih prostorov. Cilji, ki smo si jih zastavili so zahtevni. Z Obstoječo generacijo veslačev želimo doseči rezultate, ki bi ohranili sloves veslanja v Izoli. Skozi šolo veslanja pa bi radi v delo kluba vključili nove rodove veslačev. Kot vsak novoustanovljen klub se seveda tudi mi srečujemo z vrsto težav materialne narave, kot so klubski prostori, šolski čolni.... Delo kluba bi namreč radi dvignili na nivo, ki si ga izolsko veslanje zasluži. Pri tem kot v preteklosti računamo na pomoč in razumevanje širše skupnosti, sponzorjev ter seveda na prizadevno delo nas samih. Ob tej priliki, bi se radi zahvalil vsem, ki so nam pomagali še posebej pa za nesebično pomoč Veslaške zveze Slovenije, Veslaškega kluba Nautilus Koper in Veslaškega kluba Piran. Iztok Medvešček :