Latinske vadbe
za
prvi gimnazijski razred.
Sestavil Fr. Wiesthaler
c. kr. gimn. ravnatelj. II. natis.
Cena vezani knjigi 1 gld. 30 kr.
V Ljubljani
Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1892.
Predgovor k drugi izdaji.
Ta druga izdaja «Latinskih vadb za prvi gimnazijski razred» sme se po vsej pravici imenovati popolnem predelana. Saj se mi je bilo v njej pred vsem ozirati na visokega c. kr. mini-sterstva za uk in bogočastje naredbo z dne 1. julija 1887, št. 13276, katera, objavljena dve leti po moji prvi izdaji, prenareja nekoliko načrt latinskemu pouku v nižjih razredih. Poleg tega sem rad ustregel nekaterim upravičenim željam gg. strokovnjakov ter vsprejel tudi marsikako izpremembo, ki sem jo po večletni rabi prve izdaje sam spoznal za potrebno.
Da zadostim zahtevam omenjene naredbe vis. ministerstva, pozajel sem ves besedni zaklad le iz takih latinskih pisateljev, ki se bero na gimnazijah. Razun tega podajam večinoma le celotne latinske sestavke (popise, basni, pripovedi, dvogovore, pismo); posamezne, med seboj v nobeni logični zvezi stoječe stavke najti je le na onih mestih, kjer se v jednotnem berilu ni dala obsežno raz-kazati mnogoličnost dotičnega slovniškega oddelka. To velja n. pr. o komparaciji adjektivov, glagolski konjugaciji, pa tudi o prvih šestih odstavkih, po katerih naj se učenci do dobra izurijo v rabi sklonov, v koji, kakor skušnja uči, iz prva zelo omahujejo. Pod večkratnim nadpisom «Reki» so zbrane najlepše misli starodavnikov, da si pridobi učenec, naučivši se jih na izust, bogat zaklad za praktično življenje porabnih vodil po zahtevi ministerskih «instrukcij» (str. 11): «Kein Tag aber solite vergehen, ohne dass der Schiiler irgend einen wertvollen Gedanken in classischer Form zu seinem geistigen Eigen-thum macht.» Zajedno služijo ti reki v prvi polovici knjige ponavljanju že proučene tvarine, v drugi pa deloma ponavljanju, deloma izvežbanju v novih slovniških pravilih.
Ker naj spoznava učenec bistvo in pravila latinskega jezika pred vsem iz latinščine same, podaja mu ta knjiga latinskih beril
za dobro tretjino več nego slovenskih, kar je tudi v popolnem soglasju z besedami «instrukcij» (str. 6): «und hiebei wieder hat das Ubersetzen aus der fremden Sprache den Vorrang.» Slovenske vadbe služijo le izvežbanju v slovniški tvarini prejšnjih latinskih beril; zato sestajajo večinoma iz posameznih, med seboj ne zvezanih stavkov, in porabljeno je v njih (izimši 12 beril v zadnjem delu knjige) le besedje prejšnjih latinskih paragrafov, tako da učencu za nje ni treba posebne priprave (preparacije). Število besed, katerih se je učencu na novo učiti, skrčeno je, vsaj v začetnih (latinskih) berilih, skoro za polovico.
Glede na slovniško gradivo, podelano na podlagi Kermavner-jeve latinske slovnice, bodi omenjeno, da sem se v tej izdaji še strožje ravnal po vis. naučnega ministra «instrukcijah» ter oziral jedino le na pravilno oblikoslovje. Zato sem izločil ter pouku v drugem razredu odmenil* verba deponenti«,, katerih raba dela začetnikom precej preglavice in potrebuje radi tega daljšega vežbanja. Ker so -pa deponentniki doslej prihajali na vrsto še le proti koncu šolskega leta, ko so učenci, zlasti slabejši, tako že preobloženi s pripravljanjem na obvezne preskušnje (Versetzungsprüfungen) iz raznih predmetov, bilo je pač težko prvošolce do dobra izuriti v rabi deponentnikov, tako da je moral učitelj latinščine v drugem razredu itak precej ur porabiti za njih ponavljanje. Na novo vsprejeta pa je v to izdajo constructio accusativi cum infinitivo** in to na željo, izraženo mi od mnogih stranij. Nadejam se, da tej novitvi pritegnejo vsi gg. strokovnjaki, uvažajoč, kako težko da je izhajati brez tega sklada v jednotnih berilih, zlasti pripovedih, in da nekaterih glagolskih oblik, kakor n. pr. infinitiva futuri activi in passivi, brez njega skoro ni moči primerno uporabljati. S pasivom, ki se sicer Slovencu nekako upira, a je v latinščini zelo navaden in važen, seznanjam učenca že v 6. paragrafu, dočim ga kaže prva izdaja še le v XLIX. številki. Hoteč olajšati učitelju predelavanje stavkov in sestavljanje nalog, osnoval sem vadbe tako, da pozna učenec, predno je dospel v slovnici do konjugacij, že ves indikativ z imperativom
* Vsled tega se bode moralo zadeti prevajanje iz latinskih vadb za II. razred (dokler ne izidejo i one v drugi izdaji) s § XLII., ker se deponentniki sem ter tja nahajajo že v prvih 41. številkah.
** Tudi J. Steiner in dr. A. Scheindler sta vsprejela ta sklad v svoje za nemške gimnazije sestavljene lat. vadbe, ki se nam priporočajo kot uzorne.
in infinitivom praesentis pomožnega glagola esse, ves indikal.iv activi in deloma tudi passiv i prve, indikativ praesentis activi in passivi druge z imperativom in inflnitivom praesentis obeh konjugacij.
Na posebni skrbi mi je bilo zboljšanje besednika (voka-bularja). Skušal sem namreč urediti ga bolj sistematično in pregledno. Posamezna slova niso več razdeljena le po govornih razpolih, marveč so tudi govorni razpoli med seboj razvrščeni po določenih načelih: glagoli (katerim je poleg prve pridejana vselej tudi druga oseba singularis praesentis activi) po konjugacijah, v njih pa so zopet ločeni prosti od zloženih; imena se vrste po deklinacijah, substantiva v deklinacijah pa po spolu in debelski končnici. Samostalniki, ki so v spolu nepravilni, kažejo se vselej v zvezi s primernim adjek-tivom, ker si na ta način učenec zapameti njih nepravilnost ložje in trajniše nego li, ako se mu zaznamuje le z znamko m., f. ali n. V mari sem imel v besedniku na dalje tudi sinonimi ko, seveda le toliko, kolikor jo more umeti prvošolec. Posameznim slovom so i v tej izdaji pristavljene v drobnejšem tisku istega debla besede, znane učencu že iz prejšnjih paragrafov.
Da si morejo pozabljivi učenci pomagati iz vsake zadrege, pridružuje se besedniku še abecedni slovnik, pa ne samo slovensko-latinski (kakor v prvem natisu), ampak tudi latinsko-slovenski. Da bi knjiga po nepotrebnem ponavljanju ne narasla in se vsled tega ne podražila, opuščena so v slovniku slovensko-latinskem perfecta in supina pri vseh glagolih, ki se nahajajo že v slovniku latinsko-slovenskem. V njem in v besedniku so zložena slova po svojem sestavu deljena z ločilnico (-).
V zlogomerju, koje uvažuje ta izdaja v še obilnejši meri nego prva, bili sta mi s koristi zlasti knjižici: Dr. R. Bouterwek und Dr. A.Tegge, Die altsprachliche Orthoepie und die Praxis, pa A. Marx, Hülfsbüchlein für die Aussprache der lateinischen Vokale in positionslangen Silben. V latinskem pravopisu sem sledil znano Brambachovo knjižico: Hülfsbüchlein für die lateinische Rechtschreibung. Pravopis slovenski pa je, kar se tiče pisave ptujih besed, v tej izdaji izpremenjen. Na željo odličnih književnikov slovenskih in po sklepu strokovnjaškega shoda, katerega so se udeležili profesorji obeh tukajšnjih gimnazij, popustil sem pisavo zgodovinsko (etimološko) ter se poprijel fonetiške, ki rabi razun latinskih vsem drugim učnim knjigam srednjih, pa tudi narodnih šol.
Zeleč, da bi knjiga v tej predelani in popravljeni obliki pospešila latinski pouk ter mu, kolikor na njej, pripomogla do povoljnega uspeha, izrekam naposled presrčno hvalo vsem onim gospodom kolegom, ki so me svetujoč ali dejanski podpirali pri mojem na videz lahkem, v istini pa zelo težavnem delu, imenoma gg.: dru.L. Požarju V. Bežku in A. Štritofu.
V Ljubljani meseca junija 1892.
Fr. Wiesthaler.
I. Vadbe.
Prva dekliiiacija.
i.
Nominativ.1
1. Britannia est2 Insula.3 2. Italia et Hispänia sunt4 paen-Insulae.4 3. Graecia, Germania, Italia sunt terrae. 4. Aqua est frígida.5 5. Silvae sunt densae. 6. Aqua frígida6 est iücunda. 7. Silvae densae opäcae sunt. 8. Sicilia est magna® ínsula. 9. Sicilia ínsula7 est fecunda. 10. Italia et Hispänia sunt terrae calidae.
1.
1. Germanija je dežela. 2. Britanija in Sicilija sta1 otoka.1 3. Hispanija, Italija [in]"1 Grecija so polotoki. 4. Zemlja je velika. 5. Otoki so rodovitni. 6. Gost les je senčnat. 7. Veliki gozdovi so prijetni. 8. Vroča Italija je rodoviten polotok. 9. Otok britanski (= Britanija) je mrzel. 10. Polotoka Italija in Grecija sta1 rodovitni deželi.1
Pripomnje: I. 'Nominativ (imenovalnik) je sklon subjekta in stoji na vprašanje kdo? ali kaj? — 2 Pomožni glagol esse (biti) kot kopula (vez) ali pa predikat (dopovedek) se ravna po subjektu v številu (numerus) in osebi (persona). — 3 Predikatni substantiv (samostalnik) stoji s svojim subjektom vselej v istem sklonu (casus). — 4 V slovenščini dvojina! Dvojine latinščina nima, nadomešča jo z množino (numerus plUralis). — 5 Predikatni adjektiv (pridevnik) se strinja s svojim subjektom v sklonu, spolu (genus) in številu. — eAtributni adjektiv se ujema s svojim imenom v sklonu, spolu in številu ter stoji, ako ni posebno poudarjen, za njim. Atribut (prilastek) imenujemo vsak imenski pridevek, ki je kot bistveno določilo združen s svojim substantivom v jeden pojem; atribut utegne biti substantiv, adjektiv, števnik (numerate), zaimek (prönömen), deležnik (participium) in dr. — 'Atributivni substantiv stoji navadno za svojim imenom ter se strinja z njim vselej v sklonu, v spolu in številu pa le, kedar možno; zadnje velja tudi o predikatnem substantivu.
1. ' Katero število v latinščini? Glej 14! — 2 Kar stoji v oglatem oklepu [], se ne latini (oziroma ne sloveni). Latinee nikoli ne veže zadnjih dveh članov z et, pač pa z atque (ac) ali privešenim que, ako mu ne ugaja brezvezje!
Wiesthaler, Vadbe I.	i
II.
Vokativ.1
1. Aquila volat.2 2. Alauda et luscinia cantant.3 3. Ancillae sëdulae laborant. 4. Saepe peccämus.4 5. Quo nävigas, nauta?
6.	Cur laerimätis, puellae? 8. Sëdulae este, fïliae! 7. Ara, agrícola! 9. Canta, puella! 10. Orate et labórate, ancillae!
2.
1. Orjem in pojem. 2. Moliva in delava. 3. Dekla poje in dela. 4. Kmetje orjejo. 5. Skrjanci in slavci letajo. 6. Zakaj j očes, dekla?
7.	Pogosto grešite, brodniki! 8. Pridne bodite, deklice! 9. Ladjaj, mornar! 10. Pojte in delajte, pridne hčerke!
III.
Akuzati v.1
1. Industriam amamus. 2. Cur aquarn turbatis, puellae? 3. Ci-cöniae ranas dévorant..2 4. Domina, vitupera flliam tardam ! 5. Aquila columbas timidäs captat. 6. Agrícola, cur non aras terram3 fëcundam ? 7. Dominae, cur nön laudätis ancillâs3 sëdulas? 8. Properä in4 sil vam dënsam, puella! 9. Aquila per4 auratn volât. 10. Nautae ad4 Siciliana ïnsulam navigant.
3.
I.	Deklica kali vodo. 2. Dekle, ljubite delavnost! 3. Štorklja požira žabo. 4. Kmet hvali pridno hčerko. 5. Deklice lové boječe golobe. 6. Mrzle dežele 1 ne ljubimo. 7. Gospodinja, zakaj ne pokaraš počasnih dekel ?1 8. Deklice hité k mrzli vodi. 9. Mornarji, ladjajte v rodovitno Italijo! 10. Skrjanci in slavci pojó in letajo po vzduhu.
II.	'Vokativ (zvatnik) rabimo, kedar koga ogovarjamo ali kličemo. —
2Predikatni glagol (verbum) se ravna po subjektu v številu in osebi (torej tako, kakor pomožnik ; prim. I2!) — 3 Katero število v slovenščini? Glej I4! — 4 Subjekt in predikat tičita v latinščini in slovenščini pogosto v jedni besedi (v glagolu).
III.	1 Akuzativ (tožilnik) je sklon bližnjega objekta ter zaznamuje v obče predmet (osebo ali stvar), na kateri dejanje prehaja; zavisen ponajveč od tranzitivnih (prehodnih) glagolov stoji na vprašanje koga? ali kaj? — 2 V latinščini stoji glagolski predikat navadno na konci stavka, v slovenščini pa takoj za subjektom. — 3 V nikalnih stavkih stavlja Slovenec objekt (prehodnih glagolov) v genetiv (rodilnik); tega svojstva latinščina nima. —
4 Akuzativ zahtevajo tudi nekatere prepozicije (predlogi).
3. 1 Glej III3 !
— ó —
IV.
Genetiv.1
1. Asia patria est rosae. 2. Ränae saepe praeda sunt cicö-niárum. 3. Hispänia est terra Euröpae.2 4. Sedula eras, filia nautae!2 5. Musae erant deae poetärum. 6. Magna erat gloria Graeciae.
7.	Roma domina erat Euröpae, Asiae, Äfricae. 8. Poetae Graeciae2 saepe Musas deas eélebrant. 9. Incolae multärum Insulärum pirätae erant. 10. Invidia, quam saepe causa eräs discordiärum!
4.
1. Orel je prebivalec gozda. 2. Velika je slava pesnikova.* 3. Britanija in Sicilija sta velika otoka evropska.1 4. Boječi golobje so plen orlov. 5. Otoki so pogosto domovina gusarjev. 6. Muze, boginje ste bile pesnikov! 7. Gozdovi germanski1 so bili veliki in gosti.
8.	Pesnike grške 1 hvalimo. 9. Slava, kako cesto si bila vzrok zavisti! 10. Prebivalci sicilskega 1 otoka so bili kmetje in mornarji.
V.
Dativ.1
1. Industria necessäria est agricolae. 2. Musae deae poetls amlcae erant. 3. Ciconiae ränls inimlcae sunt. 4. Domina imperat ancillae. 5. Agricolae, monsträte advenís viam! 6. Puellls rosäs albas et viöläs amoenäs dönämus. 7. Aqua bestils et plantls necessäria est. 8. Densa umbra plantls saepe est rioxia. 9. Agricolae2 sunt2 sedulae flliae. 10. Maltis bestils2 silvärum3 longa vita est.
IV.	»Genetiv (rodilnik) zaznamuje vrsto (genus), katere je kaka oseba ali stvar; določujoč ponajveč substantive in adjektive (redkeje glagole) stoji na vprašanje čegav? koga? ali česa? — 2 Ako nima v genetivu singularis (jed-nine) stoječi substantiv pri sebi kakega atributa, pristavka (appositiö) ali oziral-nega stavka, slovenimo ga navadno s svojilnimi adjektivi na -ov, -ev, -in, -ski (-Ski) in to zlasti takrat, kedar pomenja kaj živega ali pa kako deželo, otok, mesto, reko in podobno; včasih služi slovenščini zanj tudi da ti v (dajalnik). Torej: terra Euröpae = dežela evropska, filia nautae = hči brodnikov a.
4. » Glej IV M
V.	' Dativ (dajalnik) stoji na vprašanje komu? ali čemu? (pri prehodnih in neprehodnih) glagolih, pri nekaterih adjektivih, redkeje pri substan-tivih. — - Esse z dativom slovenimo včasih z glagolom imeti (kaj); lat. dativ postavimo v nominativ, lat. nominativ pa v akuzativ (v nikalnih stavkih v genetiv); n. pr.: puellae est rosa — deklici je roža = deklica ima rožo. Ako je lat. subjekt kako abstraktno (miselno) ime, dá se sloveniti tudi s predi-katnim adjektivom ali glagolom, izvedenim iz debla dotičnega (slov.) subjekta; latinski dativ postane tudi takrat slovenskemu stavku subjekt. N. pr.: poetae glöria est — pesniku je slava = pesnik je slaven; agricolae longa vi ta est — kmetu je dolgo življenje = kmet dolgo živi. Sem ter tja se dá pridržati lat. dativ tudi v slovenščini. — 3 Sloveni lat. substantiv z adjektivom: gozden 3!
i*
5.
1. Gospodinja je dekli prijazna. 2. Orli so golobom sovražni. 3. Rože in vijolice so deklicam prijetne. 4. Kmetje zapovedujejo deklam. 5. Dekla, pokaži ptujcu pot! 6. Gospodinja daruje pridnim deklicam belih rož1 in ljubkih vijolic.l 7. Mnoge rastline so živalim škodljive. 8. Gozdna (— gozda) senca je slavcu prijetna. 9. Deklica ima* mnogo golobov (= mnoge golobe). 10. Hčerke gosposke prijetno živi (= hčerkam gospa je prijetno življenje
VI.
Ablativ.»
1. Poetam corönä2 decorämus. 2. Puellae äram Diänae deae cotídie corönis2 örnant. 3. Victoriis gloria parätur.3 4. Laudamini ä dominis,4 ancillae sedulae! 5. Lünä stellae nön obscurantur. 6. Ab agrícola uvís dönämur. 7. Multls pugnls4 et victörils4 Roma clära erat. 8. Dominae industria4 ancillärum contentae sunt. 9. In5 aqua ränae natant. 10. Ex pugna in patriam properämus. 11. Quam saepe ä poetls celebräris, patria! 12. Vita humana amícitia iucunda est.
5. >V latinščini akuzativ! — 2 Glej V2!
VI. 1 Ablativ (ločilnik) je sklon prišlovnih določil kraja, časa, načina in vzroka. Slovenimo ga navadno z raznimi predlogi, redkeje s samo-stalnimi skloni. — 2 Ablativus Instrumenti (orodnik) znači sredstvo (pripomoček) ali orodje dejanja ter stoji na vprašanje s čim? po čem? (vselej brez predloga). Slovenimo ga s predlogi s (z), po. — 3 Latinski passlvum (trpni položaj) sloveni se ali 1.) s participom perfecta passlvl (trpno preteklim deležnikom) in glagolom bivati, ali 2.) z aktivom (tvornim položajem) in refleksivnim (povračalnim) zaimkom se, ali 3.) s tretjo osebo plüralis netim in latinskim subjektom v akuzativu, ali 4.) z glagolom dam se in infini-tivom netivu (tvornim nedoločnikom). N. pr.: laudor = 1.) hvaljen bivam (redka oblika), 2.) hvalim se, 3.) hvalijo me (namreč: ljudje), 4.) dam se hvaliti. Navadno pa slovenimo latinske pasivne stavke aktivno, ker se pasiv slovenščini sploh manj prilega. Pasivni stavki se pretvarjajo v aktivne tako-le: subjektni nominativ postane aktivnemu stavku objektni akuzativ; ime, stoječe v ablativu s predlogom ali brez njega, postane aktivnemu stavku subjekt, glagol pa prestopi iz pasiva v aktiv istega časa in naklona, ki ga kaže pasivna oblika, ter se strne s svojim (novim) subjektom v osebi in številu; n. pr.: ancilla ab agricoln laudntur — dekla biva od kmeta hvaljena = ancillam agrícola, laudat — kmet hvali deklo. — 4 Ablativus causae (vzročni ablativ) znači brez predloga stvar, s predlogom pa osebo, od katere dejanje navstaja ali se vzrokuje, ter stoji na vprašanje: zavoljo (zaradi) česa? vsled česa? po čem? od koga (česa)? iz česa? V pasivnih stavkih stoji pri osebah in živalih vselej predlog n (ab). Vzročni ablativ slovenimo z raznimi predlogi: zavoljo, zbog, zaradi, vsled, po, od, iz in dr., redkeje s samo-stalnimi skloni. — 6 Z ablativom se družijo tudi nekateri predlogi.
6.
1. Žrtvenike krasimo [z] rožami. 2. Zmaga se pridobi [z] bitvijo.1 3. Živali ljubijo senco gozdov (passiv.).2 4. Počasne dekle, gospodinja vas kara (pass.).2 5. Pesniki slavi zmago domovine {pass.).2 6. Slavna si, domovina, [po]3 mnogih zmagah!3 7. Žabe živi (= so) na1 suhem (= zemlji) in v vodi. 8. Na žrtvenikih boginj leži (— so) mnogi venci. 9. Slava pesnikov diči domovino (pass.).2 10. Zemlja, kako ljubke rastline te krasi (pass.) / 11. V gozdih germanskih so bile mnoge zveri. 12. Gospodinje, obdarujte pridne deklice [z] grozdjem! [Z] rožami in vijolicami niso5 zadovoljne.
VII.
Terra.
1. Incolae terrae sumus. 2. Terra est magna Stella. 3. Forma terrae globosa est. 4. Terra fecunda est et plantarum1 cöpia örnätur. 5. In terra etiam multae bestiae sunt. 6. Fecundam terram agricolae arant. 7. Terrae aqua necessäria est. 8. In terra semper sunt venae aquärum. 9. In multis terrls aquae calidae sunt. 10. Umbra terrae interdum lünam obscürat. 11. Terra noctü lüna et stellls illüsträtur.
7.
Gozd (les).
1. Zemljo krasi mnogi (in)1 gosti lesovi (pass.).2 2. Gozdi so prijetni [zavoljo]3 sence. 3. V senčnatih lesovih pojó slavci. 4. V gozdih afriških živi (— so) velike zveri. 5. Gozdne (— gozdov) zveri so pogosto plen orlov. 6. Kmetje hiti včasih v senčnate lesove. 7. Mnoge
6.	'Gl. VI2! — 2 Aktiv se pretvarja v pasiv takó-le: subjekt pasivnega stavka se postavi v slovenščini v genetiv s predlogom od, v latinščini v ablativ pri živih bitjih s predlogom a (ab), pri neživih brez njega; objektni akuzativ pasivnega stavka postane aktivnemu subjektni nominativ (v latinščini in slovenščini); glagol prestopi v obeh jezikih v pasiv tistega časa in naklona, v katerem stoji aktivna oblika, ter se strne z (novim) subjektom v osebi in številu; n. pr.: pesniki slavijo domovino — počtae patriam celebrant = od pesnikov biva domovina slavljena — S poetís patria celebrätur. — 3 Gl. VI4! — * Gl. VI5! — 5 Nisem, nisi, ni i. t. d. = non sum, non es, nön est i. t. d.
VII. 1 V latinščini stoji genetiv desto pred substantivom, od katerega je zavisen, v slovenščini pa navadno za njim.
7.	1 Kar stoji v okroglem oklepu (), je le v jeziku, iz katerega se prevaja, nepotrebno in se torej latini (oziroma sloveni). — 2 Gl. 6 2! — 3 Gl. VIM
rastline [pa] ne ljubijo gozdne sence. 8. Gozdi so zemlji potrebni. 9. V gozdih ni vselej potov (— niso vselej pota). 10. Boginja gozdov in zverij je bila Dijana.
VIII.
Reki.
1. Öra et labörä! 2. Fortuna est caeca. 3. Fortuna est vifrea. 4. Publica fäma non semper vana.1 5. Ira via ad Insäniam est. 6. Historia vltae magistra.1 7. Aurora Müsls amïca.1 8. Pecüniä nön satiatur aväritia. 9. Vërae amïcitiae sempiternae sunt. 10. Parva scintilla saepe mägnam flammam excitât.
Druga deklinacija.
IX.
Fluviï.
1. In patriä tua, dlscipule, multl fluviï sunt. 2. Nomina rapidös patriae1 fluviös! 3. Fluviïs® interdum arduae rïpae et lati alveï sunt.2
4.	In fluviïs multae et variae bëstiae natant. 5. Dïscipulï, cur aqua fluviörum et rivörum interdum turbida est? 6. Fluviïs terra irrigätur et örnätur. 7. Sed fluviï saepe etiam perniciösi sunt, 8. Nam fluviörum undïs campï inundantur et västantur. 9. Laudäte amoenäs fluviörum rlpäs, poetae! 10. Dïscipulïs sëdulïs et attentïs magnï Europae, Asiae, Äfricae fluviï nötl sunt.
X.
Dominus et servus.
1. Dominus servis imperat. 2. Bonus servus dominö obtemperat et fïdus est. 3. Industria servï oculös domini dëlectat. 4. Servörum enim industria causa cöpiae, neglegentia causa inopiae dominö est.
5.	Itaque dominï industries servös laudant, tardös vitupérant. 6. Bonus dominus cum 1 servis ancillïsque labörat. 7. Severus dominus servis
VIII.	1 Kopulo est in sunt Latinec v kratkih stavkih, zlasti rekih, rad izpušča.
IX.	1 Ako je genetiv zavisen od kakega substantiva z atributom, postavlja Latinec genetiv med atribut in substantiv; n. pr. : rapidl patriae fluviï = rapidl fluvil patriae. — 2 Gl. V 2!
X.	1 Pomni : contentus rosîs — zadovoljen z rožami (brez cum pri neživih stvareh), toda : contentus cum ancillïs — zadovoljen z deklami (s predlogom cum pri osebah in živih bitjih)!
moleslus esl. 8. Discordiae servorum dominls non suni. iücundae. 9. Proinde vítate discordias, serví! 10. Indulgentia dominorum ex-citatur neglegentia servorum.
8.
1. Učenec, tvojo domovino namakajo mogočne (— velike) reke! 2. Valovi deročih rek so poljem cesto pogubni. 3. Mnoge živali ljubijo mrzle in deroče reke. 4. Bregove rek krasé različne rastline (pass.). 5. Hlapec, zakaj te gospodar graja (pass.) ? 6. Hlapci in dekle, ugajajte gospodarjem! 7. Delavne hlapce gospodarji ljubijo in hvalijo.
8.	Zvesti hlapec, tvoja delavnost je očem gospodarjevim vselej prijetna!
9.	Zavist hlapcev je pogosto vzrok razporov. 10. Dober gospodar vzbuja [svoje] hlapce na (ad) delavnost.
XI.
Oppidum.
1. Domicilia coniüncta nominamus1 oppidum. 2. Incolae oppidl nominantur 1 oppidani. 3. Oppida in ripls fluviorum sita sunt. 4. Op-pida antíqua münlta erant. 5. Muri, silvae, fluvil oppidís2 müní-mento2 sunt.2 6. Opulenta oppida magnificís aedificiis decorantur. 7. Fortuna multorum3 oppidorum miseranda est. 8. Nam incendia saepe oppida disturbant; bello quoque magna oppida vastantur. 9. Incolae oppidorum opulentorum lüxuriam amant, pericula belli vitant.
XII.
Tempi um.
1. Templa sunt aedificia deorum et dearum. 2. In oppidis Graecorum et Romanorum magnifica templa erant. 3. Aedificia deorum multls simulacris ornantur. 4. AntlquI praeterea templa auro
XI. 'Glagoli, ki pomenjajo: zvati, imenovati, klicati, pozdraviti, izbrati, izvoliti (nominare, appellare, vocttre, creare in dr.) zahtevajo (kakor v slovenščini) stoječi v aktivu dvoj akuzativ: objektni (tukaj: domicilia) in predikatni (tukaj: oppidum), stoječi v pasivu pa dvoj nominativ: subjektni (v 2. stavku: incolae) in predikatni {oppidani)-, n. pr.: incolam oppidl nominamus oppidanum — prebivalca mesta imenujemo meščana, incola nominatur oppidanus — prebivalec se imenuje meščan. — 2 Esse z dvojnim dativom v pomenu slovenskega: biti —, služiti v (za) kaj zaznamuje namen (datlvus flnalis); n. pr.: muri oppido munimento sunt — zidovi so (služijo) mestu v (za) brambo. — 3 Števniki (tudi nedoločni) so poudarjeni; zato stojé navadno pred substantivom.
et argento decorabant.1 5. Marmoreae columnae portabant alta tem-plorum tecta. 6. Etiam tectum templl saepe pretioso metallo4 mi-cabat.. 7. Clarum eras, templum Dianae Ephesiae! 8. Nam spatium tuum magnum, ornamenta magnifica erant. 9. In templls Graecí et Romani Iram deorum donís placabant. 10. In altís templorum tectís columbae timidae habitant, et prope templa saepe hortl sunt.
9.
1. Veličastna svetišča so dičila mesta starih Grkov. 2. Mnogi otoki so bili slavni [zavoljo]1 svetišč bogov in boginj. 3. Pesniki slave [zlasti] svetišče Dijane efeške. 4. V svetišču Dijane efeške je bliščal kip boginje [od]2 zlata in srebra. 5. Stebri mnogih svetišč so bili mramornati. 6. Starodavniki so krasili poslopjem božjim (= bogov) celó strehe [z] dragocenimi kovinami. 7. Meščani, hitite v svetišče, utešite jezo božjo (= Boga) [z] darovi! 8. Darovi [sicer] ne utešS vselej jeze božje (pass.). 9. Raznim živalim so svetišča prijetno bivališče. 10. Boječi golobje ljubijo visoke strehe svetišč.
XIII.
Vi r.
1. Vir probus virum probum amat. 2. Viri probi praeceptls Del obtemperant. 3. Sacra Del aedificia a virls pils saepe frequen-tantur. 4. Itaque Deus probos et pios viros amat. 5. Viri improbl et impil Deo non sunt gratí et semper cOrís vexantur. 6. Átras curas vino dissipant, ñeque tamen animum curls 1 llberant. 7. Otium viro industrio poena est. 8. Exempla virorum industriorum pigros8 excitant. 9. Indicium iüstl viri sedat ánimos. 10. Iustitia tua, vir probe, bonis praesidium est.
XII.	1 Imyerfectum (pretekli nedovršnik) zaznamuje v preteklosti ne dovršeno dejanje ter se sloveni s perfektom (preteklim časom) nedovršnih glagolov; gl. Kermavner, lat. slov. § 302! — 2 Ablailvus causae; gl. VI4!
9. 1 Gl. VI M — 2 Prim. XII2 (6. stavek)!
XIII.	1 AblMtvus separatisms (ablat. ločenja) stoji na vprašanje íesa? od česa? pri glagolih, ki pomenjajo: oprostiti, osvoboditi, očistiti, izprazniti in dr., kakor tudi pri adjektivih, iz katerih so izvedeni (prost, prazen — liber, vacuus i. t. d.), in sicer pri rečeh s predlogi (in brez njih), pri osebah s predlogom a (ab). Slovenimo ga navadno s samim genetivom, redkeje s predlogom od. —
2 Latinski adjektivi vseh treh spolov zadobé včasih pomen substantiva, n. pr.:
amicus, -t prijatelj, amlca, -ae prijateljica, bonum, i dobro = dobrina, blažen-
stvo; duh slovenskega jezika zahteva, da slovenimo sploh samostojne adjektive
(t. j. adjektive brez pristavljenega substantiva) s samostalniki; torej piger =
lenuh, bonus, probus = poštenjak i. t. d.
1. Grecija je bila domovina slavnih mož. 2. Pesniki niso bili vselej dobri možje. 3. Pobožni možje ljubijo Boga. 4. Zato jih Bog obdaruje [z] raznimi darovi (pass.). 5. Vzgledi dobrega moža vzbujajo učence (pass.). 6. Vzgledi lenih mož so učencem škodljivi. 7. Nepošten) aki (— nepošteni) 1 so poštenim možem sovražni. 8. Vino razveseljuje srca delavnih mož. 9. Pravični mož, stroga je tvoja sodba! 10. Pravični možje pomirijo tudi velike razpore (pass.). 11. Učitelji grajajo pogosto lene učence; vendar so pravični možje. 12. Pravičnost učiteljev je dobrim učencem bramba (—v hrambo)."1
XIV.
Magister et dlscipuli.
1. Puerorum animl cum plantis tenerls et agrls comparantur. 2. Agrl sine cultura, puerorum animl sine doctrlna frugiferl non sunt. 3. Magistri discipulos in scholls docent. 4. Dlscipulorum animl verbis et exemplls magistri doctl conformantur. 5. Libri quoque dlscipulls boni magistri sunt. 6. Proinde amate, puerl, pulchros libros et exercete memoriam! 7. Sed tenete animo: lacerl libri non sunt slgnum industriae! 8. Vitate otium; nam otium pueris saepe causa multorum vitiorum est. 9. Vita puerl industril non est misera. 10. Pigros discipulos magister verbis asperis vituperat; sed verba semper libera sunt odio.1 11. Magistrls multa beneficia debetis: proinde praeceptls magistrorum obtemperate et gratiam habete magistrls !
11.
1. Življenje lenega dečka je žalostno. 2. Lenih dečkov tudi lepe knjige ne vesele. 3. Raztrgane knjige, učenci, so znamenje velike nemarnosti. 4. Duh učenčev prispodabljamo z nežno rastlino. 5. Uri [svoj] spomin in ugajaj zapovedim dobrega učitelja, leni deček! 6. Brez plodonosnega učenja je tvoje življenje ničevo. 7. Pomnite, dečki in deklice: učiteljem dolgujete hvalo; bodite torej [svojim] dobrim učiteljem vselej hvaležni! 8. Učitelji pogosto grajajo napake dečkov [z] ostrimi besedami. 9. Toda ostre besede učiteljev [še] niso znamenje sovraštva. 10. Lenim dečkom Muze niso prijateljice.
10. 1 Gl. XIII2! — 2 Gl. XI2! XIV. i Gl. XIII M
XV. Nauta.
1. Nauta impavidus esse debet. 2. Nam vita nautarum misera et multls perículís obnoxia est. 3. Longae enim sunt viae nautarum industriorum: saepe etiam trans Océanum navigant. 4. Iam antlquls nautís commercium erat cum varils populls: curn inculto Scytha et humano Graeco, cum bellicoso Romano et lüxurioso Persa. 5. Viam nautís stellae monstrant. 6. Itaque luna et stellae a nauta cauto semper observantur. 7. Prósperos ventos nautae amant. 8. Ventos adversos nauta perltus timet et vltat. 9. Ventís enim adversls pro-cellae excitantur, procellae autem navigia quassant. 10. Etiam plratae sunt nautae, sed improbl et impia audacia notí.
12.
1. Grki so bili slavni brodniki. 2. Luno in zvezde so opazovali že starodavni mornarji. 3. Pogubne nevihte pogosto oškodujejo ladje nesrečnih brodnikov {pass.). 4. Neugodni vetrovi in požari pripravljajo tudi izkušenemu mornarju velike nevarnosti. 5. Previdni mornar, iz-ogiblji se neugodnih vetrov! 6. Nebojeci mornarji se pogosto bojujejo (= nebojecim mornarjem so pogosto boji) z brezbožnimi gusarji. 7. Bedni kmet hvali življenje podjetnega mornarja. 8. Neustrašeni mornarji se ne bojé neviht. 9. Neolikani Scitje niso bili vešči mornarji, razkošni Perzijani pa so cesto ladjali crez ocean. 10. Že mnogi pesniki so slavili drznost neboječih brodnikov.
XVI.
Corinthus.
1. Corinthus sita erat in montuosa Peloponneso, magna Graeciae paenlnsula.1 2. Agrum Corinthiorum Nemea fluvius irrigabat. 3. Prope oppidum erat Isthmus, clarus templo Neptüni, aquarum del. 4. Ad Neptüní templum GraecI statls intervallls2 lüdos Isthmios celebrabant. 5. Incolae Corinthl opulentl et lüxuriosl erant; nam nautae varias
XVI. 'Apozicija (= pristavek) se imenuje oni atribut (samostalnik s prilastkom), ki ni s svojim imenom (tukaj Peleponnesus) v j eden pojem združen, ampak mu le pristavljen v dopolnilen ali pojasnilen opis. Apozicija se daje redno v kak postranski, najčešče relativni (oziralni) stavek razširiti; sklada pa se s svojim substantivom v sklonu vselej, v spolu in številu pa le, kedar možno. — 2 Časovni ablativ (ablativus temporis) stoji na vprašanje kedaj? (brez predloga).
divitias3 Corinthils undique apportabant, imprimís ex fecunda Aegypto, beata Arabia et Phoenlca, opulenla Mlleto aerosaque Cypro. 6. Superbiam quoque antlqul Corinthils obiectabant, 7. Praeterea Corinthus nota erat mullís artificils. 8. Pulchrae columnae Corinthiae opulentorum oppidorum aedificia decorabant.
XVII.
Agrícola et nauta.
Agricola: Quam iücunda est vita tua, beate nauta! Navigio porlaris, quocumque optas! Quam multas térras vides, quam pul-chrls bestiarum plantarumque formls delectantur ocull tul! Gum varils populiš habes commercium et ad 1 exemplum virorum hüma-norum conformas animum. Agricola domicilio2 non movetur et in-cultus semper cürls molestilsque vltae rüsticae vexatur.
Nauta: Misera est fortuna nautarum. Tutus agrum agricola exercet et autumno3 operae praemio donatur. Nauta perniciosls procellls obnoxius saepe vix vltam servat ex undls.
Agricola: Saepius tamen integer et opulentus in patriam remeat. Agricola semper inopia urgetur. Certum operae praemium exspectare non debet; nam interdum parvo momento3 multarum horarum opera perdita est.
Nauta: Tranquilla industria copiae augentur agricolae. A nauta dlvitiae non sine perlculo parantur. Saepe enim ab armatis incolls térra2 arcemur; praeterea etiam plratae improbl navigils vltaeque nautarum Insidias parant.
13.
Gusar,
1. Gusarji so poštenim mornarjem sovražni. 2. Ladje mornarjev so pogosto plen brezbožnih gusarjev. 3. Včasih morajo neboječi mornarji odbijati oborožene gusarje. 4. Hudobni gusar, [ali] te ne gane usoda bednega mornarja (pasi.) ? 5. Zakaj zalezuješ podjetne mornarje ? 6. Tvoja drznost vzbuja jezo božjo (pass.); pričakuj torej gotove kazni od Boga! 7. Žalostna je usoda brezbožnega gusarja; kajti tudi življenje gusarjevo tarejo skrbi in težave (pass.). 8. Gusarji se ne vrnejo
3 Kakor slovenščini rabijo tudi latinščini mnogi samostalniki le v množini (plurttliu tantum); prim. slov.: prsi, jetra in dr.!
XVII. 1 Tukaj = po (z mestnikom). — 2Ablativ ločenja; gl. XIII1 —
3 Časovni ablativ; gl. XVI2!
vselej neoškodovani v domovino. 9. Znana je bila drznost korintskih gusarjev. 10. Razkošni Korint, (ležeč) na goratem Peloponezu, je bil namreč domovina mnogih gusarjev, bogati Milet pa [domovina] poštenih mornarjev.
XVIII.
Hortus.
1. Avus magnum hortum prope oppidum habet. 2. Via ex oppido in hortum longa, sed non molesta est et populiš procerls ornatur. 3. Quantopere amo avl hortum! 4. In areis albae et rubrae rosae pulchraeque violae florent, amoenae ceras! umbram cum fru-giferis pirís et malis consociant, in ramis lusciniae cantant, per hortum rivus frlgidus murmurat. 5. Cotldie cum vícínl filio in hortum pro-pero. 6. Ibi ambulamus et ludís delectamur. 7. Sub vesperum in umbra altarum fagorum sedemus et cantamus et a bono avo malis, pirís ceraslsque donamur.
14.
1. Azija je domovina plodonosne crešnje. 2. Na dedovem vrtu cvetó mnoge crešnje. 3. Ondi se vsak dan izprehajam in igram (= [z] igrami razveseljujem) s sosedovim sinom. 4. Kako vabljiv je dedov vrt! 5. Mrzel potok namaka zemljo, rudece rože in lepe vijolice dicijo grede, vitki topoli krasé pota, na vejah visokih bukev pojó slavci. 6. Košate (— široke) jablani, lepe hruške [in] rodovitne crešnje združujejo senco ter jeseni1 obdarujejo delavnega deda [z] ljubkimi jabolki, hruškami in crešnjami.
XIX.
Reki.
1. Saepe etiam sub pallio sordido sapientia est. 2. Modestia est slgnum sapientiae. 3. Vita proba via in caelum est. 4. Via gloriae verae aspera est. 5. Iustitia regnorum fundamentum.1 6. Aliena vitia in2 oculls habemus, propria a3 tergo sunt. 7. Vitia sunt morbl animorum.4 8. In oculls animus habitat. 9. Errare5 hümanum5 est. 10. Arduum5 est mutare5 naturam suam.
14. »Gl. XVI2!
XIX. i Gl. VIII2! - 2 Tukaj = pred. — 3 Tukaj = za (z orodnikom). —
4 Sloveni genetiv z adjektivom: duševen 3! — 5 Infinitiv kot subjekt je vselej
srednjega spola.
Tretja deklinacija.
XX.
Söl.
1. Söl calidus et igneus est. 2. Aurora nüntia sölis appellätur.1
3.	Terra circa sölem movetur.2 4. Multae stellae sunt söles. 5. Söl candöre3 suö stelläs superat. 6. Stellae interdiü sölis radils obscü-rantur. 7. Interdum autem lüna sölem splendidum obscürat. 8. Nimius sölis calor hominibus et bestils nocet. 9. Sölem splendidum poetae oculum mundl nöminant1 et de söle multäs fabuläs närrant. 10. Populi antlqui sölem adörabant deum.4 11. In Aegyptö Söll5 obeliscl dicätt erant. 12. Graeci et Romani Sölem appellabant1 Apollinem.
XXI.
Flöres.
1. Varius est odor flörum. 2. Flöres hominum1 oculös pulchrls colöribus delectant. 3. Modicus aeris calor flöribus nön nocet, nimil autem sölis ärdöres '2 celeriter pulchrum flörum colörem mutant.
4.	Rös nocturnus flöribus et herbls necessärius est; röre enim nocturnö plantae nön minus recreantur quam modicls imbribus.2
5.	Nimil autem imbres2 flöribus tenerls perniciösl sunt. 6. Bene puerörum puellärumque vigor cum novo [flöre], vita hominum cum cadücö flöre comparätur. 7. Cicero, clärus Romanörum örätor, Gal-liam flörem Italiae appellat.
15.
1. Bliscece solnce razsvetljuje zemljo [s] svojo svetlobo. 2. Po dnevi ne vidimo zvezd; kajti jih potemnjujejo žarki ognjenega solnca (pass.). 3. Prehuda šolnina (= solnca) pripeka (plür.) je pogubna ljudem in živalim. 4. Ognjeno solnce in bliscece zvezde so lepo okrasje
XX.	1 Gl. XI M — 2 Moveor = sučem se. — 3 Ablatwus limitatiönis (ablat. ozira ali omejitve) naznanja, s čim, po (v) čem, na kaj se kaka lastnost omejuje, glede na kaj da kak povedek velja; slovenimo ga s predlogi in izrazi: v, po (z mestnikom), z ozirom na, glede na (kaj). — 4 Gl. XI1 in sloveni predikatni akuzativ (deum) s pomočjo besedice: kot (za) ali še lepše z izrazom: po božje. — 5 Söl (z veliko začetnico) = solnčni bog.
XXI.	1 Sloveni genetiv z adjektivom: človeški 3! — 2 V slovenščini zadostuje singular.
neba. 5. Zemlja in mnoge zvezde se sučejo okrog solnca. 6. Solnčna toplota ni manj potrebna nežnim cvetlicam in zélim nego pohleven dež (plur.). 7. Dež (plür.) in ponočna rosa okrepčata lepe vrtne in poljske (— vrtov in polj) cvetlice (pass.). 8. Vrte bogatih Rimljanov so krasile dragocene cvetke. 9. Kako zelo razveseljuje človeka (plür.) prijetni vonj in lepa boja cvetlic! 10. Kako primemo (= dobro) pri-spodabljajo pesniki človeško življenje z minljivimi cvetkami!
XXII.
Apollo.
1. Nomen Apollinis est Graecum. 2. Parva enim Delus patria erat Apollinis sorörisque1 Diänae; quare Apollo ä poetis Delius vocäbätur. 3. Apollo nön tantum amlcum sölis nümen, sed etiam dlvlnätiönis auclor poetärumque deus erat. 4. Itaque öracula Apollini dicäta erant. 5. Poetae autem artificiösls earminibus clara Apollinis facinora celebrabant Apollinemque et Musas in operi bus suis in-vocäbant. 6. Lauras Apollini dicäta arbor erat; quare poetae clär! iam antlquls temporibus lauro corönäbantur.
XXIII.
Diana.
1. Diana, casta virgö, Graecls et Rqmänls Luna1 venätörumque dea erat. 2. Tumultuösls enim venätiönibus in silvls et nemoribus, ut poetae narrant, máxime delectäbätur. 3. Sed Diänae sagittae bestiis nön minus perniciösae erant quam hominibus impils. 4. Nötus est praetereä Diänae Apollinisque frätris pius erga patriam Delum et mätrem Lätönam amor. 5. Superba Juno, regina caell et saeva uxor patris hominum et deörum, Latönae inimlca erat. 6. Lätönae llberl ä Graecls et Römänis eximia venerätiöne örnäbantur.2 7. Magna templörum Apollinis et Diänae multitude in oppidls antlquls specimen eximiae veneratiönis est.
16.
1. Umetelna dela pesnikov imenujemo pesni. 2. Lepe pesni razveseljujejo srca človeška (genet, subst.). 3. Že [v] starih časih so slavile pesni slavne čine božanstev in junakov (= mož). 4. Pesniki so
XXII.	' Dostavi: njegove!
XXIII.	1 Luna (z veliko začetnico = mesečna boginja; prim. XX 5! —
2 Ornare tukaj = odlikovati.
imenovali Muze učene sestre (pass.). 5. Dejanja ponosne Junone so bila cesto grozovita. 6. Svetišča so poseben znale (plur.) pobožnega češčenja.
7.	Proročisča so bila posvečena Apolonovemu, senčnati gaji [pa] Di-janinemu božanstvu. 8. Že starodavnih časov lovci so ljubili hrupne love (pass.). 9. Otroci dolgujejo dobrim očetom in materam mnoge dobrote. 10. Na dedovem vrtu je velika množica rodovitnih dreves.
XXIV.
Virtus.
1. Vera virtus rara est. 2. Magnus est honor virtutis. 3. Virtus inercedem suara certam habet. 4. Laus et gloria digna merces virtutis est. 5. Iustitia bene reglna et domina virtutum nominatur. 6. Variae virtutes genus humanum ornant: iudicis et prlncipis virtus est iustitia, mllitis fortitudo, discipull dlligentia. 7. Exemplis maiorum adulescentes ad virtutem excitantur. 8. Historia est nuntia eximiarum virtutum magnorumque scelerum. 9. Sapiens Graecus matrem 1 virtutum frugalitatem hominibus eommendat.
XXV.
Leo.
1. Leo est rex bestiarum. 2. Leones celeritate et robore equos superant. 3. Ornamentum leonis rutill est iuba, arma autem: valida cauda, firmi dentes, ungulatl pedes. 4. Leo Iratus terrain cauda verberat, satiatus non est noxius. 5. Leones sunt in Africa, nutrlce bestiarum. 6. Syria patria nigrorum leonum est. 7. In Africa leones quotannls magnam hominum pecudumque multitudinem dllacerant.
8.	Leonum venationes perlculosae sunt.
XXVI.
Hiems.
1. Annus quattuor partes habet: tempus vernum, aestatem calidam, autumnum humidum hiememque frlgidam. 2. Rector annl1 temporum est sol. 3. Hiems plerumque aspera et magno frlgore molesta est ; sed corpoii sano etiam magnum liiemis1 frigus non nocet. 4. Segetibus autem asperae hiemes noxiae sunt. 5. Hieme terra alta nive tecta est. 6. Vertices altorum monlium etiam aeslate nive alba
XXIV. 1 Sloveni ta predikatni akuzativ s pomočjo besedice: kot in gl. XI M
XXVI. 'Sloveni genetiv substantiva z adjektivom (letni 3, zimski 3)!
tectl sunt. 7. Hiems aspera multls hominibus magnos labores, vena-toribus et puerls autem voluptates gratas parat. 8. Hieme frigida noctes longae sunt.
17.
1. Znana je hitrost leva, kralja zverin. 2. Ljudje in živali se boji velike moči, trdnih zob in krempljatih nog levovih. 3. Presilne (=■ prevelike) poletne (= poletja) plohe in hud (= velik) zimski (= zime) mraz škoduje žitnim poljem. 4. [V] mrzli zimi so njive [z] belim snegom pokrite. 5. Na vrhovih visokih gora vidimo tudi [vJ vročem poletji beli sneg. 6. Prevelika poletna vročina ljudem in živalim ni manj nadležna nego hud (= velik) zimski mraz. 7. Sodbe pravičnih sodnikov pomirijo duhove. 8. Pravičnost krasi ne le sodnika, ampak tudi kneza in kralja. 9. Zmernost imenujemo mater krepostij. 10. [S] pravično hvalo vzbujajo učitelji učence na (ad) marljivost. 11. Prevelika hvala je ničemurnemu (—ničevemu) človeku pogubna. 12. Velik del ljudij ni zadovoljen [s] svojo usodo.
XXVII.
Corpus humanum.
i.
1. Corpus hominis erectum, corpora bestiarum prona sunt. 2. Externae corporis partes sunt: caput, collum, pectus, venter, bracchia, pedes; internae: cerebrum in capite; viscera in pectore et ventre. 3. Vlsceribus cor, pulmones, iecur, stomachus, lien, renes, intestlna adnumerantur. 4. Caput humanum magnam habet dignitatem ; capita bestiarum plerumque taetra sunt. 5. Oculi sub fronte siti ornamenta sunt capitis. 6. Cor in media pectoris parte situm est. 7. Animus, ut viri docti affirmant, in cerebro vel in corde, iecore pulmonibusque habitat. 8. Dextrum corporis latus magis va-lidum est quam sinistrum. 9. Fel multorum hominum est nigrum.
2.
1. Corpus humanum tamquam carcer animi est. 2. Ignavia corpus nostrum hebetatur, laboribus firmatur. 3. Nimii tamen labores bonae corporis valetudinl nocent. 4. Somnus corporl humano neces-sarius est. 5. Multae voluptates animo et corporl perniciosae sunt. 6. Etiam in parvo corpore saepe magnus animus habitat. 7. Frons hominis probi serena est; frons contracta animi trlstitiam indicat.
8. Corpora nostra cinis et pulvis sunt: etiam summa corporis pul-chritodö cadüca est. 9. Quantopere mentem sänam in corpore säno optamus! 10. Verum est pröverbium: multa capita, multae sententiae.
18.
1. Mnogi in različni so deli človeškega telesa. 2. Imenujte znane notranje in zvunanje telesne (= telesa) dele! 3. Glava je dika našega telesa. 4. Človek ima pokončno glavo; glave živalij so (naprej) nagnjene. 5. Velika glava [še] ni znamenje velikega duha. 6. Glavobolje (— bolečine glave) je nadležno in včasih tudi nevarno. 7. Pluča so blizu srca in jeter (ležeča). 8. Srce se prišteva poglavitnim (—prvakom) delom telesnim. 9. Solnce imenujejo učenjaki (— učeni možje) vzrok toplote, srce ali možgane [pa] bivališče duše. 10. Duh je vladalec človeškega telesa.
XXVIII.
Reki.
1. Initium sapientiae est timor Domini.1 2. Gaudia prlncipium nostri sunt saepe doloris. 3. Homo hominl deus, homo hominl lupus. 4. Honöres mutant mores. 5. Tempora hominum mores mutant. 6. Honöres mägnl interdum magna sunt onera. 7. Cantäbit vacuus coram latröne viator. 8. Intemperantia medicörum nütrlx. 9. Per erröres ad veritätem, per calamitätes ad fellcitatem peneträbis. 10. Concordia est mater päcis, discordia belli. 11. Pulvis et umbra sumus. 12. Ubi mel, ibi fei. 13. Inter caecös regnat strabo.
XXIX.
Homines. l.
1. Homines sunt animantes ratiönis et öratiönis participes. 2. Impares sunt mores, imparia hominum studia. 3. Pares cum paribus vetere pröverbiö 1 facillime congregantur. 4. Fallax est vita humana, falläces hominum sententiae. 5. Fortuna nostra est anceps: pröspera et adversa. 6. Multi homines sunt pauperes, paucl divit.es.
XXVIIi. 1 Sloveni ta objektivni genetiv z adjektivom: gospod nji (božji); sicer se da sloveniti *timor Domim» tudi z jedno besedo («bogaboj ečn os t»). XXIX. 1 Sloveni ta ablativ s predlogom: po (in mestnikom)!
Wieetbaler, Vadbe T.	2
7. Sed ne dlvites quidem semper felices sunt. 8. Edäces enim cürae et ingentes difficultätes genus humanuni vexant. 9. Curae hominum Tnfelleium söläciö levantur, difficultätes dlligent! laböre superantur.
2.
1. Interdum pauperem et inopem sapientl cönsiliö nön minus iuväbitis quam pec-unia. 2. Quia homines plerumque immemores sunt beneficiörum, pauperes a dlvitibus rärö iuvantur; pauperes contra nön semper amlcl sunt divitum. 3. Divitiae ä virö sapiente nön cürantur.2 4. Auctöritäs virörum prüdentium et sapientium magna est. 5. Homines grandaevl plerumque prüdentes et sapientes sunt; quäre hominibus grandaevis reverentia debetur. 6. Iam apud antlquös magna erat reverentia capitis cani. 7. Virum cönstantem et probum verba minäcia non terrent. 8. Stultus et improbus autem etiam vänö et mendäcl somnio concitätur. 9. Homines, este memores pro-verbil: Tempus est fugax!
19.
1. [Po svoji] pameti in govoru je človek prvak [med] živimi bitji (genet); kajti živali niso deležne pameti in govora. 2. Velika je [v] naših časih veljava bogatih ljudij. 3. Redkolcedaj ljubi (pass.) bogatin reveža, revež bogatina. 4. Bogatine preganja (= stiska, pass.) zavist revežev, siromake [pa] trapijo (pass.) silne nezgode. 5. Srca nesrečnikov vznemirjajo (pass.) grizoče skrbi. 6. [Z] lažnivo tolažbo ne bodeš olajšal siromakom morečih skrbij. 7. Mnogi slavni možje so bili revni. 8. Modri možje so srečni, ker so prosti skrbij in zadovoljni [s] svojo usodo. 9. Od pametnega moža smemo pričakovati pametnega svbta; od lažnika ne bodemo pričakovali resničnega, niti od bedaka modrega govora. 10. Lažnivega človeka poštenjak ne bode ljubil. 11. Pameten svet dobrega prijatelja reši (pass.) nas pogosto (iz) velike nevarnosti. 12. Govori modrih mož so neumnim mladeničem nadležni. 13. Človek, bodi pomljiv begočega časa!
XXX. Clvitas.
1. Societäs hominum pari iure cöniünctörum clvitäs appellätur; civitatis participes sunt clves. 2. Concordia civium bonorum päcem imperii servat, discordia partium pestis civitatis est. 3. Discordes
2 Sloveni ta stavek aktivno (= vir sapiens divitias nön curat)!
enim clves saepe ab hoste audäci vexantur et facillime superantur. 4. Interdum clvibus perniciosa bella etiam cum clvibus sunt; im-primis discordia civium et militum clvitätl nön rärö causa ingentium cladium erat. 5. Nimia quoque llbertäs plerumque certa clades mägnarum civitätum est. 6. Concordes clves cum civibus nön de dlvitils, sed de virtüte certabunt. 7. Bonus civis nön tantum pecu-niam, sed etiam vltam patriae dönäbit.1 8. Quia leges ad2 salütem civium necessäriae sunt, probl clves etiam severis legibus obtempe-räbunt. 9. Civium salüs bonö principi cära est; itaque boni prin-cipes a civibus amantur, saevi civibus invisi sunt et saepe ingentl tantum honestörum opulentörumque civium caede imperium obtinent. 10. Parva civitäs Ärpinätium patria clärörum virörum erat.
20.
1. Pravice državljanov morajo biti jednake. 2. Dobri zakoni so trdna bramba državljanske (— državljanov) slobode. 3. Sloga je državljanom potrebna, kajti je državi vzrok blaginje. 4. Nesloga je bila že velikrat vzrok grozovitega poboja. 5. Najbolj nevarne in pogubne so vojne državljanov z državljani. 6. [Po] neslogi državljanov raste (— se množi) tudi zvunanjemu sovražniku drznost. 7. Složni državljani prav lahko odbijajo pretečega sovražnika. 8. Nesložne državljane [pa] bode brez velikega truda premagal tudi manj nevaren sovražnik. 9. Hudobne in brezbožne državljane so imenovali Rimljani kugo domovine. 10. Ci-ceron, slavni govornik rimski, je bil arpinski državljan.
XXXI.
M are.
1. Caelum, terra, maria sunt opera Dei. 2. Fluviis rlpae, marl ardua litora sunt. 3. In mari mägnäs et parväs naves videmus.
4.	Mercätöres enim industrii mercätürae causa nön tantum terräs peragrant, sed etiam cum nautis peritls trans maria nävigant.
5.	Mercätüra quidem quaestuösa et grata est, vectigälia autem mer-cätöribus et nautis molesta sunt. 6. Gubernätöris artem nön tran-quillum mare probat. 7. Rüpes maris profund! nävibus periculösae sunt. 8. In immensö mari ingens multitudö variörum animälium est. 9. Aqua marium salsa, säl amärus est. 10. Mare Hadriaticum nömen ab Hadriä, urbe Graecä, habet. 11. In litoribus maris Ponticl multae urbes Graecae erant.
XXX. 1 Donare tukaj = žrtvovati! — - NecessSrius ad.. . = potreben z a.. !
2*
21.
1. Nebo je visoko, zemlja širna široka), morje [pa] neizmerno in globoko. 2. V morju in v rekah žive (— so) razne vrste živalij. 3. Sol morska (= morja) je človeku potrebna. 4. Podjetni trgovci ljubijo dobiček donašajočo kupčijo; zato ladjajo [na] trdnih ladjah (ablat.) črez široko morje. 5. Davkov se ne bojé manj ko pogubnih neviht. 6. Nevihte in pečine globokega morja pripravljajo trgovcem in mornarjem velike nevarnosti. 7. Iz nevarnosti'j reši ladjo včasih le spretnost krmarjeva. 8. Ze starodavnim Grkom in Rimljanom so bila mnoga morja znana. 9. Rimljani so imenovali morje, ležeče med Evropo in Afriko: «naše morje». 10. Tudi na obalah Jadranskega morja so bila mnoga grška mesta.
XXXII.
Milites. l.
1. Salus cïvitStis sita1 est in mllitum virtute et ducum con-silio; ducum enim imperio mïlitës fortes patriam ab hostibus dë-fensant. 2. Probo et fortï militi mors pro patria dulcis est. 3. Fortem et audacem mllitem imperator amat et laudat. 4. Honor et glôria fortitüdinem mllitum excitant; nam vetere proverbio immënsum calcar est in gloria. 5. Mîlitibus fessls etiam dura cubîlia grata sunt. 6. Mïlitës solis ardôrës et hiemis frïgus tolerare dëbent; sed nimil labores etiam mîlitibus durâtls perniciôsï sunt. 7. Mors in fuga militi turpis, in victoria gloriosa est. 8. Non omnia mllitum vulnera signa honoris sunt. 9. Vulnera tergô2 vel poplite2 accepta turpia, adverso pectore3 accepta magno decorï sunt. 10. Milites non semper memores sunt prïstinae virtûtis; subitus enim timor interdum peditum et equitum ánimos occupât.
2.
1. Dux mllitum ánimos4 prima victoria récréât. 2. Imperator victor a mîlitibus laudatur et a poëtls celebratur. 3. Saepe ducem victôrem statua equestrï dônamus. 4. Modestae precës etiam cru-dëlem victôrem plaçant. 5. Prudëns imperator castra non in palustrî, sed salûbrî regiône collocabit. 6. Quia hostës agros nostrôs vasta-
XXXII. ' Sita est in . . = stoji na . . . — 2 Sloveni latinski ablativ s predlogom: v (in akuzativom)! — 3 Vulnus adverso pectore acceptum = rana dobljena spredaj na prsih. — 4 V slovenščini singular («pogum»)!
verunt,5 hostium urbem6 oppugnavimus et disturbavimus. 7. Hostes ex urbe pulsl castra in campo sub monte silvestri sito collocaverunt; ibi cum militibus nostris acrl certamine7 pugnabant. 8. Pedites nostrl partem hostium neca verunt, partem vulnergverunt, reliquos dux fugavit. 9. Magnum erat pondus armorum peditum Romanorum. 10. Arma enim peditis Romani erant: galea, clipeus, ocreae, lorlca, tela, hasta, gladius.
22.
1, Hraber poveljnik rimski je obvladal Galijo [z] mnogimi pešci in konjeniki. 2. Slavne so bile konjeniške bitve starih Rimljanov.
3.	Prvi cesar rimski je utrdil rimsko vladarstvo [z] mnogimi vojaki.
4.	Kruti zmagalec, bodi pomljiv nestanovitne (= steklene) usode človeške! 5. Hrabrim vojakom je slava sladko plačilo. 6. Rane, dobljene spredaj na prsih, dičijo hrabrega vojaka, rane, dobljene [v] podkolenek ali hrbet [pa] vojaku niso [na] cast (= diko, dativ.). 7. Utaborili smo se pod gozdnato goro v zdravem okraju. 8. Huda je bila borba med našimi pešci in sovražniki. 9. Silno množico sovražnikov smo ranili in pobili, ostale [pa] so konjeniki v beg zapodili. 10. Zmagovitega vodjo so poslavili pesniki [s] pesnimi, sodržavljani [pa] so [ga] počastili (— obdarili) [s] kipom na konju.
XXXIII.
Grus et sus.
1. Grus est avis palustris, sus animal terrestre et lutulentum. 2. Crura et colla gruum longa et tenuia sunt. 3. In regionibus septentrionalibus raro videmus grues. 4. Latae Asiae paludes autem gruibus gratae sedes sunt. 5. Grul avidae ranae, sui lutulentae glandes amarae cibus gratus sunt. 6. Romani antiqul amabant membra gruis et carnem suum plnguium.
23.
1. Zrjav in štorklja sta močvirni ptici, svinje [pa] lenive in na suhem živeče živali. 2. Močvirja in bregovi rek so žrjavom prijetno (— všečno) stanišče (plur.). 3. Zrjavi so žabam sovražni • zato se boje žabe požrešnih žrjavov. 4. Rimljanom je bilo meso požrešnih žrjavov in tolstih svinj všečna jed. 5. Mnogi ljudje ne ljubijo mesa blatoljubne svinje.
5 O rabi latinskega perfekta gl. lat. slovnice § 301! — 6 Urbs tukaj =
glavno mesto. — 7 Sloveni lat. ablativ s predlogom: v (in mestnikom)!
XXXIV.
Equus.
1. Equus esl animal prüdens et pulchrum. 2. Corpus equl tenerum, caput parvum, oculi nigri, pedes alti sunt. 3. Color corporis est varius. 4. Multa sunt genera equörum. 5. Equus agricolae agrum arat et onera portal, equitem vectat et hominis vöcl päret. 6. Equites amant celeres et alacres equös. 7. Equl Ignävi calcärl acütö inci-tantur. 8. Multis gentibus läc et caro equörum cibus gratus est.
XXXV. Reki.
1. In mediö1 virtüs. 2. Virtüti fortüna comes. 3. Fortes fortuna adiuvat. 4. In vestimentls nön est sapientia mentis. 5. Plenus venler nön studet libenter. 6. Inopia est inventrlx artium. 7. Parsimönia mägnum vectigal. 8. Desidl seinper feriae. 9. Süs Minervam docet. 10. Impia sub dulcl melle venena latent. 11. Habet suum venenum blanda örätiö. 12. In vlnö veritäs. 13. Omnia'2 praeclara2 rara.
Četrta deklinacija.
XXXVI.
Sensüs.
1. Homo qulnque sensus1 habet: Visum, auditum, odöratum, güstätum, tactum. 2. Sedes omnium sensuum caput est. 3. Visui et auditul prlncipatus est reliquörum sensuum.2 4. Aures instrumenta audltüs, oculi Visus sunt. 5. Oculi pictüris, aures cantü delectantur. 6. Visus oculörum continuö obtOtü fatlgätur, auditul autem vehemens sonitus nocet. 7. Senectüs sensuum vigörem hebetat. 8. Multa ani-
XXXV.	1 Latini neutrum adjektiva s substantivom: sreda in prim. XIII3! — 2 V srednjem spolu se rabijo latinski adjektivi in zaimki velikrat (zlasti, kedar stoje v nominativu in akuzativu) kot substantivi in to v pluralu, ako se ima misliti več rečij ali stvarij. Sloveni se tak adjektiv ali zaimek s pridevnikom ali zaimkom v srednjem spolu singulttris ali pa se adjektivu (zaimku) doda beseda: reč (stvar) v pluralu; n. pr.: nova — novo ali: nove reči (stvari); omnia — vse = vse reči (stvari); tua — tvoje ali tvoje reči (stvari) i. t. d.
XXXVI.	1 V slovenščini genetiv, zavisen od števnika! — 2 Sloveni genetiv s predlogom: med ali pred (in orodnikom)!
mälia acribus sënsibus praedita sunt: canis acrl odöratü, aranea läctü, lupus visu et audïtu. 9. Visu omnia animälia vultur superat. 10. Quamquam insectis nön certa sunt membra sënsuum, omnia tarnen habent Visum, täctum, güstätum.
XXXVII.
Exercitus.
1. Exercitus ex cöpils terrestribus et nävälibus vel classe eom-positus est. 2. Cöpiae terrestres ex peditatü et equitatu constant, clässis autem cöniüncta multitüdö navium mïlitibus complëtarum appellatur. 3. Equitatus exercitui necessärius, sed in montibus parvö üsü1 est. 4. Silvae quoque dënsae equitatus impetum prohibent. 5. Peditës saepe hostium equitatum primä impetü fugant. 6. Trans-situs latörum flüminum2 magno exercitui difficilis est. 7. Exercitus dux fortis et. impavidus esse débet; nam înslgnl ducis exemplö milites ad virtütem excitantur. 8. Sonitus tubae exercitibus Romanis Signum pügnae fuit. 9. Cönsules Romani in bellö summi exercituum impe-rätöres fuërunt. 10. Exitus bellörum incerti sunt ; saepe enim exitus nön in ducum et exercitus (manu), sed in manu fortünae caecae est.
XXXVIII.
Magistrates.
1. Quia magisträtüs ä Deö Instituti sunt, magistratibus magna potestas et dlgnitäs est. 2. Iam apud antiquös magistratuum auctö-ritäs summa erat. 3. Et meritö ; nam magisträtüs sunt legum ministri et custödes. 4. Cicero magistratum legem loquentem, legem autem mütum magistratum appellat. 5. Iüstö et bonö magistratu! salüs civitatis cära est; itaque cïvës probi magistratu! iustö libenter obtempérant. 6. Rene habet1 civitäs, si cïvës magistratibus, magisträtüs legibus parent. 7. Apud Romanos cônsulës, apud Lacedaemoniös rëgës summi magisträtüs fuërunt. 8. Quia in senibus cönsilium est, Romani summum cönsilium senatum appellabant. 9. Senätus Römanus
XXXVII.	1 Na vprašanje: kakov? kakošen? stoji v latinščini pogosto substantiv s kakim atributom v ablativu brez predloga (ablatïvus qualitatis, ablativ kakovosti, lastnosti). Slovencu rabi zanj genetiv (kakovosti) brez predloga, včasih tudi sam adjektiv; n. pr.: vir magna sapientia — mož velike modrosti, ali pa: premoder mož. — 2 Sloveni latinski genetiv s predlogom : č r e z (in akuzativom) !
XXXVIII.	» Tukaj = «se ima».
portus et refugium regum populorumque erat. 10. Voluntati senatus Romani non solum consules et ceteri magistratus, sed etiam reges et populi obtemperabant. 11. Magistratus clvibus Romanls a populo, non a senatu dabantur.
24.
1. Človek uri svoje čute [z] rabo. 2. Razsodki čutov so jasni in določni (— gotovi). 3. Mnoge zabave so čutom všečne, duši [pa] pogubne. 4. Slepci (— slepi ljudje) so [z] ostrim sluhom in tipom obdarjeni. 5. Orel in jastreb imata bister vid. 6. Hrabrost rimskih vojsk je bila velika, vendar so sovražniki pogosto premagali rimske (— Rimljanov) čete na kopnem in na morju (■=■ zemeljske in pomorske). 7. Visoke gore in široke reke pripravljajo velikemu vojstvu, zlasti konjeništvu, velikanske težave. 8. Perzijani so Grecijo obvladali [s] silno (— velikansko) vojsko; toda hrabri Grki so premagali pretečega sovražnika [z] (malo) peščico vojakov. 9. Negotov je izid in dvomljiva (= dvojna) [je] sreča vojne. 10. Narod mora pokoren biti gosposki, gosposka [pa] zakonom. 11. Državljani, bodite pokorni zapovedim oblastev, kajti so oblastniki služabniki zakonov in čuvarji države. 12. V rimskem senatu so sedeli (= bili) mnogi starci velike veljavnosti. 1 13. Slaven govornik grški je imenoval rimski senat zbor kraljev.
XXXIX.
C o mu.
1. Varia est forma et magnitudo cornuum, varius quoque usus vocabull cornus.1 2. Cervorum cornua arborum ramls similia sunt; quare ramosa nominantur. 3. CervI cornua sua quotannIs mutant. 4. Bovem quoque cornua decorant. 5. Gentes regionum septentrionalium, acuto gelu notarum, urorum cornibus2 potabant. 6. Lunae cornua Inflexa sunt. 7. Signa pugnae tubis et cornibus dantur. 7. Dextrum quoque et sinistrum latus exercitus Instructl cornu appellatur.
XL.
Genua.
1. Genua opposita sunt poplitibus. 2. Senis genua imbecilla, genua viri fortis firma sunt. 3. Tamen etiam forti militi ante pugnam
24. »Gl. XXXVII1!
XXXIX. 'V slovenščini nominativ! — 2 Slove ni latinski ablutivus Instrumenti, s predlogom: iz (in genetivom)!
interdum genua labanl. 4. Brevis quies fessls mílitum genibus grata est. 5. Flexus genuum est slgnum reverentiae.
25.
1. V severnih krajih je navadno hud mraz. 2. [V] pomladanskem času je hud mraz škodljiv novim cvetom jablanij in hrušk. 3. Mnoge živali so oborožene [z] rogovi. 4. [Z] zobom se bori volk, [z] rogom tur. 5. Goveji (= goveda) rogovi so ljudem razne koristi. 6. Vejati rogovi jelenov so pogosto pogubni lovcem in psom. 7. Levo krilo grško je zapodilo desno krilo Perzijanov v beg. 8. Kratek počitek je bil kolenom utrujenih vojakov prijeten (= všečen).
Peta deklinacija.
XLI.
Spes.
1. Multíplices sunt spes hominum: spes omnis parentum in llberls, spes reí publicae in exercitü et imperatore, spes imperatoris parvl exercitus saepe in stultitia et segnitie hostium est,1 agricolam autem serení dies autumnl laeta spe oplmae messis complent. 2. Infelicium ánimos Deus bona spe vltae futUrae recreat. 3. In rebus adversis spes sola homines conservat; bona enim spe hominum animi confirmantur. 4. Quare viri prudentes spem bonam etiam in rebus adversis servant. 5. Homines stultl et impil autem in rebus secundls leves sunt, in (rebus) adversis desperant. 6. Saepe quidem spes nostrae fallaces sunt; falsa enim rerum specie interdum ad vanam spem excitamur. 7. Sed tamen vetere proverbio: dum spi-ramus, speramus.
XLII.
Fides.
1. Fides bene fundamentum iüstitiae nominatur. 2. Rara quidem sunt exempla verae fideí, praesertim in rebus adversis; fortuna enim saepe fidem mutat, 3. Amlcum res secundae parant, adversae pro-bant. 4. In re publica Romana fides servorum non rara fuit. 5. Ma-iorum quoque nostrorum erga patriam et prlncipem fides adml-rabilis erat et etiam nune a rerum gestarum scriptoribus celebratur.
XLI. 1 Est in . . . — stoji na . . .
6. Ñeque immeritö; nam salüs civitatis in concordia et fide cïvium sita est; discordia et perfidia cïvium iam saepe causa perniciëï rei püblicae fuit. 7. Proinde praesläte principi et patriae fidem, omnibus aequilatem!
26.
1. Dan je dnevu podoben. 2. Jutranja zarja je oznanjevalka novega dne. 3. [Po] zimi so noči dolge, dnevi kratki. 4. Smrt je gotova, dan smrti negotov. 5. Negotov je tudi izid mnogih rečij. 6. Potrebne reci niso vselej prijetne. 7. Cesto je začetek velike reči majhen. 8. Blaginja občine je bila rimskemu starejšinstvu najviši zakon. 9. Na Ciceronu je stala ' vsa nada rimske občine. 10. V nadi je pogosto velika tolažba. 11. Zvestoba prijateljev se izpriča v nesreči. 12. Psi so znani [po svoji] čudoviti zvestobi. 13. Velike nasladnosti in prazne nade so bile pogosto vzrok (plur.) pogube.
XLIII.
Fäbulae.
1.	Culex et taurus.
In cornu taurl quondam culex advolavit. Levem culicem magnus taurus nön curat. Tarnen culex taurum interrogat: Nonne tuö cor-porl meum corpus grave est? Nimis molestus sum: avolö.
2.	Ränae et mûres.
Ränae cum müribus in pratö ad1 lacum sitö pügnabant. Pügnam grues ësurientës spectant. Nön ranae, nön mures commü-nium hostium adventum vident.2 Grues advolant et omnës ferë ranas et murës dëvorant.
XLIV. Reki.
1. Omne principium difficile. 2. Üsus est magister linguae. 3. Litterarum radïcës amärae, fructüs dulcës sunt. 4. Nulla habëmus arma contra mortem. 5. Summum iüs summa saepe iniuria.
26 » Gl. XLI, slavek 1 !
XLI1I. 1 Tukaj = o b. — 2 Glagolski predikat in kopula se morata v slovenščini vselej zanikati, kedar je v stavku že jedna ali več nikalnic; n. pr.: ne, deus quidem omnibus placet — niti bog vsem n e ugaja ; nîlnquam sumus beiïtï — nikoli nismo srečni. Latincu rabi samo jedna nikalnica, in slovenski «ne» se ne latini, če je v stavku že kaka zanikana beseda, kakoršne so n. pr. : nihče, nič, nobeden, nikdar, nikjer, nikoli, nikamor in dr.
6. Dös est magna parentum virlus. 7. Principes mortäles, res publica aeterna. 8. Res familiaris industriä et parsimönia cönservabitur. 9. Laetitia garrula res est. 10. Aurum summa mäteries mal!. 11. Sa-lüta libenter! Ut salütabis, ita resalutäberis. 12. Manus manum lavat.
Stopnjevanje (comparätiö) pridevnikov.
XLV.
1. Aestäte dies longiöres sunt quam noctes. 2. Vita improbörum hominum miserior est quam inopum. 3. Pavö pulchrior est quam ceterae aves, sed nön ütilior. 4. Nülla gens audacior erat quam Scythae incultl. 5. Lux velöcior est quam sonitus. 6. Nihil est veri-tätis lüce1 dulcius. 7. Exempla plerumque ütiliöra sunt quam prae-cepta. 8. Senectüs imbecillior est quam iuvenlus, sed prüdentior. 9. Aqua pura salübrior est quam vlnum. 10. Nihil est virtüte1 amabilius, nihil pulchrius.
27.
1. Novi davki so nadležniši ko stari. 2. Mnoge ptice odlete pod zimo v toplejše kraje. 3. Nobena napaka ni grša od1 lakomnosti. 4. V naših krajih so zime ostrejše (asper) nego v Italiji. 5. Grki so bili pametnejši in hrabrejši mimo1 Perzijanov. 6. Reveži so včasih srečniši od bogatinov. 7. Nobeno zlo ni jačje od zavisti. 8. Sramotniše od zlobne besede je zlobno dejanje. 9. Dušne bolezni so pogubniše nego telesne. 10. Orli so [z] bistrejšim vidom obdarjeni nego človek (plur.). 11. Modrost je dragocenejša nego zlato, kajti te (— tvojo dušo) bo v nesreči modrost osrčevala (pass.), zlato pa [te] ne bode vselej oslobodilo (pass.) morečih skrbij.
XLVI.
Metalla.
1. Venae metallörum sub terra reconditae sunt. 2. Varia est forma, varium pondus et pretium metallörum. 3. Nötissima metalla
XLV. 1 Quam (ko, nego) pri komparativu se velikrat (zlasti v nikalnih stavkih) izpušča; zato pa se postavi suhstantiv (adjektiv ali pronomen), ki naj bi za členkom quam v nominativu ali akuzativu stal, v ablativ (ablatwus com-paratiönis, ablativ prispodabljanja). Ta ablativ stoji navadno pred kom-parativom. Slovenimo ga s predlogom od ali mimo (in genetivom); n. pr.: equus taurö celerior est = equus est celerior quam taurus — konj je hitrejši qd (mimo) bika = konj je hitrejši ko bik.
27. 'Gl. XLV M
sunt: cuprum, plumbum, ferrum, argentum, aurum. 4. Argentum est levius quam aurum, aurum gravius quam plumbum. 5. Auro gravius nullum fere metallum est. 6. Cuprum vile, plumbum vllius, ferrum vllissimum est 7. Auro vllius est argentum; argentum enim auro crebrius est. 8. Aurea vascula pretiosiora et pulchriora sunt quam argentea. 9. Ferrum non solum auro ütilius, sed omnium metallorum 1 utilissimum est. 10. Nam omnia fere arma et instrumenta nostra ferrea sunt. 11. Quamquam armis multi homines vulnerantur et necantur, tamen ferro nocentius aurum est. 12. Nam fortissimos et ferocissimos populos saepe non ferrum, sed aurum superávit; omnium enim cupiditatum1 vehementissirna semper auri sacra2 fames fuit.
28.
1. Dragoceno je srebro, dragocenejše zlato, najdragocenejše pa so čednosti. 2. Zlato je najtežje [izmed]1 vseh kovin. 3. Mnogim ljudem je starost namoc2 nadležna.'* 4. Dobri prijatelji so prav2 redki.'1'
5.	Najtrdniša zaščita kraljev je ljubezen podanikov (— državljanov).
6.	Cicerón je bil ne le najslavnejši, ampak tudi najmarljivejši [med]1 vsemi rimskimi govorniki. 7. Vonj rož in vijolic je jako2 prijeten. 8. Najmodrejši ljudje so navadno naj skromnejši. 9. Scitje so bili naj-drzniši in najhrabrejši sovražniki Perzijanov. 10. [Po] zimi so noči najdaljše, dnevi najkrajši. 11. Hiter je zvok, hitrejši luč, najhitrejši [pa] duh. 12. Sladko je jabolko, slajši grozd, najslajši [pa] med.
XLVII.
Animalia. l.
1. Animalia aut fera, aut mansueta sunt. 2. Animalia fera plerumque bestiae nominantur. 3. Domicilia bestiarum sunt silvae,
XLVI. 1 Genetivus partitlvus (delni genetiv), ki naznanja celoto, katere del je vladalni substantiv; ta genetiv stoji sosebno pri substantivih množine in mere, pri števnikih, nekaterih zaimkih in pri adjektivih v komparativu in superlativu. Slovenimo ga tudi z genetivom, že rajši pa s predlogi: od, med, izmed, ali pa ga skladamo v vsem z besedo, od katere je zavisen; n. pr.: nTdla bestiarum — nobena izmed živalij, nobena žival. — 2 Sacer 3 tukaj = (podzemeljskim bogovom posvečen =) proklet.
28. 1 Gl. XLVI M — 2Superlativ! Kedar naj slovenski superlativ ne znači lastnosti v največji, ampak le v prav veliki meri, tvori se s pozitivom in raznimi prislovi: jako, zelo, prav, silno, grozno, strašno, vrlo, močno, namoč, káj, pre- in dr.; n. pr.: béllum pernicidsissimum — prav (jakof zelo, silno i. t. d.) pogubna vojna, káj pogubna (prepogubna) vojna.
sölitüdines, maria. 4. Animälia mansueta hominibus nön sölum voluptäti, sed etiam mägnö üsui sunt. 5. HominI ütilissima animalia sunt equus, bös, ovis. 6. Corpora animälium hominis corporl dis-simillima sunt. 7. Forma enim hominis pulcherrima est et omnium animälium förmam superat. 8. Omnium animälium simia homini simillima est. 9. Nönnüllörum animälium animi mltiöres sunt quam hominum. 10. Sensüs in homine äcerrimi sunt; nönnülla tarnen animälia äcriöres sensüs habent quam homines. 11. Quamquam corpora bestiärum röbustiöra sunt quam hominis (corpus), tarnen homo prüdentiä et calliditäte etiam röbustissimäs bestiäs superat et domat.
2.
1. Pulcherrima animälia nön semper ütilissima sunt. 2. Cervus, animal pulcherrimum, crüra gracillima habet et celeritäte celerrimös canes superat. 3. Fuga cervö gracillimis et celerrimls crüribus facil-lima est. 4. Prüdentissimum omnium animälium elephantus, fidelis-simum canis, velöcissimum delphinus, callidissimum vulpes, crudelis-simum tigris habetur.1 5. Nocentissimls animälibus adnumerantur serpentes venenätae. 6. Serpentes longissimä et tenuissimä Iinguä inslgnes sunt.2 7. Lupi, animälia rapäcia, canibus similliml sunt. 8. Omnium equörum celerrimi sunt Arabici equi. 9. Sed leö, rex bestiärum, celerrimls equls celerior est. 10. Animälia vexäre hominis3 immänis est.
29.
Ptice.
1. Kako mnogovrstna so ptičja (— ptic) plemena! 2. Ptice so namreč zelo različne (= nepodobne) ne le [po svoji] podobi (= obliki), ampak tudi [po svoji] čudi. 3. Velik del ptic razveseljuje človeka [s] premilim (= presladkim) petjem, nekatere, zlasti roparske [ptice], so prav škodljive (= škodujoče), mnoge pa so silno koristne, ker požirajo velikansko množico škodljivih žuželk. 4. Najlepšim pticam prištevamo
XLVII. 1 Glagol habere v pomenu: «imeti (smatrati) koga za kaj» se sklada ravno tako kakor glagoli: nöminare, appellare in dr.; gl. XI 1! —
2 Instgnis sum lingutt — odličen sem = odlikujem se po jeziku. — 3 Esse z
genetivom zaznamuje početnika, lastnika ali lastnost in se sloveni z genetivom in mesto njega s svojilnim adjektivom ali s pristavki: lastno, lastnost, dolžnost, navada, znamenje in dr.; n. pr.: aedifieium patris est — hiša je (očeta =) očetova; amütre divitias hominis stultl est — ljubiti bogastvo je lastnost bedaka.
pava. o. Repovi pavov so zelo lepi, noge pa prav grde. 6. Domovina pavom je Azija; posvečen pa je bil pav boginji Junoni. 7. Noj je hitrejši od najhitrejših konjev. 8. Močvirne ptice imajo zelo vitke vratove in krake. 9. Mnoge ptice se odlikujejo (= so odlične) [po] kaj ostrih čutih. 10. Bistre so oči človeške (— človeka), bistrejše orlove, najbistrejše [pa] jastrebove. 11. Kakor je lov (plur.) divjih zverij zelo nevaren, tako je lov (plür.) nekaterih ptic prav težaven.
XLVIIT.
De Graecls Tratam oppügnantibus.
1. Cruenta Graecörum et Tröianorum certämina carminibus Homert, clärissiml Graecörum poetae, celebrantur. 2. Pulcherrimus vir in exercitü Graecö Achilles, taeterrimus Thersltes ä poeta nominator. 3. Thersltes praetereä homo minimö quidem ingeniö, sed nön minore malitia quam ignävia erat; quäre omnibus Graecörum ducibus maiöri odiö1 fuit quam pessimus hostis. 4. Celeritate ceteris praesfäbat Antilochus, Nestoris ftlius; nam sölus Achilles Antilochö celerior erat. 5. Et natu mäximus et prudentissimus et eloquentis-simus erat Nestor; Nestoris oratio ab Homero melle dulcior appellator. 6. Nestor Graecls in rebus dubils semper optimus cönsultor fuit. 7. Cönsiliö Nestoris, imbecilll senis, libenter obtemperäbat etiam Agamemnon, summus omnium Graecörum imperator, memor verae sententiae: in plurimis rebus prüdentia melior est quam röbur. 8. Corporis quidem röbore plures Graecl2 Inslgnes erant; röbustis-simum autem Homerus Aiacem appellat. 9. Aiäx enim etiam maximum et gravissimum lapidem sine magno laböre adlevävit. 10. Quandö autem Graecls callidö cönsiliö vel facinore opus erat, primus et optimus fuit Ulixes; itaque meritö ab Homerö vafer vocätur.
30.
1. Vaja je najboljša učiteljica.1 2. Najmanjša drevesa so v severnih krajih. 3. Sovražnik je najslabši svetovalec. 4. Mir je boljši od vojne. 5. Sramotno življenje je slabše nego častna smrt. 6. Zvezde so skoro vse večje ko zemlja. 7. Največja na kopnem živeča žival je slon.
XLV1II. 1 Gl. XI 2; odiö sum homini — (v sovraštvo sem človeku =) mrzek sem človeku; maiöri odiö sum — bolj mrzek sem. — 2 V slovenščini mora stati latinski subjekt zaradi nesklanljivega komparativa: več v genetivu, glagolski predikat pa v singularu.
30. 1 Ne «magistra*, ampak —? zakaj? (gl. 1 ').
8.	Začetek (plur.) rimskega vladarstva je bil prav neznaten (= majhen).
9.	Večina (= največ)'1 azijskih mest je bila:i v oblasti Rimljanov.
10.	Jezik rani več'1 ljudi/"1 ko meč. 11. Največ2 rek'1 je* [po] zimi manjših3 ko [po] leti (= [v] poletju). 12. Največje in najboljše dobrote dolgujemo staršem iti učiteljem.
XLIX.
Reki.
1. Nihil magis dubium est quam hora mortis. 2. Nihil möribus puerörum magis noxium est quam malae societatës. 3. Res mäxime exigua suam saepe habet difficultätem. 4. Amor inimlcörum res est maxime ardua. 5. Sapientissimî non semper maxime idönel sunt ad negötia. 6. Nihil hominï magis necessärium est quam homo. 7. Res maxime dubia saepe prösperrimum exitum habet. 8. Etiam maxime ëgregiorum virörum iudicia erröribus obnoxia sunt. 9. Hominibus maxime piïs Deus maxime propitius est. 10. Ad multas rës librl veterum scrîptôrum perûtilës sunt.
31.
1. Nič ni bolj dvomnega (= dvomno) ko prihodnji čas. 2. Govorniku ni nič bolj potrebnega (—potrebno) ko glas. 3. Dnevi so pripravniši za delo (= delanje) ko noči. 4. Mnoge nade človeške so zelo dvomne. 5. Najpotrebniše reči niso najredkejše. 6. [Po] pravici imenujemo vajo najizvrstnišo učiteljico. 7. Mladost je za napore pri-pravniša ko starost. 8. Ritnsko zemljišče ( = polje) je bilo [v] začetku zelo neznatno. 9. [V] najdavniših (— najstarodavniših) časih so bili ljudje pobozniši ko sedaj. 10. Za premnoge reči je desnica (= desna roka) bolj pripravna nego levica (= leva).
L.
1. Memoriam patris pie servävimus. 2. MultI scrîptôrës antîqul ëgregie et docte de immortalitâte animï dispufavërunt. 3. Periclës bene sapienterque cïvitatem Athëniënsium gubernâvit. 4. Lïberâliter pauperës adiuvâmus. 5. Carthâginiënsës äcriter et. cönstanter, sed male 1 cum Rômanïs pugnavërunt. 6. Difficillimë medici animi morbos
2 V latinščini stoji substantiv s svojim atributom (piares, plürimt, ae) v istem sklonu (prim. XLVIII, stavek 8.). — 3 V latinščini se mora predikat ravnati po svojem (lat.) subjektu; 11. stavek latini torej tako, kakor hi se glasil: «Premnoge reke so [po] zimi manjše ko [po] leti»! (gl. Lil M)
L. 1 Tukaj = s slabim uspehom = nesrečno.
sanant. 7. Dlligentissime viri doctl multäs naturae leges investlgä-verunt. 8. Socrates sapientissime de officils imperätöris disputävit. 9. Rarissime mercätöres Römänl ad Britannös commeäbant. 10. Facile homines ursum, difficulter lupum, difficillime leönem domant. 11. Canis timidus vehementius latrat quam mordet.
32.
1. Hvaležno (= pobožno) ste ohranili spomin staršev. 2. Nekatere ptice visoko letajo. 3. Slavci slajše pojo ko škrjanci. 4. Gotovo so vsi poštenjaki blaženi. 5. K Scitom so trgovci redko zahajali. 6. Aga-memnona je [njegova] soproga kruto usmrtila. 7. Modro in dobro vlada Bog svet. 8. Poveljnik hrabre vojake posebno hvali, strašljive [pa] hudo (= jako) kara. 9. Hrabro so se bojevali Scitje, hrabreje Rimljani, najhrabreje [pa] Grki. 10. Lahko ukroti človek opico, težko leva, najtežje [pa] tigra. 11. Prav natančno izpolnjujejo (= ohranjujejo) sodniki zakone. 12. Naši vojaki so se borili s sovražniki prav pogumno, toda nesrečno (= slabo).
N um eralia.
Li.
Amlcitia.
1. Amlcitia ex1 amöre 1 nöminätur. 2. Amlcitia est consensus et societäs cönsiliörum et voluntätum; amicl enim quasi unus animus in duöbus corporibus sunt. 3. In amlcitia plus valet similitüdö mörum quam affinitäs. 4. Veterrimae amicitiae, ut vina vetera, incundissimae sunt. 5. Quia homo animäns infirmus est et vires ünlus semper minores sunt quam duörum vel trium, hominl nihil magis neces-särium est quam amlcitia. 6. Multa enim opera unl hominl difficilia, duöbus vel tribus facilia sunt. 7. Vetere pröverbiö in rebus adversls unus amicus mäximls dlvitiis melior est ; nam saepe salütem nostram2 unl amlcö, nön dlvitiis debemus. 8. Sed proh dolor! paucissiml amicl fldl sunt. 9. Plerumque, dum felices sumus, multös numerämus
LI. »Sloveni: po prijazni (amor — prijazen, genetiv prijazni)! —
2 V slovenščini rabi zaimek svoj 3! Zaimka: svoj 3 in se(be), s(eb)i, se(be) služita namreč slovenščini tudi za prvo in drugo osebo, pa le, kedar se nanašata na subjekt istega stavka, v katerem se nahajata; n. pr.: (tu) solidem tuam debes — ti dolguješ svojo rešitev; (nös) fortuna nostra nön contenti sumus — mi s svojo usodo nismo zadovoljni.
amlcös, in rebus adversïs solí sumus. 10. Permulti enim amlcï adü-latorës tantum et parasïtï, nön vërî amîcî sunt. 11. Itaque nön mïrum est, si ex omnibus saeculïs — saeculum est spatium centum annörum — vix tria vel quattuor paria amlcörum nöminantur.
LU.
De bellïs Persicls.
1. Quadraginta quinqué annös'"2 Graecï cum Persîs pro libértate sua acerrimê dïmicabant. 2. Omnium clârissimae tres Graecörum púgnae cum Persîs sunt: duae terrestres (in campö Marathöniö et ad Thermopyläs), tina navališ (in sinu Salamlniö). 3. Campus Mara-thönius est3 ab Athënls circiter mllia passuum decem. 4. Ibi novem mllia Athëniënsium et mille Plataeënsës1 quadringentis nönaginta ante Christum nätum annis4 centum milia Persärum fugâvërunt. 5. Nihil nöbilius est quam pugna Marathönia ; nam nümquam minor exercitus maiorës copias fuga vit. 6. Decem annîs4 post4 Xerxës, rëx Persarum, annös2 natus2 trîginta, cum ingentibus côpiîs Graeciae appropinquâbat. 7. Erant enim in exercitu Persarum deciës centëna sescenta et vïginti mîlia peditum, octöginta mîlia equitum, praeterea
LII. 1 Latinski glavni števniki (izvzemši mllia) se ne vežejo z genetivom, kakor slovenski (stoječi v norninativu ali akuzativu) od pet dalje, marveč se mora beseda, ki stoji v slovenščini v genetivu, skladati s števnikom v sklonu; ako stoji števnik v nominativu, mora stati predikat v pluralu ter se ravnati po svojem subjektu v spolu in osebi; n. pr.: deset vojakov je bilo hrabrih — decem mïliUs fortis fuërunt; deset vojakov se je bojevalo — decem milites pTigmbant. Isto velja tudi za quot (koliko), tot (toliko) in multus (v pozitivu, komparativu in superlativu); n. pr.: mnogo (več, največ) vojakov je bilo hrabrih — mulU (pluren, plurimï) milites fortes fuerunt; mnogo (več, največ) vojakov se je bojevalo — midtl (plûrës, plurimï) militespugnObant. —
2Akuzativ brez predloga stoji v latinščini na vprašanja: koliko visok —
globok — širok — debel — dolg, kako daleč, koliko časa, koliko (let) star ter naznanja raztezanje v prostoru in času. V takem skladu je pês = črevelj, star pa: natus 3 (nikdar: vetus ali antïquus). — 3 Dostavi v slovenščini: oddaljen 3! — 4 Ablativ pred komparativom ali besedami s komparativnim pomenom (ante — pred, preje, post — po, potem, pozneje) naznanja tudi, za koliko se prideva kaka lastnost jednemu predmetu v večji ali manjši meri nego drugemu (ablatlvus mënsUrae, ablativ mere); sloveni se večjidel z akuzativom brez predloga, redkeje s predlogom za (in akuzativom*, češče pa zadostuje adverb ali adjektiv v srednjem spolu singul. ; n. pr. : centum annts post (ante) Christum natum — (za) 100 let po Kr. rojstvu (pred Kr. rojstvom); ducentïs annïs ante (post) — 100 let prej (pozneje); sol multo rnuior est quam terra — solnee je (za) mnogo (je dokaj) večje nego zemlja.
Wieathaler, Vadbe I.	3
naves longae5 mllle ducentae et septem, onerariarum (navium) tria mllia. 8. Tum Leónidas, rex Lacedaemoniorum, cum trecentls civibus, septingentls Thespiensibus quadringentlsque Thebanls defensabat Thermopylas, angustias vix sexaginta passus latas et in Oeta monte in Thessalia sitas. 9. Ibi GraecI cum decies centenls mllibus hostium fortissime dímicantes ad ünum6 omnes praeter Thebanos animam efflaverunt. 10. Ex ambabus pügnls ad Graecos aeterna gloria red-undavit. 11. In sinü denique Salamínio trecentae et septuaginta quinqué Graecorum naves cum septuaginta mllibus mllitum oppositae erant Persarum navibus septingentls quinquaginta et mllitum mllibus centum et quinquaginta. 12. Ibi quoque GraecI acrí certamine prae-claram, sed cruentam victoriam ab hostibus reportaverunt. 13. Quot annos post ptlgnam Marathoniam numeramus?
33.
1. Človek ima jedno glavo, toda dve roki, dve nogi. 2. Na obeh nogah je deset prstov. 3. V nevarnem položaju je poveljstvo jednega [samegaJ bolje nego [poveljstvo] dveh ali treh. 4. Jednoindvajset latinskih črk 1 štejemo. 5. Slon je 12 ali 14 črevljev2 visok.'* 6. Rimljani so se bojevali 200 let2 v Hispaniji. 7. Najslavnejši vojskovodja kar-taginski je [v] jednem letu tri rimske vojske v beg zapodil; boril pa se je z Rimljani 17 let. 8. V bitvi pri Kanah so pobili Kartažani 45500 rimskih pešcev3 in 2700 konjenikov,3 9. Sest ali sedem ur je1 dosti za (ad) spanje; spanje dveh ali treh ur ni zadosti. 10. Leto imenujemo dobo 365 ali 366 dnij, dan [pa] dobo 24 ur. 11. Svetišče Dijane efeške je bilo 425 črevljev dolgo, 225 črevljev široko. 12. Tisoč konjenikov in 22 000 pešcev je zagnalo 30 000 sovražnikov v beg. 13. Koliko let štejemo po Kristovem rojstvu?
lih. v
Septem reges Romani.
1. Urbem Romam Romulus et Remus pastores fundaverunt, XVIII annos nati. 2. Prlmus urbis Romae annus fuit ante Christum natum septingentesimus quinquagesimus quartus. 3. Cívitatem Ro-
5 Nains longa = bojna ladja. — fl Ad unum omnês = vsi do zadnjega. 33. 1 Gl. Lil»! — 2 Gl. LH 2! — 3 «7200 konjenikov» se latini ali:
septem mîlia ducentï équités, ali: equitum septem mîlia dwcentî, ali: septem mtlia equitum et ducentï.
manam initio per1 CCL ferS annos reges administrabant. 4. Septem fuerunt reges Romani: primus fuit Romulus, secundus Numa Pom-pilius, tertius Tullus Hostilius, quartus Ancus Marcius, quintus Tar-quinius Prlscus, sextus Servius Tullius, septimus et ültimus Tar-quinius Superbus. 5. Regnaverunt autem: Romulus annos XXXVII, ab anno ante Christum natum septingentésimo quinquagesimo quarto usque ad annum septingentesimum septimum decimum; Numa Pom-pilius annos XLIV. ab anno a. Chr. n. septingentésimo séptimo décimo usque ad annum sescentesimum alteram et septuagesimum; Tullus Hostilius annos XXXII, ab anno a. Chr. n. sescentesimo altero et septuagésimo usque ad annum sescentesimum quadragesimum; Ancus Marcius annos XXIV, ab anno a. Chr. n. sescentesimo quadragesimo üsque ad annum sescentesimum sextum decimum; Tarquinius Prlscus annos XXXVIII, ab anno a. Chr. n. sescentesimo sexto décimo usque ad annum quingentesimum duodeoctogesimum; Servius Tullius annos XLIV, ab anno a. Chr. n. quingentésimo duodeoctogesimo usque ad annum quingentesimum quartum et trlcesimum; Tarquinius Superbus annos XXIV, ab anno quingentésimo quarto et tricésimo usque ad annum a. Chr. n. quingentesimum decimum vel annum urbis conditae ducentesimum quadragesimum quartum. 6. Quotum ab urbe condita numeramus annum?
34.
1. Izvrstni so bili zakoni Nume Pompilija, drugega kralja rimskega. 2. Tarkvinija Vriska, petega kralja rimskega, sta Ankova sinova kruto usmrtila [v] 38. letu [njegovega] vladarstva. 3. Ura je 24. del dneva, dan [pa] 365. del leta. 4. Leta (= [v] letu) 538. po ustanovitvi mesta [rimskega] ali 216. pred Kristovim rojstvom je premagal Hanibal, najslavnejši vojskovodja kartaginski, Rimljane pri Kanali. 5. Cicerón je bil konzul leta 691. po ustanovitvi mesta ali l. 63. pred Kr. r. 6. Rojen pa je Arpinec Cicerón l. 648. po ustanovitvi mesta ali 106. pred Kr. r. 7. Cir, prvi kralj perzijanski, je kraljeval od l. 559. do l. 529., Darej, četrti kralj [pa] od l. 521. do l. 485. pred Kr. r. 8. L. 479. pred Kr. r.je premagalo 100 000 Grkov 370 000 Perzijan&v pri Platejah. 9. Koliko leto štejemo po Kristovem rojstvu? 10. Obkorej (— kolika ura) je? Ura je 10.
LIH. 1 Predlog per se v takih zvezah ne sloven i.
Pronomina.
LIV.
Dives et sapiens.
Dives: Ö miserandam sapientis fortünam!1 Dies noctesque studiis operam das, laetas hominum societates vitas omnibusque voluptatibus abstines, tarnen tibi apud homines neque honor neque gratia est, sed semper inopiä urgeris et contemptui es civibus. Quörsum igitur tam inütilia et ingrata studia exerces?
Sapiens: Stulte, ignöläs tibi res vituperäs! Investigäre veri-tatem et studere virtuti difficillimum quidem, sed nön molestum neque inutile vel ingrätum Studium est. Nam virlüs omnia bona in se habet et veritas mihi semper grata est. Itaque veritatem in-vestigans contentus et felix, virtute praeditus dives sum. Sapiens laetissimus est, si sölus secum est; hominum existimatiönem nihil curat.
Dives: Tam prosperae fortünae tuae ego nön in video. Tibi tua, mihi mea placent. Ego omnis doctrlnae expers mercatürä quaestuösä magnas mihi parävi dlvitiäs, divitiis autem vitam facilem cürlsque llberam; ita omnibus cupiditatibus indulges et praetereS summa apud clves auctöritate sum. Mercedem tuörum studiörum nüllam videö.
Sapiens: Vehementer erräs: neque vita tua cürls libera est, neque studia mea mercede carent. Divitiis tuis cotldie imminent pericula: agris et hortis tempestätes, nävibus procellae, aedificils incendia, pecuniae fures; quare tu perpetuö meto vexäris et divitiis privätus nön solum me miserior, sed omnium miserörum miserrimus eris. Nam tibi omnis spes in divitiis flüxls, mihi in me est. Ego enim omnia mea semper meeum portö. Itaque nullum damnum timeö, nüllö, ne mortis quidem metü terreor. Studiörum autem meörum gratissima merces est sapient.ia.
Dl ves: Sapiential Ö praeclaram vitae miserae mercedem!1
Sapiens: Rides? Sapientia, rerum dlvinärum et hümänarum scientia, omnium bonorum maximum est. Sapientia enim me docet
LIV. 1 Pri v s kliku začudenja ali žalosti stopi oseba ali stvar, ki čut vzbuja, v akuzativ, in sicer z atributom vred, toda brez glagola; slovenščini rabi za ta akuzativ tudi akuzativ ali gene ti v; n. pr.: 5 mg stultum — oj me bedaka! ö spem fallUeem — o j goljufive nade!
repudiäre dlvitias, nön desiderare corporis voluptätes, aequam ser-väre mentem in rebus secundis et adversis. Quia immortälis animus, nön mortale corpus melior pars nostri est, animus semper dominus et rector mel2 fuit et erit, nön corpus. Quäre facile corporis ab-stineö voluptätibus et ita exlstirnö: sapiens sölus felix est.
35.
1. Jaz pojem, ti [paj del&š. 2. Slabe tovaršije škodujejo ti največ (— najbolj), o prijatelj! 3. Nam naše življenje ni manj drago ko vam vaše. 4. Malokateri ljudje so [■sj svojo usodo zadovoljni. 5. Mnogi [izmed] nas se vas spominjajo (= so vas pomneči). 6. Domovina je nam vsem dražja nego naše življenje, kajti je domovina nas vseh skupna mati. 7. [Z] nezmernostjo škodujemo sebi. 8. Starši so nas bolj pomneči ko sebe, nas bolj ljubijo ko sebe. 9. Naši predniki so si pripravljali jedi [s] svojo roko. 10. Bog bode z nami, ako bodemo pobožni.
LV.
1. Deus omnem hunc mundum gubernat. 2. Saepe ab hls laudämur, ab illls vituperämur. 3. In hac vita nemo nostrum semper felix est. 4. Illi mendäci homini fidem nön habemus. 5. Haec tam magna pericula prüdenter vitävisti. 6. Homines nunc hoc amant, nunc illud; nunc huic stultitiae obnoxii sunt, nunc illi. 7. Vitäte societatem hörum hominum malörum! 8. Melior est certa pax quam incerta victöria; haec in deörum manu est, illa in tua. 9. Cicero et Demosthenes clärissimi antiquitätis öratöres fuerunt; hüius patria erat Graecia, illius Ttalia. 10. Tgnavia corpus hebetat, labor firmat; illa maturam senectütem, hic longam adulescentiam praebet.
LVI.
Fäbulae.
1. Accipiter et columbae.
Columbae perpetuö a vulture vexätae accipitrem öräverunt: Prohibe illum inimlcum nostrum columbariö!1 Hoc ab accipitre facile impetraverunt eumque ad se invltäverunt. Sed id praesidium columbls maximae calamitati fuit. Accipiter enim mox unö die earum plüres trucldävit, quam vultur per2 longum temporis spatium.
2 Sloveni'latinski genetiv osebnega zaimka s svojilnim zaimkom: moj!
LVI. 'Ablativ loč en j a; gl. XIII2 — 2 Per se ne sloveni.
2. Caeca cupiditas nocet.
Mus cum rana aliquando acriter certabat. Procul eos spectavit milvus et praedae cupidus advolavit. lili pugnae studio occupatl perlculum non vitant et misere dilacerantur.
36.
1. Ta vina so slajša od onih., 2. V teh knjigah so mnoge (in) lepe misli modrih mož. 3. Vsi poštenjaki izogibljejo se tovaršije onih hudobnih ljudij. 4. Človek je deležen pameti in govora; [s] tema prednostma (= čednostima) prekaša vse živali. 5. Delo je koristniše od lenobe; [z] onim krepimo telo, [s] to [pa je] slabimo. 6. Onega siromašnega moža smo obdarili [z] obleko in denarjem. 7. Starši ljubijo svoje otroke; njih blaginja jim je največje veselje. 8. Hvaležni bodite staršem, kajti jim dolgujete največ dobrot. 9. Ne ugajajo (niso všeč) nam vse slasti; premnoge [izmed] njih škodujejo duši in telesu človeškemu. 10. Največja (= najvišja) je bila veljava Agamemnonova in Ahilova v grškem vojstvu; slava njiju junaštva je bila izvenredna (—posebna).
LVII. Reki.
1. Fortes adiuvat ipse Deus. 2. Opera DeT videmus, eum ipsum non videmus. 3. Imago Del eadem est et in te et in pauperrimo homine. 4. Non omnia eldem Deus dat. 5. Sibi ipsa virtus semper est puleherrima merces. 6. Omne animal se ipsum amat et curam1 sul ipslus habet.1 7. Non omnibus idem decorum. 8. Non omnibus hominibus eadem placent. 9. Non eaedem res omnibus sunt honestae et turpes. 10. Senectus ipsa morbus. 11. Piger sibi ipsi obstat. 12. Impium est istud:2 Ego ipse mihi proximus sum.
37.
1. Lenuhi so sami sebi nadležni. 2. Cvetlicam ni vedno ista 1 boja. 3. Vzrok te [tvoje]"1 revščine je tvoja lenoba. 4. Čednost samo bolj ljubimo ko slavo čednosti. 5. Jaz in ti sva v isti občini rojena.
LVII. 1 Curam mei ipsius habeo (skrb imam samega sebe =) skrbim za samega sebe. — 2 Dostavi: verbum ali dictum (beseda)!
37. 1 Isti, a, o = tdem, eadem, idem. — 2 Ta, če stoji pri njem moj, naš, ali pa če se samo razumeva, latini se sploh s hic, haec, hoc; če pa poleg njega stoji ali se samo razumeva tvoj, vaš, latini se navadno z iste, ista, istud. —
6. Ta2 vzgled kreposti tvoje mi je3 v veliko veselje.3 7. Istim ljudem niso vselej iste navade. 8. Te tvoje jeze se ne bojimo. 9. Otroci istih staršev so [si] včasih med seboj prav nepodobni. 10. Moj brat in njegov4 prijatelj sta istega dne rojena. 11. Življenje Nestorja samega je prav kratko, oko je primerjamo z večnostjo. 12. Državljani iste države so pokorni istim zakonom in gosposkam; poleg tega so jim ista prava, ista sodišča (— sodbe).
LVIII.
Equus et asinus.
Asinus sarcinls onustus equum öravit: Leva me, quem1 sar-cinae nimis gravant, oneris parte! Sed equus superbus comitï auxi-lium suum recûsavit. Non multö post asinus labore dëfatïgatus in via animam efflävit. Tum is, qui eös agitabat, omnibus, quas asinus portäverat., sarcinls et Insuper pelle asinï mortui equum onerävit. Serö igitur hic superbiam suam deplöravit.
LIX.
De Theseö.
In Creta ínsula Daedalus aedificaverat labyrinthum, aedificium flexuosarum plenum viarum. Ibi taetrum mönstrum habitäbat, cuius membra partim humana, partim taurina erant. Id mönstrum, cui nömen erat Minötaurus, a saevö insulae, quam supra nöminavimus, tyrannö captivis saginäbatur. Inter miserandas illas victimas quondam etiam Thëseus erat, regis Athëniënsium fîlius. Is cum sociïs, quorum plürimi Athëniënsës erant, labyrinthum intravit et longum fïlum, quod Ariadna, tyranni illîus ñlia, benigne ei dönäverat, ad portam alligävit, certam viam in vasti aedificii flexürls servatürus. Tum mirö gladiö, quo eadem Ariadna eum armäverat, féliciter Mlnötaurum necavit et fill illîus auxilio exitum reciperavit. Deinde celeriter cum amlcls, quibuscum ex patria nävigaverat,1 et Ariadna, quae ils së applicäverat, ad navës properävit et tyranni Iram fuga ëvltavit.
3 Gl. XI2! — 4 Njegov, njen = njega, nje; njihov, njin = njih.
LVIII. 1 Relativni zaimki se vjemajo v spolu in številu z imenom, na katero se nanašajo; sklon pa jim določuje njihov predikat. LIX. 'Sloveni: «je bil odplul».
— 40 — 38.
1. Mnogi to1 grajajo, kar mi hvalimo. 2. Bog je [tisti], ki mu (— kateremu) vses dolgujemo. 3. Knjiga, ki jo (— katero) imaš v rokah, je tebi zelo koristna. 4. Ta ti je najboljši prijatelj, čegar (= katerega) pomoč ti je v nesreči gotova. 5. [Tisti], katerim so zakoni in prava skupna/ so državljani iste države. 6. Pravice tistih, ki so državljani v isti državi, morajo jednake biti. 7. Tega 1 vsi ljubijo, čegar krepost je vsem koristna. 8. Ni revež tisti, komur je zadosti, kar ima. 9. Cicerona, ki je bil državo rešil, imenovali so Rimljani očeta domovine. 10. Blažja (— lažja) je starost onih, katere mladina ljubi. 11. Smrt, s katero ima spanje veliko podobnost, ne straši onih, katerih življenje je prosto grehov. 12. Rimljani so premagali skoro vse narode, s katerimi so se bili bojevali. 13. Hvalimo tudi to? kar'1 je najboljšemu2 najbližje.
LX.
Colloquium inter Alblnum et JPaulliim.
Albinus: Quis verus amicus est? Paullus: Qui in rebus adversls te iuvat. — A.: Quae amlcitia iücundissima est? P.: Quam similitudö mörum adiuvat. — A.: Quem virum bonum nöminämus? P.: Qui nemim nocet. — A.: Cuius vita vere beata est? P.: Eius, qui sua sorte contentus et virtutis particeps est. — A.: Cui mäximae dlvitiae sunt? P.: Qui eäs nön deslderat. — A.: Quod vitium tur-pissimum est? P.: Mendäcium. — A.: Cui mendäx mäxime nocet? P.: Sibi ipsi. — A.: Quae vitia dlscipull mäxime vitäre debent? P.: Ignäviam et mendäeium. — A.: Quid est pessimum malum? P.: Bellum. — A.: Quid in bellls perniciösissimum est? P.: Imperium plürium. — A.: Quäs civitätes optimäs nöminäs? P.: Quärum leges optimae sunt. — A.: Quibus magisträtibus elves libenter pärent? P.: Quorum imperia iüsta sunt, — A.: Qui vir fuit Socrates? P.: Omnium Graecörum sapientissimus. — A.: Tarquinius Prlscus et Tarquinius Superbus rgges Römänörum erant. Utrlus fäma melior est? Utrl Romani mäiörem fidem praestäbant? P.: Tarquinii Prišel fäma melior est eumque Römänl magis amäbant. — A.: Quälis est animus? P.: Ignörö.
38. 'Ta, tisti, oni pred qui, quae, quod latini se navadno z is, ea, id, včasih pa se tudi ne preloži. — 2 Plural! — 3 Predikat bodi i v latinščini srednjega spola!
39.
Pavel: Kateri človek je Bogu najpodobniši? Albin: Najboljši. — P.: Kaj je dobro in kaj je slabo? A.: Le to je dobro, kar je častno, in le to je slabo, kar je sramotno. — P.: Katera napaka je najbolj pogostna? A.: Nehvaležnost (= nehvaležno srce). — P.: Katera zmaga je najtežja? A.: Samega sebe premagati. — P.: Kateri ljudje so v resnici (— resnično) hrabri? A.: Tisti, ki so sami (—same) sebe premagali. — P.: Katero deželo moramo najbolj ljubiti? A.: Domovino. — P.: Kaj je domovini najnevarniše? A.: Nesloga državljanov. — P.: Komu je smrt najpodobniša ? A.: Spanju. — P.: Katerim ljudem dolgujemo največje dobrote ? A.: Staršem in učiteljem. — P.: [Po] katerih rečeh najbolj prekašamo živali? A.: [Po] pameti in govoru. — P.: [V] katerem letnem (— leta) času so noči najdaljše, dnevi najkrajši? A.: [Po] zimi. — P.: Katerih narodov dejanja so se že [v] starih časih najbolj slavila? A.: Dejanja Atencev in Rimljanov. — P.: Cicerón in Demosten sta najizvrstniša govornika staro-davnosti. Katerega [od obeh] slava je večja? A.: Demostenom.
LXI.
Reki.
1. Corpus quasi receptäculum aliquod animl est. 2. Qaeque lex aut iubet aliquid aut vetat. 3. In summa miseria tarnen aliqua spes hominum animös cönflrmat. 4. Malum nullum sine aliquö bono est. 5. Iustissimus est is, qui suum cuique1 dat. 6. Suae quisque 1 for-tünae faber. 7. Vultus sermö quídam tacitus mentis est. 8. Quaedam'2 cum bestils hominl commünia2 sunt. 9. Omnes homines quibusdam vitiis et virtutibus praediti sunt. 10. Ex3 vitiö alius sapiens emendat suum. 11. Qui alter! insidias parat, saepe sibi ipse máxime nocet. 12. Cui placet alterius, (el) sua nlmirum odiö est sors. 13. Nön ünlus tantum urbis, sed tötius hnius mundl elves sumus. 14. Nön sibi soli natus est homo, sed patriae, parentibus, amlcls. 15. Nulll homini perpetuum bonum4 est. 16. Quam saepe veniae particeps erat, qui in6 alios misericordiae expers fuerat!
LXI. 1 Quisque se zaimkoma suus 3 in sui, sibi, se zapostavlja. —
2 Gl. XXXV 2! — 3 Tukaj = po (z mestnikom). — 4 Gl. XIII3! — 5 Tukaj = do
(z genetivom).
LX1J.
Fäbulae.
1. Lüscinia et acanthis.
In eadem cüiusdam horti arbore lüscinia et acanthis erant. Prope eam arborem horti dominus eiusque fllius sedent et aves observant. Subito utriusque animus suävissimo alterius avis cantü delectätur. Filius patrem interrogat: «Utra illärum avium tam suä-viter cantävit? Certe ea, cüius pennae pulchriöres sunt.» «Errävistl,» inquit pater; «quae splendidls pennls Srnäta est, eius vüx minus suävis est quam illlus, cüius pennae nullum splendörem habent.»
2. Duae perue.
Deus hominl duäs peräs dönävit. Harum alteram suis vitils refertam in umeriš post se habet, alteram, in qua aliörum hominum vitia sunt, ante se; quare sua vitia rärö videt et clementer iüdicat, alterius (vitia) äcriter spectat et libenter vituperat.
3. JPlca et columba.
Pica et columba, quae pavönem salütäverant, in reditü ünä ambuläbant. «Valde mihi,» inquit pica, «pävö displicet: nullius fere avis vox tam ingrata est, nullius pedes tam taetrl sunt.» Mltis columba: «Vitia eius,» inquit, «minus observävi quam corporis förmam pennarumque varietätem et pulchritudinem.»
40.
1. Ce je kaj veljave v meni, dolgujem [jo] svojim sodržavljanom. 2. Tudi v najboljšem človeku je kakšna 1 napaka. 3. So neke živali, v katerih je nekaj pameti podobnega (—podobno). 4. Vsak2 svoje3 hvali. 5. Nobenega človeka življenje ni brez bolij. 6. Kreposti sami dolgujemo slavo. 7. Nobena životinja ni drugi [izmed dveh] jednaka. 8. Vsakdo8 ljubi sebe bolj ko druge. 9. Neke vrste ptic odlete jeseni v Afriko. 10. Mnogo je zverij (— mnoge so zveri), katerih hrana so živali druge vrste. 11. Navada nekaterih (= nekih) ljudij je, grajati vse: dobro in slabo. 12. Rim je bil glavno mesto celega vladarstva rimskega. 13. Vsakdo2 je pri 4 svojem poslu skrbniši nego pri1 ptujem. 14. Marsikateri naših sodržavljanov so sedaj revni, ki so bili [prej] bogati.
40. ' Aliquis 3! — 2 Gl. LXII1! — 3 Plural! — 4 In (z ablativom)!
Lxin.
Reki.
1. Stulte, quid est somnus, gelidae nisi mortis imago? 2. In terra nummus rex est hoc tempore summus. 3. Non omne est aurum, quod splendet. 4. Qualia sunt opera, talia sunt praemia. 5. Qualis vir, talis oratio. 6. Qualis rex, talis grex. 7. Quot1 homines, tot1 sententiae. 8. Quot capita, tot sensus. 9. Quod nocet, saepe docet,. 10. Qui se excusat, (se) accusat.
41.
1. Nobenega človeka življenje ni večno. 2. Vsakdo je sebi najmanj znan. 3. [Izmed] vseh životinj sta človeku samemu [dana] pamet in govor. 4. Jednemu in istemu zakonu prirode smo vsi pokorni. 5. Zadosti varni ste, ako je Bog z vami. 6. Kateri [od obeh] je marniši ? Kdo [izmed] vseh [je] najmarniši. 7. Napake drugih grajati je lažje ko svoje popraviti. 8. Kakoršen gospod, tak hlapec. 9. Kakoršni so v kateri državi prvaki, taki so drugi (= ostali) državljani. 10. Star pregovor veli (—je): Kolikor1 hlapcev, toliko1 sovražnikov [imaš].
Spregatev pomožnika esse in njegovih sestav.
LXIV.
1. Sit tibi terra levis!1 2. Memores este, mllites, pristinae virtutis vestrae! 3. Iudices cüstödes legum et iürum suntö! 4. Lau-dämini, quia sorte vesträ content! fuistis. 5. In rebus adversis fortes esse debetis. 6. Örö et obsecrö vös, ut semper memores sltis fra-gilitätis hümänae. 7. Beäti essetis, sl prob! et prüdentes fuissetis. 8. Nötum est, quanta fuerit.2 diligentia tua. 9. Tgnötum est, quid futurum sit.2 10. Multis poetls et artificibus in Italiä fuisse utilis-simum erat. 11. Brutus clvitatem Römänam, quae sub Tarquinii Superbl fuerat dominatiöne, liberävit. 12. Sl in häc vita boni fu-erimus, post mortem beati erimus.
LXIII. ' Gl. LII M
41. i Gl. LII M
LXIV. 'Nagrobni napis. — 2 V odvisnih vprašanjih stoji v latinščini vselej konjunktiv; slovenščini rabi zanj indikativ s členkom da ali brez njega.
LXV.
De rerum humanarum fragilitate.
Recte saepe interrogate: Ubi sunt ii, qui ante nos terrae in-colae fuerunt? Fuit enim Troia, fuit regnum PriamI; ubi olim alta et magnifica aediflcia fuerant, iam August! aetate armentum PriamI busto Insultabat et bestiae catulos celabant. Nunc autem sub vastorum murorum rulnls PriamI divitias viri doctl in lucem vocant.1 Fuistl Priame, fuistis Troiani! Sed etiam nos non semper erimus, qui sumus et fuimus, et aliquando, si etiam nos fuerimus, posterl divitias nostras occupabunt.
42.
t Nismo taki, kakoršni moramo biti. 2. Vzroki vojn naj bodo vselej pravični! 3. Hlapci naj bodo pošteni in svojim gospodarjem zvesti! 4. Ti nisi bival nas pomneč; mi pa smo bili tebe vedno pom-neci. 5. [ZJ duliom vidimo tudi bodoče reči. 6. Neznano nam je, kaka [da] bode1 naša starost. 7. Mir bodi med nami, da bodemo (= smo) Bogu in ljudem všeč. 8. Zgodopiscem ni znano, koliko [da] je bilo vojstvo Hanibalovo (= Hanibalu). 9. Da so bili (— bivšim biti) v bitvi, je hrabrim vojakom prijetno. 10. Romul je bil prav hraber kralj, dasi je bil vedno med pastirji bil. 11. Učenci bi bili bolj učeni, ko bi bili bolj pazljivi bili. 12. Ako bodete skromni bili, bodete vsem všeč.
LXVI.
1. Abesse a patria miserum est. 2. In multls bestils inest audacia. 3. Adestote omnes animls, qui adestis corporibus. 4. Multi nunc absunt, qui olim aderant, et post nonnullos annos multi alil aberunt. 5. Si hominibus ratio et oratio deessent, animalibus similliml essenf. 6. Campus Marathonius ab Athenis circiter decern milia passuum aberat. 7. Pecunia mihi saepe defuit, sed numquam mihi animus laetus deerit, 8. Cicero bellis civilibus numquam intererat. 9. Utinam nobis adfuisses! 10. Cur plures dies ab urbe afuistl, amlce? 11. Inimlci Alcibiadem absentem accusaverunt. 12. Dux exercitus nostri aberat; si adfuisset, hostes vietores non essent,
LXV. 1 In lucem vocUre — (na luč klicati =) na dan spravljati. 42. 1 Gl. LXIV2!
43.
V Sokratu je bivala največja (— najvišja) modrost. 2. Cesto so telesa učenčev navzočna, duh (plur.) [pa] odsoten. 3. Pravi bôli ne dostaja besed (— ne dostajajo besede). 4. Ciceron, najslavnejši govornik rimski, je vselej pomagal svojim prijateljem. 5. Neznano je, koliko časa [da] je bilo 1 med Homerjem in Kristom (vmes). 6. Siromakom ne pomagati, premda si bogat, je greh. 7. Mnogi ljudje bi bili prav bedni, oko bi jim sodržavljani ne pomagali. 8. Ako se bodete le jedne bitve udeležilinikoli ne bodete željni vojne. 9. O da bi bil [ti] pričujoč bil (— prisostvoval) pri (— v) moji najhujši (gravis) nezgodi! 10. Ko bi bili [vi] v šoli bolj [z] duhom navzočni bili nego [s] telesom, bivala bi sedaj v vas večja modrost. 11. Podobe odsotnih prijateljev so nam drage. 12. Navzoč (bivši) biti pri (= v) nevarnosti prijatelja in mu ne pomagati (pomogši biti) je sramotno.
LXVII.
1. Silentiö tu<3 scelus subest. 2. Obes neminl, prödes omnibus!
3.	Ignoratio rerum futürärum plus prödest quam scientia prödesset.
4.	Multis prödesse et multïs pröfuisse magna laus est. 5. Reï püblicae Römänae eönsules praefuërunt. 6. Senes saepe tempora praesentia vitupérant. 7. Tgnävia animls semper ofïuit, indüstria pröfuit. 8. Interesse societätibus malörum bonae fämae multum obest. 9. Mala exempla nobis obsunt, bona nobis multum pröderunt. 10. Ex pugnä circiter centum et trlgintä mllia hominum superfuërunt. 11. Utinam belli perlt! duces exercitul semper praeessent! certë clvitäs etiam in bellö tüta esset. 12. Stulta sunt ista verba tua: Pröderö ils, qui mihi pröfuerint, oberö ils, qui mihi ofîuerint.
44.
1. [Pod] tistimi tvojimi besedami tiči zavist. 2. Hanibal je bil v Hispaniji po očetovi smrti vsem konjenikom na čelu. 3. Dober mož je tisti, ki mnogim koristi, nikomur ne škodi. 4. Svojim sodržavljanom v prid (bivši) biti je [znamenje] blage (— dobre) duše. 5. Ni nam znano, kdo [izmed] nas [da] bode preostal po bitvi. 6. Po hudem (gravis) porazu ni preostalo nesrečnim meščanom nič drugega (= drugo) razun orožja in ladij. 7. Malokateri tistih so preostali, ki so se bili boja udeležili. 8. Ko bi bili stali izkušeni vodniki Perzijanom na
43. 1 Gl. LXIV2! — 2 Futurum exVtctuml
čelu, ne bil bi njih poraz talco silen (= velikanski) bil. 9. Sovražniki nam dostikrat niso škodili, ampak (so) koristili. 10. Kjer vzgledi niso koristili, tudi besede ne bodo koristile. 11. Sedanjost (= sedanje) je gotova, bodočnost (— bodoče) negotova. 12. Ko bi bil [ti] drugim koristil, pomagali bi sedaj drugi tebi. 13. Ljudje naj si drug drugemu (= med seboj) koristijo!
LXVIJI. Fäbulae.
1. De cucülö ambitiösö.
Sturnus, qui diu hominum societätl interfuerat, ex caveä evo-lävit. El cuculus, in quo magna inerat ambitiö, approplnquat ex-plörätürus hominum de cantu suö indicium. «Quid,» inquit, «homines de luscinia narrant?» Ille respondet: «Valdelaudätur lOsciniae cantus.» «Quid de alauda?» «Etiam huius carminibus multi delectantur.» «Quid de coturnice?» «Etiam coturnicis vöci nön desunt laudätörSs.» «Quid autem de me indicant?» «Hoc,» inquit sturnus, «ignörö; nüsquam enim de te fuit sermö.» Irätus avolat cucülus destinatque in posterum suum semper evocäre nömen, ne stulti homines lgnärl essent cucull.
2. Viatöres et asinus.
Duo viatöres forte errantem asinum vident. Hunc uterque possidere studet. Dum illi diu et äcriter de asinö certant, asinus ipse longe äfuit. Huic illörum discordia pröfuit, ipsls offuit.
LXIX.
1. Corpus necäre potestis, animum nön poteritis. 2. Ulixes docet, quid possit patientia et prudentia. 3. Alcibiades Atheniensibus et prödesse et obesse plürimum poterat. 4. Nemo potuit beätus esse sine virtote. 5. Quis Del beneficia numeräre pösset? 6. Qui prödesse nön potuit, fortässe obesse poterit. 7. Obesse potuisse, sed nön of-fuisse laus' est. 8. Utinam a culpa abesse2 potuisses! 9. Nulla re facilius conciliare benevolentiam multitudinis possunt il, qui rei publicae praesunt, quam abstinentia et continentiä. 10. Si Graeci concordes fuissent, nümquam eös Philippus, rex Macedonum, supe-rare potuisset.
LXIX. 1 Laus est — je hvala = je hvalno. — 2 Abesse a culpa — oddaljen biti od krivde = prost biti krivde.
— 47 — LXX.
Lacedaemoniörum cenae condimenta.
Tyrannus quídam Lacedaemoniörum cenae adfuit et quamquam ieiünus erat, ins illud nigrum, quod cenae caput1 fuit, gustare nön potuit. «Cur nön cenäs, amice,» interrogat is, qui cenae praeerat. ««Nön possum; cibus vester nön est suävis.»» «Suävis esset, nisi condimenta defuissent.» ««Quae condimenta desunt?»» «Labor, sudor, cursus, fames, sitis; hae enim res Lacedaemoniörum cenae condimenta sunt.»»
45.
1. Človek more človeku največ i koristiti in škoditi. 2. O da bi mogli [mi] tako modri biti ko Sokrat! 3. Brez skrbnosti oblastnikov država [pač] ne bi mogla (coniunct. praesent.) bivati (= biti). 4. Poštenjaki smo, ako koristimo, komur moremo, [in] ne škodimo nikomur.
5.	V resnici (= resnično) hrabri so bili tisti, ki so mogli bedni biti.
6.	Pravičnost brez previdnosti bode mnogo premogla, previdnost brez pravičnosti ne bode premogla ničesar. 7. Modri možje bodo mogli tudi v nesreči zadovoljni biti. 8. Dostikrat so škodili tisti, ki niso bili mogli koristiti. 9. Mnogi bi bili srečniši, ko bi bili mogli svoje strasti brzdati (= krotiti). 10. Vsem smo koristili, katerim smo mogli koristiti.
LXXI.
Reki.
1. Ñeque nülll sls amicus ñeque omnibus! 2. InopI multa desuní, avärö omnia. 3. Nülll rosae deest spina. 4. Nön omnia pos-sumus omnes. 5. Legum omnes serví sumus, ut llberl esse posslmus. 6. Prödest cautela plus quam postrema querela. 7. Prödesse difficile, obesse facile est. 8. Deö nihil obscürum esse potest. 9. ProximI estöte bonis, si optiml esse nön potestis! 10. Concordia semper pröfuit et pröderit, discordia semper offuit et oberit. 11. Nihil vöbls prödestis, sl deestis patriae.
12. Dónec erís felíx, multós numerábis amicös;
Témpora si fuerínt núbila, sólus erís.
LXX. 1 Cenae caput
— glavna jed.
Prva konjugacija.
LXXII.
1. Corpus örnämus, örnemus etiam animum! 2. Amemus pa-triam et fortiter pügnemus pro eius salute! 3. Etiam dura saxa aqua cavantur. 4. Clves cum clvibus de virtute certantö! 5. Nulla difficultäte fatlgämini,1 dlscipull! 6. Probos laudätöte, Ímprobos castigätöte! 7. Nemo laudator ä nobis nisi bonus; omnes mall vitu-perantor! 8. Obtemperemus medici praeceptls, ut sänemur! 9. Parva scintilla magnas flammäs excitare potest. 10. Nümquam virtus Lacedaemoniörum satis digne celebran poterit. 11. Ab alils laudäri melius est quam a se ipso. 12. A nüllö populo Graeci doctrina superan poterant.
46
1. Bog ti daj', kar želiš! 2. Cas leči tudi najhujše (= največje) bóli (pass.). 3. TJčenci naj ljubijo svoje učitelje tako, kakor učenje1 samo! 4. Bog nam zapoveduje, da naj ljubimo vse ljudi, ne le prijateljev, ampak tudi sovražnike. 5. Želimo, da nas v tej reči podpirate (pass.). 6. V nesreči ohranite [si] ravnodušje! 7. Vsi nesrečniki (— nesrečni) naj bodo podpirani! 8. Oprosti se smrtnega (— smrti) strahu! 9. Otroci naj svoje starše ljubijo; starše ljubiti bodi jim prvi zakon! 10. Hvaljen biti od bedakov ni hvala; od hudobnih ljudij hvaljen biti [pa] je sramotno. 11. Skrbite, da bodete domovino vedno ljubili!'1 12. Utrjujte [si] telesa [z] delom, o mladeniči, da bodete mogli2 vse težave življenja pogumno prenašati!
LXXIII.
De Lacedaemoniörum legibus.
Inter severas Lacedaemoniörum leges multae sunt, quäs laudare nön possumus. Aliae autem etiam a nobis probar! debent, nam earum auctöritäs aeterna est. Ex his imprimis nönnüllae de puerörum disciplina leges commemorentur! Sunt autem hae: Senes observa! Qui senes observat, etiam ab hominibus observätur. Adu-lescens, qui senibus debitum honorem nön det,1 a nüllö honöretur,
LXXII. 1 Sloveni ta pasivni imperativ z glagolom: «dam se . ..» (gl. VI3!).
46. 'V latinščini plural! — 2 CöniTinct. praesentis!
LXXIII. 'Sloveni ta konjunktiv s sedanjikovim pogojnikom!
sed castîgatoH Numquam malô lucro occaecator, ne alif inmriae të incusent! Trâcundia në superamini, o adulëscentës ! Cupiditatës domatote !
LXXIV.
1. Graecî et Romani mortuos cremabant, nos (eos) humamus. 2. Si fortiter ptjgnâbitis, patriam servabitis. 3. Vîtes apud RomanOs propter mâgnitndinem inter arborës numerabantur. 4. Numerabuntur sententiae, non ponderabuntur. 5. Multl aedificia et hortos statuts ôrnarent, nisi pecunia deesset. 6. Romani bellabant non sôlum, ut lïberï essent, sed etiam, ut imperarent. 7. Rës publica, si optimî (eî) praeessent, bene administrarëtur. 8. Athëniënsës in campô Mara-thoniô pûgnavërunt., ut Graeciae llbertâs servarëtur. 9. Sânos lusciniae cantantës valdë dëlectant, aegrôtôs autem, somnum dëslderantës, vexant. 10 Etiam occasiô peccandî vïtator! 11. Tolerando, non plorando molestias superabitis. 12. Amïcitia virtute sola concilianda et cônservanda est.
47.
1. Bimljani so ukrasevali (— krasili) svetišča božja (— bogov) [z] deli grških umételnikov. 2. Cesto bodete grešili, oko ne bodete ugajali svetom modrih mož. 3. V občih nadlogah se bodemo vselej [s] kako nado tolažili (=■ razveseljevali). 4. Pogostokrat je bilo to vzrok in začetek sreče, kar se je imenovalo nesreča. 5. Ko bi lakomniki vladali, bili bi kmalu vsi državljani reveži. 6. Vsi bi vas ljubili (pass.), ko bi bili pošteni in pobožni. 7. Učitelji bi vas hvalili (pass.), učenci, ko bi bili marljivi bili. 8. Zakon je volja Božja, dobro zapovedujoča, slabo prepovedujoča. 9. Blodečim pokažimo pot! 10. Atenci so rešili svobodo Grecije, hrabro se boreči na maratonskem polju. 11. Lažja je umételnost napovedovanja nego ugajanja. 12. Škodljive živali se [morajo] usmrtiti, ne mučiti (— so usmrtiti se imajoee, ne mučiti se imajoče).
LXXV. Fabulae. ï. Lupus et pastures.
PastOrës, qui ovem aliquando mactantës convlvium parabant, lupus appropinquans his verbis vituperabat : «Quantopere clâmarëtis, si agnum ego lacerârem! At vos impune mactavistis ovem.» Tum unus ex pastoribus: «Nos,» inquit, «nostram ovem mactamus, non aliënam.»
Wiesthaler, Vadbe I.	4
2. Stulta superbia.
Haedus stans in tecto casae in lupum praetermeantem con-tumelias iactabat. At eas non curans lupus haedo succlamavit: -Non tu, sed tectum me increpitat.»
48.
Primeren odgovor.
L. 480. pred Kr. rojstvom se je Greciji približevalo velikansko vojstvo Kserksa, kralja perzijanslcega. Domovino so branili (pass.) pred vsemi drugimi (= zlasti) Lacedemonci, [sicer] tako malobrojni (— tako malo jih [poj številu), da so jih ošabni Perzijani [kar] prezirali (imperf. pass.). Že se je bližala prva bitva [ob] najbolj vročem letnem (= leta) času. Tedaj je omenil jeden izmed Perzijanov v pogovoru z lacedemonskim vojakom: «Neba ne bodete videli (= gledali) od množice naših kopij in pušich Lacedemonec pa je dejal: «Borili se bodemo torej v senci.»
LXXVI.
De Plsone eiusque servo.
Piso, orator Romanus, servis suis ante omnia taciturnitatem commendaverat. «Nihil,» inquit, «commemorabitis, nihil narrabitis, nisi ipse vos interrogavero.» Aliquando cum alios turn Clodium quendam, amlcum suum, ad cenam invitaverat. Hora cenae instabat. Aderant ceteri omnes, solus Clodius exspectabatur. Cum de adventu eius iam desperaretur, Piso servo, qui con vivas invltabat: «Quid?» inquit, «num forte Clodium non invltavisti?» «InvItavL» «Cur igitur non adest?» »Quia invitationem recusavit.» Turn Piso: «Cur id non statim nuntiavisti?» Servus respondet: «Quia id me non inter-rogavistl.»
LXXVII.
Fabula de cervo.
Cervus in fonte imEginem suam videt; dum cornua ramosa laudat crurumque nimiam gracilitatem vituperat, venatorum vocibus subito exterretur. Iamque celeritate pedum vitam servavisset, nisi cornua ramosa eius fugam per densam silvam retardavissent. Cum canes adessent eumque morsibus lacerarent, exclamavit: «Nunc demum video, quam utilia mihi crura fuerint, quae vituperaveram, et quam perniciosa cornua, quae laudaveram.»
LXXVIII. Reki.
1. Nemo hominum tam bonus fuit, ut nümquam peccäverit. 2. Sl ünum castlgäveris, centum emendabis. 3. Quis est, qui honorem aut sapientiam sine laböre et opera paraverit?1 4. Magnum dedeeus est adversBrium nön virtüte, sed scelere superavisse. 5. Sl bonam famam servaveritis, satis divites eritis. 6. Erravisse minus turpe est quam in erröre persevgrare. 7. Nön erit excusatiö peccatl, sl amlci causa peccäveris. 8. Qui aequam mentem in rebus adversls serva-verit, is vir fortis nöminabitur. 9. Qui alils bene obtemperäverint, bene imperabunt. 10. Aliös in rebus adversls sublevavisse iücundius est quam aliörum auxilium deslderävisse.
49.
1. Kipe hrabrih mož, ki so bili domovino oslobodili, ukrasili smo [z] venci. 2. Kdo je tako dober, da bi bil vedno ugajal (cön-iunct. perfect i) zakonom? 3. Kakor bodemo [prej] pozdravili, tako se nam bode odzdravljalo (= bodemo odzdravljani). 4. Ko je bil Ciceron državo rešil, imenovali so ga sodržavljani očeta domovine. 5. Ako si bodeš [prej] mnogo denarja pridobil, štel bodeš mnogo prijateljev.
6.	Nesrečnikom svojo pomoč odreči (= odrekši biti) je velika sramota.
7.	Toliko je bilo sovraštvo Hanibalovo [do] Rimljanov, da je je ohranil (tje) do svoje smrti. 8. Ako bi bili [vi] ugajali volji [svojih] učiteljev, ne bili bi od vseh grajani. 9. Kdor bo [prej] državo rešil, imenoval se bode dober državljan. 10. Rešiti (—da je kdo rešil) državljana v boju je bila pri Rimljanih največja slava.
LXXIX.
De Simönide.
Simönides, egregius Graecörum poeta, in multls Asiae urbibus carmina sua cant ans magnas divitiäs sibi paräverat. Eä pecunia onustus navem intra vit, patriam deslderans. In mar! subito saeva tempestäte nautae occupantur. Circumcursant omnes, qui in nave erant, trepidant de bonis1 suis, vllia et pretiösa prömlscue captantes. Ünus Simönides prüdenter dS sola vita cönservanda cögitabat. Inter-
LXXVIII. 1 Sloveni ta konjunktiv perfecti s pogojnikom preteklega časa! LXXIX. 1 Bona, orum tukaj = blago, imovina:.
rogätus, cur dlvitiäs suäs non curäret, respondet: «Omnia mea mecum portö.» Ceterörum alios gravibus sarcinis onerätös undae devoräverunt, alil in ora a plrätls spoliätl et necätl sunt.,2 alii, qui vitam serväverant, mendicantes próxima oppida et vlcös peragräbant. Contra Simönides, nihil nisi artem suam secum portäns, nön sölum fellciter ad lltus natävit3 et plrätärum rapiñas4 evltävit, sed etiam ab omnibus illärum örärum ineolls clärus poeta salülätus brevl tempore arte suä prístinas dlvitiäs reciperävit.
LXXX.
« Vesttgia ter rent.»
Leo, qui senectüte adeö debilitätus erat, ut vires ad1 vlctum comparandum ei deessent, morbum simulävit. Plürima eiusdem silvae animälia adventäbant aegrötum regem vlsitätum, sed omnia ab eö devoräta sunt. Ita cum iam mägnus eörum numerus necätus esset, etiam vulpes prístino raplnärum socio dolorem declärätura appropinquävit et caute ante speluncam stäns aegrötum salütävit. Interrógala ä leöne earn devorätnrö, cur nön inträret: «Vestigia,» inquit, «terrent, quae omnia videö adversus te spectantia, nulla re-trörsum. Dubiläre igitur nön possum, quin omnes bestiae, quae speluncam inträverant, ä te devorätae sint.. Itaque nön inträre melius videtur; nam minus acerbum mihi erit, ä te, si carne meä satiätus nön eris, inurbänitätis incüsätam (esse) quam dllacerätam esse.»
50.
Umirajoči volk.
Umirajoč volk je dejal, svoje življenje premišljajoč: «Zloben sem sicer bil, toda ne najzlobnejši. Nekoč nisem raztrgal ovce, katera je bila zašla od črede, dasi je bilo lahko požreti [jo]. [Ob] istem času sem ravnodušno (= [z] ravno dušo) prenesel psovanje od neke ovce izuščeno (= na-me metano).» Lisica pa pravi: « Vse to potrjujem; kajti je bila [v] istem času ona požrta kost v tvojem žrelu, katere te je pozneje oprostil žrjav.»
2 Indikativ perfecti passivi v zgodovinskih pripovedih (— perfectum histo-ricum) sloveni s pluskvamperfektom, ako ne maraš pasivnega stavka pretvoriti v aktivnega! — 3 Sloveni: «je priplaval (splaval)»! — 4 V slovenščini
zadostuje singular.
LXXX. 1 Tukaj = za (z akuzativom).
LXXXI.
Reki.
1. Sorania ne cures! 2. Tempora mütantur et nös mütämur in illis. 3. Incertum est, quo locö1 te mors exspectet; proinde tu illam omni locö 1 exspectes! 4. Örandum est, ut sit mens säna in corpore sänö. 5. Terra mütäta nön mütat hominis mores. 6. Ab hominibus probls laudätum esse maxima laus est. 7. Ab hoste su-perätum esse nön est maximum dedecus; se ipsum superävisse maxima et difficillima victoria est. 8. Prüdentia nön castlgat, quod peccätum sit, sed ne peccetur. 9. Res publica in mägnls perlculls serväbitur, si clvium concordia serväta erit. 10. Quo die et qua höra animi nostrl ex corpore migratürl sint, nobis Ignötum est. 11. Mores suös emendätürum esse, sed nön emendävisse nön est laus. 12. Melior et tütior est certa päx quam speräta Victoria. 13. Simuläta amlcitia nön diu manet. 14. Dolores praeteriti saepe nön sunt iücundl commemorätü.
15. Quid magis ¿st saxö durum? quid möllius undä?
Dura tarnen molli säxa caväntur aqua.
51.
1. Nasičen lev ni škodljiv, ranjen [pa] nevaren. 2. Zakaj je rimsko starejšinstvo imenovalo (pass.) Cicerona očeta domovine? 3. Malokateri [izmed] vas so staršem tako ugajali, da niso bili nikdar kažnjeni. 4. Hanibal je bil Rimljane velikrat premagal (pass.), toda naposled (tandem) so Rimljani Hanibala premagali (pass.). 5. Rimljani od Hanibala v beg zapojeni vendar niso obupali. 6. Ko bi ne bil Hanibal oslabljen [po] zavisti svojih sodržavljanov, bil bi morda Rimljane premagal. 7. Ako se naše nravi poboljšajo (futür. exact.), bodo se tudi naši časi hvalili. 8. Od dobrih ljudij pohvaljenemu biti mi je bila v nesreči velika tolažba. 9. Vsem dobro zapovedovati hoteči morajo od vseh ljubljeni biti. 10. Ladjati hoteti, pa ne misliti na (de) nevihto je [znamenje] lahkomiselnega človeka. 11. Ne dvojimo, da (quin) se bodo preselile duše dobrih [ljudij] po smrti v bivališča izveličancev (= blaženih). 12. Perzijani so prihajali s silnim vojstvom
LXXXI. 1 Ablutlvus loci (ablativ kraja) na vprašanje kje? navadno s predlogom in (in urbe, in silva), brez predloga pa pri locus s kakim atributom in pri vsakem drugem krajevnem določilu s tötus: hoc locö, certö locö na tem mestu, na določenem mestu; töta Asia, töta urbe po vsej Aziji, po vsem mestu.
;pustošit grška mesta in polja. 13. Mnoge reči so težke prenašati (supln. na u); vendar je vaša dolžnost [jih] prenašati; [s] pogumnim (fortiter) prenašanjem si bodete pridobili slave (akuzat.).
LXXXII.
1. Deum esse apertum est. 2. Epicurus hominum animos im-mortales esse negabat. 3. Antiquos cubantes cenavisse notum est.
4.	Remum a Romulo fratre necatum esse scrlptores Romani narrant.
5.	Amlcitiam nisi inter bonos esse non posse verum est. 6. Totum hunc mundum a Deo creatum esse non Ignoramus. 7. Nos ex hac vita in aliam et beatiorem migraturos esse speramus. 8. Omnes speramus patriam ex his periculis mox servatum irl. 9. Hannibal iuravit se semper cum Romanls bellaturum esse. 10. Opinio erat libertatem Graeciae a Romanls revocatum Iri.
52.
1. Neki modrijan je trdil, da sneg ni bel (—je zanikaval, da je sneg bel). 2. Vemo (—ne ne vemo), da more človek človeku največ i koristiti i škoditi. 3. Star zakon je prepovedoval mrtvece v mestu pokopavati ali sežigati (—da se mrtveci v mestu pokopavajo ali sežigajo). 4. Upamo, da bode zdravnik bolnega očeta ozdravil (pass.). 5. Znano vam je, da je Romul s [svojim] bratom Remom sezidal mesto rimsko (= Rim) l. 754. pred Kr. rojstvom. 6. Modri Simonid je trdil, da nosi vse svoje [reči] s seboj. 7. Učitelji vedno upajo, da bodo učenci poboljšali svoje slabe nravi. 8. Znano je, da je Sokrat [v] modrosti prekosil (pass.) vse modrijane starodavnosti. 9. L. 203. pred Kr. rojstvom je Hanibal pričakoval, da bode [njegov] brat premagal (pass.) rimske vojske v Galiji. 10. Mnenje je bilo, da se sovražniki ne bodo dolgo bojevali, ampak da bodo kmalu v beg zapojeni.
Dru gil konjugacija.
LXXXIIT.
Amlcus certus in rë incertü probâtur.
Amïcï duo per immënsam silvam sub vesperum ambulantes súbito procul ingentem ursum vident. Tum unus celeriter in ramis proximae arboris se occultavit; alter, qui forte ex pedibus labôrabat, ñeque cursü ñeque ascenso in arborem se ex perïculô servare potuit
et iam certam ante oculos mortem habebat.. Turn vero occursat (eius) animo magistrum in schola quondam narravisse a bestia ilia corpora mortuorum non attrectarl. Itaque ad terram se dat splri-tumque continet, ut nullum vltae vestigium appareret. Murmurans appropinquat ursus, omnes iacentis corporis partes pertentat, denique demigrat hominem esse mortuum putans. Turn ambo amid timore llberati porro ambulant. Inter viam is, qui in arboris ramls se occultaverat, alteram per iocum interrogat, quid in aurem iacenti ursus Insusurravisset. «Gum alia multa,» respondet ille, «turn pul-chram quandam sententiam, quam et ipse memoria tenebo el tibi suadeo, ut Inflxam in animo habeas: Amicus certus in re incerta probatur.»
LXXX1V.
A sinus et vulpes.
Asinus olim leonis pellem sibi comparaverat, in qua latens ceteras bestias terrebat. Vulpem quoque terrere tentavit, sed haec: «Facies tua atrocissima,» inquit, «maximo mihi esset terror!, nisi vox tua me doceret, qualis esses leo.»
53.
Konj in osel.
Osel, kateremu je dajal (= prožal) gospodar po težkih delih le plev (accusat.), obžaloval je svojo usodo ter blagroval konja, češ da mu, nikdar težko delujočemu, daje (imperfect.) gospodar vedno (veliko) obilico krme. Ko pa je bil konj, ranjen v vojni, izdihnil, objokoval je osel njegovo ter poveličeval svojo usodo.
LXXXV.
De Athenls antlquls.
Inter Graeciae regiones nominis gloria eminebat Attica, cuius caput Athenae erant. De hac urbe deos inter se certavisse poetae narrant. Certum est nullam umquam urbem tot poetas, tot oratores, tot sapientes totque in omni virtutis genere inslgnes viros procre-avisse. Eius res bellicae tantae erant, ut Athenienses merito ab omnibus Graecis in numero non solum fortissimorum, sed etiam bell! peritissimorum1 haberentur; pacis quoque artes ita exercebantur,
LXXXV. 1 Belit perttus = vešč v vojni.
ut Athenae häe laude nön minus quam belli glöria splenderent. Arx ibi sive Acropolis erat, unde latus in mare prospectus patebat. Ascensus ad earn per Propylaea fuit, splendidum Periclis opus. Cum ipsa urbe per longös mürös cöniünctus erat portus Piraeus, post bellum Persicum secundum annö ante Christum natum CCCCLXXIX a Themistocle münltus. Tütissima ibi statiö navium (erat).
LXXXVI. Reki.
1. Bene imperantl bene päretur.1 2. Modus adhibeatur in vo-luptätibus! 3. Industria et parsimönia res familiäris cönservabitur et augebitur. 4. Si iüstus es, nön solum nemini nocebis, sed etiam nocentes prohibebis. 5. Et monere et monerl proprium est verae amicitiae. 6. Secretö amlcös admone, palam lauda! 7. Blanda verba timetöte! 8. Impius ne audetö placare dönis iram deörum! 9. Vae tibi rldentl, quia mox post gaudia flebis! 10. Admonetor libenter, vituperator patienter! 11. Ars tacendl difficilis est. 12. Omnia vitia vltanda, omnes virtutes exercendae sunt. 13. Pacem cum hominibus, bellum cum vitils habe!
14. DöctI tč doceänt, indöctös ipse doc&ö!
54.
1. Drevesa, ki sedaj cvetö, dajala (= prožala) nam bodo jeseni sadja (= sadove). 2. Ne strah [od] kazni, ampak ljubezen [do] Boga odvračaj vas od greha (—grešenja)! 3. [V] najstarejših časih morje ni bivalo odprto brodnikom. 4. Mnogih bi ne ganila beda drugih, ko bi ne bili sami bedni bili. 5. Odgovori [na to], kar te bom [prej] vprašal! 6. Vsak dan urite spomin! 7. Cvetoči vrti razveseljujejo oči človeške. 8. Težko je molčati, ako nas bolečine mučijo (pass.). 9. [Po] vzgledih se najbolje poučujemo. 10. Oblastva morajo skrbeti, da (ut) vsi zakone izpolnjujejo (= drže, pass.). 11. [V] Ciceronovi dobi so grški sužnji poučevali in urili (pass.) dečke imenitnih Rimljanov. 12. O da bi narava sama vse ljudi od greha (— grešenja) odvračala (pass.)! 13. Hudobne ljudi bodo pekle (= grizle, pass.) skrbi (tje) do smrti. 14. Zabave nas ne smejo od opravil odvračati (— od zabav ne smemo — odvračani biti). 15. Tudi [z] molčanjem pogosto grešimo. 16. [Daj] se poučiti [po] vzgledu drugih! 17. Dečki se [morajo] poučevati, da ne bodo (praes. cöni.) neizobraženi.
LXXXVI. 1 Sloveni pasi v s 1. osebo plMrttlis activl!
LXXXVII.
1. Herculem ne maxima quidem perlcula terruërunt.1 2. Qui homings initio Âfricam habuerint, fatna varia est. 3. lam primi homines agrlculturam exercuerant. 4. Si modeste parueritis, merë-bitis, ut aliquando imperetis. 5. Praematuram Alexandrl Magnl mortem Macedonës vehementer dSflêvïsse nôtum est. 6. Tarquinius, Oltimus rëx Rômanôrum, moribus (suis) cognomen Superb! meruerat. 7. Nisi poenam timuissent, multï lëgibus non paruissent. 8. Sî librl nostrl vObls placuerint, curabitis, ut etiam alios délectent. 9. Romani post cladem Cannënsem anno ante Christum natum CCXVI mira cum celeritate exercitus suos supplëvërunt. 10. Habuisse et nihil habere triste verbum est.. 11. Sclpio dëflëvit fortunam urbis Car-thaginis, quam ipse dëlgverat.
LXXXVIII.
De Hannibalis calliditâte.
Hannibal, cum exsul ex patria in Crëtam insulam ad Gortyniôs se removisset, vldit non in parvo se fore perlculo, nisi quid propter Cretensium avaritiam provldisset. Magnam enim sêcum pecuniam portabat, de qua fama mox per totam insulam manavit. Itaque tale consilium eum adhibuisse narrant: amphorâs plurës plumbô complëverat, summas1 auro et argento Ornaverat. Has coram prin-cipibus in templo Diânae locâvit, simulans së fortunas2 suas illorum fide! mandare. Cum hôs ita occaecavisset, statuas aëneas, quas sëcum portabat, omnl pecunia sua complëvit. Gortynil templum maxima cura in custodia habëbant non tam a ceteris quam ab Hannibale, në hic pecuniam asportaret. Sic Poenus Crëtënsës ludibrio habuit rësque suas cônservavit.
55.
1. Vsi stari narodi so bili nekdaj kraljem pokorni.1 2. O svojih2 rečeh ste bili dolgo molčali. 3. Mraz te noči je bil tako hud (= tolik), da je zelo škodil ■ že cvetočim drevesom. 4. [Tisti], ki bodo [prej]
LXXXVII. 1 Perfecta in supma glagolov, katerih si se že učil, najdeš v abecednem slovniku.
LXXXVIII. 'Dostavi: amphorUs = po vrhu. — 2 Furtunae, arum = imetek.
55. 1 Gl. LXXXVII. M — 2 Pazi na osebo latinskega zaimka!
drugim škodili, škodovali bodo najbolj sami sebi. '5. Zdravi bi bili [vi], ko bi se bili v vseh rečeh zmernosti (= mere) držali. 6. Ni dvo-jiti (— ne [sme] se dvojiti), da (quin) so lepe (== dobre) umetelnosti najbolj cvele pri Grkih. 7. Nihče ne bode dobro zapovedoval, ki ne bode [prej] dobro slušal. 8. Znano je, da je rimski vojskovodja Sci-pijon razdejal Kartagino l. 146. pred Kr. rojstvom. 9. Ko bi bili [vi] molčali, ne bili bi vas grajali (pass.) 10. Redko(kedaj) je škodilo, da je kdo molčal (Infinit, perf.). 11. Prijatelju škoditi (infinit, perf.) je sramotno.
LXXXIX.
Höstes perterriti facile superantur. 2. Sclpiö in Äfricam nävi-gävit Cartbäginem deletum. 3. Duae urbes opulentissimae, Carthägö et Numantia, ab eödem Sclpiöne deletae sunt. 4. Incredibile est, quantopere mllitum animl ducis öratiöne mötl sint. 5. Cum urbs Tröia delsta esset, omnes viae armis corporibusque completae erant. 6. Xerxem prlmum in fuga, postremum in pügnä semper visum esse nötum est. 7. Quid vöbls placitürum sit, Ignoramus. 8. Dux noster se hostium impetum ä patriä facile prohibitürum esse speräbat. 9. Si modum adhibuissetis, nön totiens monitl essetis. 10. Früsträ exspectavl cupiditates ä vöbls coercitum Irl; nunc eäs vöbls im-peräre videö.
XC.
Duac ante pügnam.'
Dux mllites magno hostium numerö perterritös ante pügnam his verbis monuit: «Ne terreamini, mllites, multitüdine hostium, qui agrös noströs impie vBstant. Si ii numerö armörum potentes sunt, nös virtute nostra potentiöres sumus; ii pro praeda, nös pro patria, uxöribus, llberls pügnamus. Nöblscum ius, nöblscum Deus est. Habe-amus ante oculös exemplum patrum noströrum, qui flagrantes patriae amöre saepius multö maiörem hostium numerum pröfllgaverunt. Pügnäte fortiter, mllites; nemo patriae desit! Si impetus hostium vestra fortitüdine ab urbe nostra prohibitus erit, si ipsi hostes vestris armis coerciti erunt: iterum patria nostra flörebit, glöria virtütis vestrae augebitur et per tötam patriam praedicabitur.»
XCI.
De Ayësilâl Constantin.
Agësilaus, cum pater (ab eô) pôstulâret, ut in iudicio quôdam sententiam lëgibus adversam pronuntiaret : «À te», inquit, «pater, iam a pueritia Iggibus parère doctus sum. Itaque etiam nunc tibi parëbo nihil in 1 lëgës peccandô »2
56.
O čudoviti rešitvi pesnika Simonida.
Simonid je obedoval nekoč pri nekem bogatem in imenitnem človeku, ki [si] je bil malo prej veliko zmago priboril v borbi rokoborcev. [V] največje (— najvišje) veselje (ablat.) gostov zapoje (=poje)1 pesnik prekrasno pesen v slavo zmagalcu (genet.) ter postavi1 [s] pobožnim srcem tudi Kastorja in Poluka, dična poluboga grška in zavetnika borb kot vzročnika one zmage. Zavistno (— [od] zavisti ganjen) pograja (—ne odobri) ' gospodar pesen ter umazano zakliče1 pesniku: « Zaslužil si le polovico od mene obljubljenega plačila; dal ti bodem torej polovico, drugo (— ostalo) polovico zahtevaj (— boš zahteval) od svojih polubogov, katera si jednako (— ravno) pohvalil Pesnik zataji [svojo] jezo, obed [pa] se nadaljuje. Kmalu potem naznani Simonidu suženj: «Dva mladeniča, stoječa pri vratih, kličeta te nujno (— silno) ven.» Pesnik ugodi1 slu, toda pred vrati ne vidi1 nikogar. Nakrat pa ga prestraši1 (pass.) grozovit ropot za hrbtom. Nazaj obrne oči, toda nič ne vidi razun silnega in prežalostnega poloma: usmrčen je [bil] gospodar z vsemi gosti, čudovito rešen [pa] pobožni pesnik.
XC1I. Reki.
1. Diës diem docet. 2. Inter arma silent Musae, silent lëgës. 3. Curate, ut valeatis 1 et valëtudinem cônflrmëtis ! ' 4. Amor mïscërl cum timoré non potest. 5. Lëgës brevës suntô, ut etiam ab im-perïtïs facile teneantur.2 6. Prôdigus non habëbit, avarus non habet. 7. Sôlamen miserïs sociôs habuisse malorum.3 8. Prîncipibus pla-cuisse virls non ultima laus est. 9. Nociturus aliïs sibi ipsi nocet.
XCI. 1 Tukaj = zoper. — 2 Sloveni: s tem, da nič ne grešim . . .
56. 1 Perfectum!
XC1I. 'V slovenščini fulurum ! — 2 Dostavi: mémorial — 3 Neutrum!
10. Omnibus placitürus multls displicet. 11. In pueritiä ä peccando prohibitum esse adulescentl pröfuit. 12. Animi et corporis facultätes semper exercendae sunt. 13. Is summum imperium habebit, ä quo omnes cupiditätes coercitae erunt. 14. Cupiditätes saepe difficiles sunt coercitü.
57.
1. Ako bodete svoje vedenje poboljšali, oprostili vas bodemo zaslužene kazni. 2. Bolje je slavo zasluživši biti nego imeti ne zasluženo. 3. V otroški dobi posvarjenemu in pokaranemu biti [še] ni nikomur škodilo. 4. Atencev ni prestrašilo (pass.) silno vojstvo perzijansko. 5. Premda si bil posvarjen, vender se nisi ognil te nevarnosti. 6. [V] katerem letu [da] so Grki Trojo razdejali (pass.), ni nam znano. 7. Perzijani bi bili Grke [v] pomorski bitvi zmagali, ko bi jih ne bila ovirala (pass.) množica in velikost ladij. 8. Ako bodo vojaki [prej] dobro izurjeni, bodo se mogli uspešno f— dobro) bojevati s sovražniki. 9. Hanibala, rimsko vladar sivo uničiti hotecega, poklicali so Kartažani nazaj v domovino. 10. Hanibal pa se je bil nadejal, da bode imel [v] kratkem času glavno mesto Italije v svoji oblasti. 11. Vojskovodja je pričakoval, da bode njegov govor ganil (pass.) srca vojakov. 12. Kserks, kralj perzijanski, je hitel v Grecijo Atene z ognjem (■=■ požarom) uničit. 13. [O tem] ne dvojimo, da (quin) vam naš svet ne bode ugajal (= všeč). 14. Meščani, ne upajte,1 da bodete odvrnili sovražnika od mesta, ako bodete nesložni!
Tretja konjugacija.
• XC.III Reki.
1. Vlvit post itinera virtus. 2. Nön scholae,1 sed vltae1 dlscimus. 3. Improba corrumpunt rectos consortia mores.2 4. Edimus, ut vl-vämus, nön vivimus, ut edämus. 5. Semper dlcämus, quod verum est, sed ne dlcämus omnia omnibus! 6. Si veritätem sölam cole-remus, nön vlveremus in tot3 tantlsque3 curls. 7. De futürls rebus
57. 1 CöniUnctivus praesentis! Zanikanega velevnika se Latinec rad izogiblje!
XCIII. 1 Sloveni dativa s predlogom za (in akuzativom)! — 2Veži besede tako-le: Improba consortia corrumpunt rectos mores! (Rectus tukaj = bonus). —
3 Sloveni: «v tako mnogih in tako velikih skrbeh»!
difficilius est dicere quam de praeteritis. 8. Iustitiam colite et pie-tätem! 9. Quod debes, redditö! 10. Hominl mendäcl ne verum quidem dicenti credimus. 11. Multa petentibus multa desunt. 12. Gurrens per präta nön est lepus esca parata. 13. Homo probus neminem laedet. 14. Lacrimae nön minuent miseriam. 15. Ö dives, dives, nön omni tempore vlves! 16. Deus bene vertat, quod agäs!4
xciv. Fäbulae.
1. Lupus et grüs.
In faucibus lupi os haerebat. Mercedem igitur prömittit grui, si illud sibi1 extrahat.2 Hoc colli sui longiludine gros facile peragere potuit. Cum autem mercedem pöstularet, irridens lupus: «Nön tu,» inquit, «caput ex faucibus meis servävisli?»
2. Lupus et capra.
Lupus, cum capram in altä lüpe ambulantem vidissel, monuit, eam, ut nodös montes relinqueret et potius in viride prätum de-scenderet. Ei capra, quae, quod eius cönsilium esset, intellegebat, respondit: «Nön tam stulta sum, ut dulcia salotäribus antepönam.»
3. Mulier et galllna.
Vidua quaedam gallinam habebat cotidie övum gignentem. Eö nön contenta mulier plüra öva ex gallinä habere avebat eamque largius alebat, quae res hunc exitum habuit, ut galllna omninö nollum övum glgneret. Gallinae enim, si saginantur, öva gignere desinunt.
58.
1. [S] krivicnostjo (= krivico) zmanjšujemo svojo veljavo. 2. Onim verujmo, ki so pametnejši od nas! 3. Prebivalci starega Egipta so častili mnoge živali po božje (—v številu bogov). 4. Ko bi se pridno učil, hvalili bi te starši in učitelji. 5. Vedno bodemo govorili resnico (=■ resnično), toda ne bodemo povedali vsega vsem. 6. Vsakega poštenega človeka [dolžnost] je vrniti, kar dolguje. 7. Otroci, spoštujte
4 V slov. indikativ!
XCIV. 'V slovenščini: (nje)tnu! — 2 V slovenščini indikativ!
[svojeJ starše! 8. Otroci naj [svoje] starše v starosti živijo f= redijo)!
9.	Kdo bi verjel lažnikom, dasi resnico (— resnično) govorečim!
10.	Mnogega se učite, toda malo(kaj) govorite!
59.
Krokar in lisica.
Krokar je požiral (= jedel) ugrabljen sir, sedeč na visokem drevesu. Ko ga lisica zagleda (— vidi, imperf. conij, približa1 se mu ter zvijačno pohvali1 lepoto njegovo [s] temi besedami: «Kako lep ptič si, krokar, kako bliščeče je tvoje perje! Ko bi imel glas, prekašal bi lahko (facile) vse ptice.-» Tedaj izpusti oni, da bi pokazal [svoj] mili glas, iz kljuna sir, katerega zvita lisica hitro odnese.
XCV.
Reki.
1. Etiam sine magiströ vitia dlscuntur. 2. Id tanfum 1 emätur, quod necessärium est! 3. Memoria minueretur, nisi cotldie exerce-retur. 4. Pürae manüs ad caelum tollantur! 5. Defendgris ab amlcls, sl eös defendis. 6. Ne desperes, ö homo miser; res4 tuae ä Deö regentur et ad bonum exitum perdücentur! 7. Regimini a meliöribus et prudentiöribus! 8. Poetae leguntor et edlscuntor! 9. Laedl inter-dum honestius est quam laedere. 10. LibrI nön solum eml, sed etiam legi debent. 11. Bene scrlbendö3 velöciter scrlbere dlsces. 12. Mores puerörum inter lüdendum se detegunt. 13. Pax armls est compa-randa, nön aurö emenda. 14. Ex mails minima eliguntor! 15. Nemo aliös regere poterit, nisi qui ipse regl potest. 16. Turpe est vincI ä pari, turpius ab humiliöre.
XCVI.
Alexander et Philippus.
Cum Alexander Macedonum benevolentiam largltiönibus sibi conciliäre tentavisset, Philippus pater eum his verbis monuit: «Fal-leris, si speräs eös tibi fidös esse futurös, quös pecuniä tibi con-ciliäveris. In animö Infixum habeas amörem nön aurö eml, sed virtütibus!»
59. 1 Perfectum t
XCV. 1 Adverb! — 2 Tukaj = razmere. — 3 Sloveni: s tem, da — pišeš . . .!
XCVII.
De asinö blandö.
Canis a dominö suö adeö dlligebatur, ut cotldie de eius mensa aleretur. Id cum invidia animadvertebat asinus. «Canis ille inütilis,» inquit, «valde dlligitur ä dominö, cum ego contemnar et contumelils offendar, quamquam mäximam semper illl ütilitätem praebeö. Adulator sane callidus canis est. Si eäsdem, quäs ille, ego adhibuerö blanditiäs, eö magis diligar, quo illö Qtilior sum.» Haec cum secum reputaret, dominus inträvit. Rudens statim asinus intrantem salütat, turbulente in collum eius escendit, faciem ösculls pertractat. Irätus dominus servös convocat. Ab his asinus saxls et baculis mulcätus repellitur.
• 60.
1. Spomin se slabi, ako ga vsak dan ne uriš (cöniünct.) 2. Pesniki so nam tako prijetni (= sladki), da jih pridno beremo in se [jih] učimo celo na izust. 3. Dva konzula sta ravnala rimsko državo (pass.). 4. Ako bi se vas mnogi bali, ljubili (pass.) bi vas malo-kateri. 5. Nikdar se ne bode zmagala nevarnost brez nevarnosti. 6. Komaj se da (— more) povedati, koliko in kako velikim (= kolikim) nevarnostim [da] je nastavljeno človeško življenje. 7. Napake naj se zaničujejo, ne ljudje sami! 8. Izmed dobrega naj se vselej izvoli najbolje! 9. Mladost je doba učenja. 10. Domovina se [mora] z orožjem braniti.
XCVIII.
Colloquium inter Albinum et Paullum.
Paullus: Vade mecum, Albine! Alblnus: Quo tandem? P.: In hortum: satis iam legimus et scrlpsimus; lüdämus etiam! A.: Ego pensum meum prius absolvam. P.: Nöndum absolvistl? A.: Nöndum omnia. Tu iam omnia didicistl et scripsistl, quae magister nobis mandavit? P.: Nön omnia. A.: Ergö nöndum licet ludere. P.: Cur nön liceat? Reliqua discam et scrlbam, cum luserimus. A.: Sed praestat prius dlscere, deinde ludere. P.: Quae est ista mörösitas? Nunc tempestäs serena est, itaque nunc est lüdendum. A.: Iucundius sane esset ludere, sed nön honestum; semper enim officium antepönendum est voluptätl. P.: Recte mones, amice; itaque una edlscemus. Deinde si omnia edidicerimus, statim ad ludum pro-perabimus. A.: Laudö mutatum tuum consilium; multö enim iucundius postea ludemus, cum absolverimus, quae magister nobis praescrlpserat.
XCIX.
De Zeuxidis et Parrhastl certamine.
Initio quartl ante Christum natum saeculi duo nobiles pictores fuerunt, Zeuxis et Parrhasius. Hi quondam certamen de arte In-stituerunt.. Zeuxis uvas plnxerat et adeo naturae veritatem exaequa-verat, ut aves ad plcturam advolarent. Turn Parrhasius tabulam proposuit., in qua linteum plnxerat. Id cum Zeuxis videret, verum linteum esse putavit, quo plctura occultaretur. Itaque a Parrhasio petlvit, ut linteum removeret et picturam ostenderet. Ridens respondit ille: «Ipse linteum removeasN Turn Zeuxidem errorem (suum) intel-lexisse et Parrhasio palmam tradidisse dlcunt, quod ipse aves, ille artificem fefellisset.
1. Prevaral si ljudi, Boga ne bodeš varal. 2. Pošteno življenje je pot v nebo in v družbo onih, ki so že živeli. 3. Jezo je neki pesnik dobro imenoval (= rekel) začetek besnosti. U. Skoro neverjetno je, koliko knjig [da] so nekateri pisatelji spisali. '5. Ker (k) nam že davno (= dolgo) niste bili nič pisali, vprašali smo prijatelje [v], zakaj [da] molčite. 6. Ko bi bil onemu lažnivemu človeku manj verjel, ne bil bi te ukanil. 7. Ako bodete svoje skrbi zmanjšali, bodete srečniši.
8.	Samega sebe premagati (— premagavši biti) je največja zmaga.
9.	Atenci ne bili bi premagali Perzijanov, ko bi ne bili poslušni bili svetu Temistoklejevemu. 10. Nevedni bodo ostali [tisti], ki se ne bodo [prej] v otroški dobi ničesa naučili. 11. Brali ste že nekatere bajke, ki so nam jih sporočili grški pesniki. 12. O da bi bili tudi [pre]brali vse knjige, katere ste bili kupili! 13. Učitelj nam je povedal, da je Ciceron več knjig o dolžnostih spisal.
62.
Boječi lovec.
Boječ lovec je rekel drvarju, da išče medvedjega (— medveda) sledu ter [ga] prosil, naj (ut.) mu (sibi) ga pokaže (imperf.). Drvar je obljubil, da mu medveda samega pokaže (futur.). Ko pa sta se bila približala medvedu, zašepetal je prestrašeni lovec drvarju, da ne išče medveda samega, ampak le njegovega sledu.
C.
Formica et cicäda.
Hiemis tempore formica frümentum ex cavö trahens siccäbat, quod prüdens aestate collegerat. Earn esuriens cicada öräbat, ut aliquid sibi daret. Sed formica: «Liceat mihi,» inquit, «te interrogäre, quid aestäte egeris?» Illa respondit: «Nön erat ötium,1 ut de futüro tempore cögitärem; cantäns erräbam per präta.» Ridens formica, cum frümentum inclüsisset: «Quae cantävistl aestate,» inquit, «salta hieme!»
63.
Čudna delitev.
Hotec(i) si pridobiti hrane (accüsät.), sklenili so bili zavezo lev, osel in konj. Ko so bili že zgrabili in na jedrn kraj znesli veliko število zverij, razdelil je lev pod večer plen v tri jednake dele Svojo tretjino (— svoj tretji del) sta pričakovala i osel i konj. Toda lev je rekel: «-Prva [tretjina] je moja, ker sem kralj živalij; druga mi gre (—se mi dolguje) kot deležniku (tovarišu) ropanja; ako si bode pa kdo tretjo [preje] prilastil, takoj ga požrem» (futür. I.).
CI.
Reki.
1. Llttera scripta manet. 2. Nihil valent amlcitiae ütililätis causa iünctae. 3. Sperne voluplätes; nocet empta dolore voluptas. 4. Multörum aures veritatl clausae sunt. 5. Quis tam perfectus est, ut virtüs ab eö nümquam neglecta sit? 6. Ab amlcö in perlculö destitütum esse acerbum est. 7. Reprehendendl sunt aliös laesürl. 8. Quamdiü quisque nostrum vlctürus sit, incertum est. 9. Quae sata erunt, ea metentur. 10. Plürimae res faciliöres sunt dictü quam gestü. 11. Flös nisi carptus erit, mox cadet ipse. 12. Ab humiliöribüs victum esse beneficils nön est iücundum.
CII.
1. Ä Llviö res gestae populi Romani librls CXL1I cönscriptae sunt., sed XXXV tantum librl exstant. 2. Llvius närrat annö ante Christum nätum DIX Tarquinium Superbum, cum XXV annös regna-
C. 1 Nön est ötium = (ni (mi) brezdelnega časa =) ne utegnem.
Wiefithaler, Vadbe I.
5
visset, a Romanls expulsum (esse) et duo cónsules dictos1 esse. 3. Idem rerum gestarum scrlptor tradit anno a. Chr. n. CCLX classem Carthaginiensium a Romanls victam (esse) et tria mllia hostium caesa esse. 4. Scipio cum exercitu in Áfricam missus est Carthaginem dirutum. 5. Catillna bellum cum patria gesturus urbem Romam rellquit. 6. Nisi a CorinthiTs legati Romani laesl essent, Mummius Corinthum claram non dlruisset. 7. Opinio erat. llbertatem Graeciae a Romanls restitütum írí. 8. Hannibal patri iürare debuit se num-quam odium in2 Romanos depositurum esse. 9. Cum Xerxes in-gentem exercitum in Graeciam duxisset, Thermopylae defensae sunt a CCC Lacedaemonils, qui omnes fortiter pro patria pugnantes ce-ciderunt. 10. Nisi omnes Lacedaemonil ibi cecidissent, Athenae vix a Xerxe incensae essent. 11. Mardonius, qui a Xerxe dux Persarum in Graecia relictus erat, anno a. Chr. n. CCCCLXX1X cum CC ml-libus peditum, quos virltim legeraf, et XX (mllibus) equitum a Graecls apud Plataeas victus est. 12. Themisfocles, cuius consilio Persae pugna Salamlnia victl erant, a clvibus suls absens proditionis dam-natus est.
64f
1. Prezirani možje so bili pogosto najboljši. jL Že mnoge, ki so bili zmagali sovražnika, zmagale so (pass.) strasti. 3. Kdo ne ve, kdo [da] je razrušil (pass.) slavni Korint? 4. L. 58. pred Kristovim rojstvom je bila razdeljena vsa Galija na (= v) tri dele. 5. Ne bili bi vas zaničevali (pass.) vsi sodržavljani, ko bi ne bili [vi] v nemar puščali (pass.) zakonov. 6. [V] katerem letu [da] se je Troja razrušila, ni nam znano. 7. Vemo (== ne ne vemo), da je Cicerón razodel (pass.) hudobne naklepe Katiline, ki je bil [okrog sebe] zbral silno število brezbožnih ljudij. \8. L. 396. pred Kristovim rojstvom so poslali Lacedemonci Agezilaja v Azijo vojno vojevat s Perzijani. 9. Druge vladati hoteč vladaj najprej (prlmum) sebe samega. 10. Kaj Taoj bodem počel, ni mi dobro (— dosti) znano. 11. Kartažani so Hanibala nazaj poklicali (pass.) domovino branit. 12. Ako ne bode [preje] nihče od nas razžaljen, sami ne bodemo od nikogar žaljeni. 13. Mnoge reči so ložje umeti ko [dojpovedati. 14. Po bitvi, v kateri je bil Cir Mlajši (= Manjši) pal, obljubili so Perzijani Grkom življenje, ako bi (bili) orožje izročili; ko ga pa Grki niso (bili) izročili, pobili so (pass.) Perzijani njih vodnike.
CII. Consulem dlcere = konzula izvoliti. — 2 Odium in aliquem = sovraštvo do koga.
cm.
JPretium industrias.
Agrícola quídam nullâs dïvitias habëbat, quâs fïliïs relinqueret. Cum mortem sibi (mu) appropinquare vidëret, fllios convocavit, animOs eorum ad agrlculturae studium et labOris assiduitatem ex-citaturus. Cum illï adessent: «Vidëtis,» inquit, «më a vobîs mox discëssurum esse. Omnës dïvitias, quâs habeO, in vînea nostra quae-ritote!» Paulô post, ex vita cëssit. Fîliï a patre alicubi in vînea thësaurum abditum esse crëdëbant; itaque tOlum vlneae solum ligo-nibus ëruunt. Frustra. Thësaurus appâret nullus. Sed cum terra versa et herbls inutilibus lîberata esset, proximo autumnO ubérrimos fructus ex vltibus dëmessuërunt.
CIV.
Vespertilio.
Quadrupedës quondam bellum gerëbant cum avibus. Cum victoria ad quadrupedës se incllnaret, vespertilio, qui exitum plignae exspectaverat, cum his se cOniünxit. Postea autem cum avës virtute aquilae vicloriam reportavissent, vespertilio quadrupedës dëslituit, avibus së adiünctürus. Cum ab his repulsus et pennls nüdatus esset, lucem vltans in tenebrîs vïvere statuit, në iterum ab avibus laede-rëtur.
65.
Lev, osel [in] lisica.
Lev, osel in lisica so bili skupaj na lovu. Ko je bilo že mnogo zverij ugrabljenih (= velik plen zverij odgnan, agerej; izvoli (perf. pass.) lev osla, da bi plen (= ga) razdelil. Ta razdeli (perf.) ves plen v tri jednake dele, a lev ga zgrabi in raztrga (perf. pass.). Na to poveri lev lisico z delitvijo (— je naložil posel deljenja lisici). Ta odmeni (perf.) levu največji del, sebi sami pa ne pusti (— zapusti, perf) ničesar. Lev pohvali smejoč se njeno razumnost ter jo vpraša, od kod [da] se je tega naučila. « Onega nesrečaodgovori lisica, «me je poučila, kaj [da] dolgujejo slabejši (= manjši) mogočnišim.»
CV.
Reki.
1. Nihil agendo hominës male agere dlscunt. 2. Amicus certus in rë incerta cernitur. 3. NOscitur ex socio, qui non cOgnOscitur ex së. 4. Flectitur Iratus voce rogante Deus. 5. Improbl hominës
5*
obsunt commüni salutl, quia ab ils corrumpuntur alii. 6. Bene qui latuit, bene vlxit. 7. Multum tibi pröderit, si temporibus cesseris. 8. Nöndum omnium dierum söl occidit. 9. Cum pirum mätüruit, decidit. 10. Arcus nimium tentus rumpitur. 11. Parva scintilla con-tempta saepe magnum excitävit incendium. 12. Iücundi äctl laböres. 13. Studia lltterärum numquam sine damnö neglecta sunt.
14. Dum datur, 6 pueri, dlsc^ndi cöpia 1 vöbls, Discite: n(5n semper cöpia 1 talis erit.
Četrta konjugacija.
cvi.
1. Söcrates, vir sapientissimus, dixit: Ego nihil sciö praeter id, quod nihil sciö; sed multl homines id quoque nesciunt. 2. Causäs multErum rerum nesclmus. 3. Per tötam noctem procellae saeviebant; tu dormiebas, sed ego eäs audiebam. 4. Dlligenter pästöres ovllia cüstödiant, ne lupus inter oves saeviat! 5. Tanta Lacedaemoniörum fortitüdö erat, ut urbem suam numquam mörls munlrent. 6. Ad Söcratem multl adulescentes nöbiles veniebant, ut eius sermönes audlrent.. 7. Clves boni semper patriae servient. 8. Veniet tem pus mortis et quidem celerius, quam putäs. 9. Esurlre multls animälibus molestius est quam sitlre. 10. Leni dolorem amlcl! 11. Lex erat apud Romanos: Hominem mortuum in urbe ne sepelitö neve üritö! 12. Esurientibus cibum praebete et pötum sitientibus!
66.
1. Čilo telo služi duši. 2. Sedaj vem mnoge reči, katerih nekdaj nisem vedel. 3. Prosim vas, o sodniki, da (ut) pazljivo poslušate moje besede! "4. Ne spite preveč, dečki; šest ali sedem ur spati je zadosti. 5. Več ljudij bi dospelo (= prišlo) do starosti, ko bi v mladosti bolj pazili svojega zdravja (— stregli svojemu zdravju). 6. Kserks, kralj perzijanski, je pobil starčke, ki so str azili grad atenski (— Atencev). 7. Čas zlajša (futur. I.) vse boli. 8. Kaj [da] premoreš, ne bodeš vedel, ako [prej] ne poskusiš (futur. II.). 9. Nihče ne more vsem ustrezati in vsem ugajati (■= všeč biti). 10. Mladeniči, poslušajte svete starčkov in bodite jim pokorni! 11. Bogu samemu služite! 12. Telo spečega leži kakor [telo] mrtvega.
CV. 1 Tukaj = prilika!
C.VII.
Ex fümö in flammam.
Vidua, quae diurnö quaestü vltam süstentabat, sub galll cant.um cotidie ancilläs dormientes ad labörem excitabat. At illae, quibus suae magis commoditati quam dominae commodö servlre in animö erat, de remediö cögitäbant. Tandem gallum domesticum necäre statuerunt, nihil cürantes feminae paupertatem. Iam verö tamquam ex fümö in flammam se indüxerant. Domina enim, cum nesciret, quota höra esset, saepe iam media nocte ex somnö eäs excitavit.
67.
Lisica in grozd.
Žejna (particip.) lisica pride v vinograd. Ondi vidi prav lep grozd ter poseza za njim skakajoča na vso moč (— [z] vsemi močmi). Ko ga pa vendar-le ne more (imperf. cöniünct.) doseči, reče odhajajoča: «Se ni zrel; grenkega [pa] ne maram.»
CV11I.
Reki.
1. Tristitia animl bona spe lenltur. 2. Ne audiantur verba hominum mendacium! 3. Nös omnes nihil fere sciremus, nisi ab alils erudiremur. 4. Morte omnes dolores ftnientur. 5. Molllre lacrimls parentum! 6. Pauperes nütriuntor a divitibus! 7. Bene erudirl melius est quam multas opes habere. 8. Etiam severus iudex modum ad-hibet in püniendö. 9. Adülatöris sermö nön audiendus, sed vltandus est. 10. Hörae cedunt et dies et menses et annl neque scirl potest, quid futurum sil. 11. In iüdicandö semper observemus aureum illud praeceptum: Audiatur et altera pars! 12. Nön semper a parentibus tuis nütrieris et vestieris, ö puer; proinde cürä, ut ipse te possis nütrlre!
68.
1. Čas uteši (pass.) tudi največje boli. 2. V šoli smo, da se [v] znanostih in umetelnostih (ablat.) izobrazamo. 3. Ošabni zmagalci so pogosto divjali ('pass.: od ošabnih zmagalcev seje divjalo) zoper (in cum accusal.) premagane. 4. Atenci so želeli, da se njih (suus) mesto utrdi (imperf.). / 5. Bil je zakon pri Rimljanih, da naj se mrtveci ne pokopavajo (ne cum imperf. cöniünct.) v mestu. 6. Brezbožniki bodo
kažnjeni od Boga. 7. Kazniti se morate, ako grešite, Od modrih mož izobraževanemu biti je [človeku] prijetno in koristno. 9. Hudobneže naj oblastniki stražijo in opazujejo (pass.). ¡11. Bil je zakon pri Atencih: Tisti, ki bodo v vojni za domovino pali (futur. II.), naj se pokopljejo o državnih troškili (= javno)! Ul^Prilika branja se zmirom ponuja (= je), ne tako [prilika] poslušanja. 12. Duh (plur.) dečkov se [mora] izobražati.
CIX.
De Aristldis Atheniensiumque honestate.
Graeci bellum, quod (ils) cum Persls fuit, finierant. Jam eo tempore perniciosa ilia inter Athenienses et Lacedaemonios simultas gllscebat, quae causa diuturnl belli exstitit. Turn Themistocles ali-quando civibus in forum convocatis dixit se habere consilium rei publicae salutare, sed id sciri opus non esse. Postulavit, ut populus aliquem daret, quocum (id) communicaret. Destinatus est Aristides. Huic ille: «Classem Lacedaemoniorum,» inquit, «quae ad Gythium subducta est, clam incendere possumus; hoc damno Lacedaemoniorum opes frangentur.» Aristides, cum id audivisset, venit ad populum, qui eum in foro exspectabat, dixitque perutile esse Themistoclis consilium, sed minime honestum. Itaque Athenienses id, quod honestum non esset, ne utile quidem (esse) putaverunt totamque earn rem, quam ne audlverant quidem, Aristidis consilio repudiaverunt.
CX.
Sclpid Ndsica et Ennius.
Scipio Nasica, cum ad Ennium poetam venisset eique ancilla dixisset Ennium domi non esse, intellexit illam domini iussu dixisse et ilium intus esse. Paulo post, cum ad Nasicam venisset Ennius et eum ab ostio quaereret, Nasica se domi non esse exclamat. Turn Ennius: «Quid?» inquit, «ego non cognosco vocem tuam?» Nasica autem: «Homo es impudens. Ego cum te quaererem, ancillae tuae credidi te domi non esse, tu mihi non credis ipsl?»
CXI.
Reki.
1. Felix est, qui verum amlcum invenit. 2. Qui serius advenit., omnino non advenit. 3. Nullus dolor tantus fuit, ut eum temporis longinquitas non leniverit. 4. Vesperi commemorate, quid interdiu
cögitäveritis, dlxeritis, audlveritis! 5. Dolores amïcï söläciö leni visse iucundum est. 6. Sänö hominï satis est septem höras dormïvisse. 7. Nos omnës nihil ferë scïrëmus, nisi aliös audlvissëmus. 8. Në iudex accüsätum condemnätö, priusquam eum audïverit. 9. Sï pe-cüniae magis servïveritis quam virtütl, aliquandö magnum dolorem sentiëtis. 10. Nëmo fëllx nöminätor, priusquam vïtam fïnlverit!
69.
1. Razun Perzijanov ni kaznovala nobena država nehvaležnih ljudij. 2. Znano je, daje končal Demosten [svoje] življenje [s] strupom.
Po perzijanski (— Perzijanov) vojni so utrdili Atenci svoje mesto [s] trdnim zidovjem. 4. Ko je bil Temistoklej utrdil Atene [z] zidovjem, bali so se Lacedemonci atenske [vojne] moči. 5. Temistoklej je pomnil vse, kar je bil slišal. 6. Mnogi atenski mladeniči, ki so bili poslušali Sokratove govore skoro vsak dan, objokovali so njegovo smrt. 1 7. Tolika je bila tvoja nemarnost, da so te učitelji kaznili. Jt^ Čas, Ici je utešil že mnoge boli, utešil bode tudi tvojo bol. ¡9. Mnoge boli bodete zlajšali, ako bodete [preje] končali vojno. Komu izmed vas je znano, kako strogo [da] je kaznil Ciceron l. 63. pred Kr. rojstvom Katilino in njega tovariše?
70.
Modrijan in skopuh.
K modrijanu Aristipu je prišel nekoč bogat oče, da bi mu izročil [svojega] sina v vzgojo (— izobražati se imajočega). Ko pa je bil slišal, koliko plačilo [da] oni zahteva (imperf.), dejal je skopi mož (= človek) ostrašen: «Za toliko (tantï) morem kupiti sužnja/» Na to reče modrijan: t Kupi [ga] in imel boš dva!»
CXÏI.
1. Cicero Archimëdis sepulcrum vepribus vëstïtum invënit. 2. Terra flöribus, herbïs, arboribus vëstlta est. 3. Incrëdibile est, quantopere mîlitum animl ducis ëloquentia lënïtï sint. 4. Urbs Lace-daemoniörum non erat munîta mûris, sed praesidium in fortibus virls quaerëbatur. 5. Si oppida Graeca melius munîta essent, facilius Persärum impetus impedltus esset. 6. Römulum et Remum ä lupa nütrltös esse scrïptôrës antïquï narrant. 7. Immeritô punïtum esse hominis animum vehementer contrïstat. 8. Oppida vestra bene munîta
erunt, si vos ipsl vin forles eritis. 9. Mllites castra sua munlluri ab hoslibus advenientibus impedlll sunt. 10. Gum sciam, quo die venturus sim, curabo, ut scias. 11. Adulescentes nobiles Romanorum in Graeciam commeabant claros philosophos et oratores audltum. 12. Id libenter credimus, quod iucundum est auditu.
71.
1. Dobro končana dela so prijetna. 2. Imenitnih Rimljanov sinove so pogosto izobražali (pass., perf.) grški sužnji. 3. Malokateri [izmed] vas so bili staršem tako pokorni, da niso bili nikdar kažnjeni 4. Opravki so vas bili zadrževali (pass.); ta vzrok je utešil (pass.) jezo očetovo. 5. Naše življenje bi bilo manj prijetno, ko bi ne bilo izumljenih toliko koristnih umetelnostij. 6. Ne spite, dokler niso vaša opravila končana (futur. II.)/ '/(Znano je, da se je končala vojna Atencev z Lacedemonci l. 404. pred Kr. rojstvom. H.'^ Starše pozdravljamo k počitku (— spat) oditi hoteči. 9. Kaj je tako prijetno slišati (supln. na u) ko govor modrega moža? 10. Ko so se Atene utrjevale, poslali so Lacedemonci poslance Atencem, ki naj bi jih zadrževali (= zadrževati jih hotele). Tf^Negotovo je, katerega dne [da] pridemo (fulur. I.) v mesto. 12. Brezbožniki, vedite (imperat. II.), da bodete utešili jezo božjo, ako poboljšate (futur. II.) svoje nravi! 13. Pričakujte, da bodete kaznovani, ako grešite (futOr. II.)!
CXIII.
De grdto mure.
Circa leonem dormientem mures ludebant. Cum unus ex ils dormientis caput forte offendisset, leo e somno excitus eum com-prehendit. Jam devoraturus bestiolam miserabiliter orantl benlgne vltam condonavit. Paulo post, cum per silvas non satis caute praedam investlgaret, venatoris laquels leo irretltus est. Frustra studens se liberare rugiebat. Procul eum audivit mus celeriterque advenit. Cum irretitum eum vldisset, cui ipse vltam llbertatemque debebat, grato animo ad laqueos arrepsit eosque corrosit. Ita leo ex laquels expedltus praeclarum misericordiae suae praemium re-portavit.
CXIV.
De J) ¡offene.
Diogenes philosophus annö ante Chr. nätum CCCCIV üsque ad annum CCGXXIIl in Graeciä vixit. De mlris eius möribus antlqui mulla närrant. — Cum Plalö philosophus hominem ita deflnlvisset: «Homo est animal bipes sine pennls» iisque, qui eum audlverant, haec deflnltiö placuisset, Diogenes gallum, quem pennls nüdäverat, in scholam Piatönis invexit et dixit: «Ecce homo Piatönis!» — Alexander Magnus aliquandö Diogenl male vestltö et sub dlvö dor-mientl dixit: «Surge, Diogenes, Alexander adest, ut tibi subveniat; nam multis rebus eges!» Ei Diogenes: «Uter nostrum plüribus eget? ego, qui praeter baculum, peram, pallium nihil deslderö, an tu, qui, quamquam bene vestiris et nütrlris, numquam cupiditätes tuas satiäre potes?» — Ante mortem amlcös monuit, ne corpus suum (njegovo) sepellrent. Cum il precem eius repudiärent, quod ab avibus et bestils discerperetur,1 ille dixit: «Minime; sed baculum iuxta me pönitöte, quo (eäs) abigam!» «Quömodo poteris?» illl interrogäbant, «nön enim senties.» «Quid igitur mihi bestiae oberunt nihil sentient!?»
72.
O Uliksu.
Ko sta se bila Agamemnon in Menelaj sešla s kralji in knezi grškimi, da bi šli z vojno nad Trojo, poslali so Palameda na otok Itako k Uliksu, da bi ga nagovoril na udeležbo vojne. A temu so bili vedeži prorokovali, da se bode vrnil še le crez dvajset let (— po (post) dvajsetem letu) domov, oko pojde (— ide, cöniunct. plusquamperf.) 0 vojno nad Trojo. Ko je bil tedaj slišal, [s] kakim (= katerim) namenom [da] prihaja (cöniunct. imperf.) Palamed k njemu (se), delal se je blaznega (= Minil je blaznost) ter je upregel konja in vola pred plug. Ko je bil Palamed to zapazil, vzdignil je malega Telemaha iz zibeli ter ga položil pred plug. Tedaj je Uliks hitro zavrnil z brazde, da [si] ne bi sina zmečkal, ter je tako svojo prevaro razodel (— naznanil). Palamed pa ga je zgrabil za roko (= je zgrabil njegovo roko) ter dejal: «Slišiš! pusti (— odloži) hlimbo ter pridi z menoj k združenim knezom /» In Uliks se ni dalje obotavljal, nego je obljubil, da.pride (futur.).
CXIV. 1 V slovenščini futurum!
OXV. Epistula.
Alblnus Paullö sua saf iltern.'
Si vales, bene est: ego valeö. Legi epistulam tuam, quam nuper ad me2 mlseras, et gaudiö completus sum, quod ex ea intel-lexl te dlligentius quam adhuc operam dare llttterls, imprimis studio nön solum patril sermönis, sed etiam linguärum alienärum. Ego istud consilium tuum valde laudö proböque et, quia felicitas tua mihi mäximae cürae est, iuväre Studium tuum adhortatiöne parvulä nön dubitö.
Studia litterärum adulescentem erudiunt, virum delectant, senl söläciö sunt. Neque opes, neque honöres, neque dignitäs, neque glöria illam fellcitätem nobis parat, quam ex studio litterärum haurlmus. Haec voluptäs sola neque annörum diuturnitate, neque corporis imbecillitate minuitur, sed in dies augetur et maius sul 3 deslderium in animls nostrls excitat. Ex omnibus studils autem maxime tibi assiduam patril sermönis cultüram commendö; nam ea verum amörem mönsträmus patriae, cui maxima beneficia debemus et quae nobis vita nostra carior esse debet. De studio autem linguärum alienärum quid plura dlcam! Satis erit, sl tibi in memoriam revocaverö vetus illud pröverbium: Quot linguas calles, tot capita vales. Linguärum scientia maximl momenti est praesertim in patriä nostra, ubi tot variärum linguärum nätiönes cönsöciatae sunt. Proinde perge, ut Instituistl!
Frater meus plürimam tibi saltltem dicit! Tu verö cüra, ut valeas et me ames!
73.
Pismo.
Pavel pozdravlja svojega Albina.
Vsa ljubezen tvoja [do] mene (genet.) razodeva (= kaze) se v onem pismu, katero si mi (= k meni) pisal iz Italije. Silno meje ganila pred vsem tvoja izpodbudba; saj (kajti) je izražena (— se izraža) [v] njej (ablat.) največja razumnost združena z ne manjšo (= jednako) dobrohotnostjo, za katero ti izrekam najsrčnišo (— največjo) hvalo.
CXV. 'Dostavi: «dicit». — 2 V slovenščini sam dati v! — 3 Sloveni ta objektivni genetiv: po sebi!
Ne dvoji, da (quin) se bodein vedno ravnal po modrih svetih tvojih (= bodem ugajal modrim svetom tvojim). Navdalo me je (pass.) pa tudi [z velikimJ veseljem, ker sem posnel (= spoznal) iz tvojega pisma, da si v ptujini isti, kateri si bil doma. Ko si mi bil namreč povedal, da [hočešJ nekaj mesecev prebiti (futur.) na potovanju, polotil se me je — ne zameri mi — strah, da se boš (— da se ne bi) na ptujem izneveril domovini. Cešče sem namreč slišal, da je težko ohraniti domači jezik in domače šege človeku, ki je gledal ptuje šege in jih primerjal (plüsquamperf. cöniOnct.) z domačimi. Gotovo je tudi tebi znan pregovor: Občevanje s ptujci ne popači (pass.) le domače govorice (— jezika), ampak tudi domače šege. Tvoje pismo pa me je poučilo, da je bil moj strah prazen; kajti kdor drugega (alter) vzbuja na (ad) domovinsko (= domovine) ljubezen, mora je (ablät.) sam vnet biti.
Zakaj mi tvoje pismo ne poroča (pass.), kako [da] se imata ti in tvoj brat? Upam, da se kmalu vrneta (futur.) v domovino. Kaj bi moglo meni všečniše biti ? Potem se zopet skupaj posvetimo (= cele izročimo, futur. I.) vedam, katere [nam] dičijo (= krasijo, pass.) srečo, lajšajo (pass.) nesrečo.
Tvojega brata prav srčno pozdravljam. Ti pak zdravstvuj in me ljubi!
CXVI.
Närrätiunculae.
1.	Poeta miser1 Theocritö versus suös legerat. Tum interrogävit, quös mäximS approbäret. «Quös omlsistl,» respondit Theocritus.
2.	Antimachus, elärus poeta, cum convocätls audltöribus volumen suum legeret et eum legentem omnes praeter Platönem rell-quissent: «Legam,» inquit, «nihiliö minus; Platö enim ünus mihi pro centum mllibus est.»
3.	Democritus, cui pater ingentes dlvitiäs rellquerat, omne fere Patrimonium suum civibus dönävit, ne curls domesticls ä philosophiae studio ävocäretur.
4.	Lacaena quaedam, cum duös filiös in pügnam mlsisset audl-vissetque eörum alterum in statične suä cecidisse: «Sepellte hunc,» ■inquit, «et frätrem iubete in eius locum succedere!»
5.	Mercätor quídam, quem aliquis interrogäverat, quömodo sibi dlvitiäs parävisset: «Mägnäs,» inquit, «facile parävl, exiguas verö cum labore et tarde.»
CXVI. ' Tukaj = «slab».
6.	Timotheus, clärus (homo) Athëniënsis et princeps civitatis, aliquandö apud Platönem cenaverat eöque convivio valdë erat dë-lectätus. Itaque cum Platönem postrldië vldisset, dixit.: «Vestrae cënae nön sölum in praesentiä, sed etiam posterö die iücundae sunt.»
7.	Alexander, iilius Philipp!, regis Macedonum, cum puer a magiströ suö audlvisset innumerabilës esse mundos, lacrimavit. Cum amicl rogarent, cur lacrimaret, dixit: «Mérito íleo; innumerabilës enim esse mundos audio; ego autem në ünlus quidem sum dominus.»
8.	Paedarëfus, Lacedaemoniörum dux, cum aliquandö nön lëctus esset in trecentörum numerum, qui summus in clvitate honoris gradus erat, laetus et renîdëns ë comitils discëssit. Interrogätus a clvibus, cur rldëret: «Quia,» inquit, «gaudeö, quod clvitäs tre-centös më meliöres cîvës habet.»
9.	Cum Pyrrhus, rêx Epïrl, populum Römanum bellö petlvisset Römanlsque certamen esset dë imperio cum rëge potente, perfuga ab eö vënit in castra Fabricil, imperatöris Römanl, elque prömlsit, sl praemium sibi2 pröposuisset,3 së clam in Pyrrhî castra reversürum et eum venënô necaturum esse. Hoc tam impium consilium Fabri-cius respuit imperavitque, ut perfuga ad Pyrrhum reducerëtur.
10.	Phormiö philosophus in oppidö Ephesö aliquot höras in cöntiöne popull dë imperatöris officio et dë omni rë militari dïcëbat. Cum cëteri, qui eum audlverant, vehementer essent dëlectatl, quae-rëbant ab Hannibale, qui forte cum rëge Antiochö aderat, quid ipse dë • philosophö illö iüdicaret. Tum Poenus nön optirnë Graecë, sed tarnen libere4 respondit: multös së dëlîrôs senës vldisse, sed qui magis quam Phormiö dëlïraret, së vldisse nëminem.
11.	Oplniônës veterum philosophörum dë natura Del variae fuërunt. Itaque cum Hierö tyrannus quaeslvisset ë Simönide, nön sölum suavl poëta, sed etiam docto sapientlque homine, quid Deus esset, is deliberandi sibi ünum diem pöstulavit. Cum Idem ex eö postrldië quaereret, biduum petlvit. Cum saepius duplicäret numerum diërum admlransque Hierö rogäret, cur ita ageret, respondit: «Quia, quantö diutius considero, tantö mihi res obscürior vidëtur.»
12.	Thalës interrogätus, quid omnium antlquissimum esset, respondit: «Deus.» ««Quid est Dens?»» «Quod caret initio.» ««Quid, pulcherrimum?» » «Mundus; nam opus Del est, Deö autem nihil pulchrius cögitarl potest.» ««Quid maximum?»» «Spatium; omnia
2 Sloveni: «mu»! — 3 V slovenščini praesens s pomenom futura! — ' Slo-
veni: «prostodušno»!
enim continet.» ««Quid vëlocissiinum?»» «Mens; nam per omnia discurrit.» ««Quid fortissimum?»» «Necessitäs; omnia enim superat.» ««Quid sapientissimum?»» «Tempus; nam omnia invenit.» ««Quid maximg commune hominibus?» » «Spës; hanc enim etiam illï habent, qui aliud nihil.»
CXVI1.
1. Reki.
1. Non est ad astra mollis ë terris via. 2. Praeterita mutarï nön possunt. 3. Maiörum exemplls ad virtütem incitare, puer! 4. Compárate dívitias semper durätüräs! 5. Omnës dolôrës patienter tolérât! minus acerb! sunt. 6. Onum castîgabis, centum ëmendabis. 7. Onus ingrätus mille miseris nocet. 8. Qui non verbis dëterrentur a scelere, dëterrëbuntur poenîs. 9. Beat! non erimus, nisi cupiditatës ä nobis coërcitae erunt. 10. Dum spërâbo, vîvam. 11. Honorem virtüti tribue! 12. Laus est vitia sua exuisse. 13. Ipse tibi nocëbis, si alios laeseris. 14. Monumenta dirait tempus; virtütem nulla dëlëbit aetas, nulla dlruet. 15. Praeterita magis vituperar! quam corrigî possunt. 16. Vita nostra morte nön finiëtur.
2. Spominski stihi (versus memoriales).
1.	Félix, qui potuít rërùm cognóscere caúsas!
2.	Iám tua rés agitúr,1 pariés cum próximus árdet.
3.	Úna salús victís: nullám spëràre salútem.
4.	Pér rísúm multúm poterls cognóscere stúltum.
5.	Caélum, nón animúm mütánt, qu! tráns mare cúrrunt.
6.	Sédulus ánte diém librúm cum lúmine póscas!
7.	Aúrl sácra2 famés, quid 3 nón mortália péctora cógis!
8.	ímperat aút servit collécta pecunia cuíque.
9.	Cérnere iústitiám nescít, quem muñera caecant.
10.	íra furór brevis ést: animúm rege, qui, nisi paret,
ímperat; húnc frënis, hunc tú compésce caténa!
3. Dvoredci (distieha).
1. Dúm virés anníque sinúnt, toleráte labôrës;
Iám veniét tacitó cúrva senécta pedé.
CXVII. 1 Tua res agitur = (tvoja stvar se obravnava =) za tvojo stvar gre. — «Gl. XLVI2! — 3Sloveni: k čemu!
2.	Quém taurúm metuís, vitulúm mulcére solébas;
Súb qua nunc recubás árbore, vírga fuit.
3.	Térra salútiferás herbás eadémqe nocentes
Nútrit, et úrtícaé próxima saepe ros(a) ést.
4.	Návita dé ventís, de taúrls nárrat arátor,
Énumerát. miles vúlnera, pástor ovés.
5.	Mórs solet ínnumerís morbís abrúmpere vítam;
Omnia mórs rostró dévorât ipsa suó.
6.	Qui negat ésse Deúm, spectét modo sídera caéli!
Sídera qui spectát, nón negat ésse Deúm.
II. Besednik.*
i.
(Kermavner, latinska slovnica, § 32.)
Substantiva.
Britannia, Britanniae Britanija
(Angleško) Italia, ae Italija (Laško) Hispania, ae Hispanija (Špansko) Graecia, ae Grecija (Grško) Germania, ae Germanija (Nemško) Sicilia, ae Sicilija (otok v Srednjem morju) terra, ae zemlja, dežela aqua, ae voda
silva, ae gozd, les (= gozd, ne
= drva ali tesarski les) Insula, ae otok
paen - instila, ae polotok; (msula).
Adiectlva.
frlgidus mrzel (g. masculinum) frígida mrzla (g. femininum) frigidum mrzlo (g. neutrum) térra frígida mrzla dežela térra est frígida dežela je mrzla
densus, a, um gost, gosta, gosto iücundus, a, um prijeten, a, o (= človeku veselje vzbujajoč)
* Pripomnja. Samoglasnike (vokale) a, e, i, o, u, y vseh v tem besedniku (in abecednem slovniku) navedenih besed izgovarjaj kratko, izimši:
a)	dvoglasnike (diftonge) ae, au, ei, eu, oe, ni, ki so p r i r o d n o dolgi; n. pr.: Graecia, Europa, poena;
b)	z znamenjem dolžine (—) zaznamovane vokale a, e, i, o, u, y, ki so tudi prirodno dolgi; n. pr.: vita, DiSna, fortuna.
Kratice: Številke 1, 2, 3, 4 pri glagolih značijo prvo, drugo, tretjo in četrto spregatev (konjugacijo); številka 3 za pridevniki (adjektivi), da so treh konča je v. Pri samostalnikih (substantivih) pomenja:
m. = genus mUscullnum (moški spol), /. = genus femininum (ženski spol), n. = genus neutrum (srednji spol), c. = genus commune (občni spol), subst. = substantivum (samostalnik), adiect. — adiectivum (pridevnik),
subst. adiect. = substantivum adiectivum (samostalniški
rabljen pridevnik), adv. = adverbium (prislov), coni. = coniunctio (veznik), praepos. = praepositio (predlog). Posameznim slovom so v drobnejšem tisku pridejane istega debla besede, katerih se je učenec že učil.
opacus, a, um senčnat, a, o magnus, a, um velik, a, o fecundus, a, um rodoviten, a, o calidus, a, um topel, a, o, vroč, a, e.
Coniunctio (veznih), et in, pa; ter.
Pomožnik sum — sem.
Praesens indictttivi (sedanjikov znanilnik):
sum — sem es — si est — je
s umu s — (sva) smo estis — (sta) ste sunt — (sta) so.
InfinlHvus praesentis (sedanjikov nedoločnik):
esse — biti.
ImperUtivus praesentis (velevnik sedanjikov):
es — bodi!
este — (bodita) bodite! TI.
Substantlva.
Aquila, ae orel
alauda, ae škrjanec
luscinia, ae slavec
ancilla, ae dekla
puella, ae deklica
filia, ae hči, hčerka
nauta, ae, m. brodnik, mornar
agri-cola, ae, m. kmet. (o)ratar.
Adiecttvum.
sedulus, a, um priden, a, o, marljiv, a, o.
Verba (glagoli).
void, volas, volare letam, aš, ali canto, as, are pojem laboro, as, are delam pecco, as, are grešim navigo, as, are ladjam; (nauta = nttvita)
Idcrimo, as, are jočem (se)
aro, as, are o rje m
oro, as, are molim, prosim.
Adverbia (prislovi).
saepe česlo, pogosto(krat), dostikrat. velikrat quo kam? cur zakaj ?
Praesins indicUUvl Itctwl (sedanjikov znanilnik tvornega položaja) I. konju-gacije):
oro — prosim o ras — prosiš orat— prosi
oramus — (prosiva) prosimo or at i s — (prosita) prosite drant (prosila) prosijo.
Infinitivus praesentis netivi (nedoločnik sedanjikov tvornega položaja):
ordre — prositi.
ImperUttvus praesentis Ucllvl (velevnik sedanjikov tvornega položaja):
dr a — prosi!
o rate — (prosita) prosite! III.
Substantlva.
Industria, ae delavnost, podjetnost ciconia, ae štorklja rana, ae žaba
domina, ae gospa, gospodinja,
vladarica columba, ae golob aura, ae sapa, vzduh.
AdiecMva.
tardus, a, um počasen, a, o,
leniv, a, o timidus, a, um boječ, a, e.
Verba.
amo, as, are ljubim turbo, as, are kalim vituperd, as, are (po)karam, grajam
captd, as, are lovim, (u)grabim laudo, as, are (po)hvalim propero, as, are hitim de-voro, as, are (po)žrem, požiram.
Adverbiam.
ndn ne.
Praepositiones (predlogi).
in (na vprašanje: kam? z akuzat.)
— na, v (oboje z akuzat) per (z akuzat.) skozi, po (z mestnikom)
ad (z akuzat.) k, proti, do, pri, na (z akuzat.)
IV.
Substantiva.
Asia, ae Azija Europa, ae Evropa Africa, ae Afrika Roma, ae Rim (mesto italsko) Musa, ae Muza (modrica, boginja pesništva, umetelnostij in znaii-stev; bilo jih je 9)
Wiesthaler, Vadbe I.
patria, ae domovina rosa, ae roža praeda, ae plen dea, ae boginja gloria, ae slava causa, ae vzrok
in-vidia, ae zavist, nevoščljivost dis-cordia, ae nesloga, razpor poeta, ae, m. pesnik pirata, ae, m. gusar (= morski
razbojnik) in-cola, a, m. prebivalec; [in, agrícola).
A diecMvum.
multus, a, um mnog, a, o.
Verbum.
celebro, äs, Ure (po)slavim, prestavljam; obhajam.
Adverbium.
quam kako; (kot primerjalna kon-junkcija =) ko, nego.
Pomožnika esse imperfectum indicUlirl (znanilnik preteklega nedovršnika):
eram — sem bil, bila, bilo eras — si bil, a, o erat — je bil, a, o eramus — (sva bila, bili) smo
bili, bile, bila eratis — (sta bila, bili) ste
bili, e, a er an t — (sta bila, bili) so bili, e, a.
V.
Via, ae pot viola, ae vijolica bestia, ae zver(ina), žival
6
planta, ae rastlina umbrn, ae senca vita, ae življenje
dd-vena, ae, m. prišlec, ptujec; (ad).
albus, a, um bel, a, o amoenus, a, um ljubek, a, o, vabljiv, a, o (in vsled tega tudi =) prijeten, a, o (zavoljo svoje lepote); (amttre) noxius, a, um škodljiv, a, o longus, a, um dolg, a, o amicus, a, um prijazen, a, o; subst. adiect.: amica, ae prijateljica; (amttre, amoena) in-imicus, a, um neprijazen, a, o, sovražen, žna, žno;subst. adiect.: inimica, ae neprijateljica; (amica, amUre, amoena)
nec-essarius, a, um potreben, a, o;
(esse).
monstro, as, are (po)kažem dono, as, are darujem, podarim; dono puellae rosam darujem deklici rožo itn-pero, as, are zapovedujem; (in).
VI.
Diana, ae Dijana (rimska boginja
meseca in lova) cordna, ae venec ara, ae žrtvenik (= oltar) victoria, ae zmaga luna, ae luna, mesec (kot zvezda) stella, ae zvezda
uva, ae grozd; plur.: uvae, arum (grozdi =) grozdje (genetiv.: grozdja) pugna, ae bitva, boj
amicitia, ae prijateljstvo; (fimare, amlca, inimica, amoena).
cldrus, a, um jasen, a, o; slaven, o, o humanus, a, um človeški, a, o;
olikan, a, o con-tentus, a, um (rosa) zadovoljen, ljna, ljno (z rožo).
decoro, as, are dičim orno, as, are (u)krasim paro, as, are pripravim (-prav-Ijam), napravim (-pravljam); (im-perttre) obscuro, as, are potemnim (—tem-
njujem), pomračim nato, as, are plavam
dono puellam uva obdarujem (obdarim) deklico z grozdom.
cotl-die (adv.) vsak dan.
a, (pred vokali in sapnikom h pa vselej :) ab (prciepos. z ablat.) — od in (na vprašanje: kje? Z ablativom)
— v, na (oboje z mestnikom) ex (pred vokali in h, sicer tudi:) e (z ablat.) iz, izmed, po (z mestnikom)
PraesSns indic.atlvl passmi (sedanjikov znanilnik tipnega položaja) I. konju-gacije:
oror — prosim se oraris — prosiš se dratur — prosi se d ram ur — (prosiva se) prosimo se
dramini — (prosita se) prosite se
orantur — (prosita se) prosijo se.
vir.
Forma, ae podoba, oblika vena, ae žila
copia, ae obilnost, obilica; plur.: copiae, arum imetek, blago.
globosus, a, um obličast, a, o.
il-lustro, as, are razsvetljujem; (in).
et-iam (coni.) tudi (s povikševal-nim pomenom), celo; (et).
semper (adv.) zmirom, vedno, vsig-
dar, vselej noctu po noči inter-dum včasih.
VITI.
Fortuna, ae usoda, sreča farna, ae govorica, glas (o čem) ira, ae jeza
historia, ae zgodovina, povestnica
magistra, ae učiteljica; (magnus)
aurora, ae jutranja zarja, zora
pecunia, ae denar
avaritia, ae lakomnost, skopost
scintilla, ae iskrica, iskra
flamma, ae plamen
m-sania, ae besnost, blaznost.
caecus, a, um slep, a, o vitreus, a, um steklen, a, o; (v prenesenem pomenu =) minljiv, a, o piiblicus, a, um javen, a, o, obči, a, e vanus, a, um prazen, a, o, ni-
čev(en), a, o verus, a, um prav, a, o, resničen,a, o sempiternus, a, um veden, a, o, večen, a, o; (semper)
parvus, a, um majhen, a, o, mali, a,o.
satid, as, are (na)silim ex-cito, as, are vzbudim (vzbujam); flammam excito vnamem (vnemam) plamen.
IX.
(Lat. slovnice § 33, masculina).
Hipa, ae, breg unda, ae val fluvius, fluvti reka
fluvius rapidus deroča reka fluvius est rapidus reka je deroča
discipulus, l učenec alveus, i struga rivus, i potok
campus, t ravan, polje (= planjava).
rapidus, a, um deroč, a, e arduus, a, um strm, a, o (in vsled tega včasih tudi =) težaven, a, o, težek, a, o latus, a, um širok, a, o varius, a, um razen, a, o; različen, a, o turbidus, a, um kalen, a, o; (turbare) perniciosus, a, um poguben, a, o notus, a, um znan, a, o at-tentus, a, um pazljiv, a, o; (ad, con-tentus).
tuus, tua, tuum (pronomen pos-sessivum = svojilno zaime) tvoj, tvoja, tvoje.
nómino, as, are imenujem vastó, as, are (o)pustošim, pokon-ča(va)m
in-undo, as, are poplavim; (in, undo)
ir-rigo, as, are (na)močim, namakam; {in).
sed (coni.) toda, ampak nam kajti, namreč.
x,
Neg-legentia, ae nemarnost in-opia, ae pomanjkanje, revščina;
(copia = co-opia) in-dulgentia, ae prizanesljivost; {in) dominus, i gospod(ar); {domina) servus, i suženj, hlapec oculus, i oko.
bonus, a, um dober fidus, a, um zvest industrius, a, um delaven; podjeten; {industria) severus, a, um strog molestus, a, um nadležen; težaven.
vito, as, are (discordiam) ¡zbega vam (neslogo), ognem se -, (iz)ogibljem se (nesloge) ob-temperd, as, are ugodim, ugajam (= pokoren sem) de-lectd, as, are (raz)veselim, razveseljujem, obradujem.
que {coni., ki se vselej prideti besedi priveša ter veže tudi zadnja dva člena) in, pa proinde (navadno pred imperativom) — (za)torej ita-que zato; {que) e-nim (nikdar prva beseda v stavku)— kajti, namreč; (enim
navadno pojasnjuje, nam dokazuje); (nam.)
cum (praepos. z ablat. znači društvo ali spremstvo) — s, Z (z orodnikom).
xi.
(Lat. slovnice § 33, neutra).
Luxuria, ae razkošnost murus, t zid; plür.: muri, orum
(zidovi =) zidovje (-vja) op-pidänus, i meščan bellum (belli) perniciosum pogubna vojna (= vojskovanje) munimentum, i utrdba, bramba periculum, i nevarnost op-pidum, i mesto; (op-pidanus) domi-cilium, i bivališče; (domina,
dominus) aedi-ficium, i poslopje, hiša in-cendium, i požar; {in).
situs 3 ležeč; situs sum ležeč sem = ležim, (o mestih, otokih, deželah i. t. d. tudi samo.) sem antiquus 3 star(odaven); subst. adiect.: antiqui, örum staro-davniki
münitus 3 utrjen; (munimentum) opulentus 3 bogat; (copia, in-opia) miserandus 3 omilovanja vreden mägni-ßcus 3 veličasten; (magnus,
magistra).
dis-turbd, as, are razdenem (-de-vam), razrušim; (turbnre, turbidus).
quo-que (coni., pride vije jed-nako veljavne besede, nikdar stavkov, in se stavi
- vselej za prideto besedo, dočim stoji etiam navadno pred njo) — tudi; {que).
XII.
Columna, ae steber Deus (deus), I Bog (bog); (/tea) hortus, i vrt templum, l svetišče simulacrum, i podoba, kip aurum, i zlato; {aurora) argentum, i srebro tectum, i streha metallum, i ruda, kovina spatium, l prostor, obsežnost; doba ornamentum., i kras, dika; plur.: drnamenta, drum okrasje (—sja); (omare) donum, i dar(ilo); (donare).
Graecus 3 grški; subst. adiect.:
Graecus, l Grk; (Graecia) Romanus 3 rimski; subst. adiect.:
Romanus, i Rimljan; {Roma) marmoreus 3 mramornat altus 3 visok, globok pretiosus 3 dragocen Ephesius 3 efeški (= nahajajoč se -, doma v mestu Efezu).
porto, as, are nesem, nosim
plačo, as, are (u)tešim
mico, as, are bliščim; mico auro
(ablat.) (od) zlata bliščim habito, as, are (pre)bivam, stanujem.
praeter-ea (adv.) razun —, vrh —, poleg tega.
prope (praepos. z akuzat.) blizu, pri.
hnperfectum indicatioi actin I. kon-jugacije:
orabam — prosil, a, o sem drabds — prosil, a, o si ordbat — prosil, a, o je drdbdmus —(prosila, i sva)
prosili, e, a smo ordbdtis — (prosila, i sta)
prosili, e, a ste drabant — (prosila, i sta) prosili, e, a so.
XIII.
(Lat. slovnice § 34.)
Cura, ae skrb poena, ae kazen iustitia, ae pravičnost animus, i duh, duša, srce (pa le v prenesenem pomenu), pogum vir (viri) bonus dober mož vinum, l vino
otium, i brezdelnost, brezdelica iudicium, l sodba, razsodek;
(iustitia)
prae-ceptum, i zapoved, pravilo ex-emplum, i vzgled prae-sidium, i varstvo, bramba, zaščita.
gratus 3 všeč(en), ljub, (zato tudi =) prijeten (po svoji ceni); hvaležen iustus 3 pravičen; (iudicium = irn-dicium, iustitia)
probus 3 pošten
pius 3 pobožen; hvaležen
im-probus 3 nepošten, hudoben;
(■probus)
im-pius 3 brezbožen; subst.adiect.-.
impius, i brezbožnik; {pius) sacer, cra, crum posvečen, svet
ïïter, afra, atrum (medlo) črn, (v prenesenem pomenu =) neprijeten
piger, gra, grurn len; subst. adiect.: piger, grl lenuh.
frequento, as, are obiščem (obiskujem)
vexô, as, are mučim, trapim, nadlegujem
Ulero, Us, are (cura) oslobodim (—bajam)—, oprostim (opraščam) (skrbi)
sëdô, as, are umirim, pomirim;
(prae-sidium) dis-sipd, Us, are razpršim (—pr-šujem), razženem (-ganjam).
tamen (coni.) vendar ne-que in ne, niti; ñeque tamen in vendar ne; ñeque — ñeque niti — niti.
XIV.
(Lat. slovnice § 34.) Cultura, ae obdelovanje, izobraž-(ev)anje, goj ite v; (agri-cola. in-cola) doctrina, ae učenje, izobraž(ev)anje,
učenost schola, ae šola memoria, ae spomin gratia, ae hvaležnost; (gratus) magister (—trï) sevërus strog učitelj ;
(mttgnus, mttgnificus, magistra) puer,puerl deček; (puella = puerula) ager, grl polje (ki se da obdelovati), njiva; pokrajina; (agrícola) liber, bri knjiga verbum, l beseda slgnum, l znamenje, znak vitium, l napaka, hiba, greh
odium, i sovraštvo bene-ficium, l dobrota; (bonus).
doctus 3 učen; (doctrma) pidcher, chra, chrum lep tener, era, um nežen lacer, era, erum raztrgan miser, era, erum beden, nesrečen,
žalosten; (miserandus) asper, era, erum hrapav (in vsled tega v prenesenem pomenu tudi =) težaven, oster llber, era, erum sloboden, prost;
(liberUre).
frugi-fer, fera, ferum plodonosen.
com-pard, as, are pridobi(va)m (si); primerim (-jam), prispo-dabljam; (cum, parllre, im-perUre) con-formo, as, are (o)likam, iz-obražam (-obražujem); (cum, forma)
doceo, doces, docere poučim (poučujem; (doctrma, doctus) teneo, es, ere držim; animo tened (držim v duhu =) pomnim, pa-metujem; (at-tentus, con-tentus) habeo, es, ere imam; gratiam habeo magistrd (hvaležnost imam učitelju =) hvaležen sem učitelju); (habitttre)
debed, es, ere dolgujem (= dolžen sem), moram, smem; non debed ne smem; (habere, kajti debed = de-habeo; habitttre) ex-erceo, es, ere (memoriam) (iz) urim —, vežbam (spomin); obdelujem (n. pr. agrum polje).
sine (praepos. z ablativ.) brez.
Praesens ind i carici actloi 11. konjugacije:
teneö — držim tenes — držiš tenet — drži
tenemus — (drživa) držimo tenetis ■— (držita) držite tenent — (držita) držijo (drže).
Infinitivus praes. netivi: tenere — držati.
Imperativus praes. aetivi: tene — drži! tenete — (držita) držite!
XV.
(Lat. slovnice § 25.)
audäcia, ae drznost, smelost pro-cella, ae nevihta Scytha (ae) incultus divji Seit; (Scitje so bili narod na severu Črnega morja) Persa (ae) lüxuriösus razkošni Perzijan
OcSanus, i ocean (svetovno morje) populus, i narod; (pvMicus = popu-
licus) ventus, i veter
nävigium, i brod, ladja; (nauta, navigare)
corn-mercium,i promet, občevanje; nautae commercium est (ali: nauta commercium habet) cum populö mornar (ima občevanje =) občuje z narodom.
bellicösus 3 bojevit; (bellum) luxuriösus 3 razkošen; (luxuria) cautus 3 previden, oprezen peritus 3 vešč, izkušen im-pavidus 3 neustrašen, neboječ
ob-noxius 3 podvržen, nastavljen
(komu); (noxius) ad- ver sus 3 nasproten, neugoden;
(ad)
in-cultus 3 neolikan, divji; (cultura, agrícola, íncola) prosper, era, erum ugoden.
quasso, as, are potresam, oškodujem
ob-servo, as, are opazujem; spoštujem; (servus) timeo, es, ere (ventum) bojim se (vetra); (timidus).
iam (adv.) že, takoj, vsakčas;
(et-iam).
autem (coni., nikdar prva beseda v stavku) a, pa.
trans (praepos. z akuzat.) — črez.
XVI.
(Lat. slovnice § 26.)
Arabia, ae Arabija (dežela azijska) Phoenica, ae Fenicija (dežela azijska)
superbia, ae ošabnost, prevzetnost dlvitiae, arum bogastvo Nemea (ae) parvus mala Nemeja
(reka grška) Isthmus (i) notus znan Istem (zemeljska ožina grška) Neptünus, i Neptun (morski bog
rimski) lüdus, i igra
Corinthus (i) clara slavni Korint
(mesto grško) Peloponnesus (i) montuosa gorati Peloponez (polotok grški)
Aegyptus (t) fecunda rodovitni
Egipet (dežela afriška) Miletus (i) opulenta bogati Milet
(mesto v Mali Aziji) Cyprus (i) aerosa bakroviti Ciper
(otok grški) inter-vallum (i) medsredje, presledek
ar ti-ficium, i umetelno delo.
montüosus 3 gorat status 3 določen, ena, eno beatus 3 blažen, srečen aerosus 3 bakrovit Corinthius 3 korintski; subst. adiect.: Corinthius, i Korinčan; (Corinthus) Isthmius 3 istemski; (Isthmus).
ap-porto, as, are prinesem (—na-šam), donesem (-našam); (ad, portare)
ob-iecto, as, are mečem (pred koga), očitam (komu).
úndi-que (adv.) od vseh stranij,
odvsod; (qué) im-primis pred vsem, zlasti; (in).
XVII.
Molestia, ae nadležnost; težava;
(molestus) opera, ae trud, napor hora, ae ura autumnus, i jesen praemium, i plačilo momentum, l važnost; trenutek in-sidiae, arum zaseda, zalezovanje; insidias paro nautae (za-
lezovanje pripravljam mornarju =) zalezujem mornarja; (in, prae - sidium, sedare).
rusticus 3 kmetski tutus 3 varen
certus 3 gotov, zanesljiv; očit tranquillus 3 miren, tih armatus 3 oborožen in-teger, gra, grum neoškodovan per-ditus3uničen, izgubljen; (per).
opto, as, are voščim, želim (si) servo, as, are (o)hranim, rešim;
(servus, ob-servUre) ex-specto, as, are (praemium) pričakujem (plačila) re-meo, as, are vrnem (vračam) se video, es, ere vidim; (in-vidia) moved, es, ere ganem, gibljem;
(momentum — movimentum) urgeo, es, ere stiskam, tlačim, (tarem) augeo, es, ere (po)množim arceo, es, ere odvračam, odbijam; (ex-erc$re).
vix (adv.) komaj saepius češče; (saepe) qud-cumque kamorkoli; (quo).
Praesens indictttivl passivl II. kon-jugacije:
teneor — držim se teneris — držiš se tenetur — drži se tenemur — (drživa se) držimo se
tenemini — (držita se) držite se
tenentur —(držita se) držijo (drže) se.

XVIII.
(Lat. slovnice § 26.)
Area, ae greda avus, i ded ramus, l veja filius, i sin; (JHia) vicinus, i sosed vesper, eri večer populus (i) procera vitki topol cerasus (i) amoena ljubka črešnja (drevo)
pirus (i) frugifera plodonosna
hruška (drevo) malus (i) lata košata jablan fagus (i) alta visoka bukev malum, i jabolko; (malus) pirum, t hruška (sad); (pirus) cerasum, i črešnja (sad); (cerasus).
pro-cerus 3 vitek ruber, bra, brum rudeč.
murmuro, as, are mrmram, šum-ljam
ambulo, as, are izprehajam se, hodim (grem)
con-socio, as, are združujem; (cum) flored, es, ere cvetem seded, es, ere sedim; (sedare, presidium, tnsidiae).
ibi (adv.) tam(kaj), ondi quant-opere kako zelo; (opera).
sub (praepos. z akuzat, na vprašanje: kam? in: kedaj?) — pod (z ablat.); sub vesperum pod večer (= proti večeru).
Sapientia, ae modrost modestia, ae skromnost. natura, ae priroda, narava; čud
(genet.: čudi) morbus, i bolezen pallium, t plašč caelum, i nebo regnum, i kraljestvo fundamentum, i podstava, temelj ter gum, i hrbet.
sordidus 3 umazan
alienus 3 ptuj
proprius 3 lasten, svoj(ski).
suus, sua, suum (pronom. posses-sivum) svoj, svoja, svoje.
erro, as, are blodim, (z)motim se miitd, as, are izpremenim (-mi-njam).
sub (praepos. z ablat.. na vprašanje : kje?) — pod (z orodnikom).
XX.
(Lat. slovnice §§ 38, 39 in 43, mttscu-llna.)
Nuntia, ae oznanjevalka fabula, ae bajka, basen; (farna) radius, i žarek mundus, i svet
obeliscus, i obelisk (= koničast steber)
sol (solis) calidus vroče solnce candor (candoris) splendidus bli-
ščeča svetloba calor (oris) nimius prevelika vročina, toplota; (calidus)
hotno (hominis) bonus dober človek; plur.: homines, um ljudje; (hu-manus)
Apollo (Apollinis) Apolon (grško-rimski bog solnčne svetlobe, pesništva in modrosti).
igneus 3 ognjen splendidus 3 bliščeč, sijajen nimius 3 prevelik, (prehud) dicatus 3 posvečen.
superd, as, are (candore) prekosim (-kašam), preobvladam, premagam (v svetlobi); (,superbia) narro,as, are pripovedujem, pravim ap-pello,as,are imenujem, zovem,
nagovorim (-govarjam) ad-oro, as, are častim (po božje);
(ad, drare) noceo, es, ere škodim, škodujem; (noxius, obnoxius).
inter-diu (adv.) po dnevi; (inter-dum).
circa (praepos. z akuzat.) okoli, okrog
de (z ablat.) o; s, z (z genet.).
XXI.
Gallia, ae Galija (Francosko) herba, ae zel(išče) odor (oddris) varius različen duh, vonj
ardor (oris) nimius prevelik žar;
plur.: ardores = pripeka; (area) color (oris) pulcher lepa boja (barva)
vigor (oris) igneus ognjena živahnost, živost, čilost, jakost
drator (oris) clarus slaven govornik; (orare, ad-orttre) aer (aeris) necessarius potreben
vzduh (zrak) imber (imbris) modicus pohleven
dež, ploha flos (jloris) amoenus ljubka cvetlica, cvetka; Cflorsre) rds(rdris) nocturnus ponočna rosa Cieero, onis Ciceron.
modicus 3 zmeren, (pohleven) nocturnus 3 ponočen; (noctu). novus 3 nov, svež; (nuntia = nov-ntia) caducus 3 razpaden, minljiv.
re-cred, as, are okrepča(va)m, oživim. __
celeriter (adv.) hitro; (pro-cella) minus manj
bene dobro, prav; (bonus, bene-fitium).
XXII.
(Lat. slovnice § 38, 39 in 43, feminina in neutra.)
Delus (i) parva mali Del (otok grški)
laurus (i) sacra sveta lovorika (drevo in vejica)
oraculum, i proročišče; (orare, adorare)
auctor (oris) clarus slaven začetnik, vzročnik, stvarnik; (augere) soror (oris) pia pobožna sestra arbor (oris) fecunda rodovitno drevo
dvvinatio (onis) vera resnično pro-
rokovanje nomen (nominis) Graecum grško ime; (nominare)
numen (numinis) amicum prijazno
božanstvo carmen (car minis) artificiosum
umetelna pesen; (cantare) /acinus (facinoris) clarurn slavno
dejanje, čin opus (operis) magnum veliko delo
(= izdelek); (opera, quantopere) tempus (temporis) antiquum star(o-davn)i čas, doba; (ob-temperare).
Delius 3 delski; subst. adiect.:
Delius, i Deljan; (Delus) arti-ficiosus 3 umet(el)en; (arti-
ficiuni).
voco, as, are kličem, zovem in-vocd, as, are kličem na pomoč;
(vocUre)
corono, as, are venčam; (corona).
qua-re (adv.) zaradi česar; zalo tantum le, samo; non tantum — sed etiam ne le (samo) — ampak tudi.
Imperfectum indicUtlvl passim I. kon-jugacije:
orabar — prosil, a, o sem se dr db ari s — prosil, a, o si se orabdtur — prosil, a,o se je ordbdmur—(prosila, i, sva
se) prosili, e, a smo se ordbamini — (prosila, i sta
se) prosili, e, a ste se ordbantur — (prosila, i sta se) prosili, e, a so se.
XXIII.
Latona, ae Latona sagitta, ae pušica,
regina, ae kraljica; (regnum) liberi, drum otroci; (líber 3, liberare) amor (oris) plus hvaležna ljubezen ; (amare, amoenus, amicus, ini-mlcus, amlcitia) venator (oris) impavidus neboječ lovec
frater (fratris) bonus dober brat pater (patris) bonus dober oče; (patria)
luno (lUnonis) superba ponosna Junona (sestra in soproga Jupitrova)
virgo (inis) casta čista devica mater (matris) beata blažena mati uxor (oris) saeva ljuta soproga multitUdd (inis) magna velika
množica; (multus) venatid (dnis) tumultuosa hrupen
lov; (venator) veneratid (onis) eximia posebno češčenje
specimen (speciminis) verum pravi
znak, dokaz; (ex-spectare) nemus (nemoris) opacum senčnat gaj, hosta.
castus 3 čist tumultuosus 3 hrupen superbus 3 ošaben, ponosen;
(superbia)
saevus 3 ljut, grozovit
ex-imius 3 poseben, odličen; (ex-
emplum).
máxime (adv.) najbolj, (najraji);
(magnus, magistra, magister mttgni-ficus) ut kakor, kot.
erga (praepos. (z akuzat., le v prijaznem pomenu) ■—• do
XXIV.
(Lat. slovnice §§ 44, 45, 51, mascul. in feminina.)
Di-ligentia ae marljivost, marnosl,
skrbnost; (neg-legentia) honor (öris) mägnus velika čast mciidres (um) clari slavni predniki; (magistra, magister, magnus, máxime, mOgnificus) fortitüdö (dinis) nöta znana hrabrost
genus (generis) humanuni človeški
rod, spol; vrsta, pleme seelus (sceleris) impium brezbožno hudodelstvo, pregreha
iudex (iudicis) iUstus pravičen
sodnik; (iudicium, iUstus, iustitia) miles (mllitis) impavidus neboječ vojak
virtiis (ütis) eximia odlično junaštvo, krepost, čednost; (vir) merces (edis )digna dostojna plača, plačilo; merces je (že prej določeno in) zasluženo plačilo za kako delo (tudi = naj em-nina) in ima češče zaničljiv stranski pomen; praemium je vselej častno dari lo, ki prejemnika odlikuje pred drugimi); (com-mercium) laus (laudis) iücunda prijetna
hvala, slava; (laudare) frügälitäs (ätis) rära redka zado-
voljnost, zmernost; (frügi-fer) ad-ulescens (entis) probus pošten
mladenič prin-ceps (ipis) super bus ošaben prvak, knez, vladar; (imprimís).
rärus 3 redek
dignus 3 vreden, dostojen sapiens, genet.: sapientis (adjektiv jednega končaja) moder; sub-stant. adiect.: sapiens (entis) modrijan; (sapientia).
com-mendo, as, are priporočim (—ročam).
XXV.
Syria, ae Sirija (dežela azijska) iuba, ae griva cauda, ae rep equus, i konj
arma, drum orožje; (armotus) led (onis) rutilus rumenkasto-
rudeč lev robur (roboris) magnum velika moč, jakost
rex (regis) clarus slaven kralj;
(rlgina, regnum) nutrix (nutricis) bona dobra rej-nica
celeritas (atis) magna velika hitrost;
(iceleriter, pro-cella) pecus (pecudis) necessaria potrebna
domača žival; (pecunia) dens (dentis) firmus trden zob pes (pedis) ungulatus krempljata noga; (op-pidum, op-pid-anus).
rutilus 3 rumenkastorudeč validus 3 močen firmus 3 trden ungulatus 3 k rem pij at iratus 3 razsrjen, jezen; (ira) satiatus 3 nasičen; (satiare) periculosus 3 nevaren; (penculum) niger, gra, grum (bliščeče) črn.

verbero, as, are bičam, bij em; led ter ram cauda verberat lev bije z repom ob (zemljo =) tla di -lacero, as, are raztrgam; (lacer).
quot-annis (adv.) vsako leto;
(cotidie = quotidig).
XXVI. (Lat. slovnice § 47/1.)
Annus, l leto; (quot-annis) rector (oris) pefitus vešč vladalec, ravnatelj, (določevalec); (rex,
regina, regnuni) labor (oris) magnus velik trud, napor, težava, delo (= delanje);
(laborare)
frigus (oris) molestum nadležen
mraz; (fngidus) corpus (oris) sanum zdravo telo vertex (icis) altus visok vrh pars (partis) parva majhen del; stranka
nox (noctis) longa dolga noč;
(noctü, nocturnus) aestas (atis) calida vroče poletje voluptas (atis) grata všečna zabava, slast, naslada, nasladnost seges (etis) aliena ptuja setev,
žitno polje mons (montis) altus visoka gora;
(montuosus) kiems (hiemis) frígida mrzla zima nix (nivis) alba bel sneg.
vernus 3 pomladanski hiimidus 3 vlažen, moker, mo-k roten
sanus 3 zdrav; (in-sania) tectus (po)krit; (tectum).
quattuor (glavni števnik) štiri. plerum-que(adv.)več)ide\, navadno.
XXVII.
(Lat. slovnice § 51, neutra.)
1.
Stomachus, i želodec collum, i vrat
bracchium, l podlaket, roka cerebrum, i možgani intestinum, i čreva; {in, inter-din,
inter-dnm, inter-vallum) pulmo (onis), navadno plur.: pul-mones (um) sani zdrava pluča lien (enis) tener nežna vranica renes (um) humidi mokre obisti venter (tris) magnus velik trebuh fel (fellis) nigrum črn žolč iecur (iecoris) humanum človeška jetra
vtscus (eris), navadno plur.: viscera
(um) tecta pokrito drobje pectus (pectoris) firmum trdne prsi lat us (lateris) dextrum desna stran frons (frontis) serena vedro čelo dignitas (atis) magna velika vrednost, dostojnost, plemenitost; dostojanstvo; {dignus) caput (capitis) pulchrum lepa glava;
glavno mesto cor (cordis) humanum človeško srce (namreč meseno, pa tudi v prenesenem pomenu=animus).
pronus 3 (naprej) nagnjen medius 3 srednji; media pars (srednji del =) sreda
e-rectus 3 pokončen; {rex, regina, rignum, rector)
ex-ternus 3 zvunanji; (ex) in-ternus 3 notranji; (in, intestinum
i. t. d. gl. gori) taeter, tra, trum grd dexter, tra, trum (in dexter a,
erum) desni sinister, tra, trum levi.
ad-numero,as,are prištevam; (ad) af-firmo, as, are trdim, potrjujem, zagotavljam; (ad, firmus).
mac/is (adv.) bolj; (magnus, mUgni-ficus, magister, magistra, mUxime).
vel (coni.) ali.
2.
Tristitia, ae žalost sententia, ae mnenje, misel; rek ignavia, ae lenoba; bojazljivost somnus, i spanje prd-verbium, i pregovor, rek carcer (eris) firmus trdna ječa cinis (cineris) albus bel pepel pulvis (pulveris) densus gost prah valetudo (inis) bona dobro počutje,
zdravje; (validus) pulehritudo (inis) magna velika
lepota; (puleher) mens (mentis) sana zdrava pamet, duh, razum.
serenus 3 jasen, veder con-tractus 3 zgrbančen summus 3 najvišji, največji.
noster, nostra, nostrum (pronom. possessivum) naš, naša, naše.
hebeto, as, are (o)slabim
firmö, äs, are krepim, utrdim,
(utrjujem); (firmus, afflrmare) in-dicö, as, are naznanim (--znanj am : (in, dicatus).
tam-quam (adv.) tako rekoč; (tarnen, quam).
XXVIII.
In - temperantia, ae nezmernost;
(tempus, obtemperare) con - cordia, ae sloga; (for, dis-cordia) lupus, i volk medicus, i zdravnik gaudium, i veselje, radost in-itium, i začetek (= prvo po času)
prin-cipium, i začetek (= prvo po svoji važnosti; (prtn-ceps, imprimis)
latro (dnis) impius brezbožen ropar strabo (dnis) miser nesrečen škileč timor (oris) magnus velik strah,
bojazen: (timere, timidus) dolor (oris) saevus grozovita bolečina)
viator (oris) vacuus prazen popotnik; (via) error (öris) hümänus človeška
zmota; (errare) mos (möris) puleher lep običaj, šega, navada; (plür.: mores (um) nravi, vedenje, značaj onus (oneris) mägnum veliko breme mel (mellis) iucundum prijeten med pax (pads) certa gotov mir veritäs (ätis) rar a redka resnica,
resničnost; (verus) calamitäs (ätis) nimia prehuda nesreča, nezgoda
félicitas (ïïtis) vëra prava sreča; (félicitas je le dobra, fortûna dobra in slaba sreča = vse, kar človeka sreča).
vacuus 3 prazen (= brez česa), reven; (vanus prazen le v prenesenem pomenu = ničev, puhel); (va Stare).
penetrô, as, are prodrem ; dospem régnô, as, are kraljujem, vladam ;
(rêx, rêgina, rêgnum, rêctor, ê-rëctus).
ubi (adv.) kje? kjer.
cdram (praepos. z ablat.) vpričo inter (z akuzat.) — med (z akuzat. in orod.); (in, inter-dum, inter-dtu, internus, ititer-vallum, intes-tïnum).
Futûrum (prihodnjik) indictttlvï actlvl I. konjugacije:
ôrâbô prosil, a, o bodem orâbis prosil, a, o bodeš ôrâbit prosil, a, o bode ôrâbimus (prosila, i bodeva)
prosili, e, a bodemo ordbitis (prosila, i bodeta)
prosili, e, a bodete orabiint (prosila, i bodela) prosili, e, a bodo.
XXIX.
(Lat. slovnice §§ 41, 42, 46 do 50.) 1.
Studium, l prizadeva(nje), učenje, znanstvo, opravilo, pečanje (s čim)
sôlâcium, l tolažba
ratio (dnis) humana človeška pamet
dratid (dnis) artificiosa umetelni gOVOr; (orare, ad-orare, orator, ora-culum)
dif-ficultas (atis) magna velika težava, težavnost; (facinus).
paucus 3 malokateri, malokdo, neutr.: malokaj; v pluralu tudi: malo (jih).
par, genet.: pariš jednak impar, imparis nejednak; (par) pauper, pauperis ubog, reven, kot subst. adiect. = ubožec, revež
vetus, veteris star (= že mnogo let trajajoč); antlquus 3 starodaven) (= kar je bilo pred davnim časom, pa zdaj ni več)
fallax, fallacis goljufiv, pre-varljiv
edax, edacis požrešen; grizoč, (moreč)
fellx, fellcis srečen (osrečujoč druge in sam sebe srečnega čuteč, nasprotje: infelix); beatus (nasprotje: miser) je bolj tisti, katerega imajo drugi za srečnega; (felicitas) In-fellx, Infellcis nesrečen;
(fellx, felicitas) dlves, dlvitis bogat; (kot subst.
adiect. = bogatin; (divitiae) animans, animantis dihajoč; kot subst. adiect. (c., v plur. tudi n.) = životinja, živo bitje in-gens, ingentis velikanski, silen; (in, genus)
di-ligens, diligentis marljiv, maren, priden, skrben, natančen; (dlligentia, neglegentid) an-ceps, an-cipitis dvoglav,
dvojen; (caput) parti-ceps, participis deležen, kot subst. adiect. = deležnik; (pars, prln-ceps).
levo, as, are (o)lajšam, olajšujem con- grego, as, are zbiram; con-gregor družim se.
facillime(adv.) najložje, prav lahko;
(difficultUs, facinus) quidem sicer; ne — quidem še •— ne, niti; (poudarjena beseda se vselej med ne in quidem postavi).
2.
Re-verentia, ae spoštovanje somnium, i sen, sanje; (somnus) con-silium, i svet; osnova, naklep, sklep, namen; razsodnost, razumnost; svetovalstvo, zbor auctoritas (atis) magna velika veljava, veljavnost; (auctor, augere).
canus 3 siv
stultus 3 bedast, neumen; subst. adiect.: stultus, i bedak, neumnež
grand-aevus 3 prileten, post aren « memor, genet. memoris pomljiv, pomneč; (memoria) im-memor, immemoris nepom-Ijiv, nepomneč; (memor, memoria)
minax, minacis preteč, žugajoč mendax, mendacis lažniv; kot subst. adiect. = lažnik
fugax, fugacis bežen, begoč prUdens, priidentis pameten;
kajti prüdens je = pro-
con-stans, constantis stanoviten,
značajen in-ops, inopis (pomoči) potreben, siromašen; kot subst. adiect. ~ siromak; (opulentus, in-opia, copia).
iuvö, äs, are (hominem) podpiram (človeka), pomagam, pomorem (človeku); pospešim (-šujem) cürö, äs, äre skrbim; curd divitiäs (skrbim =) brigam (z) menim se za bogastvo; (cura) con-citö, äs, äre vznemirim (-mir-
jam), prestrašim; (ex-cüare) terreö, es, ere (u)strašim.
rärö (adv.) redko (kedaj), redko-
krat; (rarus) conträ pak, nasproti.
quia (coni.) ker.
apud (praepos. z akuzat.) — pri.
XXX.
(Lat. slovnice §§ 52 in 55, mascullna in feminlna.)
Im-perium, i vladarstvo, povelje,
poveljstvo; (parare, imperare) iüs (iuris) summum najviša pravica, pravo; (iüstus, iüstitia, indicium)
lex (legis) severa slrogi zakon, postava
čivitas (ätis) magna velika država, občina, državljanstvo
societas (atis) flda zvesta zaveza, družba, društvo, tovaršija; vkup-nost, udeležba; (con-sociare) libertas (atis) nimia prevelika svoboda, prostost; (liber 3, liberflre) salus (utis) nostra riaša blaginja, rešitev
ctvis (civis) bonus dober državljan
(sodržavljan); (civitas) hostis (hostis) periculosus nevaren sovražnik (umevaj: državni, ne zasebni, ki slove latinski: in-imicus, t) pestis (pestis) saeva ljuta kuga; (v prenesenem pomenu =) poguba
clades (cladis) certa gotov poraz caedes (caedis) impia brezbožen poboj, klanje.
carus 3 drag
honestus 3 časten, spoštovan, imeniten; (lionor) in - visus 3 mrzek, zopern; (videre,
invidia)
Arpinas (atis) arpinski (= iz laškega mesta Arpina); subst. adiect.: Arpinas (atis) m. Ar-pinec
audax, acis drzen, smel; (auducia) con-cors, genet.: concordis složen;
(con, concordia, discordia) dis-cors, genet.: discordis neslo-žen; (cor, concors, discordia, concordia).
certo, as, are (de virtute) prepiram se, borim se, skušam se, tekmujem (v kreposti); (certus) ob-tineo, es, ere obdržim, udržim; (tenere, att-tentus, con-tentus).
W i e s t h a 1 e i-, Vadb« I.
(Lat. slovnice §§ 52, 54 [3, i], 55 [2], neutra).
Hadria, ae Hadrija (mesto italsko) mercatlira, ae trgovina, kupčija;
(merces, com-mercium) stil (salis) amarus grenka sol mercator (oris) industrius podjeten trgovec, kupec; (merces, mercatura, com-mercium) gubernator (oris)perltus vešč krmar Utus (oris) arduum strma obala ars (artis) rčira redka umet(el)-nost, spretnost; (arti-ficium, arti-ficiosus)
urbs (urbis) magna veliko mesto (z ozirom na velikost, veliko-lepje, omiko, sploh na razne prednosti, ki jih ima pred manjšimi bivališči; oppidum = utrjen kraj, nasprotje: neutrjena [kmet-ska] sela) navis (navis) firma trdna ladja;
(nUvigium, nllvigare, nauta) rupes (rupis) periculosa nevarna
pečina, skala mare (maris) profundum globoko morje
vectigal (vectigalis) molestum nadležen davek, dohodek; (vexare) animal (animalis) taetrum grda žival, živo bitje (sploh); animal se rabi zlasti, kedar se primerjajo živali med seboj, bestia v nasprotju s človekom, posebno = zver, t. j. divja žival;
(animus, animUns).
Hadriatieus 3 jadranski; mare Hadrintimni Jadransko morje;
(Hadria)
Ponticus 3 pontski; mare Ponticum
(Pontsko =) Črno morje quaestuösus 3 dobiten, dobiček
donašajoč salsus 3 slan; (sal) amarus 3 grenek pro - fundus 3 globok; (fundamentum) im-mensus 3 neizmeren.
probo, Us, are (pre)skušam, izpričam, odobrim (—dobravam);
(probus, improbus) pčr-agro, as, are prehodim, obhodim (—hajam); [per, ager, agri-cola).
causa (prav za prav ablat. substantia causa, ae s pomenom predloga z genetivom, kateremu se zapostavlja) ■— zavoljo, (za)radi.
XXXII.
(Lat. slovnice §§ 53, 54 [3, e], 71.)
1.
Fuga, ae beg; (fugax) im-perätor (oris) severus strog (nad)poveljnik; cesar; (parare, im-perare, im-perium) vulnus (vulneris) periculösum nevarna rana decus (decoris) mägnum velika
dika, čast; {decorare) dux (ducis) peritus vešč vodnik,
(vojsko)vodja mors (mortis) glöriösa slavna smrt.; (morbus)
poples (poplitis) dexter desni pod-kolenek
pedes (peditis) timidus boječ pešec; (pes, op-pid-um, op-pid-änus)
eques (equitis) impavidus neboječ
konjenik, jezdec; (equus) cubïle (cubîlis) dûrum trdo ležišče calcar (calcâris) splendidum bli-ščeča ostroga; (v prenesenem pomenu =) izpodbuda.
fessus 3 utrujen dïirus 3 trd
dûrâtus 3 utrjen, vstrajen ; (dïirus) gloridsus 3 (poln slave), slaven;
(glôria) pristinus 3 (po)prejšnji subitus 3 iznenaden, nepričakovan ac-ceptus 3 (particip.) vsprejet,
dobljen ; (parti-ceps, prîn-ceps) fortis hraber, hrabra, forte hrabro;
pogumen 3; (fortitvdo) dulcis, e sladek, mil turpis, e sramoten omnis, e ves, vsa, vse ; vsak, a, o.
tolerd, as, are prenašam (-nesem) dë-fënsô, as, are (ab hoste) branim (proti sovražniku) oc-cupd, as, are zavzamem, obvladam, napadem, zgrabim, polastim se (česa).
prd (praepos. z ablal.) — za (z akuzat. = mesto koga ali pa komu v brambo, korist).
2.
Statua, ae kip (kakega človeka, dočim je simulâcrum kip kakega božanstva); (status) galea, ae (usnjala) čelada ocrea, ae golenjak (= nožni oklep) Idrica, ae (usnjati prsni) oklep
hasta, ae sulica; (hostia) clipeus, i ščit gladius, i meč telum, i kopje castra (orum) tabor, ostrog victor (oris) saevus ljut zmag(o-v)alec; kot adiect. = zmagovit; (victoria)
pondus (eris) magnum velika teža regio (onis) amoena prijeten (o)-kraj, okolica; (rex i. t. d., gl. erectus XXVII) certamen (inis) acre huda borba,
bitka, tekma; (certare, certus) prex (precis) modesta pohlevna prošnja.
primus 3 prvi; (princeps, prlncipium,
imprimís)
modestus 3 skromen, pohleven;
(modestia, modicus)
pulsus 3 (particip.) pre-, iz-gnan re-liquus 3 ostal crudelis, e krut, srep acer, acris, acre oster, a, o, (v pravem in prenesenem pomenu) bister, hud, pogumen saluber, salubris, salubre zdravilen); (salus) equester, equestris, equestre konjeniški; statua equestris kip na konju ; (equus, eques) palüster, palüstris, palustre močviren, močvirnat silvester, silvestris, silvestre gozdnat, obrasten; (silva).
pugno, as, are bojujem (borim) se;
(pugna)
ñeco, as, are pobijem, ubijem, usmrtim
vulnerd, äs, are ranim; (vulnus) fugo, as, are zapodim -, poženem
v beg; (fuga, fugax) op-pügnö, äs, are naskočim (na-skakujem), napadem; (pugnare, pTigna)
col-locö, äs, äre postavim; castra col-locö (postavim tabor =) uta-borim se; (cum).
Perfectum (pretekli čas) indicatlvl activi I. konjugacije:
örävl — poprosil, a, o sem orävistl — poprosil, a, o si orävit — poprosil, a, o je drävimus ■— (poprosila, i
sva) poprosili, e, a smo orävistis (poprosila, i sta)
poprosili, e, a ste örüverunt (poprosila, i sta) poprosili, e, a so.
XXXIII.
(Lat. slovnice § 56.) Cibus, T jed, hrana membrum, i ud
crus (criiris) tenue t ene k krak car o (carnis) humana človeško meso
gläns (glandis) amära grenek želod palus (Udis) lata široko močvirje;
(palüster)
avis (avis) rära redka ptica, ptič sedes (sedis) grata prijeten sedež, stanišče; (sedere, sedare, prae-sidium, m-sidiae)
grüs (gruis) avida požrešni žrjav sUs (suis) tarda leniva svinja.
avidus 3 požrešen lutu-lentus 3 blatoljuben
tenuis, e tenek ; (tener) ¡unguis, e tolst sept-en -trionalis, e severen terrester, tris, tre, zemeljski, na suhem (kopnem) živeč; (terra).
XXXIV.
Vox (vocis) humana človeški glas;
(vocttre, in-vocUre) gens (gentis) incidta neolikan rod, narod (gens - ljudstvo v celolo zbrano po krvnem sorodstvu, populus = ljudje, ki jih v celoto združuje kaka politična vez); (genus, ingens) lac (lactis) album belo mleko.
acutus 3 nabrušen (in zato) oster,
hud; (acer) i-gnavus 3 len, strašljiv; (ignnvia) alacer, alacris, alacre čil Geler, celeris, celere hiter, nagel, brz; (celeriter, celeritUs, pro-cella).
vecto, as, are vlečem, nosim; (vec-
tlgal, vexare) in-cito, as, are izpodbodem, (-ba-
dam); (ex-cit<Xre, con-citure) pared, es, ere (magistrd) slušam, poslušam (učitelja), poslušen sem, pokoren sem (učitelju).
XXXV.
Minerva, ae Minerva (rimska boginja modrosti) parsimonia, ae varčnost feriae, arum prazniki, počitnice vesfimentum, i oblačilo; plur.:
vestimenta, onim obleka venenum, i strup
in-ventrix (icis) clara slavna iz-
najdnica, izumiteljica comes (comitis, c.) fidus zvest spremljevalec, comesflda zvesta spremljevalka.
plenus 3 poln
blandus 3 prilizljiv
deses, genet. desidis brezdelen,
nemaren ; (sedere, sedure, sedes, prae-sidium, in-sidiae).
ad-iuoo, as, are (hominem) podpiram (človeka), pomagam (človeku); (iuvUre) studeo, es, ere učim se, prizadevam
si; (studium) lateo, es, ere skrit sem (tičim).
libenter (adv.) rad.
XXXVI.
(Lat. slovnice §§ 58, 60, moisculina in femimna.)
Pictura, ae slika aranea, ae pajek in-strumentum, i orodje, sredstvo in-sectum, \l žuželka vultur (uriš) magnus velik jastreb senectus (utis) molesta nadležna starost
auris (auris) sinistra levo uho canis (canis, c.) parvus majhen pes, canis parva majhna psica sensus, tis čut, občutek; (sententia) Visus, US vid, pogled; (videre, »»-
vtsus, invidia) auditus, us sluh odoratus, us voh; (odor) gustatus, us vkus, okus
tactus, us (o)lip
cantus, Us petje; (cantare)
sonitus, Us zvok, glas, šum, (o
trobenti =) petje ob-tütus, Us gledanje prin-cipatus, Us prvenstvo, pred-stvo; (primus, im-pritnis, princeps, prin-cipium).
con-tinuus 3 neprestan; (cum, te-
nlre i. t. d.) prae-ditus 3 obdarjen; (per-ditus) vehemens (genet. vehementis) jak, hud, silen; (vedare, vexare, vectigal).
fatigo, as, are utrudim. quinqué (glavni števnik) pet.
quam-quam (coni.) dasi, premda;
(quam).
XXXVII. Tuba, ae troba, trobenta copiae, arum čete; copiae terrestres čete na suhem (kopnem);
(copia)
con-sul (ulis) Romanus rimski konzul (najviši dostojanstvenik); (con-silium) flUmen (inis) rapidum deroča
reka; (fluvius) classis (classis) magna veliko ladi-jevje
peditatus, Us pehota; (pes, pedes,
op-pid-um, op-pid-anus) equitatus, Us konjeništvo; (equus,
eques, equester) Usus, Us (po)raba, rabnost, korist; vaja
ex-ercitus, Us vojstvo, vojska (= vojaki); (arcere, ex-ercere)
träns-itus, Us prehod; (trans) ex-itus, iis izid, izhod; (trans-itus) manus (Us) sinistra leva roka; peščica, krdelo.
in-certus 3 negotov; (certus, certare, certamen)
com-positus 3 (particip.) sestavljen com-pletus 3 (particip.) napolnjen navališ, e ladjen; pomorski; (navis,
narigium, navigare, nauta) dif-ficilis, e težek, težaven; (facil-
liml, facinus, dif-ficultas) in-signis, e odličen, znamenit;
(signum).
cön-stö, äs, Tire (sestavljen) sem iz (česa); (status, cönstans, statua) pro-hibeö, es, ere zadržujem, oviram, odvrnem (odvračam);
(habere, debere, habitare).
Perfectum indicativi pomožnika esse: fui — sem bil, a, o fuisti — si bil, a, o fuit — je bil, a, o fuimus — (sva bila, i) smo
bili, e, a fuistis — (sta bila, i) ste
bili, e, a fuerunt (sta bila, i) so bili, e, a.
XXXVIII.
Minister, tri služabnik; (minus) re-fugium, i pribežališče; (Juga,
fugare, fugax) cüstös, (ödis, c.) fidus, a zvest(a)
čuvar(ica), varuh(inja) potestäs (ätis) magna velika oblast voluntäs (ätis) bona dobra volja senex (senis) pius pobožen starec, starček; (senectus)
senatus, us starejšinstvo, senat.;
(senex, senectus) magistratus, us oblastvo, gosposka; oblastnik (= državni uradnik); (:magis, magister, magistra; mSgnus, magni-ficus, mttximus, maiores) portus, us pristanišče; (v prenesenem pomenu =) zavetišče, zavetje; (peritus).
Lacedaemotiius 3 lacedemonski (= iz grškega mesta Lacede-mona); subst. adiect.: Lacedae-monius, T Lacedemonec in-stitutus (particip.) 3 postavljen, Ustanovljen; (status, statua, con-stttre)
miitus 3 mulast, nem ceteri, ae, a drugi, e, a loquens (genet, loquentis, particip.) govoreč.
do, das, dare dam, podelim (podeljujem); (donure, donum, prae-ditus).
merito (adv.) po pravici solum le, samo; non solum — sed etiam — non tantum — sed etiam.
si (coni.) če, ko, ako.
XXXIX.
(Lat. slovnice §§ 58, 60, neutra.)
Cervus, i jelen. urus, i tur (divji bik) vocabulum, i beseda; (vox, vocare, in-vocare)
magnitudo (inis) nota znana velikost ; (magnus i. t. d. gl. XXXVIII: magistratus)
bos (bovis, c.) govedo; bos tardus počasen vol; bos tarda počasna krava
cornu (cornus) rog, (o mesecu =)
krajec, (pri vojstvu =) krilo getu (gelus) mraz, led; (frigus je menjajoči mraz, pri živem telesu torej = mrzlica, gelu stalni mraz, pri katerem voda zledeni).
ramosus 3 vejat; (rnmus) in-flexus 3 (particip.) zakrivljen, slok
in-structus 3 (particip.) v bojni
red postavljen; (in-strumentum) similis, e podoben; (simulacrum).
poto, as, are pijem.
XL.
Quies (quietis) grafa prijeten počitek, pokoj Jlexus, us prigib, priklon; (m-flexus) genu, us koleno.
op-positus 3 (particip.) nasproti postavljen, nasproten; (com-po-situs)
im-becillus 3 slab(oten) brevis, e kratek.
labo, as, are utripljem, šibim ušibujem se.
ante (praepos. z akuzal.) — pred (z akuzat. in orod.); (antiquus).
XLI.
(Lat. slovnice §§ 61, 62.) Stultitia, ae neumnost, nespamet-(nost); (stultus)
parentes (um) boni dobri starši messis (messis) opima obilna žetev spes, spet nada, up(anje) segnities, ei mlačnost, lenost species, ei prikazen, videz; (.specimen) res, rei reč, stvar; res puhlica občina, država; res secundae sreča; res adversae nesreča; (qua-re)
dies (diei) serenus jasen dan;
(icotldie).
secundus 3 ugoden
laetus 3 vesel, radosten
opimus 3 obilen; (opulentus, inopia,
copia, inops) falsus 3 lažen, kriv, neresničen futurus 3 (particip.) bodoč, prihodnji
solus 3 sam, jedin; (solum) multi-plex, plicis mnogovrsten, mnogoter(en); (multus, multitudo) leviš, e lahek (po teži); (v prenesenem pomenu =) lahkomiseln; (levare).
spiro, as, are diham (dišem) sperd, as, are upam, nadejam se;
(spes)
de-spero, as, are obupa(va)m;
(spis, spSrare) con-servo, as, are ohranim, obvarujem ; (servare, servus) con-firmo, as, are utrdim (utrjujem), osrčim (osrčujem); (fir-mttre, firmus, afflrmare) com-pleo, es, ere napolnim (-pol-njujem), spe compled z upom navda(ja)m; (plenus, com-pletus).
dum (coni.) dokler, dočim.
XLTI.
Per-fidia, ae nezvestoba, vero-
lomnost.; [fidus) scriptor (oris) clarus slaven pisec, pisatelj
aequitas (atis) rara redka jedna-
kost; pravednost fides, ei zvestoba, vernost; (fidus, per-fidia)
pernicies, ei poguba, kvara; (necare, pernieiosus).
gestus 3 (particip.) zvršen; res gestae (zvršene reči =) dela, čini, dejanja; rerum gestarum scriptor zgodopisec, povestničar ad-mirabilis, e čudovit, čuden.
prae-sto, as, are skažem (ska-zujem); (status, statua, in-slitutus).
nune (adv.) sedaj (zdaj); etiam
nune še sedaj prae-sertim po-, sosebno, zlasti im-meritd po krivici, po krivem;
(merito).
xliii.
1.
Taurus, i bik
culex (culicis) parvus mala mušica. gravis, e težek (po teži).
meus, mea, meum (pronom. possessivum) moj, moja, moje.
ad-vold, as, are prileti m; (volare) a-volo, as, are odletim; (volare, ad-volare)
inter-rogo, as, are vprašam.
nimis (adv.) preveč, pre—; (nimius) quon-dam nekdaj, nekoč.
nön-ne (vprašalnica) ali ne? [non). 2.
prätum, i travnik müs (mûris, c.) par-vus (a) majhna miš
lacus, üs jezero
adventus, üs prihod; (advenu).
êsuriêns, entis (particip.) lačen ; (iedax)
com-münis, e skupen.
spectö, äs, äre gledam; obrnen
sem ; (species, specimen).
ferë (adv., se omenjenemu pojmu navadno zapostavlja) — skoro.
XLIV.
Lingua, ae jezik
laetitia, ae veselost, radost ; (laetus) litter a, ae črka; plUr.: litter ae,
ärum znanosti, vede in-iüria, ae krivica; (ms, iüstus,
iüstitia, iudex, iüdicium) radix, (ïcis) amära grenka korenina
dös (dot-is) magna velika dota;
(dare, dönum, dönäre) früctus, Us sad : (frügifer, frügalitns) mäteries, Wi snov, tvarina (v prenesenem pomenu =) vzrok.
malus 3 zel, zloben, hud(oben), slab; subst. adiect.: malus, i
hudobnež; malum, i zlo (genet.: zlega) aeternus 3 večen garrulus 3 govori čen nullus 3 nobeden familiaris, e družinski; res fami-liaris (družinska reč =) imetek, gospodarstvo mortalis, e smrten; (mors).
lavo, as, čire umijem (umivam) saluto, as, are pozdravim (—zdrav-
Ijam; obiščem; (salus, salnber) re-saluto, as, are odzdravim (od-zdravljam); (salus, saluber, salu-ttire).
contra (praepos. z akuzat., vselej le v sovražnem pomenu rab-ljiva) — proti, zoper.
ita (adv.) tako; (itaque).
Futurum indicative passivi I. konjugacije:
drabor — prosil, a, o se bo-dem
draberis — prosil, a, o se bodeš
ordbitur — prosil, a, o se bode
drabimur —■ (prosila, i se bodeva) prosili, e, a se bo-demo
drabimini — (prosila, i se bodeta) prosili, e, a se bo-dete
drabuntur — (prosila, i se bodeta) prosili, e, a se bodo.
XL V.
(Lat. slovnice §§ 73, 74.)
Pävö (onis) pulcher lep pav lux (Iuris) grata prijetna luč;
(luna, il-lustrare) iuventüs (utis) laeta vesela mladost, mladina nihil (nomen indeclinabile, n.) nič.
purus 3 čist (v pravem in prenesenem pomenu; castus čist = neoskrunjen, le v prenesenem pomenu)
velöx, öcis hiter, uren; (velöx — hiter, znači zlasti telesno hitrost n. pr. v teku; celer = hiter v vsakem, tudi v dušnem obziru, n. pr. v sklepanji) Utilis, e koristen; (Usus) amabilis, e ljubezniv; (amure, amor, amoenus, aimcus, inimicus, amicitia).
XLVI.
(Lat. slovnice §§ 75, 86.) Pretium, i cena, vrednost; (pretiösus) cuprum, l baker plumbum, i svinec ferrum, i železo väsculum, i posodica cupiditas (ätis) caeca slepa strast,
pohot (-i) fames (famis) sacra prokleta lakota (lakomnost).
aureus 3 zlat; (aurum) argenteus 3 srebern; (argentum) ferreus 3 železen; (ferrum) re-con-ditus 3 (particip.) skrit;
(per-ditus, prae-ditus) creber, bra, brum pogosten, čest.
ferox, oris uporen, srčen nocens, entis (particip.) škodujoč, škodljiv; (nocere, noxius, obnoxius) vllis, e cen(en).
XLVI1.
(Lat. slovnice §§ 76 in 77.)
1.
Simia, ae opica
prudentia, ae previdnost, razumnost, pamet(nost); (prudens) solitudo (inis) magna velika puščava; (solus) calliditas (atis) nota znana zvitost,
lokavost ovis (ovis) nigra črna ovca.
ferus 3 divji; (ferox) robustus 3 močen; (robur) man-suetus 3 krotek; (nasprotje:
ferus) ; (manus) nonnullus 3 nekateri, marsikateri (v plur. nekaj (jih); («on, nullus) dis-similis, e nepodoben; (similis,
simulttcrum).
domo, as, are (u)krot.im; (domicilium, dominus, domina).
aut (coni.) ali; aut — aut ali — ali; (aut stopa med dva bistveno različna člena, od katerih ali drug drugega izključuje ali drugi prvega popravlja in namesto njega kaj slabšega postavlja; vel ne izključuje, nego označuje razloček kot manj bistven, ali popravlja ter prvi izraz s tehtnejšim nadome-stuje; n. pr.: veruni aut falsum — oppidum vel urbs); (autem).
7*
Elephantus, I slon delphinus, i pliskavica struthio-camelus, i noj serpens (entis) venenata strupena kača
vulpes (is) callida zvita lisica tigris (is) ceteris hitri tiger.
Arabicus 3 arabski; (Arabia) callidus 3 zvit; (calliditas) venenatus 3 strupen; (venerium) rapax, acis roparski; (rapidus) gracilis, e vitek
facilis, e lahek (= netežaven)
(facillime, /acinus, difficilis, difficulty)
fidelis, e zvest; (fidus, fides, per-fidia)
im-manis, e nečloveški, surov (v prenesenem pomenu).
XLVIII.
(Lat. slovnice § 80.) Troia, ae Troja (mesto v Mali Aziji)
malitia, ae zlobnost., hudobnost;
(malus) Thersltes, ae Terzit Homerus, i Homer in-genium, i (prirojena) duševna zmožnost, duh; (gens, in-gens, genus)
Agamemnon, onis Agamemnon Nestor oris Nestor čon-sultor (oris) bonus dober svetovalec; (consul, consilium) opus (indeclmab.) est (po)treba je; homini cdnsilid (ablat.) opus est človeku je treba sveta; (opus, opera)
Aiax, Aiacis Ajak lapis (lapidis) durus trd kamen Achilles is Ahil Ulixes, is Uliks
natu (ablat.) po rojstvu; natu maximus (ali minimus) (po rojstvu največi ali najmanjši =) najstarejši (najmlajši); (mtura).
cruentus 3 krvav dubius 3 dvomen; res dubiae nevaren položaj (nevarni položaji) Troianus 3 trojanski; subst. ad-iect.: Troianus, i Trojanec; (Troia)
vafer, vafra, vafrum lokav e-loquens, entis zgovoren op-pugnans, antis (particip.) na-skakujoč, oblegajoč; (pugna, pug-
nare, op-pugnZlre) ad-levo, as, are vzdignem; (ad,
levttre, leviš) praesto, as, are (gl. XLIL); ceteris (datlv.) praesto celeritate odlikujem se pred drugimi v hitrosti. _
quandd (adv.) kedaj? kedar.
et — et (— et) i — i (— i); (et, et-iam).
XLIX.
(Lat. slovnice §§ 79, 87.)
Neg-otium, l opravek, opravilo, posel; (otium).
idoneus 3 (ad) sposoben, pripraven (za) ex-iguus 3 majčken, neznaten e-gregius 3 izvrsten pro-pitius 3 milostiv; (im-petus).

L.
(Lat. slovnice 168, 171.)
Britannus, i Britanec; (Britannia) ursus, i medved
of-ficium, i dolžnost; (aedificium, beneficium,facilis, difficilis, difficultas) im-mortdlitas (atis) vestra vaša
nesmrtnost; (mors, mortalis) Pericles, is Periklej (državnik atenski)
Socrates, is Sokrat (modrijan grški).
liberalis, e darežljiv; (liber, Uben,
llberUre, llbertas) Atheniensis, e atenski; subst. adiect.: Atheniensis, is Atenjan (Atenec) Carthaginiensis, e kartaginski; subst. adiect.: Carthaginiensis, is Kartažan (prebivalec afriškega mesta Kartagine).
guberno, as, are krmilim, vladam;
(gubernator) sano, as, are (o)zdravim, lečim;
(sanus) latrd, as, are lajam dis-puto, as, are (de —) govorim
(o čem), razpravljam (kaj) in-vestigo, as, are zasledim, (—sle-dujem)
com-med, as, are zahajam; (re-meare) mor ded, es, ere grize m.
U.
(Lat. slovnice §§ 88, 90, cardinalia.)
Parasitus, i prislinjenec saeculum, i stoletje, vek adulator (oris) improbus nepošten prilizovalec
similitudo (inis) magna velika podobnost, sličnost; (similis, simulacrum, dis-similis) af-finitas (atis) nostra naša sva-
ščina, sorodnost vires (virium) magnae velike sile, moči
consensus, ms soglasje, jednoglasje, sklad ; (cum, sensus, sententia).
mirus 3 čuden, čudovit; (ad-mirii-bilis)
in-firmus 3 netrden, slab(oten); (firmus, firmare, af-flrmare, con-ftrmUre)
par (pariš) kot subst. adiect. n. = dvojica, par; (par, impar).
numero, as, are štejem; (ad-nume-rare)
valeo, es, ere veljam; zdrav sem, zdravstvujem; (validus, vaUtudo).
qua-si (adv.) tako rekoč; (quam, si).
proh (interiectio, medmet) o, oj! proh dolor! (o bolečina =) žal, žalibože!
LIL
Anima, ae duša; (animus, animans, animal)
Oeta, ae Eta (gora tesalska) Thessalia, aeTesalija (dežela grška) Thermo-pylae, arum Termopile Athenae, arum Atene (mesto
grško); (Atheniensis) Cannae, arum Kane (trg v Apuliji) angustiae, arum soteska Leonidas, ae Leonida digitus, i prst
Christus, i Krist(us) Xerxes, is Kserks sinus, us zaliv passus, us korak, stopinja.
Persicus 3 perzijanski; (Persa) Marathdnius 3 maratonski, pri
Maratonu Salammius 3 salaminski; (Sala-mina je otok grški blizu Atike) Thebanus 3 tebljanski; subst. ad-iect.: Thebanus, i Tebi j an (prebivalec beotiškega mesta: Thebae, arum) Latinus 3 latinski onerarius 3 tovoren; [onus) prae-clarus3 preslaven, prekrasen; (clarus)
nčitus 3 (particip.) rojen; ante Christum natum (pred rojenim Kristom =) pred Kristovim rojstvom ; (v zvezi s številom let =) star; (natu, na tur a) di-micans (particip.) bojujoč —,
boreč se; (micare) Plataeensis, e platejski; subst. ad-iect.: Plataeensis, is Platejan (prebivalec beotiškega mesta: Plataeae, arum) Thespiensis, e tespiški; subst. ad-iect.: Thespiensis, is Tespijan (prebivalec beotiškega mesta: Thespiae, arum) nobilis, e (spoznaten) imeniten, plemenit; (notus, nomen, nominare).
di-mico, as, are bojujem —, borim
se; (micare, di-micans) ap-propinquo, as, are (pri)bližam (—bližujem) se; (prope)
ef-flo, äs, are izdihnem red-undô, as, are razlijem se; ex pügnä glöria redundat ad vic-tdrem po bit vi pride zmagalcu slava na del, doleti zmagalca; (unda)
re-portô, as, are nazaj nesem; victöriam ab hoste reporto priborim si zmago nad sovražnikom, premorem (premagam) sovražnika; (portare, ap-portare).
circiter (adv.) blizu, okoli; (circa) num-quam nikoli, nikdar; (quam) tum takrat, tedaj ; na to, potem dënique naposled, poslednjič, še satis (za)dosti; (satiatus, satiare) post (kot adv.) potem (pozneje), (kot praepos. z akuzat.) — po (z mestnikom), za (z družilnikom).
praeter (praepos. z akuzat.) mimo, razun
quot (indëclïn.) koliko ? (quot-anms).
LIH.
(Lat. slovnice §§ 88, 91. Ordinttlia).
Plataeae, arum Plateje (mesto beo-
tiško) ; (Plataeensis) Pomulus, l Romu] ; (Roma, Romanus) Remus, l Rem (Romulov brat) Numa (ae) Pompilius, i Nutria Porn-pilij ; (Pompilius)
Tullus (Ï) Hostilius, ï Tul Hostilij;
(Hostilius, hostis) Ancus (ï) Märcius, ï Ank Marcij ; (Marcius)
Tarquinius (ï) Priscus, i Tarkvinij Prisk
Servius (ï) Tullius, l Servij Tulij
Tarquinius (i) Superbus, i Tarkvi-
nij Superb (T. Ošabni) Cyrus, I Cir Dareus, i Darej Hannibal, alis Hanibal pastor (oris) bonus dober pastir.
ultimus 3 zadnji
con-ditus 3 ustanovljen; annus ab urbe condita ali annus urbis con-ditae (leto po ustanovljenem mestu, 1. ustanovljenega m. =) leto po ustanovitvi mesta); prim.: ante Chr. natum pred Kristovim rojstvom; (dare, prae-ditus, perditus, re-conditus) quotus 3 koliki? kolikateri? (quot,
quotanms). fundo, as, are temelj položim (čemu), sezidam; (fundamentum, pro-fundus) ad-ministro, as, are upravljam;
minus, minister) us-que (adv.) v jedno mer; usque ad (tje) do; (que).
LIV.
(Lat. slovnice §§ 97, 98.)
Seientia, ae znanje, znanost. damnum,, i izguba, škoda. fur (furis) improbus nepošten tat ex-istimatio (onis) bona dobro
mnenje, čislanje tempestas (atis) adversa neugodno vreme, nevihta, huda ura; (tempus, obtemperare) metus, us bojazen, strah, (timor je strah, ki ga čuti človek v svesli si svoje slabosti ali v svoji bojazljivosti pred kako že
pričujočo nevarnostjo, metus pa strah pred kako bodočo nevarnostjo, katere je včasih še možno ogniti se s previdnostjo) con-temptus, us zaničevanje.
fluxus 3 (tekoč), minljiv; (fimius, flumen)
divinus 3 božji; (deus, dea, dlvinatid) aequus 3 raven; aequa mens
ravnodušje; (aequitas) privatus 3 (particip.) re oropan
(česa), pripravljen (ob kaj) in-gratus 3 neprijeten; nehvaležen;
(griltia, grUtus)
i-gnotus 3 neznan; (notus, nomen,
nominHre, nobilis) per-petuus 3 neprestan, stalen;
(im-petus)
ex-pers (ex-pertis) nedeležen; doc-trlnae expers brez učenosti; (ex, pars, particeps) in-vestigans, antis (particip.) zasledujoč; (in-vestlgare) in-utilis, e nekoristen; (utilis, usus) im-mortalis, e nesmrten; (mors, mortalis, im-mortalitUs).
re-pudio, as, are zavržem, od-
bijem; zametujem, zaničujem de-sidero, as, are pogrešam (kaj), hrepenim (po čem)
ex-istimd, as, are menim; (existi-mUtio)
placeo, es, ere ugajam (= všeč sem) cared, es, ere (re) pogrešam —,
sem brez (česa), nimam rideo, es, ere smejem se abs-tineo, es, ere (re) vzdržujem se (česa); (ab, tenere)
invideo, es, ere zavidam; (vidire, in-vidia)
in-dulgeo, es, ere ustrezam, uda-
(ja)m se; (in-dulgentia) im-mineo, es, ere pretim
operam do studiis (dativ.) trudim (pečam) se z učenjem studia exerceo pečam se z opravili (vedami, znanstvi) virtuti studeo hlepim po kreposti.
quorsum (adv.) čemu? (quo, quo-cumque)
tam tako; (tamen, tam-quam).
igitur (coni.) torej, tedaj (pri sklepanji; igitur je redko prva, ampak navadno druga beseda v stavku.
o (interiect.) o! oj!
Futurum indicativi pomožnika sum.
ero — bodem (bom)
eris —■ bodeš (boš)
erit — bode (bo)
erimus — (bo[de]va) bo(de)mo
erit is — (bo[de]ta) bo(de)te
erunt — (bo[de]ta) bodo.
LV.
(Lat. slovnice § 99: hic, ille.)
Ad-ulescentia, ae mladost (od 18. do 30., dočim znači iuventus navadno dobo od 30. do 45. leta) nemo (= ne homo, neraben genet.:
neminis) nikdo, nihče antiquitas (atis) ultima najskrajna starodavnost; (ante, antlquus)
Demosthenes, is Demosten (govornik grški) mätürus 3 zrel, zgodnji.
praebeö, es, ere prožam, dajem, podajam
fidem habed homini (vero imam =) verjamem (verujem) človeku.
L VI.
(Lat. slovnice § 99: is) 1.
Columbarium, l golobnjak; (columba) accipiter (ris) saevus ljuti kragulj.
vexätus 3 (particip.) nadlegovanj
(vexare, vedare, vehemens, vectigaC) trucidö, äs, äre pokoljem, pomorim im-petro, äs, äre izprosim, dosežem in-vitö, äs, äre povabim.
mox (adv.) kmalu per-petud neprestano, neprenehoma; (per-petuus, im-petus).
2.
Mílvus, i sokolič cupidus 3 željen; (cupiditas) oc-cupätus 3 (particip.) zavzet; pugnae studio (ablät.) occupätus (od) bojaželjnosti prevzet; (oc-cupare).
procul (adv.) od (z) daleč ali-quandd nekdaj; (quam, quando).
LVI1.
(Lat. slovnice § 99: idem, iste, ipse.) Imägo (inis) pulchra lepa podoba aeternitäs (ätis) longa dolga večnost ; (aeternus).
decorus 3 pristojen, časten; (decus,
decorUre)
proximus 3 najbližji.
ob-sto, as, are napoten (na polu) sem, napotje delam; (statua, status, con-stans, In-stitutus).
LVIII.
(Lat. slovnice § 100.) Sarcina, ae tovor, pratež asinus, i osel
auxilium, i pomoč; (augere) pellis (is) pretiosa dragocena koža.
onustus 3 obtovorjen, obložen;
(onus, onerUrius) mortuus 3 (partic.) mrtev; mrtvec ; (mor s, mortalis, immortalis, immor-talitas)
de-fatigatus 3 (particip.) utrujen, onemogel; (fatigare).
gravo, as, are (ob)težim; {gravis) agitd, as, are ženem, gonim onero, as, are obtovorim, obremenim ; (onus, onerUrius, onustus) re-cuso, as, are odbijem, odrečem; (causa).
de-ploro, as, are objokujem, obžalujem
levo hominem onere olajšam človeku breme.
sero (adv.) pozno, prepozno in-super (po)vrhu, še; (superare, superbus, superbia).
Plusquamperfectum (predpretekli čas) indicativi netivi I. konjugacije.
oraveram — prosil (a, o) sem bil, a, o
oraveras — prosil (a, o) si
bil, a, o oraverat — prosil (a, o) je
bil, a, o oraveramus — (prosila, i sva bila, i) prosili (e, a) smo bili, e, a oraveratis — (prosila, i sta bila, i) prosili (e, a) ste bili, e, a oraverant — (prosila, i sta bila, i) prosili (e, a) so bili, e, a.
L1X.
Creta, ae Kreta (otok v Srednjem
morju, zdaj Kandija) Ariadna, ae Arijadna victima, ae žrtva; (vigor) porta, ae vrata; (portus, peritus) flexura, ae zavinek; (flexus, in-flexus)
Theseus, i Tezej (kraljevič atenski) Daedalus, i, Dedal (umételnik grški)
labyrinthus, i labirint tyrannus, i samosilnik, trinog socius, i drug, tovariš; deležnik;
(socia, societas, cdnsociare) Mino-taurus, i Minotaver; (taurus) monstrum, i pošast, spaka; (mon-
strttre) filum, i nit.
flexuosus 3 (poln zavinkov) zavit;
(flexus, inflexus, flexura) taurinus 3 bikov(ski); (taurus, Mino-taurus)
captwus 3 ujet; subst. adiect.: captivas, i (u)jetnik, zajetnik; (captaré)
benignus 3 dobrotljiv; dobro(ho)-
ten ; (bene, bonus) vastus 3 pust; neizmeren; (vastm-e, vacuus)
servaturus 3 (particip.) ohraniti (si) hoteč; (servUre, servus).
sagirid, as, are mastim, pitam armd, as, are oborožim; (arma, armStus)
in-trd, as, are (aedificium, navem, akuz.) (v)stopim v poslopje, na ladjo); (trans) aedi-fico, as, are sezidam; (aedificium) al-ligo, as, are privežem re-cipero, as, are zopet dosežem, zopet dospem do, zopet (si) pridobim ap-plico, as, are prislonim; ap-
plico me pridružim se e-vito, as, are (tram) izbegnem (jezo), (iz)ognem se (jeze); fuga evito Iram ubežim jezi; (vitare).
partim (adv.) deloma; (pars, ex-
pers, particeps) SUpra gori; (In-super, super&re, su-
perbus, superbia) deinde potem.
LX.
(Lat. slovnice §§ 102, 103, 105.)
Albinus, i Albin (rimski priimek);
(albus)
Paullus, i Pavel (rimski priimek) col-loquium, i pogovor; (loquens,
eloquens) mendacium, i laž; (mendax) sors (sortis) futura prihodnja usoda (prav za prav: žreb).
qualis, e kakšen? kakoršen. i-gnord, as, are ne vem; (narrare). LXI.
(Lat. slovnice §§ 104. in 105.) Venia, ae milost
miseria, ae beda, nadloga; (miser,
miserandus) miseri - cordia, ae milosrčnost, usmiljenje, usmiljenost; (miser, miseria, miserandus; cor) faber, bri rokodelec (kovač) re-ceptuculum, i shramba, posoda sermo (onis) longus dolg (po)govor,
j ezi k; (prae-sertim) vultus, us obraz, obličje.
tacitus 3 molčeč, tih.
veto, as, are prepovem (—vedujem) e-mendo, as, are popravim, poboljšam ; (com-mendsre) iubeo, es, ere zapovem (-vedujem), (za)ukažem (za-ukazujem), velim.
ni-mirum (adv.) kajpada, seveda;
(mlrus, ad-mirabilis).
Plusquamperfectum indicfitlvi pomožnega glagola esse.
fueram — bil, a, o sem prej fueras — bil, a, o si prej fuerat — bil, a, o je prej fueramus — (bila, i sva prej)
bili, e, a smo prej fueratis — (bila, i sta prej)
bili, e, a ste prej fuerant — (bila, i sta prej) bili, e, a so prej.
LXII.
(Lat. slovnice §§ 104 in 105.)
1.
Penna, ae pero; plür. pennae perje splendor (öris) mägnus velik lesk
(lesket), bliščoba; (splendidus) acanthis (idis) parva mali lišček.
örnätus 3 (particip.) ukrašen; (pr-
nttre, örnämentum) suävis, e mil, ljubek, prijeten alter, era, erum jeden —, drugi
(izmed dveh) inquit pravi, reče; je dejal; (ta pomanjkljivi glagol stoji samo v nezavisnem govoru ter se vpleta med navajane besede).
subito (adv.) iznenada, nenadoma, nakrat; (subitus).
2.
Pera, ae torba
umerus, i pleče, rame (rama).
re-fertus 3 (re) natlačen, napolnjen (s čim), poln (česa) elemens, entis blag, milostiv, milosten.
iüdicö, äs, äre (rem) sodim (o čem); (ius, iüstus, iUstitia, iudex, ilidicium).
3.
Pica, ae sraka
varietäs (ätis) mira čudovita razno-
ličnost; (varius) red-itus (Us) mätürus zgodnji po-vratek; vrnitev; (ex-itus).
dis-pliceo, es, ere ne ugajam (= nisem všeč); (placere).
una (adv.) ob jednem, skupaj;
(unus)
valde zelo, jako; (valere, validus, valetudo).
LX1II.
(Lat. slovnice § 106.)
Nummus, i penez, denar grex (gregis) satiatus nasičena Čreda ; (l-gregius).
gelidus 3 leden, mrzel; (gelu).
ex-cuso, as, are opravičujem;
(causa, re-cusare) ac-cuso, as, are (za)tožim, zato-Žujem ; (causa, re-cusare, ex-cusSre) splendeo, es, ere bliščim, svetim se; (splendor, splendidus).
ni-si (coni.) ako ne; razun; («»).
LXIV.
(Lat. slovnice § 110.)
Brutus, i Brut (prvi konzul rimski)
dominatio (onis) saeva ljuto go-spodstvo; (dominus, domina, do-mUre, domicilium) arti-fex (icis) clarus slaven ume-t(el)nik ; (ars, arti-ficium, arti-ficiosus) fragilitas (atis) humana človeška (zlomljivost) minljivost.
quantus 3 kolik.
ob-secro, as, are rotim; (sacer).
W iestlial er, Vadbe i.
8
ut (coni. s konjunktivom vpeljuje namenilne in posledične stavke) — da.
LXV.
Ruina, ae podiranje, polom; razvalina
Priamus, i Prijam (kralj trojanski) Augustus, i Avgust (cesar rimski za Kristovega rojstva); (augere) catulus, i mladič armentum, i (plužna) živina; (arma, ar mar e)
bustum, i (mrliško grmadišče), gomila
aetas (atis) nostra naša doba.
rectus 3 raven, prav; adv. rede pO pravici, prav; (rex, reglna, regnum, regnare, rector, regio, e-rectus) posterus 3 poznejši, drugi, prihodnji; subst. adiect.: posten, drurn potomci; (post).
celo, as, are krijem, skrivam, zatajim (—jujem) in-sulto, as, are (busto, dativ) skačem (po gomili).
olim (adv.) nekdaj, njega (svoje) dni.
LXVI.
(Lat. slovnice § 111: abesse, adesse, deesse, inesse, interesse)
Alcibiades, is Alcibijad (državnik in vojskovodja atenski).
civilis, e državljanski; (civis, atvitas).
ab-sum, abesse, afui odsoten —, oddaljen sem; particip.praesent. absens, genet. absentis nena-vzoč(en), odsoten ad-sum, adesse, adfui prisostvujem, pričujoč prisoten na-vzoč(en) sem; adsum alicui pomagam komu de-sum, deesse, defui nedos tajam; deest mihi pecunia nedostaja mi denarja; deesse alicui ne pomagati; non deesse alicui pomagati komu in-sum, inesse (in re) sem, bivam v čem
inter-sum, interesse, interfui (rei) sem vmes, sem zraven, sem pri čem (med čim), udeležim (udeležujem) se (česa).
uti-nam {adv. in coni. s konjunktivom) o da bi! o ko bi! (nt, nam).
LXV1I.
(Lat. slovnice § 111: obesse, praeesse, prodesse, subesse, superesse.)
Silentium, i molk, molčanje i-gnoratid (dnis) tua tvoje neznanje; (notus, i-gnotus, nomen, nomi-nare, tgnorare).
ob-sum, obesse, offui (alicui) sem
proti čemu, škodim (komu) prae- sum, praeesse, praefui (alicui) spredaj —, na čelu sem, na čelu stojim, načelujem (komu) pro-sum, prodesse, proful (alicui)
v prid sem, koristim (komu) sub-sum, subesse (rei) sem —, tičim pod čim
super-sum, superesse, superfui (ex pugna) ostajam -, preostanem, živ ostanem (po bitvi).
LXVIII.
1.
Cavea, ae kletka.
sturnus, i škorec
cucUlus, 1 kukavica
laudator (oris) gratus prijeten
hvalitelj; (laus, laudare) amb-itio (ónis) magna velika častilakomnost, ničemurnost ; (ex-itus, red-itus) coturnix (icis) parva mala prepelica.
amb-itiósus 3 častilakomen, niče-muren ; (amb-itio, ex-itus, red-itus) i-gnarus 3 neznajoč, nevedoč; ignarus sum alicidus ra brez znanja sem o čem; (narrare) ex-ploratürus 3 (particip.) izvedeti hoteč.
e-vold, as, čire izletim; (volare, avolaré) e-voco, as, are (iz)kličem (izklica-vam); ven (po)kličem; (vox, vo-care, invocare) de-stino, as, are odločim, določim,
sklenem re-spondeo, es, ere odgovorim.
diü (adv.) dolgo (časa); (d i es, inter-
diñ, cotl-dis) nüs-quam nikjer; (quam).
ne (namenilna konjunkcija s kon-junktivom) — da ne; (pred imperativom in velevnim kon-junktivom:) — ne.
in posterum v prihodnje, zanaprej.
2.
Errans, antis (particip.) blodeč; (errare, error).
pos-sideo, es, ere posedam, v posesti imam; [sedere, sSdare, sedSs, prae-sidium, de-ses, in-sidiae).
forte(adv.) slučajno; morda, morebiti
longe dolgo, daleč; longe abesse precej oddaljen biti.
LXIX.
(Lat. slovnice § 111: posse.)
Patientia, ae potrpežljivost culpa, ae krivda
bene-volentia, ae dobrohotnost, naklonjenost; (bene, bonus, bene-ficium, benignus; voluntas) abs-tinentia, ae vzdržnost, nesebičnost ; (tenire, abstinire, con-tentus, at-tentus) con-tinentia, ae vzdržnost, zatajevanje samega sebe; (tenere, abstinere, abstinentia, con-tentus, at-tentus)
Philippus, i Filip (kralj mace-donski)
Macedo (onis) saevus ljuti Mace-donec.
con-cilio, as, are (pri)dobi(va)m,
pribavim possum, posse, pot- ul morem, premorem; (potestas).
fortasse (adv.) morebiti, morda;
(forte).
LXX.
Cena, ae obed
condimentum, i zabela, začimba sudor (oris) multus obilen (mnog)
znoj, pot iiis (itiris) nigrum črna juha sitis (is) magna velika žeja cursus, us tek.
ieiunus 3 tešč.
gusto, as, čire okusim, pokusim;
(gustatus)
ceno, as, are obedujem, jem; (cina). LXXI.
Spina, ae trn
cautela, ae opreznost: (cautus) querela, ae (pri)tožba.
avarus 3 lakomen, skop; subst. adiect.: avarus, i lakomnik, skopuh; (avUritia, avidus) postremus 3 poslednji, zadnji;
(post, posteri) obscurus 3 temen; neznan; (ob-scurare)
nubilus 3 oblačen; (v prenesenem pomenu =) nesrečen, žalosten.
doneč (coni.) dokler.
LXXII.
(Lat. slovnice §§ 113 in 114: I. kon-jugacije indicatives, coniunctlvus, im-perMivus in infinitivus praesentis netivi in passivi.)
Saxum, i skala, kamen.
cavo, as, are izvotlim; (cavea) castigo,as, ure strahujem, kaznim;
(castus).
LXX11I.
Disciplina, ae vzgoja, odgoja;
(dlscipulus)
iracundiu, ae jeza, togota; (¡ra,
irntus) lucrum, i dobiček.
debitus 3 (particip.) dolžen; (debere).
com-memoro, as, are omenim (omenjam), premišljam; (memor, im-memor, memoria) honoro, as, ure častim; (honor, ho-nestus)
oc-caeco, as, are preslepim, omamim, prevarim; (caecus) in-cusd, as, are (ob)dolžim, (okrivim; (causa, ex-cusare, ac-cusUre, re-cusftre).
LXXIV.
(Lat. slovnice §§ 113 in 114: indicU-tivus in coniunctivus imperfecti netivi in passivi, indicativus futuri I. netivi in passivi, participium praesentis netivi, gerundium in gerundivum.)
Oc-casio (onis) ruru redka prilika,
priložnost; (eaducus) vitis (is) frugifera plodonosna trta.
aegrotus 3 bolan; subst. adiect.: aegrotus, i bolnik.
cremd, as, are sežgem (sežigam) humo, as, are pokopljem (pokopavam)
pondero, as, are tehtam; (pondus) bello, as, are voj(sk)ujem se; (bellum, bellicosus)
ploro, as, are jokam; (de-plorare).
propter (praepos. z akuzat.) za-stran, zaradi; (propter-eu).
LXXV.
1.
Agnus, i jagnje
con-vivium, i gostovanje, pojedina;
(vita).
macto, as, are (za)koljem clamo, as, are vpijem, kričim lacero, as, are (raz)trgam, (raz)-mesarim ; (lacer, di-lacernre).
im-püne (adv.) brez kazni, svobodno; (poena).
at (coni.) nasproti pak, pa vendar.
2.
Casa, ae koča
con-tumelia, ae pogrda, psovanje liaedus, i kozlič(ek).
sto, as, are stojim; (statua, status, institütus)
iacto, as, are mečem; contumelias iacto in aliquem psujem (grdim) koga; baham se; (ob-iectare) praeter-meo, as, are mimo idem (grem); (remeare, com-meare; praeter) suc- clamo, as, are zakličem, zavpijem od spodaj; (sub, clamaré) in-crepito, as, are kričim (na koga), zmerjam.
48.
Be-sponsum, i odgovor; (re-spondere) numerus, i število, broj; {numerare,
adnumeraré) nihilum, i nič; (nihil).
aptus 3 primeren, prikladen.
aestimd, äs, are cenim, čislam; pro nihilö aestimö preziram; {ex-istimatio) in-stö, äs, äre blizu sem, bližam
se; (stare, statua, status, in-stitutus).
prae (praepos. z ablat.) od = zavoljo.
LXXVI.
(Lat. slovnice § 113: oblike iz per-fektovega debla)
Con-viva (ae) laetus vesel gost;
(vita, con-vtvium)
Clödius, i Klodij
Pisö, onis Pizon (govornik rimski) in-vitätiö (önis) honesta častno
(po)vabilo; {in-vitare) tacitumitäs (Utis) necessäria potrebna molčečnost; {tacitus).
nüntiö, äs, äre naznanim, oznanim (-znanjam), poročim (-ročam);
(nüntia).
statim (adv.) takoj, precej; {stare,
instare, statua, status, institütus) num (vprašalnica) ali, li.
cum (coni.) ko, kedar (z i n d i -k a t i v o m, kedar je = quo tempore (cum temporale); v zgodovinski pripovedi pa s kon-junctivom, in sicer imperfecta, kedar je dejanje zavisnega (s cum vpeljanega) stavka sočasno z glavnim dejanjem, plüsquamperfecti pa, ako je bilo dejanje zavisnikovo že zvršeno,
ko je nastopilo glavno dejanje (cum narrativum ali historicum) cum — tum kakor — tako posebno.
LXXVII. Morsus us ugriz (grizenje).
re-tardo, as, are zadržim (—žujem),
ustavim (ustavljam); (tardus) ex-clamo, as, are zavpijem, vsklik-
nem ; (cltimure, suc-clnniUre) ex-terreo, es, ere (pre)strašim, (s)plašim; (terrSre).
demum (adv.) še le.
LXXVIII.
Peccatum, i greh; (peccare) ex-cusatio (dnis) iusta opravičen izgovor; (causa, ex-custlre, ac-cu-sflre, in-cUsUre, re-cusUre) de-decus (oris) magnum velika nečast, sramota; (decus, decorare, decorus).
ad-versarius 3 nasproten; subst. adiect.: adversarius, t nasprotnik ; (adversus).
per-severo, as, are (in re) trdovraten sem — (— ostanem —), vstrajam (v—, pri čem); (severus) sub-levo, as, are olajšam; podpiram, pomagam; (leviš, levSre).
LXXIX.
(Lat. slovnice § 114: oblike iz supi-novega debla)
Ora, ae breg, obrežje raptna, ae rop(anje), plenjenje; (rapidus, rapax)
vicus, i vas, selo; (vuanus) Simonides, is Simonid (pesnik grški).
spolio, as, are oropam, oplenim mendlco, as, are beračim, prosjačim
trepido, as, are (de re) (strahu)
se tresem (za kaj) cogito, as, are mislim; (cum-agitare) circum-curso, as, are tekam sem
ter tja; (circa, circiter).
pro-miscue (adv.) brez razločka.
LXXX.
Spelunca, ae brlog vestigium, i stopinja, sled; (in-vestigare)
in-urbanitas (atis) rara redka ne-
uljudnost; (urbs) victus, us živež, hrana; vita, con-vlvium, con-vlva).
acerbus 3 grenek, bridek, trpek;
(Scer, acutus).
debilito, as, are (o)slabim (-iti), omrtvim (—iti); pass. debilitor oslabim (-eti), omrtvim (—eti) simulo, as, are hlinim; (similis,
dissimilis, simulncrum, similitudo visito, as, are obiščem; (video, visus,
in-visus, in-vidia) dubito, as, are dvojim (dvomim);
(duo, dubius) ad-vento, as, are prihajam; (ad-
vena, ad-ventus, in-ventrix) de-claro, as, are razjasnim (-nju-jem; dolorem declaro izrazim (izražam) svoje sočutje; (clarus)
videor, en (paus, glagola vider e) vidim se, zdim (dozdevam) se.
aded (adv.) tako zelo; (ad, id) retrörsum (= retröversum) nazaj; (ad-versus, ad-versUrius, quörsum = qunversum) ad-versus (praepos. z akuzat.) proti, do ; (ad-versus 3, ad-versarius, retrörsum, quörsum).
quin (coni. s konjunktivom za zanikanimi izrazi dvojenja) — da.
50.
Os (ossis) durum trda kost fauces (ium) avidae požrešno žrelo.
moribundus3 (particip.) umirajoč; (mors, mor t Ulis, immortulis, mortuus).
ab-erro, äs, Tire zajdem, zablodim;
(erräre, error) cön-siderö, äs, Ure premišljam (—mišljujem) ; (cum, de-suderare).
post-ea (adv.) potem, pozneje;
(post, id, poštenim, posteri, postremum).
LXXXI.
Locus, i kraj, mesto; (col-locare). praeter-itus 3 pretekel, minul;
(praeter; ex-itus, red-itus) mollis, e mehek.
migrd, äs, Ure (pre)selim se maneö, es, ere ostanem (ostajam), trajam.
quod (vzročna konjunkcija z in-dikat. v pomenu:) ker, da; (s konjunktivom, ako pisatelj zaznamuje razlog kot ptuje mnenje =) češ ker, češ da.
LXXXII.
(Lat. slovnice §§ 358 — 368: accUsUtlvus cum tnfmUlvö.)
Epicurus, i Epikur (modrijan grški)
opinio (önis) falsa krivo mnenje, vera.	_
totus 3 cel, ves
ap-ertus 3 odkrit, očiten, jasen.
nego, Us, Ure tajim, zanika(va)m
creo, äs, äre ustvarim; (re-creare) cubö, äs, Ure ležim ; (cubile) iürö, Us, Ure prisežem (—segam), (za)rotim se; (ins, iustus, iustitia, iudex, indicium, iTidicSre) re-vocö, Us, Ure pokličem nazaj; povrnem ; (vox, vocare, in-vocare).
LXXXI1I.
(Lat. slovnice §§ 113 in 114: oblike iz sedanjikovega debla II. konjugacije.)
Jocus, i šala; per iocum v šali, za šalo
spïritus, üs dih, sapa; (spimre) U-scënsus, üs plezanje; vshod, pristop. _
ïn-fïxus 3 (particip.) zabit ; aliquid infïxum habere in animö (kaj vtisneno imeti v duhu=) (za)-pamtiti kaj.
puto, Us, Ure menim, mislim oc-culto, Us, Ure skrijem (skrivam), zakrijem (zakrivam)
oc-curso, as, are naproti tečem; animo (dativ) occursat aliquid na misel (pamet) mi pride (prihaja) kaj; (cursus, circum-cursare) at-trecto, as, are (rem) dotaknem
se (česa) per-tento, as, are preskušam;
(iat-tentus, con-tentus) de-migro, as, are odidem; (migrare) in-susurro, as, are zašepečem iaced, es, ere ležim; (iactare, obiectare) suaded, es, ere svetujem con-tineo, es, ere skup držim, obsegam; spiritum contined sapo (za)držim (zadržujem); (tenere, con-tinuus, continentia, con-tentus, at-tentus)
ap-pareo, es, ere prikažem (prikazujem) se, pojavim se, očiten (očividen) sem; (ad, pUrere) laboro ex pedibus noge me bole do me ad terram vržem se na
zemljo (tla) memoria teneo = animo teneo.
porro (adv.) naprej, (na)dalje.
vero {coni., nikdar prva beseda v stavku) — pa res, pak; (verus, verittts).
LXXXTV.
Terror (oris) magnus velik strah
(= Strašenje); (terrere, exterrere) facies, ei lice; zvunanjost.
atrox, ocis grozovit, strašen; (ater).
tento, as, are poskusim (-skušam); (per-tenture, at-tentus, con-tentus).
53.
Palea, ae pleve pabulum, i krma.
prae-dico, as, are oznanjujem, razglašam; poveličujem; beatum praedico aliquem blagrujem koga de-fleo, es, ere objokujem, opla-kujem.
LXXXV.
Attica, ae Atika (dežela grška) Piraeus, i Pirej (pristanišče atensko)
Pro-pylaea, orum propileje (pro-dverje = velikolepno vhodišče na grad atenski)
statio (onis) tuta varno stajališče, stojišče, zatočje; (stare, statua, status, statim, instare, institutus) arx (arcis) munita utrjen grad Acro-polis (is) firma trdno Akro-
polje (grad atenski) Themistocles, is Temistoklej (slaven
vojskovodja atenski) pro-spectus, us razgled; (spectare, species, specimen).
bellicus 3 vojni; res bellicae vojni Čini; (bellum, bellicosus, bellure).
pro-creo, as, are rodim (porajam);
(crelire, re-creUre) pateo, es, ere odprt sem e-mineo, es, ere ven molim; odlikujem se; (im-minere) hcibeor in numero fortissiniorum (imam se v številu najhrab-rejših =) štejem se (štejejo me) med najhrabrejše.
unde (adv.) od kod? od koder;
(undique)
um-quam kedaj; (nülla umquam urbs nobeno mesto kedaj — v slovenščini = nikoli nobeno
mesto); (quam, nüm-quam = ne-umquam).
sl-ve (cöni., ki zaznamuje razloček izraza, ne stvari) — ali; (si.)
LXXXVI.
Modus, i mera; način; (modicus, modestus, modestia).
in-doctus 3 neučen, neizobražen;
(docere, doctus, doctnna)
patiens, entis (particip.) potrpežljiv;
(patientia).
moneo, es, ere opomnim (opominjam), (po)svarim; (monstrare, monstrum) ad-moned, es, ere opomnim (opominjam); (ad, monere, monstrare, monstrum) auded, es, ere drznem se, upam
si; (audäx, audäcia) fleö, es, ere jokam (se), plačem; (dS-flere)
taced, es, ere molčim; (tacitus, taci-
turnitas)
ad-hibeo, es, ere (imam pri čem), rabim, upotrebljam; modum adhibeo mere (zmernosti) se držim; (habere, prohibere, debere, habitare).
palam (adv.) očitno, javno se-cretd na skrivnem, tajno.
vae (interiect.) gorje!
LXXXVII.
(Lat. slovnice § 113: oblike iz per-fektovega debla.)
Agri-cultura, ae kmetijstvo, ra-
larstvo; (ager, agrícola, cultura) Alexander (dri) Magnus, i Aleksander Véliki (kralj macedonski) Seipid, onis Scipijon (vojskovodja rimski)
Carthägö (inis) opulenta bogata Kartagina (mesto afriško); (Carthaginiensis) cd-gnomen (inis) notum znan priimek ; (nömen, nominare, nötus, no-bilis, i-gnöräre, i-gnörätiö) Hercules, is Herkul (junak in polu-bog grški).
prae-mätürus 3 prezgodnji; (maturas)
tristis, e žalosten; (tristitia) Cannensis, e kanski, pri Kanah;
(Cannae).
mereö, es, ere, ui, itum zaslužim,
(zaslužujem); (mérito, im-merito) déled, es, ere, evi, étum razdenem
(—devam), uničim sup-pled, es, ere, evi, etum dopolnim (—njujem); (com-plere, com-pletus).
LXXXVI1I.
Amphora, ae vrč custodia, ae straža; in custodia habere aliquid ab aliqud pod stražo imeli (stražiti, čuvati, [zajvarovati) kaj pred kom; (cüstös)
Poenus, i Punec (Kartažan) Gortynii, drum Gortinci (prebivalci mesta Gortine na Kreti) 8*
lüdibrium, i zasmeh; ludibrio (dativ) habere aliquem za norca imeti —, prekaniti koga; (ludus) ex-sul (ulis) miser beden izgnanec, izgoj; (cónsul).
aeneus 3 bronast, meden
Cretensis, e kretski; subst. adiect.: Cretensis, is Krečan; (Creta).
mano, as, čire tečem; razširim,
(razširjam) se loco, as, are (aliquid in templo) postavim (kaj v svetišče); (locus, col-locaré)
mando, as, are izročim (izročam), naročim (naročam); (com-mendare, e-mendare) as-porto, as, are odnesem; (portare, re-portare, ap-portare, porta, portus) re- moved, es, ere, moví, motum nazaj pomaknem, odmaknem, umaknem, odpravim; (movere, momentum) pro-video, es, ere, vidi, visum pre-vidim; oskrbim, ukrenem; (vi-dere, visus, visitare, in-videre, invidia, invisus, prüdens (= providens), prw-dentia)
adhibere consilium nasnovati sklep (naklep).
sic (adv.) tako.
LXXX1X.
(Lat. slovnice §§ 113 in 114: oblike iz supinovega debla.)
Numantia, ae Numancija (mesto hispansko).
in-credibilis, e neverjeten.
■per-terred, es, ere, m, itum prestrašim, preplašim; (terror, terrere, ex-terrere)
co-erceo, es, ere, ui, itum omejujem, brzdam, (u)krotim; (cum, arcere, ex-ercere, ex-ercitus).
totiens (adv.) tolikokrat; (tot) frustra zastonj.
XC.
Potens, entis mogočen; (posse, po-testas).
flagrd, as, are gorim; patriae amore flagrd vnet sem domovinske ljubezni; (flamma =flagma) prd-fllgd, as, čire potolčem. iterum (adv.) drugič, znova, zopet.
XCI.
Con-stantia, ae stanovitnost; (stare, con-stare, con-stSns, prae-stare, status, statua)
pueritia, ae otroška doba, detinstvo; a pueritia izza mladih let; (puer, puella)
Agesilaus, i Agezilaj (kralj lace-demonski).
postulo, as, are tirjam, zahtevam pro-nuntio, as, are (očitno) izrečem (-rekam), objavim; in iu-dieio sententiam legibus adver-sam pronuntio pri sodni obravnavi glasujem zakonu pro-tivno; (nuntia, nuntiSre).
56.
Patronus, i zavetnik, varuh; (pater, patria)
nuntius, i oznanjevalec, sel; (nuntía,
nun tiare, pro-nüntiare) di-midium, i polovica; (dis-medius) púgil (ilis) clarus slaven rokoborec
Castor, oris Kastor (polubog grški) fragor (oris) magnus velika lomast,
ropot; (fragilitas) cón-servatió (ónis) mira čudovita rešitev, ohranitev; (servare, conservaré)
PollUx, Ucis Poluk (Kasto rjev brat
in polubog grški) herós (herdis) nótus znan polubog, junak.
pró-missus 3 (particip.) obljubljen paulum, i in parvulum (subst. adiect.) malo; paulo ante (za) malo prej; paulo post (za) malo pozneje, kmalu potem; (Paullus, parvus) horrib ilis, e grozovit il-lustris, e svetel, dičen; (lux, il - lustrare).
verso, as, are obrnem (obračam); (vertex, ad-versus, ad-versarius, re-trorsum, quorsum) im-probó, as, are ne odobrim (— dobravam); (in, probare, probus, im-probus) ac-clamó, as, are zakličem komu);
(ad, clamare, ex-clamare, suc-clamare) con-tinuó, as, are nadaljujem; (icon-ti>i mis, cum, tenere, con-tinSre, continentia, tentare, pertentare).
retro (adv.) nazaj; (retrorsum).
XC1I.
Sólamen (inis) gratum prijetna tolažba, tolažilo; (solacium)
facultas (atis) nostra naša zmožnost; (facilis, difficilis,facinus,facies).
im-perítus 3 nevešč, neveden;
(perltus)
pród-igus 3 potraten, razsipen (kot subst.: razsipnik); (agitare, cd-gitare).
sileó, es, ere, ui, — molčim; (silentium) miscéó, es, ere, ui, mixtum (z)mešam, (z)družim (—užujem); (promiscué).
XCIII.
(Lat. slovnice § 113, III: aktivne oblike iz sedanjikovega debla 3. konjugacije.)
Lacrima, ae solza; (lacrimare) esca, ae jed; (edax, esuriens) cónsortium, i družba, tovaršija;
(sors)
lepus (oris, c.) timidus (a) boječ zajec
fünus(eris) triste žalosten pogreb; post fuñera (po pogrebih =) po smrti.
vivó, is, ere, vixi, victum živim
(—eti); (vita, con-vlva, con-vlvium) disco, is, ere, didici, — (aliquid) (na)učim se (česa); (discipulus, disciplina) edó, is, ere, edi, esum jem; (esca,
edax, esuriens) dicó, is, ere, dixi, dictum govorim, rečem, pravim, povem; (dicatus) coló, is, ere, ui, cultum gojim, častim, spoštujem ; (cultura, agricultura, agri-cola, in-cola) petó, is, ere, petivi (petii), petitum zahtevam; napadem; (im-petus, per-petuus, pro-pitius)
curro, is, ere, cucurri, cur sum tečem ; (cursus, oc-cursUre, circum-cursltre)
laedo, is, ere, laesi, laesum poškodujem, (raz)žalim minuo, is, ere, minui, minutum (z)manjšam (zmanjšujem), (o)-slabim; (minus, minimi, minister, ad-ministrnre) verto, is, ere, verti, versum (pre)-obrnem (obračam); (vertex, ad-versus, ad-versarius, versllre) ago, is, ere, egt, actum, ženem; ravnam, opravim (opravljam), delam, počnem (počenjam); (agitSre, cogitare, prod-igus) cre-do, is, ere, credidi, creditum verujem, verjamem; mislim; (dare, dos, in-credibilis) red-do, is, ere, red-didi, red-ditum vrnem (vračam); (dare, cre-dere, dos, incridibilis) cor-rumpo, is, ere, cor -rupi, cor-ruptum pohujšam(pohujšujem);
(rupSs).
XC1V.
1.
Longitudo (inis) rara redka dolgost; (longus).
haereo, es, ere visim, tičim ir-rideo, es, ere zasmehujem, ro-
gam se (komu); (in, ndere) pro-mitto, is, ere, miši, missum
obljubim, obetam; (prs-missus) ex-traho, is, ere, traxi, tractum izvlečem, izderem; {at - trictare, con-trUctus) per-ago, is, ere, egi, actum zvršim, izvedem; (per, agere, agitttre, cogitare, exiguus, prodigus).
Capra, ae koza.
nudus 3 nag, gol viridis, e zelen
salutaris, e ozdraven, koristen;
(salus, saluber, saliiture, re-salutdre).
re-linquo, is, ere, liqui, lictum
zapustim; {reliquus) de-scendo, is, ere, scendi, scensum doli plezam, — pridem, — grem;
{a-scgnsus) intel-lego, is, ere, lexi, lecturn iz-previdim, spozna(va)m, (raz)-ume(va)m; (dt-ligens, dl-ligentia, neg-legentia) ante-pono, is, ere, posui, positum stavim pred koga; antepono rem alicui rei več (bolj) cenim (raji imam) kaj od (mimo) česa, prednost dajem komu (kaki reči) pred kom (čim); (com-positus, op-positus).
potius (adv.) raji, marveč; (potens, posse, potestas).
3.
Vidua, ae vdova gallina, ae kokoš ovum, i jajce
mulier (eris) avara lakomna žena.. largus 3 obilen.
aved, es, ere (silno) želim, hrepenim ; {avidus, avarus, avSritia) gigno, is, ere, genui, genitum rodim ; ova gignere jajca (z)nesti; (glns, in-glns, genus, in-genium)
aid, is, ere, alui, altum redim,
živim (—iti), pitam dê-sind, is, ere, sit, siturn neham, jenjam.
59.
Corvus, i krokar câseus, i sir
dolus, i zvijača; per dolum po
zvijači = zvijačno rostrum, i kljun.
nitidus 3 bliščeč
raptus 3 (particip.) ugrabljen;
(rapidus, rapUx, raplna).
os-tendd, is, ere, tendl (os-tentus 3) pokažem ; (ob, tenëre, con-tinëre, tentllre, con-tinuus, con-tentus, at-tentus, abs-tinentia, con-tinentia e-mitto, is, ere, miši, missum izpustim (—puščam); (prô-mittere).
XCV.
(Lat. slovnice § 114, III: pasivne oblike
iz sedanjikovega debla.)
«
Humilis, e nizek, slab; (kumare) emo, is, ere, erni, emptum kupim (kupujem); (ex-emplum, ex-imius) tolld, is, ere (sus-tuli, sub-latum)
vzdignem (vzdigujem) rego, is, ere rëxi, rectum vladam, (u)ravnam, vodim; (rex, regtna, rëgnum, rëgnSre, rector, rictus, ë-rëctus, regiô) lego, is, ere, lêgi, ledum (na)berem, izberem (—biram) ; (intel-legere, dl-ligëns, dl-ligentia, neg-legentia) scribd, is, ere, scripsi, scriptum (s)pišem ; (scriptor)
ludo, is, ere, hm, lusum igram (se), naigram se; (ludus, ladi-brium)
vinco, is, ere, vid, victum (pre)ob-vladam, nadvladam, premorem, premagam, zmagam (—gujem);
(victor, victoria) e-ligo, is, ere, legi, lectum izberem, izvolim ; (legere, intel-legere i. t. d.) de-fendo, is, ere, fendi, fensurn (o)branim, zagovarjam ; (de-fen-sare)
per-duco, is, ere, duxi, ductum
dovedem, privedem; (dux) e-discd, is, ere, didici, — (na)-učim se na pamet (—na izust); (idiscere, diseipulus, disciplina) de-tego, is, ere, texi, tectum od-krijem, razodenem (-odevam), izdam; (tectum, tectus 3).
XCVI.
Largitio (onis) exspectata pričakovano obilno darovanje, darež-ljivost; (largus).
fallo, is, ere, fefčlli, (falsum) ukanim, (pre)varam, (v pasivu tudi: motim se); (falsm, fallux).
XCVII.
Blanditiae, arum prilizovanje, laskanje; blanditias adhibere prilizovati se; (blandus) osculum, i poljub baculum (in —us) i palica utilitas (atis) magna velika korist ; (utilis, in-utilis, usus).
turbulentos 3 buren, hrupen; (turbare, dis-turbare, turbidus).
muled, as, are nabijem, (pre)tepem per-tracto, as, are (po)t.ipljem; obdelujem; osculis faciem per-tracto lice poljubljam; (ex-trahere, at-trectare, con-tractus)
con-voco, as, are skličem; (vox,
vocUre, in-vocare) re-puto, as, are razmišljam, pre-
udarjam; (putare) rudo, is, ere, rudivi, — rjovem, rigam
di-ligo, is, ere, lexi, ledum ljubim, spoštujem ; (diliglns, diligentia, neg-legentia, legere, e-ligere, intel-legere) anim-ad-verto, is, ere, vertí, versum spazim (—zujem), zapazim (za-pazujem); (animus, ad, vertere, vertex, adversus, ad-versftrius) con-temno, is, ere, ternpsi, temptum zaničujem, prezrem (preziram); (con-temptus)
of-fendo, is, ere, fendi, fensum udarim; uvredim, (raz)žalim;
(de-fendere, de-fensare)
e-scendo, is, ere, scendi, scensum vsplezam, stopim (na kaj); (descended, a-scSnsus) re-pello, is, ere, rép-puli, re-pulsum odženem; (pulsus).
sane (adv.) zares; seveda, kajpada;
(sanus, sanare, in-sania)
eo — quo (ablativa) tem — čim.
cum (coni. s konjunktivom v pomenu:) pri tem ko, dočim.
XCVIII.
(Lat. slovnice § 113, III: oblike iz perfektovega debla.)
Pensum, l naloga morositas (atis) nimia prevelika čemernost.
prae-stat, are bolje je; (stare, statua, status, statim, m-stare, con-stare, con-stans, con-stantia) licet, ere, licuit dovoljeno je, sme se vado, is, ere, vasi, vasum idem
(grem), hodim ab-solvo, is, ere, solvi, solutum odvežem; (do)končam, dovršim prae-seribo, is, ere, seripsi, seriptum predpišem, določim, zaukažem;
(sertbere, scriptor).
tandem (adv.) nazadnje; vendarle, vendar; (tam, tamen, tamquam) non-dum še ne; (non, dum) prius (po)preje; (pro).
ergo (coni.) po tem takem, torej.
XCIX. Tabula, ae tabla
palma, ae palma (zmagalno znamenje)
Parrhasius, i Parazij (slikar grški) linteum, i platno, platnena tkanina
pietor (oris) clarus sloveč slikar;
(pietura)
Zeuxis, idis Cevksid (slikar grški).
ex-aequo, as, are izjednačim; ex-aequare naturae veritatem pogoditi (prirodno resnico) pri-rodnost, zvesto posneti prirodo;
(aeguus, aequitns)
pingo, is, ere, pinxi, pictum (na)-
slikam ; (píctor, plctura) in-stituo, is, ere, stitui, stitütum nastavim, osnujem, napravim, začnem; (mstitutus, stare, status, statim, statua, statió, In-stare, constare, con-stttns, constantia, prae-stare) pro-pono, is, ere, posut, positum predložim, izpostavim; (ante-po-nere, com-positus, op-positus) trado, is, ere, didi, ditum izročim, prepustim, sporočim, poročam; (trans, daré, red-dere, cre-dere, dos, in-crldibilis).
62.
Lignator (oris) miser beden drvar.
quaero, is, ere, quaesivi, quaesitum (rem) iščem (česa); quaero ali-quem vprašam za koga (po kom) ; (quaestuosus).
C.
Fórmica, ae mravlja cicada, ae cvrček frümentum, i žilo; (frUctus, fmgi-fer, frTigttUtus).
cavus 3 votel; subst. adiect.: ca-vum, i votlina, luknja; (cavea, cavare).
sicco, as, are sušim salto, as, are skačem, plešem; m-sultare)
traho, is, ere, traxi, tractum vlečem; (ex-trahere, at-trectare, per-tractare, con-tractus) col-ligo, is, ere, legi, lectum zberem, naberem, pridobim (si); (cum, legere, dl-ligere, di-ligtns, intel-legere, B-ligere, neg-legentia, di-ligentia)
in-cludo, is, ere, clusi, clusum zaklenem (-klepam), zaprem (-piram).
63.
Di-visid (dnis) mira čudna (raz)-delitev.
aequalis, e jednak; (aequus, aequitas, ex-aequare).
vindico, as, are prisvajam si, prilastim si com-porto, as, are znesem (znosim);
portttre, re-portare, ap-portčlre) iungo, is, ere, iunxi, iunctum (z)-vežem, (z)družim, sklenem (sklepam ; (con-iunctus) di-vido, is, ere, visi, visum (raz)-
delim; (di-visio) com-prehendo, is, ere, prehendi, prehensum zgrabim.
CI.
(Lat. slovnice § 114, III: oblike iz supinovega debla.)
Per-fectus 3 (particip.) dovršen, popoln.
sperno, is, ere, sprevi, spretum
zametujem, zaničujem claudo, is, ere, clausi, clausum zaprem (—piram), zaklenem (—klepam); (in-dudere) ser o, is, ere, sevi, satum sejem meto, is, ere (messui), messum
(po)žanjem; (messis) gero, is, ere, gesst, gestum nosim; delam, opravim, storim, izvršim; bellum gero vojno vojujem; (gestus)
carpö, is, ere, carpsi, car p tum (u)trgam
cadö, is, ere, ce-cidi, casum (od)-
padem; (oc-casio, caducus) neg-legö, is, ere, lexi, lectum zanemarim (-marjam), v nemar puščam; (legere, e-ligere, di-ligere, hitel-legere, col-ligere, neglegentia, diligentia)
re-prehendö, is, ere, hendi, hensum körim, (po)grajam; (com-prehen-dere)
de-stituo, is, ere, stitui, stitütum (nezvesto) zapustim, na cedilu pustim ; [stare, statua, stotim, status, statiö, cön-stare, cön-stans, con-stantia, prae-stare, In-stituere). quam-diu (adv.) kako dolgo, doklej? dokler; (quam, diu).
CII.
Catilina, ae Katilina (rimski ple-
menitaš in zarotnik) Livius, i Livij (rimski zgodovinar) Mardonius, l Mardonij (perzijanski
poveljnik) Mummius, i Mumij (rimski vojskovodja) legUtus, i poslanec prö-ditiö (önis) impia brezbožna izdaja, izdajstvo; (pro, dare, tra-dere, cre-dere, per-ditus, prae-ditus) damnö, as, Ure (aliquempröditiönis) obsodim (koga zaradi izdaje); (damnum)
ex-stö, Us, Ure ven molim; (ohranjen) sem; (stare i. t. d., gl. de-stituo štev. CI!)
caedd, is, ere, ce-cidi, caesum (po)-sekam, pobijem, ubijem; (caedes, cadere)
mittd, is, ere, mïsï, missum pošljem ; (ë-mittere, prô-mittere) dïïcô, is, ere, dUxï, ductum (prepeljem, privedem, vodim ; (dux, per-ducere) con-scribo, is, ere, scrïpsï, scriptum spišem ; libris (ablUt. ïns trum.) conscribo spišem v knjigah; (scrlbere, prae-scrlbere, scrlptor) ex-pelïô, is, ere, puli, pulsum pre-ženem, izženem, zapodim; (pul-sus, re-pellere) dži-ruo, is, ere, ruï, rutum razrušim; (ruina) in-cendô, is, ere, cendi, censum
zažgem ; (in-cendium) re-stitud, is, ere, stitui, stitUtum popravim, povrnem ; (stare i. t. d., gl. ex-stare) dë-ponô, is, ere, posut, positum odložim ; odium dépônô (opustim sovraštvo=) odrečem (odpovem) se sovraštvu; (pro-ponere, ante-pônere, com-positus, op-positus).
viritim (adv.) mož za možem; posamezno, posamič; (vir, rirtus).
cm.
Vînea, ae vinograd; (vinum) thésaurus, ï zaklad solum, ï tla, zemlja ligo (Unis) dUrus trda motika as-siduitas (Utis) mira čudovita vstrajnost, neprestanost ; assi-duitâs labôris vstrajnost pri delu = vstrajno delovanje; (ad, sedëre, sëdës, dëses, sëdttre, praesidium, in-sidiae).
über, ilberis obilen, bohoten.
cedö, is ere, cessi, cessum slopam, grem (idem), hodim, umaknem se, udam se; ex vitä cedö (grem iz življenja, ločim se s svela =) umrem
dis-cedö, is, ere, cessi, cessum raz-idem se, odidem (odhajam); (dis, ceder e) ab-dö, is, ere, didi, ditum oddam; skrijem ; (ab, dare, trU-dere, rre-dere, red-dere, prö-ditiö, per-ditus, prae-ditus, in-credibilis) e-ruö, is, ere, rui, ütum izderem ; izgrebem, razgrebem (-grebam);
(di-ruere, ruina) de-meto, is, ere, messui, messum (po)žanjem ; (de, metere, messis) excitäre aliquem ad Studium agri-cultürae vspodbujati (vspod-buditi) koga na prizadevno pečanje z ratarstvom.
alic-ubi (adv.) nekje; (ubi).
CIV.
Tenebrae, ärum tina, tmina
vespertiliö (önis.) taeter grdi netopir; (vesper).
quadru-pes, pedis četveronog (če-tveronožec); (quattuor, pes, pedes, peditatus).
nüdö, äs, äre ogoliti, obnažiti; pentiis nüdäre aliquem oskubsti koga; (nüdus) in-clinö,äs, äre nagnem (nagibljem) statuö, is, ere, statui, statütum staviti; skleniti; (stare, statua i. t. ct., gl. re-stituö CII!)
WieBthaler, Vadbe 7.
con-iungo, is, ere, ianxi, iunctum združim (združujem); (cum, iun-gere, con-iUnctus) ad-iungo, is, ere, iunxt, iunctum pridružim (-družujem); (ad, iun-gere, con-iungere, con-iunctus).
65.
Im-pond, is, ere, posut, positum naložim (nalagam); (ante-ponere, de-ponere, pro ponere, com-posiius, op - positus) con - stituTj, is, ere, stitui, stitutum določim, odmenim; (stare, statuere, statua, statim, status, statio, re-stituere i. t. d., gl. ds-stiluo CI!)
CV.
Arcus, us lok.
rogo, as, are vprašam, prosim;
(inter-rogsre) cerno, is, ere ločim, vidim; cernor
pokažem se; (se-creto) flectd, is, ere, flexi, flexum sklonim, pri(po)gnem, omečim; (flexus, flerlira, flexudsus, in-flexus) tendo, is, ere, tetendi, tentum (na)-pnem ; (tenlre i. t. d., gl. ostendo 59!) rumpo, is, ere, rupi, ruptum (z)-lomim; rumpor (zlomim se =)
počim; (rupes, cor-rumpere)
maturesco, is, ere, maturui, — dozorim; (maturus, prae-maturus) nosco, is, ere, novi, notum spoznavam; (notus, ignotus, nomen, cognomen, nominare, nobilis, 1-gnorare, l-gnoratio) co-gnosco, is, ere, gnovi, gnitum SpOzna(va)m ; (cum, noscere i. t. d.) de-cido, is, ere, cidi, — odpadem, osipljem (ospem) se; (de, cadere, oc-casin, caedere)
oc-cidd, is, ere, cidi, cUsum za-padem, (o solncu) zajdem; poginem ; (ob, cadere, oc-cnsio, de-cidere, caedere).
nimium (adv.) preveč; (nimius, nimis).
CVI.
(Lat. slovnice § 113, IV: aktivne oblike iz sedanjikovega debla 4. konjugacije.)
Ovile (is) magnum velik ovčjak;
(ovis)
potus, us pijača; (potare).
uro, is, ere, ussi, ustum (se)žgem
(sežigam); (aurum, aurora) scio, is, tre, scivi, scitum vem;
(scientia)
ne-scid, is, ire, —, — ne vem;
(sclre, scientia) saevio, is, ire, saevii, saevitum
divjam, razsajam ; (saevus) dormio, is, ire, ivi, itum spim audio, is, ire, ivi, itum slišim, slu-šam, posluša(va)m; (auditus, auris) custddio, is, tre, ivi, itum stražim,
Čuvam ; (eustos, custodia) munio, is, ire, ivi,. itum utrdim (utrjujem); (munltus, munlmentum) venio, is, ire, veni, ventum pridem, prihajam; (ad-vena, ad-ventare, ad-ventus, in-ventrix) servio, is, ire, ivi (ii), itum služim, strežem, ustrezam; (servus, Ser-vius, servšre, ob-servUre, con-servare) esurio, is, ire, — esuriturus gla-dujem, lačen sem; (edere, edax, esca, esuriens) sitio, is, ire, ivi, itum žejen sem; (sitis)
lenid, is, ire, ivi (ii), itum (z)laj-šam, utešim
I sepelid, is, ire, ivi, sepultum po-kopljem (—kopavam).
ne-ve (coni. s konjunktivom) in (da) ne, niti; (ne).
CVTI.
Fumus, i dim
gallus, i petelin; (gallina)
re-medium, i zdravilo; pomoček;
(medicus)
paupertas (atis) magna velika ubož-nost, uboštvo; revščina; (pauper) quaestus, us zaslužek; (quaerere, quaestuosus)
media nox polnoč
mihi in animo est volje sem.
diurnus 3 (po)dneven; (dies, din) domesticus 3 domaČ; (dominm, domina, domicilium, dominUtio, domttre) quota liora est ? (kolikatera ura je =) obkorej je?
sus-tento,as,are vzdržujem; vitam sustento preživljam se; (sub, ten-tare i. t. d., gl. ostendere 59!) in-duco, is, ere, duxi, ductum uvedem, vpeljem; ex fumo in flamam se inducere (vpeljati se iz dima v plamen =) priti «z dežja pod kap»; (ducere, per-du-cere, dux).
iam vero (coni.) zdaj pa (celo).
67.
Ap-peto, is, ere, petivi, petitum (rem) hrepenim (po čem), poganjam se za kaj, (posezam za
Čim); (ud, petere, im-petus, perpetuus)
at-tingo, is, ere, tigl, tactum (rem) dotikam se (česa), dosežem (—sezam kaj); (tactus) re-spuo, is, ere, spui, — nazaj pljunem; zavržem, ne maram salid, is, tre, skačem; (saltare, tn-sultare).
nihilo minus (za)nič manj, pri vsem tem, vendar-le; (nihil,
minus).
cvm.
(Lat. slovnice § 114., IV: pasivne oblike iz sedanjikovega debla.)
Opes (um) magnae veliki zakladi, (vojna) moč; (ojamus, optimus, opulentus, copia, in-opia)
mensis, (is) primus prvi mesec.
finio is tre, ivi (ti), itum omejim (-jujem), končam, sklenem; (af-
flnitUs)
mollio, is, tre, ivi (il), itum (o)-
mečim; (molite) nUtrio, Is, tre, ivi (ti), itum dojim,
redim; [nutnx) plinid, is, tre, ivi, itum kaznim,
kaznujem; (poena, im-pune) vestio, is, tre, ivi (ii), itum oble-čem
(oblačim), pokrijem; (ristimentum) e-rudio, is, tre, ivi (ii), itum izobrazim (—žujem).
C1X.
(Lat. slovnice § 113., IV: oblike iz perfektovega debla.)
Forum, i trg
Ggthium, i Gitij (luka lacede-monska)
honestas (atis) nota znana poštenost, poštenje; (honor, honSrare, honestus)
simultas (atis) perniciosa pogubna zavidnost; (simulUre, similis, dis-similis, similitudo, simulacrum) Aristides, is Aristid (državnik atenski).
per-utilis, e prekoristen; (utilis, in-utilte, utilitas, Ttsus).
e.om-municd, as, are (aliquid cum aliquo) (skupno narediti =) priobčiti naznaniti (komu kaj); (com-munis) glisco, is, ere tlim frango, is, ere, fregi, fraction (z)lomim, potrem; oslabim; (fragor, fragilMs) ex-sisto, is, ere, stiti, — izidem, postanem; (stare, ex-Stare, statua i. t. d., gl. con-stituo 65!) sub-duco, is, ere, duxi, ductum gori na suho potegnem;
ducere, dux, in-ducere, per-diicere).
clam (adv.) skrivaj, tiho minime najmanj, nikakor ne;
(minus, minimus).
ex.
Ennius, i Enij (pesnik rimski) ostium, i vhod; (os-culum) Scipio (onis) Nasica, ae Scipijon
Nazika (oblastnik rimski) domi (star mestnik) doma; (domare, dominus, domina, domicilium, domi-
natio)
iussu (ablat.) na povelje; (iuhere).
im-püdens, entis nesramen. intus (adv.) notri.
cxi.
Longinquitüs (ätis) ingräta neprijetna (časovna) dolgost; (longus, longitüdo) vespert zvečer; (per, vespertiliö).
con-demnö, äs, are obsodim; {cum,
damnum, damnSre) sentiu, is, Ire čutim, spazim; {sensus, cön-sensus, sententia)
ad-venid, is, Ire, veni, ventum pridem (prihajam), dospejem; {venire, ad-ventSre, ad-ventus, ad-vena, in-ventrlx) in-venia, Ts, ire, veni, ventum najdem (nahajam); iznajdem, iz-umejem; (venire i. t. d., gl. ad-venlre !)
serius (komparativni adv.) pozneje, prepozno; (sero).
prius-quam (coni.) predno, preje ko, dokler ne ; (prius, quam).
70.
Aristippus, T Aristip (modrijan grški)
philo-sophus, i modrijan.
de-terreo, es, ere, ui, itum ostrašim, Odvrnem; {de, terrere, ex-terrlre, per-terrere, terror).
CXII.
(Lat. slovnice § 114., IV: oblike iz supinovega debla.)
Lupa, ae volkulja; (lupus)
e-loquentia, ae zgovornost; (f-
loquBns, col-loquium) sepulcrum, i grob; {sepelire) vepres (is) acutus (navadno pltir.:
vepres, ium) bodeče trnje Archimedes, is Arhimed (sloveč matematik grški).
con-tristo, as, are užalim; {cum,
trlstis, trlstitia) im-pedio, is, tre, Ivi (ii), itum ovrem (oviram), zadržim (zadržujem) ; (pes, pedes, pedit&tus, op-pid-um, op-pid-Hnus).
CXIII.
Bestiola, ae živalca; (bestia) laqueus, i zanj ka.
miserabilis, e žalosten, tožen; (miser, miseria, miserandus, misericordia).
con-dono, as, are podarim; vitam. alicui condonare komu življenje pustiti; (cum, donare, donum) ar-repo, is, ere, repsi, réptum priplazim se; (ad) cor-rodo, is, ere, rosi, rosum zglo-
jem; razgrizem; (cum, rostrum) ex-cio, is, ire, civi,citum vzbudim;
(con-citare, ex-citare, in-citare) ex-pedio, Ts, ire, ivi (ii), itum razmotam, izbávim, oprostim (česa); {pes, pedes, peditatus, im-pedvre, op-pid-um, op-pid-anus) ir-retid, is, ire, ivi, itum vzanj-
kam; (in) rugid, is, ire, —, — rjovem re-portare praemium (odnesti =) zadobiti -, prejeti plačilo.
CXIV.
Plato, onis Platon (modrijan grški) de-finitio (onis) clara jasna določitev, opredelitev; (Jimre, af-finitas)
Diogenes, is Dijogen (modrijan grški).
divus 3 božji; subst. adied.: di-vum, i vedro nebo; sub divd pod milim nebom; (dmnus, di-vlnatid, dem, ded) bi-pes, pedis dvonog, dvonožen;
(pls, pedes, peditatus, quadru-pen, im-pedlre, ex-pedlre, op-pid-um, op-pid-Unus).
egeo, es, ere, ui, (re) potrebujem—,
potreben sem (česa) surgo, is, ere, sur-rem, sur-rectum vzdignem se, vstanem; (sub, re-yere, rex, regina, regis, regnmn, reg-nllre, rectus, e-rectus) pono, is, ere, posut, positum (po)-stavim, položim; (de-pOnere, ante-ponere, com-positus, op-positus) ab-igo, is, ere, egi, aetum od-ženem (-ganjam); (agere, agitnre, cogitare)
dis-cerpo, is, ere, cerpsi, cerptum
raztrgam; (carpere) in-veho, is, ere, vexi, veetum uvezeni (uvažam), prinesem; (vehe-mens, vexare, vectare, vectlgal) de-finio, is, ire, ivi(ii), itum omejim; določim (-ločujem), opredelim; (flnire, af-flnitils, de-flnltio) sub-venio, is, ire, veni, ventum pridem na pomoč, pomorem (pomagam); (venlre, ad-vemre, ad-ventare, ad-vena, ad-ventus, in-venlre, in-ventrlx).
ec-ce (adv.) glej, evo (ga); ecce
homo glej (evo) ga človeka! quo-modo na kak način? kako?
(qui, modus, modicus, modestus).
iuxta (praepos. z akuzat.) poleg, tik.
an (vprašalnica, stoječa v drugem delu razstavnih vprašanj) — ali ?
72.
Ithaca, ae Itaka (otok grški)
ciitiae, arum zibel
Menelaus, i Menelaj (kralj spartski
in brat Agamemnonov) Telemachus, i Telemah (Uliksov sin)
sulcus, i brazda
aratrum, i plug; (arare, arma, ar-mttre)
simulatio (onis) cognita spoznana hlimba; (simul i. t. d., gl. simultcts C1X!)
fraus (fraudis) summa največja
prevara; (frustrii = fraustra) Palamedes, is Palamed (junak grški)
vates (is, c.) peritus vešč prorok, vedež
domum (akuzat.) domov; (dumi i. t. d., gl. CX!)
cesso, as, are obotavljam se;
(cedere, dis-eedere) com-pello, is, ere, puli, pulsum naganjam; nagovorim; (pulsus, re-pellere)
prae-dico, is, ere, dixi, dictum napovem, prorokujem; (dicere, dicatus, prae-dicnre)
re-verto, is, ere, vertí, versum vrnem se; (vertere, anim-ad-vertere, versare, vertex, ad-versus, ad-versarins, quorsum, retrorsum) ob-tero, is, ere, trivi, tritum strem, zmečkam; (trlstis, trlstitia, contristare, septen-tridnalis) con-venid, is, ire, veni, ventum snidem (shajam) se; {cum, venire i. t. d., gl. sub-venio CXIV!)
bello petere aliquem z vojno iti
nad koga flectere ex suho zavrniti z brazde iungere equutn ad aratrum upreči konja pred plug.
diUtius (komparat. adv.) dalje, dalj Časa; {din, dies, diurnus, interdiU, quam-diü).
V ponavljanje.
CXV.
Epistula, ae pismo
dé-siderium, i želja, hrepenenje;
(di-slderare, con-slderare) ad-hortatio (onis) parva mali spomin, izpodbuda natio (onis) bellicosa vojevito pleme, narod (po svojem skupnem izvoru); (natus, natura, natv) diuturnitas (atis) immensa neizmerna (časovna) dolgost, dolgotrajnost ; (dies, din, diatius, diurnus, inter-diü, quam-diü) im-becillitas (atis) invisa zoperna slabost, onemoglost; (imbecillus).
patrius 3 očeten, domač; (pater,
patria, patronus) parvulus 3 majčken, majhen, mali;
(parvus, paulum, Paullus)
as-siduus 3 vstrajen, neprestan;
(ad, sedSre i. t. d., gl. as-siduitas CIII!)
calleo, es, ere vem, znam, umejem;
(callidus, calliditas) per go, is, ere, per-rexi, —rectum nadaljujem; (per, regere i. t. d., gl. rego XCV!) haurio, is, ire (iz)črpam, zajmem (-jemam)
non dubito (z infinit.) ne obotavljam se, usojam si revoco in memoriam alicui ali-quid (po)kličem komu kaj v spomin (nazaj) = spomnim koga (česa) dico (plUrimam) salütem alicui (prav srčno) koga pozdravljam.
nüper (adv.) nedavno, zadnjič ad-húc doslej, dosihdob; (ad, hoc) in dies od dne do dne.
73.
Per-egrinatio (onis) iiicunda prijetno potovanje ; (per, ager, agrícola, agricultura, peragrare).
per-egrinus 3 ptuj; subst. adiect.: peregrinus, i ptujec; (per, ager i. t. d., gl .per-egrinatio!) in-anis, e prazen, niče v.
alieno, as, are optujiti; alienor ab aliquo (optujim =) izneverim se komu ; (alius, alienus) de-pravo, as, are pokvarim, popačim
con-sumo, is, ere, siimpsi, sumptum potrošim; tempus consumo preživim -, prebijem čas
i-gnosco, is, ere, gnovi, gnotum odpustim, ne zamerim; (noscere i. t. d., gl. CV.) in-vado, is, ere, vasi, vasum (ali-quem) napadem (koga), (po)-lotim se (koga); (in, vadere).
per-egre(adv.) na ptujem, vptujini;
(per-egrinatid i. t. d., gl. gori!) rlirsus zopet; (rürsus = rever sus; ver-tere, re-vertere i. t. d., gl. 72!) gratias (nikdar gratiam) ago alicui pro aliqua re hvalo izrekam (zahvaljujem se) komu za kaj
habed me (bene) imam se (dobro).
CXVI. 1.
Narratiuncula, ae pripovedka;
(narrare)
Theocritus, i Teokrit (pesnik grški)
versus, üs stih, verz; (vei-tere i. t. d., gl. re-vertere 72!)
ap -probo, as, are odobrim (odobravam) ; (ad, probare, probus, improbare, improbas) o-mitto, is, ere, mlsi, missum opustim (-puščam); (mittere, pro-mittere, B-mittere).
2.
Antimachus, i Antimah (pesnik grški)
auditor (oris) attentus pazljiv poslušalec; (audire, audltus, auris) ■volumen (inis) totum ves zvitek, spis, knjiga.
Philo-sophia, ae modroznanstvo, modroslovje; (philo-sophus)
Democritus, i Demokrit (modrijan grški)
patrimdnium, i očinstvo, dedščina (pO Očetu); (pater, patria, patrius).
a-voco, as, are odzovem; odtegnem (—tegujem); (vox, vocare, in-rocttre, re-vocare, vocabulum).
4.
Lacaena, ae Lakonka (= Sparčanka)
suc-cedo, is, ere, cessi, cessum grem pod kaj, stopim (na koga mesto); (sub, cSdere, cSssare, dis-cedere).
6.
Prae-sentia, ae sedanjost; in prae-sentia za trenutek; (prae-esse)
Timotheus, i Timotej (poveljnik atenski).
postrl-die (adv.) drugi dan, prihodnjega dne; (post, post-ea, po-sterus, postremus, diss).
7.
In-numerahilis, e nebrojen, brezštevilen; (numerus, numerare, ad-numerUre).
8.
Paedaretus, i Pedaret (poveljnik lacedemonski)
com-itia, orum volilni zbor
gradus, us stopnja, stopinja.
gauded, es, ere veselim (radujem) se; (ffaudium)
re-nldeo, es, ere veselo (prijazno) se smejem.
9.
Per-fuga (ae) impius brezbožni pribežnik, uskok ; (per, fuga, fu-g(tx, fugttre, re-fugium) Pyrrhus, l Pir (kralj epirski) Epirus (i) bellicdsa bojeviti Epir (dežela v severni Greciji, sedaj Albanija = Arnavtska) Fabricius, i Fabricij (vojskovodja rimski); (faber).
re-dUco, is, ere, dïïxï, ductum nazaj (od)peljem, - odvedem;
(dlicere, dux, in-dticere, per-ducere, sub-ducere).
10.
Ephesus (i) opulenta bogati Efez (mesto maloazijsko); (Ephesius) Antiochus, i Antijoh (kralj sirski) Phormid, dnis Formijon (modrijan grški)
cdn-tid (Mis - con-ventid) tumul-tuosa hrupen (narodni ali vojaški) zbor; (cum, ventre i. t. d., gl. con-venlre 72 in subvenlre CXIV!)
militaris, e vojaški; rês militâris
vojaštvo, vojstvo ; (miles) dê-llrus 3 blazen, prismojen ali-cjuot (adiect. indëclin.) nekaj—, nekoliko (jih); (quut).
dê-lirô, as, are bledem, prismojen
sem ; (de-lirus)
quaerere (aliquid) ex (ab) aliquô (v)prašati koga (za kaj).
Bi-duum, i dvodnevje, d va dni; (dies) Hiero, dnis Hijeron (samosilnik sirakuški).
ad-mirans, antis (particip.) čude(6) se; (mlrus, ad-mlrubilis, nl-mlrum) duplico, as, are podvojim; (duo) de-libero, as, are preudarjam, premišljujem.
12.
Nec-essitas (atis) magna velika potreba, nuja; (nec= ñeque, esse, nec-essUrius) Thales (etis) Talet (jeden izmed sedem modrijanov grških).
dis-curro, is, ere, curri (cucurri), cursum raztečem (-tekam) se, raznašam se; (currere, cursus, oc-citrs/tre, eircum-cursUre).
CXVII.
1.
Astrum, i zvezda; (stella) monumentum, i spomenik; (mot&re,
ad-monlre, monstrUre, monstrum) duro, as, are utrjujem; trajam,
trpim; (durus, durntus) tribud, is, ere, ui, üturn podelim,
izkazujem ex-uo, is, ere, ui, Tdum izujem, slečem; vitia exuere odvaditi se napak cor -rigo, is, ere, rexi, rectum popravim, zboljšam (cum, regere i. t. d., gl. XCV!)
2.
Caténa, ae veriga, spona frenum, i uzda
furor (oris) saevus ljuta besnost munus (eris) dignum dostojen dar, darilo (ki se daje prijateljem ali podložnikom v dokaz naklonjenosti ali milosti); (eom-miinis, com-municUre)
lumen (inis) diumum dnevna luč;
(lux, luna, il-lustris, il-lustrUre)
paries (etis) proximus bližnja stena rlsus, US smeh; (ridere, ir-rVUre).
caeco, as, are (o)slepim, (o)mamim;
(caecus, oc-caecUre) ardeo, es, ere gorim; (ardor) posco, is, ere, poposci, — tirjam,
zahtevam; (postulare) cogo, is, ere, coegi, coactum (prisilim; (cum, agere, per-agere, ab-igere, agitOre, cogitUre) com-pesco, is, ere, pescui, — spnem, uklenem, brzdam; (cum, pes i.t.d., gl. expedio CXtII!)
3.
Senecta, ae = seuectiis, utis virga, ae šiba, (zelena) vejica Urtlca, ae kopriva; (urere, aurum,
aurora) navita, ae, m. = nauta vitulus, i tele, junček
arator (oris) sedulus (o)ratar;
(aro, aratrum) sidus (eris) splendidum bliščeče (o)zvezdje; (desld-erium, de-std-eru, con-sid-ero).
curvus 3 (s)kriv(ljen), sključen in-numerus = innumerabilis, e saluti-fer, fera, ferum zdravje (korist.) prinašajoč, koristen;
(salus, saluber, salutUris, saluto, re-saluto).
re-cubo, as, are ležim, počivam;
(cubure, cublle) e-numero, as, are naštejem (—šte-vam); (e, numero, ad-numero, nu-merus, in-numerus, in-numerabilis) midced, es, ere božam, gladim; (mulcUre)
soleo, es, ere običavam, navajen sem
sino, is, ere, sivi, situm (do)pustim
(—puščam); (situs) metuo, is, ere, ui, — bojim se; (med glagoloma timere in rne-tuere je jednak razloček, kakor med subst. timor in metus); (metus)
modo (adv.) le; (modus, quo-modo, modicus, modestus).
Abecedni slovnik.
i.
Latinsko-slovenski del.
A.
A, ab (z ablat.) od ab-dd 3, didi, ditum oddam; skrijem
ab-errd 1 zajdem, zablodim ab-igo 3, egi, actum odženem
(-ganjam) ab-rumpo 3, rupi, ruptum odtrgam; vitam abrumpo življenje končam
ab-solvo 3, solvi, solutum odvežem;
dokončam, dovršim abs-tinentia, ae vzdržnost, nesebičnost
abs-tined 2 (re) vzdržujem se (česa) ab-sum, abesse, afui odsoten —, oddaljen sem; absens, entis odsoten, nenavzoč(en) acanthis, idis, f. lišček ac-ceptus 3 vsprejet, dobljen accipiter, tris, m. kragulj ac-clamo 1 zakličem (komu) ac-cuso 1 (za)tožim, zatožujem acer, acris, acre oster, bister; hud,
pogumen acerbus 3 grenek, bridek, trpek Acliilles, is Ahil (junak grški pred Trojo)
Acro-polis, is Akropolje (grad atenski)
acutus 3 nabrušen, oster; hud ad (z akuzat.) k, do, proti; pri,
na (z akuzat.) adeo (adv.) tako zelo ad-hibed 2, ui, itum (imam pri čem) rabim, upotrebljam; mo-dum adhibeo mere (zmernosti) se držim, consilium adhibeo naklep nasnujem ad-hortatio, onis, f. spomin, iz-
podbuda ad-huc (adv.) doslej, dosihdob ad-iungo 3, iunxi, iunctum pridružim (-žujem) ad-iuvo 1 podpiram, pomagam ad-levo L vzdignem ad-ministro 1 upravljam admirabilis, e čudovit, ad-mirans, antis čuden, čude(č) se ad-moneo 2 opomnim (opominjam),
(po)svarim ad-numero 1 prištevam ad-oro 1 časlim (po božje) ad - sum, adesse, adfui prisostvujem, pričujoč-, prisoten—, navzoč(en) sem; adsum alicui pomagam komu
adulator, oris, m. prilizovalec ad-ulescens, entis, m. mladenič ad-ulescentia, ae mladost
ad-vena, ae, m. prišlec, ptujec ad-venio 4, vetu, ventum pridem
(prihajam), dospejem ad-vento 1 prihajam ad-ventus, us, m. prihod ad-versarius 3 nasproten; —ius, i
nasprotnik adversus 3 nasproten, neugoden adversus (z akuzat.) proli, do ad-vold 1 priletim aedi-Jicium, i hiša, poslopje aedi-Jico 1 sezidam aegrotus 3 bolan; —us, i bolnik Aeggptus, i, f. Egipet (dežela
afriška) aeneus 3 bronast, meden aequalis, e jednak aequitas, atis, f. jednakost, pra-vednost
aequus 3 raven; aequa mens ravno-dušje
aer, aeris, m. vzduh, zrak aerosus 3 bakrovit aestas, atis, f. poletje aestimo 1 cenim, čislam; pro nihilo aestimo preziram aetas, atis, f. doba aeternitas, atis, f. večnost aeternus 3 večen af-finitas, atis, f. svaščina, sorodnost
af-firmo 1 trdim, potrjujem, zagotavljam Africa, ae Afrika Agamemnon, onis Agamemnon (vrhovni poveljnik grški pred Trojo)
ager, gri polje, njiva; pokrajina Agesilaus, i Agesilaj (kralj lace-demonski)
agito 1 gonim, ženem agnus, i jagnje
ago 3, egi, actum ženem; ravnam, delam, opravim (opravljam), počnem (počenjam); gratias ago glej gratia agri-cola, ae, m. kmet, (o)ratar agri-cultura, ae kmetijstvo, ralar-stvo
Aiax, acis Ajak (junak grški pred
Trojo) alacer, cris, ere 3 čil alauda, ae škrjanec AlbTnus, i Albin (priimek rimski) albus 3 bel
Alcibiades, is Alcibijad (državnik
in vojskovodja atenski) Alexander (dri) Magnus, i Aleksander Veliki (kralj macedon-ski)
alic-ubi (ado.) nekje
alieno 1 optujim; alienor ab ali-
quo izneverim se komu alienus 3 ptuj ali-quando (adv.) nekdaj ali-quot (adiect. indecl.) nekaj—,
nekoliko (jih) al-ligo 1 pri veže m alo 3, Mi, altum redim, živim
(—iti) pitam alter, era, erum jeden —, drugi
(izmed dveh) altus 3 visok, globok alveus, i struga amabilis, e ljubezniv amarus 3 grenek amb-itio, onis, f. častilakomnost,
ničemurnost amb-itiosus 3 častilakomen, ni-čemuren
ambulo 1 izprehajam se, hodim
(grem) amicitia, ae prijateljstvo amicus 3 prijazen; —us, i prijatelj,
-a, ae prijateljica amd 1 ljubim
amoenus 3 ljubek, vabljiv, prijeten a mor, oris, m. ljubezen amphora, ae vrč
an (vprašalnica v razstavnih vprašanjih) — ali? an-ceps, pitis dvojen ancilla, ae dekla Ancus (i) MUrcius, i Ank Marcij
(kralj rimski) angustiae, arum soteska anima, ae duša
anim-ad-verto 3, ver ti, ver sum spazim (- ujem), zapazim (za-pazujem) animal, Ulis, n. živo bitje, žival animans, antis, c. (v plur. tudi n.)
živo bitje, životinja animus, i duh, duša, srce, pogum;
mihi in animo est volje sem annus, i leto ante (z akuzat.) pred ante-pond 3, posui, positum stavim pred koga; antepond ali-cui aliquid več (bolj) cenim (raji imam) kaj od (mimo) česa, prednost, dajem komu (kaki reči), pred kom (čim) Antimachus, i Antimah (pesnik grški)
Antiochus, i Antijoh (kralj sirski) antiquitas, atis, f. starodavnost antiquus 3 slar(odaven), plur.
—qui, drum starodavniki ap-ertus 3 odkrit, očiten, jasen |
Apollo, inis Apolon (grško-rimski bog solnčne svitlobe, modrosti in pesništva) ap-pUreo 2 prikažem (prikazujem) se, pojavim se, očiten—, oči-viden sem ap-pelld 1 nagovorim (-govarjam)
imenujem, zovem ap-petd 3 ivi, itum (rem) hrepenim (po čem), poganjam se (za kaj), posezam (za čim) ap-plicd 1 prislonim; applied me
alicui pridružim se komu ap-portd 1 prinesem, donesem
(-našam) ap-probd 1 odobrim (odobravam) ap-propinqud 1 (pri)bližam se
(-bližujem se) aptus 3 primeren, prikladen apud (z akuzat.) pri aqua, ae voda aquila, ae orel Ura, ae žrtvenik
Arabia, ae, f. Arabija (dežela
azijska) Arabiens 3 arabski aränea, ae pajek arator, d ris, m. (o)ratar arUtrum, i plug arbor, oris, f. drevo arced 2 odvračam, odganjam Archimedes, is Arhimed (sloveč
matematik grški) areus, Tis, m. lok Urded 2, ar si, Ur sum gorim Urdor, oris, m. žar, pripeka arduus 3 strm (vsled tega včasih =)
težaven, težek Urea, ae greda cirgenteus 3 srebrn
argentum, i srebro Ariadna, ae Arijadna Aristides, is Aristid (državnik atenski)
Aristippus, i Arislip (modrijan grški)
arma, drum, n. orožje armatus 3 oborožen armo 1 oborožim armentum, i (plužna) živina aro 1 orjem
Arpinas, atis arpinski; kot. subst.
gener. m. Arpinec ar-repo 3, repsi, reptum priplazim se ar s, artis, f. umet(el)nost, spretnost
arti-fex, icis, m. umet(el)nik arti-Jiciosus 3 umet(el)en arti-ficium, i umet(el)no delo arx, arcis, f. grad a-scensus, Tis, m. plezanje; vshod,
pristop Asia, ae, f. Azija asinus, i osel
asper, aspera, asperum hrapav, oster (in vsled tega tudi =) težaven as-porto 1 odnesem as-siduitas, atis, f. vstrajnost, ne-
preslanost as-siduus 3 vstrajen, neprestan astrum, i zvezda at (coni) nasproti pak, pa vendar ater, utra, atrum (medlo-) črn Athenae, arum, f. Atene (mesto
grško v Atiki) Atheniensis, e atenski; —is, is, m.
Atenjan (Atenec) atrox, ocis grozovit, strašen
at-tentus 3 pazljiv Attica, ae, f. Atika (država grška) at-tingo 3, tigi, factum (rem) dotikam se (česa), dosežem (-segam kaj) at-trecto 1 (rem) dotaknem se (česa)
auctor, oris, m. začetnik, vzročnik, stvarnik
auctoritas, atis, f. veljava, veljavnost
audacia, ae drznost, smelost audax, acis drzen, smel audeo 2 drznem se, upam si audio 4, ivi, itum slišim, slušam,
posluša(va)m auditor, oris, m. poslušalec auditus, us, m. sluh augeo 2, auxi, auction (po)množim Augustus, i Avgust (prvi cesar
rimski) aura, ae sapa, vzduh aureus 3 zlat auris, is, f. uho aurora, ae zora, jutranja zarja aurum, i zlato
(iut (coni.) ali; aut — aut ali — ali
autem (coni.) a, pa
autumnus, i jesen
auxilium, i pomoč
avaritia, ae lakomnost, skopost
avarus 3 lakomen, skop; -us, i
lakomnik, skopuh aveo 2 (silno) želim, hrepenim avidus 3 požrešen avis, is, f. ptica, ptič a-voco 1 odzovem; odtegnem
(-legujem) a-vold 1 odletim avus, i ded.
B.
Baculum (us), i palica beatus 3 blažen, srečen bellicdsus 3 bojevit bellicus 3 vojni; res bellicae vojni čini
bello 1 voj(sk)ujem se bel/um, i vojna (= vojskovanje) bene (adv.) dobro, prav bene-ficium, i dobrota bene-volentia, ae dobrohotnost,
naklonjenost beriignus 3 dobrotljiv, dobrohoten bestia, ae zver(ina), žival bestiola, ae živalca bi-duum, i dvodnevje, dva dni bi-pes, pedis dvonog, dvonožen blanditiae, arum, f. prilizovanje, laskanje; blanditias adhibeo prilizujem se blandus 3 prilizljiv bonus 3 dober; bonum, i dobro,
blaženstvo bos, bovis c. govedo; vol bracchium, i podlaket, roka brevis, e kratek
Britannia, ae, f. Britanija (Angleško) Britannus, i Britanec Brutus, i Brut (prvi konzul rimski) bustum, i gomila.
C.
Cado 3, ceeidi, cčisum (od)padem caducus 3 razpaden; minljiv caecd 1 (o)slepim; (o)mamim caecus 3 slep
caedes, is, f. poboj, klanje caedo 3, cectdi, caesum (po)sekam, pobijem, ubijem
caelum, i nebo
calamitas, atis, f. nezgoda, nesreča calcar, aris, n. ostroga; izpodbuda calidus 3 topel, vroč called 2 vem, znam, umejem calliditas, atis, f. zvitost, lokavost callidus 3 zvit
calor, oris, m. vročina, toplota campus, i ravan, polje candor, oris, m. svetloba eanis, is, c. pes, psica Cannae, arum, f. Kane (trg v Apuliji)
Cannensis, e kanski, pri Kanah
canto 1 pojem
cantus, us, m. petje
canus 3 siv
capra, ae koza
captivus 3 ujet; —us, i ujetnik,
zajetnik eapto 1 lovim, (u)grabim caput, pitis, n. glava; glavno mesto carcer, eris, m. ječa careo 2 (re) pogrešam (česa), sem
brez česa, nimam carmen, inis, n. pesen caro, carnis, f. meso rarpo 3, carpsi, carptum (u)trgam Carthaginiensis, e kartaginski;
-is, is, m Karlažan Carthago, inis, f. Kartagina (mesto
afriško) carus 3 drag časa, ae koča caseus, i sir
eastigo 1 strahujem, kaznim Castor, oris Kastor (polubog grški) castra, orum, n. labor, ostrog castus 3 čist catena, ae veriga, spona
Catilina, ae Katilina (plemenitaš
in zarotnik rimski) catulus i mladič cauda, ae rep
causa, ae vzrok; causa (z gene-tivom, kateremu se zapostavlja) zavoljo, (za)radi cautela, ae opreznost cautus 3 previden, oprezen cavea, ae kletka cavo 1 izvot.lim
cavus 3 votel; cavum, i votlina, luknja
cedo 3, cessi, cessum umaknem se, udam se; stopam, grem (idem), hodim; ex vita cedo ločim se s sveta, umrem celebro 1 (po)slavim, preslavljam;
obhajam celer, cderis, e hiter, nagel, brz celer it as, atis, f. hitrost. celeriter (adv.) hitro celo 1 krijem, skrivam, zatajim,
(-jujem) cena, ae obed ceno 1 obedujem, jem cerasum, i črešnja (sad) cerasus, i, f. črešnja (drevo) cerebrum, i možgani cerno 3, —, — ločim, vidim;
cernor pokažem se certamen, inis, n. borba, tekma; bitka
certo 1 (de re) skušam se, tekmujem (v čem); prepiram se, borim se certus 3 gotov, zanesljiv; oči t cervus, i jelen cesso 1 obotavljam se ceteri, ae, a drugi
Christus, i Krist(us)
cibus, i jed, hrana
cicada, ae cvrček
Cicero, onis Ciceron (govornik
rimski) ciconia, ae štorklja cinis, eris, m. pepel circa (z akuzat.) okoli, okrog circiter (adv.) blizu, okoli circum-curso 1 letam okrog, tekam sem in tja civilis, e državljanski clvis, is, m. državljan, sodržavljan civitas, atis, f. država, državljanstvo, občina clades, is, f. poraz clam (adv.) skrivaj, tiho clanio 1 vpijem, kričim clarus 3 jasen; slaven classis, is, f. ladjevje, brodovje claudo 3, si, sum zaprem (—piram),
zaklenem (-klepam) clemens, entis blag, milosten, milosti v clipeus, i ščit Clddius, i Klodij
co-erced 2, ui, itum brzdam, (u)-
krotim cdgito 1 mislim co-gnomen, inis, n. priimek cd-gndsco 3, gnovi, gnitum spo-
zna(va)m cdgo 3, coegi, coactum (pri)silim col-ligo 3, legT, lectum zberem,
naberem; pridobim (si) col-loco 1 postavim; castra collocd
utaborim se col-loquium, i pogovor collum, i vrat
colo 3, ui, cultum gojim, častim, spoštujem
color, oris, m. boja (barva) columba, ae golob columbarium, i golobnjak columna, ae steber comes, itis, c. spremljevalec, spremljevalka com-itia, drum volilni zbor com-memord 1 omenim (—njam);
premišljam com-mendo 1 priporočim (—ročam) com,-med 1 zahajam com-mercium,i (kupčijski) promet, občevanje; commercium habed (imam občevanje =) občujem com-mUnicö 1 (aliquid cum aliquo) priobčiti —, naznaniti (komu kaj) com-münis, e skupen com-parö 1 prispodobim (-spo-
dabljam) primerjam com-pelld 3, puli, pulsum na-
ganjam, nagovorim com-pescd 3, pescui, — spnem,
uklenem; brzdam com-pled 2, evi, etum napolnim
(—njujem), navda(ja)m com-pletus 3 napolnjen com-portö 1 znesem (znosim) com-positus 3 sestavljen com-prehendd 3, hendi, hensum zgrabim
con-cilio 1 (pri)dobi(va)m, pri-bavim
con-cito 1 vznemirim (—mirjam),
prestrašim con-cordia, ae sloga con-cors, cordis složen con-demno 1 obsodim con-ditus 3 ustanovljen con-dond 1 podarim; vitam condono alicui pustim komu življenje
Wiest haler, Vadbo I.
con-Jirmo 1 utrdim (—trjujem);
osrčim (-srčujem) con-formo 1 (o)likam, izobražam,
(-ražujein) con-grego 1 zbiram; congregor
družim se con-iunctus 3 zvezan, združen con-iungo 3, iunxi, iunctum združim (-žujem) con - scribo 3, scripsi, scriptum spišem
con-sensus, us, m. soglasje, jedno-
glasje, sklad cdn-servatio, onis, f. ohranitev, rešitev
con-servo 1 ohranim (—njujem),
obvarujem con-sidero 1 premišljam, (—misij ujem)
con-silium, i svet; osnova, sklep, naklep, namen; razumnost, zbor, razsodnost; svetovalstvo con-sodo 1 združujem con-sortium, i družba, tovaršija con-stans, antis stanoviten, zna-čajen
con-stantia, ae stanovitnost con-stituo 3, ui, utum določim,
odmenim con-sto 1 (sestavljen) sem iz (česa)
con-sul, ulis, m. konzul con-sultor, oris, m. svetovalec con-sumo 3, sumpsi, sumptum potrošim ; tempus con-sumo preživim —, prebijem čas con-temno 3, tempsi, temptum zaničujem, preziram (prezrem) con-temptus, us, m. zaničevanje con-tentus 3 zadovoljen
con-tinentia, ae vzdržnost, zatajevanje samega sebe con-tined 2 skup držim, obsezam ; spiritum contined sapo (za)držim (zadržujem) con-tinud 1 nadaljujem con-tinuus 3 neprestan con-tid, onis f. zbor contra (adv.) pak, nasproti; (prae-
pos. z akuzat.) proti, zoper con-tractus 3 zgrbančen con-tristo 1 užalim con-tumelia, ae pogrda, psovanje con-venid 4, veni, venturn snidem
(shajam) se con-viva, ae, m. gost con-vivium, i gostovanje, pojedina con-vocd 1 sklicem copia, ae obilica, obilnost; copiae,
arum, f. imetek, blago; čete cor, cordis, n. srce coram (z ablat.) vpričo Corinthius 3 korintski; -ius, i Ko-rinčan
Corinthus, i, f. Korint (mesto grško) cornu, us, n. rog; krajec (meseca);
krilo (vojske) corona, ae venec corono 1 venčam corpus, oris, n. telo cor-rigo 3, rexi, rectum popravim,
zboljšam cor-rodo 3, rosi, rosum zglojem,
razgrizem cor-rumpo 3, rfipi, ruptum po-
hujšam (-ujem); podkupim corvus, i krokar coti-die (adv.) vsak dan coturnix, icis, f. prepelica creber, bra, brum pogosten, čest
ere-do 3, didi, ditum, verjamem,
verujem, mislim cremo 1 sežgem (—žigam) creo 1 ustvarim
Creta, ae, f. Kreta (Kandija, otok grški)
Cretensis, is, m. Krečan erudelis, e krut, srep cruentus 3 krvav erus, eruris, n. krak cubile, is, n. ležišče cubo 1 ležim cuculus, i kukavica culex, icis, m. mušica culpa, ae krivda
cultura, ae obdelovanje; izobra-
ž(ev)anje, gojitev curn (praepos. z ablat., znači društvo ali spremstvo) — s, z curn (coni.) ko, kedar; pri tem ko; dočim; curn — tum kakor — tako posebno cunae, arum, f. zibel cupiditas, atis, f. želja, strast,
pohot (-i) cupidus 3 željen cuprum, i baker cur (adv.) zakaj? cura, ae skrb
cur o 1 (aliquid) skrbim -, brigam
se —, (z)menim se (za kaj) curro 3, cucurri, cursum tečem cursus, iis, m. tek curvus 3 (s)kriv(ljen), sključen custodia, ae straža; in custodia kabeo aliquid db aliqud pod stražo imam (stražim, čuvam, [zajvarujem) kaj pred kom custos, odis, c. čuvar(ica), varuhinja)
ciistodio i,ivi,itum stražim, čuvam Cyprus, i, f. Ciper (otok grški) Cyrus, i Cir (kralj perzijanski).
D.
Daedalus, i Dedal (umetelnik grški) damno 1 (aliquem alicuius rei)
obsodim (koga zaradi česa) damnum, i izguba, škoda Dareus, i Darej (kralj perzijanski) de (z ablat.) o; z, s (z genitiv.) dea, ae boginja
debeo 2, ui, itnm dolgujem, moram,
smem debitus 3 dolžen
debilito 1 (o)slabim, omrtvim; debilitor oslabim (—eti), omrtvim H»ti)
de-cido 3, c\di, — odpadam,
osipljem se de-claro 1 razjasnim (-njujem);
izrazim (izražam) decord 1 dičim decorus 3 pristojen, časten decus, coris, n. dika, čast de-decus, oris, n. nečast, sramota de-fatlgatus 3 utrujen, onemogel de-fendo 3, fendi, fensum (obranim, zagovarjam de-fenso (aliquem ab aliquo) branim (koga proti komu) de-finio 4, m (ii) iturn omejim;
določim (—ujem), opredelim de-f initio, onis, f. določitev, opredelitev
de-fled 2, evi, etum objokujem,
oplakujem deinde (adv.) potem de-lectd 1 (raz)veselim (razveseljujem), obradujem
deled 2, evi, etum razdenem, uničim
de-libero preudarjam, premišljujem
de-liro 1 bledem, prismojen sem de-lirus 3 blazen, prismojen Delius 3 delski; -us, i Deljan delphmus, i pliskavica Delus, i Del (otok grški) de-meto 3, (messifi) messum (po)-
žanjem de-migro 1 odidem Democritus, i Demokrit (modrijan grški)
Demosthenes, is Demosten (govornik grški) demum (adv.) še le denique (adv.) poslednjič še, naposled dens, dentis, m. zob densus 3 gost
de-ploro 1 objokujem, obžalujem de-pono 3, posui, positum odložim; odium depono odrečem (odpovem) se sovraštvu de-pravd 1 pokvarim, popačim de-scendo 3. scendi, scensum doli
plezam, - pridem, -grem deses, idis brezdelen, nemaren de-siderium, i želja, hrepenenje de-sidero 1 pogrešam, hrepenim
(po čem) de-sino 3, sii, situm neham, je-njam
de-sperd 1 obupa(va)m de-stino 1 odločim, določim, sklenem
de-stitud 3, stitui, stitutum (nezvesto) zapustim, na cedilu pustim
de-sum, deesse, defui nedostajam ; pecunia mihi deest nedostaja mi denarja; non desum alicui pomagam komu de-tego 3, tegl, tectum odkrijem,
izdam, razodenem (—odevam) de-terred 2, ui, itum ostrašim,
odvrnem Deus (deus), i Bog (bog) de-voro 1 (po)žrem (požiram) dexter, tera, terum in tra, trum desni
Diana, ae Dijana (rimska boginja
meseca in lova) dicatus 3 posvečen dlco 3, dlxi, dictum govorim, rečem, pravim, povem; (plu-rimam) salutem dlco alicui koga (prav srčno) pozdravljam dies, el, m. dan; in dies od dne
do dne dif-ficilis, e težek, težaven dif-Jicultas, atis, f. težava, težavnost digitus, l prst
dignitas, atis, f. vrednost, dostojnost, plemenitost; dostojanstvo dlgnus 3 vreden, dostojen dl-lacero 1 raztrgam dl-ligens, entis skrben, priden,
inaren, marljiv; natančen dl-ligentia, ae skrbnost, marnost,
marljivost dl-ligo 3, lexi, tectum spoštujem, ljubim
dl-micans, antis bojujoč (boreč) se dl-mico 1 bojujem se, borim se di-midium, l polovica Diogenes, is Dijogen (modrijan grški)
dl-ruo 3, ui, utum razrušim dis-cedo 3, cessl, cessum razidem
se, odidem (odhajam) dis-cerpo 3, cerpsi, cerptum raztrgam
disciplina, ae vzgoja, odgoja
discipulus, i učenec
disco 3, didicl, — (aliquid) (na)-
učim se (česa) dis-eordia, ae nesloga, razpor dis-cors, cordis nesložen dis-pliceo 2, ul, itum ne ugajam,
nisem všeč dis-curro 3, currl (cucurrl), cur-sum raztečem (raztekam) se, raznašam se dis-puto 1 (de re) govorim (o čem\
razpravljam (kaj) dis-similis, e nepodoben dis-sipo 1 razpršim (—ujem), raz-
ženem (-ganjam) dis-turbo 1 razdenem (-devam),
razrušim diu (adv.) dolgo (časa) diurnus 3 (po)dneven diutius (komparativni adv.) dalje,
dalj časa diuturnitas, atis, f. (časovna) dolgost, dolgotrajnost dives, itis bogat; (bogatin) dl-vido 3, visi, visum (raz)delim di-vlsio, onis, f. (raz)delitev dlvlnatio, onis, f. prerokovanje dlvlnus 3 božji dlvitiae, arum,' f. bogastvo dlvus 3 božji; dlvum, l vedro nebo;
sub dlvo pod milim nebom do, das, dare dam, podelim, podeljujem; do me ad terram vržem se na zemljo (tla)
doceo 2 (po)učim, poučujem doctrina,ae učenje, izobraž(ev)anje;
učenost doctus 3 učen dolor, oris, m. bol(ečina) dolus, i zvijača; per dolum po
zvijači = zvijačno domesticus 3 domač domi (star mestnik) doma domicilium, i bivališče domina, ae gospa, gospodinja,
vladarica dominatio, onis, f. gospodstvo dominus, i gospod(ar) domo 1 (u)krotim doneč (coni.) dokler dono 1 (ob)darujem, podarim, obdarim donum, i dar(ilo) dormio 4, ivi, itum spim dos, dotis, f. dota dubito 1 dvojim, dvomim; rion dubito (z infinit.) ne obotavljam se, usojam si dubius 3 dvomen; res dubiae nevaren položaj (in plur.) duco 3, duxi, ductum (pri)peljem,
(pri)vedem, vodim dulcis, e sladek, mil dum (coni.) dokler, dočim duplico 1 podvojim duratus 3 utrjen, vstrajen duro 1 utrjujem; trajam, trpim dur us 3 trd
dux, ducis, m. vodnik, (vojsko)-vodja.
K.
E (glej ex!)
ec-ce (adv.) glej, evo (ga) edax, acis požrešen; grizoč (moreč)
e-disco 3, didiei, — (na) uči m se
na pamet (- na izust.) edo 3, edi, esum jem ef-flo 1 izdihnem eyed 2, ui (re), — potrebujem -,
potreben sem (česa) e-gregius 3 izvrsten elephantus, i slon e-ligo 3, legi, ledum izberem, izvolim
e-loquens, entis zgovoren e-loquentia, ae zgovornost e-mendo 1 popravim, poboljšam e-mineo 2 ven molim; odlikujem se e-mitto 3, miši, missum izpustim
(-puščam) emo 3, eml, emptum kupim (—ujem) e-nim (coni.) kajti, namreč Ennius, i Enij (pesnik rimski) e-numero 1 naštejem (-števam) eo — quo (adv.) tem — čim Ephesius 3 efeški Ephesus, i, f. Efez (mesto malo-azijsko)
Epicurus, i Epikur (modrijan grški) Epirus, i, f. Epir (= Albanija) epistula, ae pismo eques, equitis, m. konjenik, jezdec equester, tris, tre konjeniški; statua
equestris kip na konju equitatus, us, m. konjeništvo equus, i konj e-rectus 3 pokončen erga (z akuzat., le v prijaznem
pomenu) — do ergo (coni.) po tem takem, torej erro 1 (z)motim se, blodim error, oris, m. zmota, pomota e-rudio 4, M (u), itum izobražam (—žujem)
e-ruo 3, ui, üturn izderem; iz-grebem, razgrebem (-grebam) esca, ae jed
e-scendo 3, scendi, scensum vsple-
zam, stopim (na kaj) esuriens, entis lačen esurio 4, —, — (itUrus) gladujem,
lačen sem et (coni.) in, pa, ter; et — et,(— et) i - i (- i) et-iam (coni.) tudi, celó Europa, ae Evropa e-vito 1, izbegnem (kaj), (iz)ognem
se (česa) e-voco 1 izkličem, izklicavam, ven
(po)kličem e-vold 1 izletim
ex (pred konzonanti tudi: e) (z ablativom) iz, izmed, po (z mestnikom)
ex-aequo 1 izjednačim; naturae veritatem exaequo pogodim pri-rodnost, zvesto posnamem pri-rodo
ex-cio 4, civi, citum vzbudim ex-cito 1 vzbudim (vzbujam); flammam excito vnamem (vnemam) plamen ex-clamo 1 zavpijem, vskliknem ex-cüsatio, onis, f. izgovor ex-cuso 1 opravičujem ex-emplum, i vzgled ex-erceo 2, ui, itum (iz)urim; obdelujem (polje), gojim; studia exerceo bavim (pečam) se z znanstvi
ex-ercitus, üs, m. vojstvo, vojska
(= vojaki) ex-iguus 3 majčken, neznaten ex-imius 3 poseben, odličen
ex-istimatio, onis, f. mnenje, čis-lanje
ex-istimo 1 menim exitus, us, m. izid, izhod ex-pedid 4, ivi (ii), itum raz-
motam, izbavim, oprostim ex-pello 3, puli, pulsum izženem,
preženem, zapodim ex-pers, pertis nedeležen, brez česa
ex-ploraturus 3 izvedeti hoteč ex-sisto 3, stiti, — postanem ex-specto 1 (rem) pričakujem (česa) ex-sto 1 ven molim; (ohranjen) sem
ex-sul, ulis, m. izgnanec, izgoj ex-ternus 3 zvunanji ex-terreo 2 (pre)strašim, (s)plašim ex-traho 3, traxi, tractum iz-
vlečem, izderem ex-uo 3, ui, utum izujem, slečem; vitia exuo odvadim se napak.
F.
Faber, bri rokodelec (kovač) Fabricius, i Fabricij (poveljnik
rimski) fabula, ae bajka, basen facies, ei, f. lice, zvunanjost facilis, e lahek
facillime (adv.) najložje, prav lahko
facinus, oris, n. dejanje, čin facultas, atis, f. zmožnost fagus, i, f. bukev fallax, acis goljufiv, prevarljiv fallo 3, fefelli (falsum) (pre)varam, ukanim (v pass. tudi:) motim se falsus 3 lažen, kriv, neresničen farna, ae govorica, glas
/ames, is, f. lakota (lakomnost) familiäris, e družinski; res familiäris imetek, gospodarstvo fatigo 1 utrudim fauces, ium, f. žrelo fécundus 3 rodoviten fel, fellis, n. žolč felicitas, ätis, f. sreča felix, icis srečen fere (adv.) skoro feriae, Ururn, f. prazniki, počitnice feröx, öcis uporen, srčen ferreus 3 železen ferrum, i železo ferus 3 divji fessus 3 utrujen fidelis, e zvest
fides, ei, f. zvestoba, vernost;
fidem habed alicui verujem komu fidus 3 zvest filia, ae hčerka, hči filius, i sin filum, i nit
finio 4, ivi (ii), itum omejim
(-jujem), končam, sklenem firmö 1 krepim, utrdim (—trjujem) firmus 3 trden
flagro 1 (re) gorim; vnet sem (česa) flamma, ae plamen flectö 3, flexi, flexum sklonim, pri-(po)gnem; omečim; flectö ex sulcö zavrnem z brazde fleo 2, evi, etum jokam (se), plačem flexuösus 3 (poln zavinkov), zavit flexura, ae zavinek flexus, Tis, m. prigib, priklon floreo 2, ui, — cvetem flds, oris, m. cvet(ka), cvetlica flUmen, inis, n. reka fluvius, i reka
flüxus 3 minljiv forma, ae podoba, oblika formica, ae mravlja fortässe (adv.) morda, morebiti forte (adv.) slučajno; morda, morebiti
fortis, e hraber, pogumen
fortitüdö, inis, f. hrabrost fortuna, ae sreča, usoda forum, i trg
fragilitüs, ätis, f. zlomljivost; minljivost
fragor, oris, m. lomast, ropot frango 3, fregi, frUctum (z)lomim,
zdrobim, oslabim fräter, tris, m. brat fraus, fraudis, f. prevara frenum, i uzda
frequentd 1 obiščem, obiskujem
frigidus 3 mrzel
frigus, oris, n. mraz
frons, frontis, f. čelo
frUctus, Us, m. sad
frügälitäs, ätis, f. zadovoljnost,
zmernost frUgifer, fera, ferum plodonosen frUmentum, i žito früstra (adv.) zastonj fuga, ae beg fugax, äcis bežen, begoč fugo 1 v beg zapodim, v beg
poženem fümus, i dim
fundämentum, i temelj, podstava
fundö 1 sezidam
funus, eris, n. pogreb; post fü-
nera po smrti für, für is, m. tat furor, oris, m. besnost futürus 3 bodoč, prihodnji.
G.
Galea, ae čelada Gallia, ae f. Galija (Francosko) gallina, ae kokoš gallus, i petelin garrulus 3 govoričen gauded 2 veselim (radujem) se gaudium, i veselje, radost gelidus 3 leden, mrzel gelu, us, n. mraz, led g ens, gentis, f. rod, narod genu, us, n. koleno genus, eris, n. rod, spol, vrsta, pleme
Germania, ae, f. Germanija (Nemčija)
gero 3, gessi, gestum delam, opravim , storim, izvršim; bellum gero vojno voj(sk)ujem gestus 3 zvršen; res gestae dela,
(bojni) čini, dejanja glgno 3, genui, genitum rodim;
dva gignere jajca (z)nesti gladius i meč glans, glandis, f. želod glisco 3 tlim globosus 3 obličast gloria, ae slava gloriosus 3 slaven Gortynii, drum, m. Gortinci (prebivalci kretskega mesta Gortine) gracilis, e vitek
gradus, tis, m. stopnja, stopinja Graecia, ae f. Grecija (Grško) Graecus 3 grški; —us, i m. Grk grand-aevus 3 prileten, postaren gratia, ae hvala, hvaležnost; gratiam habeo alicui hvaležen sem (komu); gratias ago alicui
prd aliquâ re hvalo izrekam =, zahvaljujem se komu za kaj grâtus 3 všeč(en), ljub, prijeten:
hvaležen gravis, e težek (po teži) gravd 1 (ob)težim grex, gregis, m. čreda grUs, gruis, f. žrjav gubernâtor, oris, m. krmar gubernd 1 krmilim, vladam gïistâtus, Us, m. okus, vkus gUsto 1 okusim, pokusim Gythium, i Gitij (luka lacede-monska).
H.
Habeo 2, ui, itum imam ; gratiam habeo, gl. gràtia ; habeor in numéro fortissimdrum štejem se med najhrabrejše habitô 1 (pre)bivam, stanujem Hadria, ae f. Hadrija (mesto italsko)
Hadriâticus 3 jadranski; mare Hadriâticum Jadransko morje haedus, i kozlič(ek) haereo 2, haesi, haesum visim, tičim Hannibal, âlis Hanibal (vojskovodja kartaginski) hasta, ae sulica
haurid 4, hausi, haustum (iz)črpam,
zajmem (zajemam) hebeto 1 (o)slabim herba, ae zél(iSce) Hercules, is Herkul (junak in
polubog grški) héros, lierais, m. polubog, junak hiems, emis, f. zima Hiero, onis Hijeron (samosilnik sirakuški)
Hispania, ae, f. Hispanija (Špansko) historia, ae zgodovina, povestnica Homerus, i Homer (pesnik grški) homo, inis, m. človek; plur.: ljudje honestas, atis, f. poštenost, poštenje
honestus 3 časten, spoštovan, imeniten
honor, oris, m. čast honoro 1 častim hora, ae ura horribilis, e grozovit hortus, i vrt
hostis, is, m. (državni) sovražnik humanus 3 človeški; olikan hiimidus 3 vlažen, moker, mo-
kroten humilis, e nizek, slab humo 1 pokopljem (-kopavam).
I.
Iaceo 2, ui, — (iturus) ležim iacto 1 mečem; contumelias iacto in aliquem psujem —, grdim (koga); omenim iam (adv.) že, takoj, vsak čas;
iam vero zdaj pa (celo) ibi (adv.) tam(kaj), ondi idoneus 3 (ad) sposoben —, pripraven (za) iecur, coris, n. jetra ieiunus 3 tešč
igitur (coni.) tedaj, torej (pri
sklepanju) i-gnarus 3 (rei) nevedoč —, ne-znajoč (česa), brez znanja (o čem)
i-gnavia, ae lenoba, bojazljivost i-gnavus 3 len, strašljiv igneus 3 ognjen
i-gnoratio, onis, f. neznanje i-gnoro 1 ne vem i-gnosco 3, gnovi, gnotum odpustim, ne zamerim i-gnotus 3 neznan il-lustris, e svetel; dičen, odličen il-lustro 1 razsvetljujem imago, inis, f. podoba im-becillitas, atis, f. slabost, onemoglost im-becillus 3 slab(oten) irnber, bris, m. dež, ploha im-manis, e nečloveški, surov itn-memor, oris nepomljiv, ne-
pomneč im-mensus 3 neizmeren im-merito (adv.) po krivem, po
krivici im-mineo 2 pretim im-mortalis, e nesmrten im-mortalitas, atis, f. nesmrtnost im-par, pariš nejednak im-pavidus 3 neustrašen, neboječ im-pedio 4, ivi (ii), iturn ovrem
(oviram), zadržim (-ujem) im-perator, oris, m. (nad)poveljnik; cesar
im-peritus 3 nevešč, neveden im-perium,i vlada(rstvo); povelje,
poveljstvo im-pero 1 zapovedujem im-petro 1 izprosim, dosežem im-petus, us, m. naskok, napad im-pius 3 brezbožen; —us, i brez-božnik
im-pono 3, posut, positum naložim
(nalagam) im-primis (adv.) pred vsem, zlasti im-probo 1 ne odobrim (- odobravam)
im-probus 3 nepošten, hudoben;
-us, i hudobnež im-pudens, entis nesramen im-piine (adv.) brez kazni, slo-bodno
in (na vprašanje: kam ? z akuzat.) na, v (zakuzat.); (na vprašanje: kje? z ablat.) na, ob v (z mestnikom) in-anis, e prazen, ničev in-cendium, i požar in-cendo 3, cendl, censum zažgem in-certus 3 negotov in-cito 1 izpodbodem (-badam) in-clino 1 nagnem, (nagibljem) in-cludo 3, clusi, clusum zaklenem
(—klepam), zaprem (—piram) in-cola, ae, m. prebivalec in-credibilis, e neverjeten in-crepitd 1 kričim (na koga),
zmerjam in-cultus 3 neolikan, divji in-cuso 1 (ob)dolžim, (o)krivim in-dico 1 naznanim (—znanjam) in-doctus 3 neučen, neizobražen in-duco 3, duxi, ductum uvedem, vpeljem; induco me ex fumo in flammam pridem z dežja pod kap
in-dulged 2, dulsi, dultum ustrezam, uda(ja)m se in-dulgentia, ae prizanesljivost industria, ae delavnost., podjetnost industrius 3 delaven, podjeten in-felix, icis nesrečen in-firmus 3 netrden, slab(oten) in-fixus 3 zabit; aliquid infixum habeo in animo zapamtim (si) kaj
in-flexus 3 zakrivljen, slok
in-genium, i (prirojena) duševna
zmožnost, duh in-gens, entis velikanski, silen in-gratus 3 neprijeten; nehvaležen in-imicus 3 neprijazen, sovražen; —us, i sovražnik; —a, ae ne-prijateljica in-itium, i začetek in-iiiria, ae krivica in-numerabilis, e nebrojen, brezštevilen
in-numerus 3 = in-numerabilis, e in-opia, ae pomanjkanje, revščina in-ops, opis (pomoči) potreben,
siromašen; siromak inquit pravi, reče; je dejal in-sania, ae besnost, blaznost in-sectum, i žuželka in-sidiae, arum, f. zaseda, zalezovanje; insidias paro alicui zalezujem koga in-signis, e znamenit, odličen in-stitud 3, ui, utum nastavim;
osnujem, napravim; začnem in-stitutus 3 postavljen, ustanovljen
in-sto 1 blizu seth, bližam se in-structus 3 v bojni red postavljen
in-strumentum, i orodje, sredstvo insula, ae otok
in-salto 1 (rei) skačem (po čem) in-sum, inesse (in re) sem —, bivam (v čem) in-super (adv.) po vrhu, še in-susurro 1 zašepečem in-teger, gra, grum neoškodovan intel-lego 2, lexi, lecturn izpre-vidim, spozna(va)m, (raz)ume-(va)m
in-temperantia, ae nezmernosl inter (z akuzat.) med inter -diu (adv.) po dnevi inter-dum (adv.) včasih in-ternus 3 notranji inter -rogo 1 vprašam inter-sum, inter esse, interfui (ali-cui rei) sem vmes, sem pri čem, udeležim (-žujem) se (česa) inter-vallum, i medsredje, presledek intestinum, i čreva intro 1 (rem) (v)stopim v, - na (kaj) intus (adv.) notri in-undo 1 poplavim in-urbanitUs, atis, f. neuljudnost in-utilis, e nekoristen in-vado 3, vasi, vasum (aliquem) napadem (koga), (po)lotim se (koga)
in-veho 3, vem, vectum uvezem
(uvažam), prinesem in-venio 4, veni, ventum najdem (nahajam), iznajdem, izumejem in-ventrix, icis, f. iznajdnica, iz-
umiteljica in-vestigUns, antis zasledujoč in-vestigo 1 zasledim (-sledujem) in-video 2, vidi, visum zavidam in-vidia, ae zavist, nevoščljivost. in-visus 3 mrzek, zopern in-vitatio, onis, f. (po)vabilo in-vito 1 povabim in-voco 1 kličem na pomoč iocus, i šala; per iocum v šali,
za šalo ira, ae jeza
iracundia, ae jeza, togota iratus 3 jezen, razsrjen ir-retio 4, Ivi, itum vzanjkam
ir-rideö 2, risi, risum (aliquem) zasmehujem (koga), rogam se (komu)
ir-rigö 1 (na)močim, (namakam)
Isthmius 3 istemski
Isthmus, i, m. Istem (zemeljska
ožina grška) ita (adv.) tako Italia, ae, f. Italija (Laško) ita-que (coni.) zato iterum (adv.) drugič, znova, zopet Ithaca, ae, f. Itaka (otok grški) iuba, ae griva
iubeo 2, iussi, iussum zapovem (-vedujem), (za)ukažem (-ukazujem), velim iücundus 3 prijeten iudex, icis, m. sodnik iudicium, i sodba, razsodek iudicö 1 (rem in de re) sodim
(kaj, o čem) iungo 3, iünxi, iünctum (z)vežem, (z)družim, sklenem (sklepam); iungo equum ad aratrum konja uprežem pred plug Iünö, önis, f. Junona (boginja rimska)
iüro 1 prisežem (-segam), (za)-
rotim se ¿ms, iuris, n. pravo, pravica ius, iuris, n. juha iüssü (ablut.) na povelje iüstitia, ae pravičnost iustus 3 pravičen inventus, Utis, f. mladost, mladina iuvö 1, iiivi, iutum (aliquem) podpiram (koga), pomagam - (po-morem komu), pospešim (-šu-jem kaj) iuxtU (z akuzat.) poleg, tik.
L.
Labo 1 utripljem, šibim -, ušibu-jem se
labor, oris, m. trud, delo, napor, težava
labord 1 delam; labord ex pedibus
noge me bole /abgrinthus, i labirint lac, lactis, n. mleko Lacaena, ae Lakonka Lacedaemonius 3 lacedemonski;
—ms, i Lacedemonec lacer, era, erum raztrgan lacero 1 (raz)trgam, (raz)mesarim lacrima, ae solza lacrimo 1 jočem (se) lacus, us, m. jezero laedo 3 laesi, laesum poškodujem
(raz)žalim laetitia, ae veselost, radost laetus 3 radosten, vesel lapis, idis, m. kamen laqueus, i zanjka largitio, onis, f. obilno darovanje,
darežljivost. largus 3 obilen
lateo 2, ui, — skrit sem, tičim
Latinus 3 latinski
Latona, ae Latona (boginja rimska)
latro, onis, m. ropar
latro 1 lajam
latus, eris, n. stran
latus 3 širok
laudator, oris, m. hvalitelj
laudo 1 (po)hvalim
laurus, i, f. lovorika
laus, laudis, f. (po)hvala, slava
lavo 1 umijem (umivam)
legatus, i poslanec
lego 3, legi, leetum (na)berem, izberem
lenio 4, ivi (it), itum (z)lajšam,
utešim leo, onis, m. lev
Leonidas, ae Leonida (kralj lacedemonski) lepus, oris, c. zajec leviš, e lahek (po teži); lahkomiseln
levo 1 (aliquem re) (o)lajšam —
(-šujem) (komu kaj) lex, legis, f. zakon, postava libenter (adv.) rad liber, bri knjiga
liber, era, erum prost, sloboden
liberalis, e darežljiv
liberi, orum otroci
libero 1 oslobodim, oprostim
libertas, atis, f. sloboda, prostost
licet 2, uit dovoljeno je, sme se
lien, enis, m. vranica
lignator, oris, m. drvar
ligo, onis, m. motika
lingua, ae jezik
linteum, i platno, platnena tkanina littera, ae črka; litterae, ar um
znanosti, vede litus, oris, n. obala Livius, i Livij (zgodovinar rimski) loco 1 (in ternplo) postavim (v
svetišče) locus, i kraj, mesto longinquitas, atis, f. (časovna) dolgost
longitudo, inis, f. dolgost longus 3 dolg
longe (adv.) daleč, longe abesse
precej oddaljen biti loquens, entis govoreč
lonca, ae oklep lucrum, i dobiček lüdibrium, i zasmeh; lüdibriö habeö aliquem za norca imam —, prekanim koga lüdö 3, lüsi, lUsum igram (se) ladus, i igra lutnen, inis, n. luč lüna, ae luna, mesec Lüna, ae boginja meseca lupa, ae volkulja lupus, i volk lüscinia, ae slavec lutu-lentus 3 blatoljuben lux, lücis, f. luč luxuria, ae razkošnost lüxuriösus 3 razkošen.
M.
Macedo, onis, m. Macedonec mäctö 1 (za)koljem mag is (adv.) bolj magister, tri učitelj magistra, ae učiteljica magistratus, Us, m. oblastvo, gosposka; oblastnik mägni-ßcus 3 veličasten mägnitüdö, inis, f. velikost magnus 3 velik mäiöres, örum, m. predniki malitia, ae zlobnost, hudobnost mälum, i jabolko malus, i, f. jablan malus 3 zel, zloben, hud(oben), slab; —us, i hudobnež; -um, i zlo mandö 1 izročim, (-ročam), naročim (—ročam) maneö 2, si, sum ostanem (—stajam), trajam mänö 1 tečem; razširim (-širjam) se
man-suêtus 3 krotek
manus, Us, f. roka; peščica, krdelo
Marathdnius 3 maratonski, pri
Maratonu Mardonius, i Mardonij (poveljnik
perzijanski) mare, is, n. inorje marmoreus 3 mramornat mater, tris, f. mati mâteriês, Sï, f. snov, tvarina; (vzrok)
maturesco 3 tïïruï, — dozori m
matUrus 3 zrel, zgodnji
maxime (adv.) najbolj (najraji)
medicus, i zdravnik
médius 3 srednji ; média pars sreda
mel, mellis, n. med
membrum, i ud
memor, oris pomljiv, pomneč
memoria, ae spomin
mendâcium, i laž
mendâx, âcis lažniv; lažnik
mendlcô 1 beračim, prosjačim
Menelâus, i Menelaj (kralj spartski)
mens, mentis, f. pamet, razum, duh
mënsis, is, m. mesec (= doba 28
do 31 dnij) mercator, oris, m. trgovec, kupec mercâtUra, ae trgovina, kupčija mer ces, êdis, f. plača, plačilo mered 2, ui, itum zaslužim (-ujem) merito (adv.) po pravici messis, is, f. žetev metallum, i ruda, kovina meto 3, (messui), messum (po)-žanjem
metuo 3, ui, — (aliquid) bojim se (česa)
metus, Us, m. bojazen, strah meus 3 moj
mied 1 bliščim inig.ro 1 (pre)selim se miles, itis, m, vojak Miletus, i, f. Milet (mesto malo-azijsko)
militäris, e vojaški; res militäris
vojaštvo, vojstvo milvus, i sokolič minäx, äcis preteč, žugajoč Minerva, ae Minerva (boginja rimska)
minime (adv.) najmanj, nikakor ne minister, tri služabnik Mind-taurus, i Minotaver minud 3, ui, ütum (z)manjšam
(zmanjšujem), (o)slabim (—iti) minus (adv.) manj mirus 3 čuden, čudovit. misceö 2, miscui, mixtum (z)mešam,
(z)družim (-ujem) miser, era, erum beden, nesrečen,
žalosten miseräbilis, e žalosten, tožen miserandus 3 (p)omilovanja vreden miseria, ae beda, nadloga miseri-cordia, ae milosrčnost,
usmiljenje, usmiljenost mitis, e krotek, mil mittd 3, misi, missum pošljem modestia, ae skromnost modestus 3 skromen, pohleven modicus 3 zmeren (pohleven) modo (adv.) le modus, i mera, način molestia, ae nadležnost, težava
(težavnost) molestus 3 nadležen mollid 4, ivi (ii), itum (o)mečim mollis, e mehek mdmentum, i važnost; trenutek
moneo 2, ui, itum opomnim (—po-
minjam), (po)svarim mons, montis, m. gora monstro 1 (po)kažem monstrum, i pošast, spaka montuosus 3 gorat monumentum, i spomenik morbus, i bolezen mordeo 2, momordi, morsum grizem moribundus 3 umirajoč mordsitas, atis, f. čemernost. mor s, mortis, f. smrt morsus, us, m. ugriz, grizenje;
popad mortalis, e smrten mortuus 3 mrtev; —us, i mrtvec mos, moriš, m. običaj, šega, navada; plur.: moreš, um nravi, vedenje, značaj moveo 2, movi, mdtum ganem,
gibljem mox (adv.) kmalu mulceo 2, mulsi, mulsum božam, gladim
mulco 1 nabijem, (pre)tepem mulier, eris, f. žena multi-plex, icis mnogovrsten,
mnogoter(en) multitudo, inis, f. množica multus 3 mnog
Mummius, i Mumij (vojskovodja
rimski) mundus, i svet
munimentum, i utrdba, bramba munio 4, ivi, itum utrdim (utrjujem) munitus 3 utrjen munus, eris, n. dar(ilo) murmuro 1 mrmram, šumljam murus, i zid, plur.: zidovje
mus, mûris, c. miš Musa, ae Muza (modrica) mùtd 1 izpremenim (—minjam) mûtus 3 mutast, nem.
If.
Nam (cdni.) kajti, namreč nârrâtiuncula, ae pripovedka narro 1 pripovedujem, pravim nâtid, onis, f. pleme, narod natô 1 plavam
natu (ablât.) po rojstvu ; nütü maximus (minimus) najstarejši (najmlajši) natura, ae priroda, narava, čud (-i) nâtus 3 rojen; star nauta, ae brodnik, mornar navališ, e pomorski nâvigium, i brod, ladja navigô 1 ladjam nâvis, is, f. ladija nčivita, ae = nauta ne (côni.) da ne, ne ne — quidem še — ne, niti nec-essârius 3 potreben nec-essitas, atis, f. potreba, nuja ñeco 1 pobijem, ubijem, usmrtim neg-legentia, ae nemarnost neg-legd 3, lêxi, lêctum zanemarim, (-marjam), v nemar pustim (-puščam) negó 1 tajim, zanika(va)m neg-dtium, i opravek, opravilo, posel
Nemea, ae, m. Nemeja (reka grška) nemo (inis) nihče, nikdo nemus, oris, n. gaj, hosta Neptünus, i Neptun (bog rimski) neque (côni.) in ne, niti; ñeque — ñeque niti — niti
ne-scio 4, —, — ne vem Nestor, oris Nestor (junaški starček grški pred Trojo) ne-ve (coni.) in (da) ne, niti niger, gra, grum (bliščeče) črn nihil (nomen indecl.) nič nihild minus (za) nič manj, pri
vsem tem, vendar-le nihilum, i nič
ni-mirum (adv.) kajpada, seveda
nimis (adv.) preveč, pre—
nimium (adv.) preveč
nimius 3 prevelik, prehud
ni-si (coni.) ako ne, razun
nitidus 3 bliščeč
nix, nivis, f. sneg
nobilis, e imeniten, plemenit
nocens, entis (škodujoč) škodljiv
noceo 2, ui, itum škodim, škodujem
noctii (adv.) po noči
nocturnus 3 ponočen
nomen, inis, n. ime
nomino 1 imenujem
non (adv.) ne
non-dum (adv.) še ne
non-ne (vprašalnica) ali ne?
non-nullus 3 nekateri, marsikateri,
plur.: nekaj (jih) nosco 3, novi, notum spoznavam noster 3 naš notus 3 znan novus 3 nov, svež nox, noctis, f. noč; media nox
polnoč noxius 3 škodljiv nubilus 3 oblačen; nesrečen, žalosten
nudo 1 ogolim, obnažim; pennis
nudo oskubem nudus 3 nag, gol
nullus 3 nobeden
num (vprašalnica) ali, li
Numa (ae) Pompilius, i Numa
Pompilij (kralj rimski) Numantia, ae Numancija (mesto
hispansko) numen, inis, n. božanstvo numerd 1 štejem numerus, i število, broj nummus, i penez, denar num-quam (adv.) nikoli, nikdar nune (adv.) sedaj, zdaj; etiam
nune še sedaj nuntia, ae oznanjevalka nuntio 1 naznanim, oznanim (-znanjam), poročim (—ročam) nuntius, i oznanjevalec, sel nuper (adv.) nedavno, zadnjič nus-quam (adv) nikjer nutrio 4, ivi (ii), Itum dojim redim
niitrix, Tcis, f. rej niča O.
0 (interieet.) o, oj! obeliseus, i obelisk ob-ieeto 1 inečem (pred koga), očitam
ob-noxius 3 podvržen, nastavljen (komu)
obseuro 1 potemnim (—temnjujem),
pomračim obscurus 3 temen; neznan ob-secro 1 rotim ob-servo 1 opazujem; spoštujem ob-sto 1 napoten (na potu) sem,
napotje delam ob-sum, obesse, offul (alicui) sem proti —, škodim (komu)
ob-tempero 1 ugodim (ugajam)
(= pokoren, poslušen sem) ob-tero 3, trivi, tritum strem,
zmečkam ob-tineo 2 udržim, obdržim ob-tutus, tis, m. gledanje oc-caeco 1, preslepim, omamim,
prevaram oc-casio, onis, f. prilika, priložnost oc-cido 3, cidi, casum zapadem,
(o solneu) zajdem; poginem oc-culto 1 zakrijem, skrijem (skrivam)
oc-cupatus 3 zavzet; pugnae studio occupatus od bojaželjnosti prevzet
oc-cupd 1 zavzamem, obvladam, polastim se (česa), napadem, zgrabim
oc-curso 1 tečem naproti; animo (dat.) occursat aliquid na misel (pamet) mi pride (prihaja) kaj Oceanus, i ocean (svetovno morje) ocrea, ae golenjak oculus, i oko odium, i sovraštvo odor, oris, m. vonj, duh odoratus, us, m. voh Oeta, ae Eta (gora tesalska) of-fendo 3, fendi, fensum (aliquid) udarim (kaj); zadenem (ob kaj), uvredim—, (raz)žalim (koga) of-ficium, l dolžnost olim (adv.) nekdaj, njega (svoje) dni
omntno (adv.) v obče, sploh o-mittd 3, mtsi, missum opustim
(-puščam) omnis, e vsak, ves, vsa, vse onerarius 3 tovoren
onero 1 obtovorim, obremenim on us, eris, n. breme onustus 3 obtovorjen, obložen opacus 3 senčnat opera, ae trud, napor; operam do (studiis) trudim se, pečam se (z učenjem) opes, um, f. zakladi; vojna moč oplmus 3 obilen oplnio, onis, f. mnenje, vera op-pidanus, i meščan op-pidum, i mesto op-positus 3 nasproti postavljen,
nasproten op-pugnans, antis naskakujoč,
oblegajoč op-pugno 1 naskočim (—skakujem),
napadem opulentus 3 bogat opto 1 voščim, želim (si) opus, eris, n. delo (= izdelek) opus est (homini consilio) treba
je (človeku sveta) dr a, ae breg, obrežje oraculum, i proročišče oratio, onis, f. govor orator, oris, m. govornik ornamentum, i kras, dika; plur.:
—a, orum okrasje (—ja) ornatus 3 ukrašen orno 1 (u)krasim oro 1 molim, prosim os, ossis, n. kost osculum, i poljub os-tendo 3, tendi, — pokažem ostium, T vhod
otium, i brezdelnost, brezdelica
ovile, is, ovčjak ovis, is, f. ovca ovum, i jajce.
WieBthaler, Vadbe I.
P.
Pabulum, i krma
Paedaretus, i Pedaret (poveljnik
lacedemonski) paen-insula, ae polotok palam (adv.) očitno, javno Palamedes, is Palamed (junak
grški) palea, ae pleve pallium, i plašč
palma, ae palma (zmagalno znamenje) paltis, udis, f. močvirje paluster, tris, tre močviren, močvirnat
par, pariš jednak; kot subst. ad-iect.: par, pariš, n. dvojica, par parasitus, i prislinjenec parentes, um, m. starši pareo 2, ui, itum (alicui) (po)-sluša(va)m (koga), pokoren —, poslušen sem (komu) paries, etis, m. stena paro 1 pripravljam, napravljam,
pridobim (—dobivam) Parrhasius, i Parazij (slikar grški) pars, partis, f. del; stranka parsimonia, ae varčnost parti-ceps, cipis deležen partim (adv.) deloma parvulus 3 majčken, majhen, mali parvus 3 majhen, mali passus, us, m. korak, stopinja pastor, oris, m. pastir pateo 2, ui, — odprt sem pater, tris, m. oče patiens, entis potrpežljiv patientia, ae potrpežljivost patria, ae domovina
li
patrius 3 očeten, domač patrimonium, i očinstvo, dedščina
(po očetu) patrdnus, i zavetnik, varuh paucus 3 malokateri, malokdo, malokaj; v pluralu: malo (jih) paulum, i (subst. adiect.) malo; paulo ante (za) malo preje; paulo post (za) malo pozneje, kmalu potem Paullus, i Pavel (priimek rimski) pauper, eris ubog, reven; ubožec, revež
paupertas, atis, f. ubožnost, ubo-
štvo, revščina pavo, onis, m. pav pax, pads, f. mir peccatum, i greh pecco 1 grešim pectus, oris, n. prsi pecunia, ae denar p ecus, udis, f. domača žival pedes, peditis, m. pešec peditatus, üs, m. pehota pellis, is, f. koža Peloponnesus, i, f. Peloponez (polotok grški) penetro 1 prodrem, dospem penna, ae pero; plur.: perje pensum, i naloga per (z akuzat.) skozi, po pera, ae torba
pér-ago 3, egi, actum, zvršim, izvedem
pér-agro 1 prehodim, obhodim
(-hajam) per-ditus 3 uničen, izgubljen per-duco 3, düxi, ductum dovedem,
privedem per-egre (adv.) na ptujem, vptujini j
per-egrinatid, onis, f. potovanje per-egrinus 3 ptuj; —us, i ptujec per-fectus 3 dovršen, popoln per-fidia, ae nezvestoba, vero-lomnost
per-fuga, ae, m. prebežnik, uskok pergo 3, per-rexi, per-rectum nadaljujem
Pericles, is Periklej (državnik in
govornik atenski) periculosus 3 nevaren periculum, i nevarnost peritus 3 vešč, izkušen pernicies, ei, f. poguba, kvara perniciosus 3 poguben per-petuo (adv.) neprestano, neprenehoma per-petuus 3 neprestan, stalen Persa, ae, m. Perzijan per-severo 1 trdovraten sem
(- ostanem), vstrajam Persicus 3 perzijanski per-tento 1 preskušam per-terreo 2, ui, itum prestrašim,
preplašim per-tracto 1 obdelujem; osculisper-tracto aliquem poljubljam koga per-utilis, e prekoristen pes, pedis, m. noga; črevelj (kot mera)
pes tis, is, f. kuga; poguba peto 3, ivi (ii), itum zahtevam; napadem; bello peto aliquem z vojno grem na koga Philippus, i Filip (kralj mace-donski)
philo-sophia, ae modroznanstvo,
modroslovje philo-sophus, i modrijan, modro-slovec
Phoenica, ae, f. Fenicija (dežela azijska)
Phormio, onis Formijon (modrijan
grški) pica, ae sraka pictor, oris, m. slikar joictUra, ae slika
piger, pigra pigrum len; piger,
grl lenuh pingo 3, pinxi, pictum (na)slikam pinguis, e tolst pirata, ae m. gusar Piraeus, i Pirej (pristanišče
atensko) pirum, i hruška (sad) pirus, i, f. hruška (drevo) Piso, onis Pizon (govornik rimski) pius 3 pobožen; hvaležen placeo 2, ui, itum ugajam = všeč sem
plačo 1 (u)tešim (-tešujem)
planta, ae rastlina
Plataeae, arum, f. Plateje (mesto
beotiško) Plataeensis, is, m. Platejan Plato, onis Platon (modrijan grški) plenus 3 poln
plerum-que (adv.) večidel, navadno ploro 1 jokam plumbum, i svinec poena, ae kazen Poenus, i Punec (Kartažan) poeta, ae, m. pesnik Pollux, ucis Poluk (polubog grški) ponderd 1 tehtam pondus, eris, n. teža pono 3, posui, positum (po)stavim, položim
Ponticus 3 pontski; mare Ponticum Črno morje
poples, itis, m. podkolenek
populus, i, m. narod
populus, i, f. topol
porro (adv.) naprej, (na)dalje
porta, ae vrata
porto 1 nesem, nosim
portus, us, m. pristanišče; zavetje,
zavetišče posco 3, poposci, — tirjam, zahtevam
pos-sided 2, sedi, sessum posedam,
v posesti imam possum, posse, potui morem, premorem
post (adv.) potem, pozneje post (praep. z akuzat.) po, za (z
orodnikom) post-eči (adv.) potem, pozneje posterus 3 poznejši, drugi, prihodnji; posteri, drum potomci; in posterum v prihodnje, za-naprej
postremus 3 poslednji, zadnji postri-die (adv.) drugi dan, prihodnjega dne postulo 1 tirjam, zahtevam potens, entis mogočen potestas, atis, f. oblast potius (adv.) raji, marveč poto 1 pijem potus, iis, m. pijača prae (z ablat.) od = zavoljo praebed 2, bui, itum prožam, dajem, podajam
prae-ceptum, i zapoved, pravilo prae-clarus 3 prekrasen, preslaven praeda, ae plen
prae-dico 1 oznanjujem, razglašam ; poveličujem; beatumprae-dico aliquem blagrujem koga ii*
prae-ckico 3, dixi, didum napo-
vem, prorokujem prae-ditus 3 obdarjen prae-maturus 3 prezgodnji praemium, i plačilo prae-scribd 3, scripsi, scriptum predpišem, določim, zaukažem prae-sentia, ae sedanjost; in prae-
sentia za trenutek prae-sertim (adv.) posebno, so-
sebno, zlasti prae-sidium, i varstvo, bramba,
zaščita prae-stat, are bolje je prae-sto 1 skažem (skazujem); praesto alicui odlikujem se pred kom
prae-sum, praeesse, praefui (alicui) spredaj sem, na čelu sem, na čelu stojim (komu), načelujem (komu)
praeter (z akuzat.) mimo, razun praeter-ea, (adv.) vrh—, poleg —
razun tega praeter -itus 3 pretekel, minul praeter-med 1 mimo idem, —grem pratum, i travnik pretiosus 3 dragocen pretium, i cena, vrednost prex, precis, f. prošnja Priamus, i Prijam (kralj trojanski) primus 3 prvi
prin-ceps, ipis, m. prvak, vladar, knez
prin-cipatus, us, m. predstvo,
prvenstvo prin-cipium, i začetek pristinus 3 (po)prejšnji prius (adv.) (po)preje
prius-quam (coni.) predno, preje
ko, dokler ne privčitus 3 (re) oropan (česa),
pripravljen (ob kaj) pro (z ablat.) za (= v brambo,
korist ali = mesto koga) probo 1 (pre)skušam, izpričam;
odobrim (—dobravam) probus 3 pošten; —us, l poštenjak pro-cella, ae nevihta pro-cerus 3 vitek pro-creo 1 rodim, porajam procul (adv.) od (z) daleč prod-igus 3 potraten, razsipen;
—us, i razsipnik pro-ditio, onis, f. izdaja, izdajstvo pro-fllgd 1 potolčem pro-fundus 3 globok proh (interied.) o! oj! proh dolor!
žal! žalibože! pro-hibed 2, ui, itum zadržim (-držujem), oviram, odvrnem (—vračam) proinde (coni.) zato, torej pro-miscue (adv.) brez razločka pro-missus 3 obljubljen pro-mitto 3, miši, missum obljubim, obetam
pro-nuntio 1 (očitno) izrečem, objavim; sententiam pronuntio glasujem pronus 3 (naprej) nagnjen prope (z akuzat.) blizu, pri propero 1 hitim pro-pitius 3 milosti v pro-pond 3, posui, positum predložim, izpostavim proprius 3 lasten, svoj(ski) propter (z akuzat.) zastran, zaradi
Pro-pylaea, drum, n. propileje
(prodvorje) prô-spectus, Us, m. razgled prosper, era, erum ugoden pro-sum, prôdesse, prô/uï (alicui) v prid sem—, koristim (komu) pro-verbium, ï rek, pregovor pro-video 2, vidi, visum previdim;
oskrbim, ukrenem proximus 3 najbližji prUdëns, entis pameten prûdentia, ae previdnost, razumnost, pamet(nost) pUblicus 3 javen, obči puella, ae deklica puer, eri deček
pueritia, ae otroška doba, detin-stvo ; U pueritiU izza mladih let pugil, ilis, m. rokoborec pugna, ae bitva, boj pïïgnô 1 bojujem se, borim se pulcher, chra, chrum lep pulchritUdô, inis, f. lepota pilimo, dnis (navadno plTir.:) pUl-
mônës, um, m. pluča pulsus 3 pregnan, izgnan pulvis, eris, m. prah pUnio 4, ïvï, Itum kaznim, kaznujem purus 3 čist puts 1 menim, mislim Pyrrhus, i Pir (kralj epirski).
«I-
Quadru-pês, pedis četveronog (-nožec)
quaero 3, sivi, situm (rem) iščem (česa) ; quaero aliquem vprašam za (koga) (— po kom) ; quaerere
aliquid ex (ab) aliquö vprašati koga za kaj quaestuösus 3 dobiten, dobiček
donašajoč quaestus, Us, m. zaslužek quUlis, e kakšen? kakoršen quam (adv.) kako; (kot primerjalna konjunkcija =) ko, nego quam-diu (adv.) kako dolgo, doklej? dokler quam-quam (côni.) dasi, premda quandö (adv.) kedaj? kedar quant-opere (adv.) kako zelo quantus 3 kolik
quU-rë (adv.) zaradi česar; zato qua-si (adv.) tako rekoč quassö 1 potresam; oškodujem quattuor štirje, štiri que (coni., ki se priveša) in, pa querela, ae (pri)tožba quia (cöni.) ker quidem (adv.) sicer quiës, ëtis, f. počitek, pokoj quin (cöni. s konjunktivom za zanikanimi izrazi dvojenja) — da quinqué pet quo (adv.) kam? quö-cumque (adv.) kamor koli quod (vzročna cöni. z indikat. v pomenu =) ker, da; (s konjunktivom v pomenu =) češ ker, češ da quö-modo(adv.) na kak način? kako? quon-dam (adv.) nekdaj, nekoč quo-que (cöni.) tudi quörsum (adv.) čemu? quoi (adiect. indëclin.) koliko (jih)? quot-annïs (adv.) vsako leto quotus 3 koliki ? kolikateri ; quota höra est? obkorej je?
K.
Radius, i žarek
radix, ids, f. korenina
ramosus 3 vejat
ramus, i veja
rana, ae žaba
rapax, acis roparski
rapidus 3 deroč
rapina, ae rop(anje), plenjenje
raptus 3 ugrabljen
rarus 3 redek; raro (adv.) redko
(kedaj), redkokrat ratio, dnis, f. pamet re-ceptaculum, i shramba, posoda re-cipero 1 zopet (si) pridobim, zopet dosežem (zopet dospem do)
re-con-ditus 3 skrit re-creo 1 okrepča(va)m, oživim (-iti)
rector, oris, m. ravnatelj, vladalec,
(določevalec) rectus 3 raven, prav; rede (adv.)
prav, po pravici re-cubo 1 ležim, počivam re-cuso 1 odbijem, odrečem red-do 3, didi, ditum vrnem
(vračam) red-itus, us, m. povratek, vrnitev re-duco 3, dum, ductum nazaj
(od)peljem, — odvedem red-undo 1 razlijem se; redundo ad victorem doletim zmagalca re-fertus 3 (re) natlačen, napolnjen (s čim), poln (česa) re-fugium, i pribežališče regina, ae kraljica regio, onis, f. (o)kraj, okolica regno 1 kraljujem, vladam
regnum, i kraljestvo rego 3, rexi, rectum vladam, uravnam, vodim re-linquo 3, liqui, lictum zapustim re-liquus 3 ostal re-medium, i zdravilo; pomoček re-meo 1 vrnem (vračam) se re-moveo 2, mdvi, motum nazaj pomaknem, odmaknem, umaknem, odpravim Remus, i Rem (Romulov brat) renes, um, m. obisti re-nideo 2 veselo (prijazno) se smejem
re-pello 3, reppuli, repulsum od-ženem
re-porto 1 nesem nazaj; victoriam ob hoste reporto priborim si zmago nad sovražnikom, premorem (premagam) sovražnika; reporto praemium zadobim —, prejmem plačilo re-prehendo 3, hendi, hensum ko-
rim, (po)grajam re-pudio 1 zavržem, zametujem,
zaničujem, odbijam re-puto 1 razmišljam, preudarjam res, rei, f. reč, stvar; res puhlica občina, država; res secundae sreča; res adversae nesreča re-saluto 1 odzdravim (-zdravljam) re-spondeo 2, spondi, sponsum odgovorim re-sponsum, i odgovor re-spuo 3, spui, — nazaj pljunem;
zavržem, ne maram re-stituo 3, ui, utum popravim,
povrnem re-tardo 1 zadržim (—ujem), ustavim (-stavljam)
retro (adv.) nazaj retrorsum (adv.) nazaj re-verentia, ae spoštovanje re-verto 3, verti, ver sum vrnem se re-voco 1 pokličem nazaj; povrnem ; revoco alicui aliquid in memoriam spomnim koga česa rex, regis, m. kralj rided 2, risi, risum smejem se ripa, ae breg risus, us, m. smeh rivus, i potok robur, oris, n. moč, jakost robustus 3 močen rogo 1 vprašam, prosim Roma, ae, f. Rim (glavno mesto italsko)
Romanus 3 rimski; -us, i Rimljan Romulus, i Romul (prvi kralj
rimski) ros, roris, m. rosa rosa, ae roža rostrum, i kljun ruber, bra, brum rudeč rudo 3, ivi, — rjovem, rigam rugio 4, — — rjovem ruina, ae podiranje, polom; razvalina
rumpo 3, rupi, ruptum (z)lomim;
rumpor počim riipes, is, f. skala, pečina rursus (adv.) zopet rusticus 3 kmetski, selski rutilus 3 rumenkasto-rudeč.
S.
Sacer, cra, crum svet, posvečen saeculum, i stoletje, vek saepe (adv.) dostikrat, pogostokrat), često, velikrat
saepius (komparat. adv.) češče saevio 4, ii, itum divjam, razsajam saevus 3 ljut, grozovit sagino 1 mastim, pitam sagitta, ae pušica sal, salis, m. sol salsus 3 slan Salaminius 3 salaminski salio 4 skačem salto 1 skačem, plešem saluber, bris, bre zdrav(ilen) salus, utis, f. blaginja, rešitev salutaris, e ozdraven, koristen saVutifer, fera, ferum zdravje
(korist) prinašajoč; koristen saluto 1 pozdravim (—zdravljam);
obiščem sano 1 (o)zdravim, lečim sanus 3 zdrav
sane (adv.) zares; seveda, kajpada
sapiens, entis moder; modrijan sapientia ae modrost sarcina, ae tovor, pratež satiatus 3 nasičen satio 1 (na)sitim satis (adv.) (za)dosti saxum, i skala, kamen scelus, eris, n. hudodelstvo, pregreha schola, ae šola scientia, ae znanje, znanost scintilla, ae iskra, iskrica scio 4, M, itum vem Scipio, onis Scipijon (oblastnik rimski)
Scipio (onis) Našica, ae Scipijon
Nazika (oblastnik rimski) scribo 3, scripsi, scriptum (s)pišem
scriptor, oris, in. pisec, pisatelj rerum gestarum scriptor zgodo-pisec, povestničar Scgtha, ae m. Scit (Scitje so bili narod na severu Črnega morja) se-creto (adv.) na skrivnem, tajno secundus 3 ugoden sed (coni.) a, toda. ampak sedeo 2, sedi, — sedim sedes, is, f. sedež, stanišče sedo 1 umirim, pomirim sedulus 3 priden, marljiv seges, etis, f. setev, žitno polje segnities, ei, f. mlačnost, lenost semper (adv.) zmirom, vedno,
vselej, vsigdar sempiternus 3 veden, večen senatus, tis, m. starejšinstvo, senat senecta, ae = senectus, utis senectus, utis, f. starost senex, senis, m. starec, starček sensus, us, m. čut, občutek sententia, ae misel, mnenje; rek sentio 4, senši, sensum čutim, spazim sepelid 4, ivi, sepultum pokopljem
(-kopavam) septen-trionalis, e severen sepulcrum, i grob serenus 3 jasen, veder serius (komparat. adv.) pozneje;
prepozno sermo, onis, m. pogovor; jezik serd (adv.) (pre)pozno sero 3, sivi, satum sejem serpens, entis, f. kača servaturus 3 ohraniti (si) hoteč servio 4, ivi (ii), itum služim,
strežem, ustrezam Servius (i) Tidlius, i Servij Tulij (kralj rimski)
servo 1 (o)branim, rešim servus, i suženj, hlapec severus 3 strog si (coni.) če, ko, ako sic (adv.) tako sicco 1 sušim
Sicilia, ae, f. Sicilija (otok v Srednjem morji) sidus, eris, n. (o)zvezdje signum, i znamenje, znak silentium, i molk, molčanje sileo 2, ui, — molčim silva, ae gozd, les silvester, tris, tre gozdnat, obrasten simia, ae opica similis, e podoben similitudo, inis, f. podobnost, slič-nost
Simonides, is Simonid (pesnik grški)
simulacrum, i podoba, kip (kakega
božanstva) simulatio, onis, f. hlimba simulo 1 hlinim simultas, atis, f. zavidnost, sine (z ablat.) brez sinister, tra, trum levi sino 3, sivi, situm (do)pustim
(—puščam) sinus, iis, m. zaliv sitio 4, ivi, itum žejen sem sitis, is, f. žeja
situs 3 ležeč; situs sum ležeč
sem = ležim si-ve (coni.) ali
societas, atis, f. družba, društvo; zaveza; vkupnost, tovaršija; udeležba socius, i drug, tovariš Socrates, is Sokrat (modrijan grški)
sol, solis, m. solnce Sol, Solis solnčni bog solacium, i tolažba solamen, inis, n. tolažba, tolažilo soleo 2, običavam, navajen sem solitudo, inis, f. puščava solum (adv.) le, samo; ndn solum — sed etiam ne le — ampak tudi solum, i tla (zemlja) solus 3 sam, jedin somnium, i sen, sanje (plur.) somnus, i spanje sonitus, us, m. zvok, glas, šum,
(o trobenti:) petje sordidus 3 umazan soror, oris, f. sestra sors, sortis, f. žreb, usoda spatium, i prostor, obsežnost; doba
species, ei, f. prikazen, videz specimen, inis, n. znak, dokaz specto 1 gledam; obrnem se spelunca, ae brlog sperno 3, sprevi, spretum zame-
tujem, zaničujem spero 1 upam, nadejam se spes, ei, f. nada, up(anje) spina, ae trn spiritus, us, m. sapa, dih spiro 1 diham, (dišem) splendeo 2 bliščim, svetim se splendidus 3 bliščeč, sijajen splendor, oris, m. lesk(et), bliščoba spolio 1 oropam, oplenim statim (adv.) takoj, precej statio, onis, f. stajališče, stojišče,
zatočje statua, ae kip (človeški) statuo 3, ui, utum stavim, sklenem status 3 določen
stella, ae zvezda sto 1 stojim stomachus, i želodec strabo, onis, m. škileč striithio-camelus, i noj studeo 2, ui, — učim se, prizadevam si; studeo virtuti hlepim po (čednosti) kreposti
studium, i prizadeva(nje), učenje, znanstvo, opravilo, pečanje; studia exerceo pečam se z znanstvi; studiis operam do trudim se z učenjem stultitia, ae neumnost, nespamet-(nost)
stultus 3 bedast, neumen; -us, i
bedak, neumnež sturnus, i škorec suadeo 2, suasi, suasum svetujem suavis, e mil, ljubek, prijeten suh (na vprašanje kam? in časovno z akuzat.) — pod (z akuzat.); (na vprašanje kje? z ablat.) — pod (z orodnikom) sub-duco 3, duxi, ductum na suho
potegnem subitus 3 iznenaden, nepričakovan subito (adv.) iznenada, nenadoma, nakrat
sub-levo 1 olajšam; podpiram, pomagam
sub-sum, subesse (rei) sem (tičim) pod čim
sub-venio 4, veni, ventum pridem na pomoč, pomorem (—magam) suc-cedo 3, cessi, cessum grem pod kaj; stopim (na koga mesto) suc-clamo 1 zavpijem —, zakličem (od spodaj)
sudor, oris, m. znoj, pot sulcus, i brazda summus 3, najviši, največi superbia, ae ošabnost, prevzetnost superbus 3 ošaben, ponosen supero 1 prekosim (—kašam), premagam, preobvladam super-sum, super esse, superfui (ex pügriä) ostajam —, preostanem -, živ ostanem (po bitvi) sup-pleö 2, evi, etum dopolnim
(-polnjujem) supra (adv.) gori surgö 3, sur-rexi, sur-rectum vzdignem se, vstanem sUs, suis, f. svinja süs-tentö 1 vzdržujem; vitam süs-
tentö preživljam se suus 3 svoj
Syria, ae Sirija (dežela azijska).
T.
Tabula, ae tabla taceö 2, ui, iturn molčim taciturnitäs, ätis, f. molčečnost tacitus 3 molčeč, tih täctus, üs, m. otip taeter, tra, trum grd talis, e tak tam (adv.) tako tamen (coni.) vendar tam-quam (adv.) tako rekoč tandem (adv.) nazadnje; vendar-le, vendar
tantum (adv.) le, samo; nön tan-tum — sed etiam ne le — ampak tudi tantus 3 tolik tardus 3 počasen, leniv
Tarquinius (i) Priscus, i Tarkvinij
Prisk (kralj rimski) Tarquinius (i) Superbus, i Tarkvinij Superb (Ošabni, kralj rimski) taurinus 3 bikov(ski) taurus, i bik tectum, i streha tectus 3 (po)krit
Telemackus, i Telemah (sin Uliksov) telum, i kopje
tempestas, atis, f. vreme, huda ura,
nevihta templum, i svetišče tempus, oris, n. čas, doba tendo 3, tetendi, tentum (na)pnem tenebrae, arum, f. trna, tmina teneo 2, ui, tentum držim; animo (memoria) teneo hranim v spominu, pomnim, pamelujem tener, era, erum nežen tento 1 (po)skusim (-skušam) tenuis, e tenek tergum, i hrbet terra, ae zemlja, dežela terreo 2, ui, itum (u)strašim terrester, tris, tre zemeljski, na suhem (kopnem) živeč, kopnen terror, oris, m. strah (=strašenje) Thales, etis Talet (jeden izmed
7 modrijanov grških) Thebanus, i Tebljan Themistocles, is Temistoklej (vojskovodja atenski) Theocritus, i Teokrit (pesnik grški) Thermo-pylae, arum Termopile
(soteska grška) Thersites, ae Terzit (vojak grški
pred Trojo) thesaurus, i zaklad
Theseus, i Tezej (kraljevič atenski) Thespiensis, is, m. Tespijan Thessalia, ae Tesalija (dežela grška) tigris, is, f. tiger timed 2, ui, — (aliquem) bojim
se (koga) timidus 3 boječ timor, oris, m. strah = bojazen Timotheus, i Timotej (poveljnik
atenski) tolero 1 prenesem (—našam) tollo 3, sustuli, sublatum vzdignem
(-gujem) tot (adiect. indecl.) toliko (jih) totiens (adv.) tolikokrat totus 3 cel, ves
trado, 3, didi, ditum izročim, prepustim, sporočim, poročam traho 3, tram, tractum vlečem tranquillus 3 miren, tih trans (z akuzat.) črez trans-itus, us, m. prehod trepido 1 (de re) (strahu) se tre-
sem (za kaj) tribuo 3, ui, Utum podelim, izkazujem tristis, e žalosten tristitia, ae žalost Troia, ae Troja (mesto maloazijsko) Troianus, i Trojanec tručido 1 pokoljem, pomorim tuba, ae troba, trobenta Tullus (i) Hostilius, i Tul Hostilij
(kralj rimski) turn (adv.) takrat, tedaj; nato, potem turnultuosus 3 hrupen turbidus 3 kalen turbo 1 kalim
turbulentus 3 buren, hrupen turpis, e sramoten
tütus 3 varen tuus 3 tvoj
tyrannus, i samosilnik, trinog.
1J.
Über, eris obilen, bohoten
ubi (adv.) kje? kjer
Ulixes, is Uliks (junak grški pred
Trojo) Ultimus 3 zadnji umbra, ae senca umerus, i pleče, rame (rama) um-quam (adv.) kedaj una (adv.) ob jednern, skupaj unda, ae val
unde (adv.) od kod? od koder ündi-que (adv.) od vseh stranij,
odvsod üngulätus 3 krempljat urbs, urbis, f. mesto urged 2, ursi, — stiskam, tlačim (tarem)
uro 3, Ussi, üstum (se)žgem (se-
žigam) ursus, i medved Urtica, ae kopriva Brus, i tur
Us-que (adv.) (ad) (tje) do Usus, Us, m. (po)raba, rabnost,
vaja, korist ut (adv.) kakor, kot; (com. s kon-junktivom z namenilnim in posledičnim pomenom) — da Utilis, e koristen Utilitäs, ätis, f. korist uti-nam (adv. in coni. s konjunk-
tivom) o da bi! o ko bi! Uva, ae grozd; plUr.: üvae, ärum
grozdje (-dja) uxor, oris, f. soproga.
Vacuus 3 prazen
vado 3, vasi, vasum idem (grem),
hodim vae (interiect.) gorje! vafer, fra, frurn lokav valde (adv.) zelo, jako valeo 2, ui, — veljam, zdrav-
stvujem, zdrav sem valetudo, inis, f. počutje, zdravje validus 3 močen vanus 3 prazen; ničev(en) varietas, atis, f. raznoličnost varius 3 razen, različen vasculum, i posodica vasto 1 (o)pustošim, razrušim,
pokonča(va)m vastus 3 pust; neizmeren vates, is (c.) prorok, vedež vectigal, atis, n. davek; dohodek vedo 1 vlečem, nosim vehemens, entis silen, jak (hud) vel (coni.) ali velox, dcis hiter, uren vena, ae žila venatio, onis, f. lov venator, oris, m. lovec venenatus 3 strupen venenum, i strup veneratio, onis, f. češčenje venia, ae milost
venio 4, veni, ventum pridem, prihajam venter, tris, m. trebuh ventus, i veter
vepres, is, m. (navadno plur.:)
vepres, ium trnje verbero 1 bičam, bijem (ob) verbum, i beseda
Veritas, atis, f. resnica, resničnost
vernus 3 pomladanski
vero (coni.) pa res, pak
verso 1 obrnem (obračam)
versus, us, m. stih, verz
vertex, ids, m. vrh
verto 3, verti, ver sum obrnem
(obračam), preobrnem verus 3 prav, resničen vesper, eri večer vesperi zvečer vespertilio, onis, m. netopir vestigium, i stopinja, sled vestimentum, i oblačilo; plur.:
vestimenta, orum obleka vestio 4, ivi (ti), itum oblečem
(oblačim), pokrijem veto 1 prepovem (—vedujem) vetus, eris star vexatus 3 nadlegovan vexo 1 mučim, trapim, nadlegujem via, ae pot
viator, oris, m. popotnik
vicinus, i sosed
victima, ae žrtva
victor, oris, m. zmag(ov)alec;
zmagovit victoria, ae zmaga victus, us, m. živež, hrana vicus, i vas, selo video 2, vidi, visum vidim; pass.: videor, eri vidim se, zdim (dozdevam) se vidua, ae vdova
vigor, oris, m. živ(ahn)ost, čilost,
jakost vilis, e cen(en)
vinco 3, vid, vidum (pre)obvladam, nadvladam, premagam, zmagam (-ujem)
vindico 1 prisvajam si, (pri)lastim si
vinea, ae vinograd
vinum, i vino
viola, ae vijolica
vir, viri mož
vires, virium, f. sile, moči
virga, ae šiba, (zelena) vejica
virgo, inis, f. devica
viridis, e zelen
viritim (adv.) mož za možem;
posamezno virtus, iitis, f. junaštvo; čednost, krepost
viscus, eris, n. (navadno plur.:)
viscera, um drob(je) visito 1 obiščem visus, us, m. vid, pogled vita, ae življenje vitis, is, f. trta vitium, i napaka, greh, hiba vito 1 (aliquid) izbegavam (kaj), ognem se —, izogibljem se (česa) vitreus 3 steklen; minljiv vitulus, i tele, junček
vituperd 1 (po)karam, grajam
vivo 3, vixi, victum živim (—eti)
vix (adv.) komaj
vocabulum, i beseda
voco 1 kličem, zovem
void 1 letam
volumen, inis, n. zvitek; spis, knjiga voluntas, atis, f. volja voluptas, atis, f. zabava, slast,
naslada, nasladnost vox, voeis, f. glas vulnero 1 ranim vulnus, eris, n. rana vulpes, is, f. lisica vultur, uris, m. jastreb vultus, us, m. obraz, obličje.
X.
Xerxes, is Kserks (kralj perzi-janski).
Z.
Zeuxis, idis Cevksid (slikar grški).
Abecedni slovnik.
n.
Slovensko-latinski del.
A.
A sed
Afrika África, ae, f. Agamemnon Agamemnon, onis Agezilaj Agesilaus, i Ahil Achilles, is ako si
Albin Albinus, i ali (coni.) vel; aut ampak sed
Apolon Apollo, Apollinis Ank (Marcij) Ancus (i) (Marcius, i) Aristip Aristippus, i Arpinec Arpiñas, atis, m. arpinski Arpiñas, atis Atene Athenae, arum, f. Atenec Atheniensis, is, m. Azija Asia, ae, f.
Tt.
Bajka fabula, ae
beda miseria, ae
bedast (bedak) stultus 3
beden miser, era, erum
beg fuga, ae; v beg zapodim
fugo 1 begoč fugax, acis bel albus 3 berem lego 3 beseda verbutn, i
besnost insania, ae bister acer, acris, acre bitje (živo) animans, antis, c. (v plur. tudi n.); animal, alis, n. bitva pugna, ae bivališče domicilium, i blaginja salus, utis, f. blagrujem koga bečitum praedico
(1) aliquem blatoljuben lutulentus 3 blaznost insania, ae blažen beatus 3 bliščeč splendidus 3 nitidus 3 bliščim mico 1 blizu prope (z akuzat.) bližam se insto 1 blodim erro 1 bodoč futurus 3 Bog (bog) Deus (deus), i bogat(in) opulentus 3; dives, itis boginja dea, ae boj pugna ae boja color oris, m. boječ timidus 3
bojim se (nevihte) timeo 2 (pro-
cellarn); metud 3 (aliquid) bojujem se pugno 1 bol dolor, oris, m. bolan aegrotus 3 bolečina dolor, oris, m.
bolezen morbus, i bolj magis
borba certamen, inis, n. borim se pugno 1; certo 1; di-
mico 1 božanstvo numen, inis, n. bramba praesidium, i branim defenso 1; defendo 3 brat frater, tris, m. brazda sulcus, i breg ripa, ae brez sine (z ablat.) brezbožen, brezbožnik impius 3 Britanija Britannia, ae, f. brodnik nauta, ae, m. bukev fagus, i, f.
C.
Cel totus 3 celo etiam
cesar imperator, oris, m. Ciceron Cicero, onis Cir Cyrus, i
cvet, cvetka, cvetlica flos,ftdris m. cvetem flored 2.
t.
Čas tempus, oris, n. č&sten honestus 3 častim cold 3 če si
čednost virtus, utis, f. čelo frons, frontis, f.; na čelu sem, — stojim (komu) praesum, prae-esse (alicui) često saepe
češ da quod (s konjunktivom) češče saepius češčenje veneratio, onis, f. čete copiae, arum, f.
čin facinus, oris, n. človek homo, inis, m. človeški hümänus 3 čreda grex, gregis, m. črešnja (drevo) cerasus, i, f. črešnja (sad) cerasum, i črevelj (kot mera) pes, pedis, m. črez trans (z akuzat.) črka littera, ae čud (i) mos, moriš, m. čudovit mirus 3; admirabilis, e čut sensus, üs, m. čuvar cüstds, odis, m.
D.
Da ut (s konjunkt..); (za zanikanimi izrazi dvojenja) quin (s konjunkt.); da ne ne (s konjunktivom) dalje (časovno) diütius dam, dajem do, dare dan dies, ei, m.; po dnevi inter-
diii; vsak dan cotidie dar(ilo) donum, i Darej Dürrns, i darujem ddnd 1 d asi quamquam davek vectigal, Ulis, n. deček puer, eri ded avus, i dejal je inquit dejanje = čin dekla ancilla, ae deklica puella, ae del pars, partis, f. delam labdrd 1 delaven industrius 3 delavnost industria, ae deležen particeps, cipis delim di-vido, is, ere, visi, visum
delitev dl-vlsiö, önis, f.
delo (= izdelek) opus, eris, n.;
(= delanje) labor, öris, m. Demosten Demosthenes, is denar pecünia, ae deroč ra-pidus 3
desni dexter, tra, trum in dextera,
terum dež imber, bris, m. dežela terra, ae dičen illUstris, e dičim dfoorö 1 Dijana Diana, ae dika decus, oris, n. divjam saeviö 4 divji ferus 3
doba spatium, i; aetäs, ätis, f.;
otroška doba pueritia, ae dober bonus 3
dobiček donašajoč quaestuösus 3
dobljen acceptus 3
dobro (adv.) bene
dobrohotnost benevolentia, ae
dobrota beneficium, i
dokler ne priusquarn
dolg longus 3
dolgo (časa) diu
dolgujem debeö 2
dolžnost officium, i
doma dornt
domač patrius 3
domov domum
domovina patria, ae
dosežem at-tingö, is, ere, tigi,
täctum (aliquid) dosti scitis dostikrat saepe drag cärus 3 dragocen pretiösus 3 drevo arbor, oris, f.
drugi (izmed dveh) alter, era, erum; (izmed več) alius, alia, aliud
družba societäs, ätis, f.
drvar lignätor, öris, in.
drzen audäx, äcis
drznost audäcia, ae
država civitäs, ätis, f.; res (rei)
publica, ae državljan civis, is, m. držim teneö 2
duh animus, i; Ingenium, i duša anima, ae; animus, i dvojen anceps, cipitis dvojim dubitö 1 dvomen dubius H.
E.
Efeški Ephesius 3 Egipet Aegyptus, i, f. Evropa Europa, ae, f.
O.
Gaj nemus, oris, n. Galija Gallia, ae, f. ganem moveö, 2 Germanija Germania, ae, f. glas vöx, vöcis, f. glava caput, capitis, n. glavno mesto caput, capitis, n. gledam spectö 1 globok profundus 3 golob columba, ae gora möns, montis, m. gorat montuösus 3 gospa domina, ae gospod(ar) dominus, i gospodinja domina, ae gosposka magistratus, üs, m.
12
gost (adiect.) densus 3
gost (subst.) conviva, ae, m.
gotov certus 3
govedo bos, bovis, c.
govor oratio, onis, f.; sermo, onis, m.
govornik orator, oris, m.
govorim dico 3
gozd silva, ae
gozdnat silvester, tris, tre
grad arx, arcis, f.
grajam vitupero 1
grd taeter, tra, trum
Grecija Graecia, ae, f.
greda area, ae
greh vitium, i; peccatum, l
grenek acerbus 3
grešim pecco 1
grizem morded 2
grizoč edax, acis
Grk Graecus, i,
grozd uva, ae; grozdje uvae, arum grozovit saevus 3; horribilis, e grški Graecus 3 gusar pirata, ae, m.
H.
Hanibal Hannibal, alis
hčerka filia, ae
Hispanija Hispania, ae, f.
hiter velox, ocis; celer, eris, ere
hitim propero 1
hitrost celeritas, atis, f.
hlapec servus, i
hlimba simulatio, onis, f.
hlinim simulo 1
Homer Homerus, i
hraber fortis, e
hrabrost fortitudo, inis, f.
hrana cibus, i; victus, us, m.
hrbet tergum, i
hrupen tumultuosus 3 hruška (drevo) pirus, i, f. hruška (sad) pirum, i hud acer, acris, acre hudoben, hudobnež improbus 3; malus 3
hvala (= pohvala) laus, laudis, f.;
hvala, hvaležnost gratia, ae hvaležen gratus 3; pius 3; hvaležen sem učitelju gratiam habeo magistro hvalim laudo 1.
I.
I —-i et — et
idem z vojno na koga hello
peto (3) aliquem igra ludns, i
imam habeo 2; (dobro) se imam
(bene) me habeo imeniten nobilis, e imenujem ndmino 1; appello 1 in et; que (se priveša) iščem (česa) quaero, is, ere, quae-
sivi, quaesitum (aliquid) Itaka Ithaca, ae (otok grški) Italija Italia, ae, f. iz ex (pred konzonanti tudi) e
(z ablat.) izdihnem effio 1 izid exitus, iis, m. izkušen peritus 3 izmed e, ex (z ablat.) izneverim se komu alienor (1) ab aliquo
izobražam (—ujem) erudio 4 izogibam (-bljem) se (vetra) vito 1
(ventum) izpodbuda adhortatio, onis, f. izprehajam se ambulo 1
izpričam probo 1
izpustim e-mittd 3, miši, missum
izražam declaro 1
izrekam komu hvalo za kaj gra-
tias ago alicui pro aliqua re izročim trčido 3 izumejem invenio 4 izurim exerced 2
izust: učim se (česa) na izust
ediscd (aliquid) izvolim eligo 3 izvrsten egregius 3.
J.
Jabolko malum, i jablan malus, i, f. Jadransko morje Mare (is) Had-
riaticum, i jak vehemens, entis jako valde jakost vigor, oris jasen clarus 3 jastreb vultur, uris, m. javen publicus 3 jed cibus, i
jednak par, pariš; aequalis, e
jelen cervus, i
jem edd 3
jesen autumnus, i
jetra iecur, oris, n.
jeza ira, ae
jezik lingua, ae
jočem (se) lacrimo 1
junaštvo virtus, utis, f.
Junona luno, onis, f.
jutranja zarja aurora, ae.
K.
K ad (z akuzat.) kajti nam; enim
kako quam; quomodo kako zelo quantopere kakor ut
kakoršen qualis, e kalim turbo 1 Kane Cannae, arum, f. karam vituperd 1 Kartagina Carthago, inis, f. kartaginski Carthaginiensis, e Kartažan Carthaginiensis, is, m. Kastor Castor, oris Katilina Catilina, ae, m. kazen poena, ae
kaznim (—ujem) castigo \ \punio 4 kažem (se) ostendo (me) ker quia
kip (božji) simulacrum, i
kip (človeški) statua, ae; kip na
konju statua equestris kjer ubi
kličem ven evoco 1 kljun rostrum, i
kmalu mox; kmalu potem paulo post
kmet agricola, ae, m. knez prmceps, cipis, m. knjiga liber, bri
ko (primerjalna konjunkcija) quam; (časovna konjunkcija v zgodovinski pripovedi) cum (s kon-junktivom imperf. in plusquam-perfecti) ko (bi) si kod: od kod unde koleno genu, us, n. kolik quantus 3 koliki 3 quotus 3 koliko (jih) quot (adiect. indecl.) komaj vix končam finid 4
— iSo —
konj equus, I
konjenik eques, itis, m.
konjeniški equester, stris, stre
konjeništvo equitatus, us, m.
konzul consul, ulis, m.
kopje telum, I
Korint. Corinthus, i, f.
korintski Corintkius 3
korist usus, us, m.; utilitas, atis, f.
koristen utilis, e
koristim prosum, prodesse
kost os, ossis, n.
kot ut
kovina metallum, i
kraj locus, i; regid, dnis, f.
krak crus, cruris, n.
kralj rex, regis, m.
kraljujem regno 1
krasim orno 1
kratek brevis, e
krempljat ungulatus 3
krepim firmo 1
krepost virtiis, utis, f.
krilo cornu, Tis, n.
Krist(us) Christus, i
krivica (krivičnosl) iniuria, ae
krma pabulum, i
krmar gubernator, oris, m.
krokar corvus, i
krotim domo 1
krut crudelis, e
Kserks Xerxes, is
kuga pestis, is, f.
kupčija mercatura, ae
kupim emd 3.
L.
Lacedemonec Lacedaemonius, i, m. lacedemonski Lacedaemonius 3 ladja navigium, i; navis, is, f.
ladjam navigo 1
lahek (storiti) facilis, e; prav
lahko (adv.) facillime lahek (po teži) leviš, e lahkomiseln leviš, e lajšam levo 1
lakomen (lakomnik) avarus 3 lakomnost avaritia, ae latinski Latinus 3 lažniv (lažnik) mendax, acis le solum; tantum; ne le — ampak tudi non tantum (solum)—sed etiam lečim sano 1 len piger, gra, grum leniv tardus 3 lenoba ignavia, ae lenuh = len
lep pulcher, chra, chrum
lepota pulchritudo, inis, f.
les (= gozd) silva, ae
letam volo 1
leto annus, i
lev leo, onis, in.
levi sinister, tra, trum
ležeč situs 3
ležim iaceo 2
lisica vulpes, is, f.
ljubek amoenus 3
ljubezen amor, oris, m.
ljubim amo 1
ljudje homines, um, m.
lov venatio, onis, f.
lovec venator, oris, m.
lovim capto 1
luč lux, lucis, f.
luna luna, ae.
m.
Majhen parvus 3 mali = majhen
malo (jih) jmuci, ae, a malo pozneje paulo post malo prej pauld ante malokateri pauci, ae, a malokdo, malokaj paucus 3 manj minus
maram: ne maram re-spud, is,
ere, spui, — maratonski Marathonius 3 maren, marljiv sedulus 3; dili-
gens, entis marljivost diligentia, ae marsikateri nonnUllus 3 mati mater, tris, f. meč gladius, i
mečem (na koga) iacto (in aliquem) med inter (z akuzat.) med (—u) mel, mellis, n. medved ursus, i
Menelaj Menelaus, i (kralj spartski
in brat Agamemnonov) mera modus, i mesec mensis, is, m. meso car o, carnis, f. mesto oppidum, i; urbs, urbis, f.;
glavno mesto caput, capitis, n. meščan oppidanus, i mil suavis, e Milet Miletus, i, f. minljiv caducus 3 mir pax, pads, f. misel sententia, ae mislim cogito 1 mladenič adulescens, entis, m. mladina = mladost mladost adulescentia, ae; iuventus,
Tdis, f. mnenje opinio, onis, f. mnog multus 3 mnogovrsten multiplex, icis
množica multitudo, inis, f. množim augeo 2
moč robur, oris, n.; moči vires, ium, f.; vojna moč opes, um, f. močviren (—virnat) paluster, tris, tre
močvirje palus, udis, f.
moder sapiens, entis
modrijan sapiens, entis, in.; philo-
sophus, i modrost, sapientia, ae mogočen potens, entis molčim taceo 2; sileo 2 molim oro 1 moram debeo 2 morda fortasse moreč = grizoč morem possum, posse morje metre, is, n. mornar nauta, ae, m. mož vir, viri možgani cerebrum, i mramornat marmoreus 3 mraz frigus, oris, n.; gelu, us, n. mrtev mortuus 3 mrtvec mortuus, i mrzel frigidus 3 mučim vexo 1 Muza Musa, ae.
Ji.
Na (na vprašanje: kam?) in (z akuzat.); (na vprašanje: kje?) in (z ablat.) nato tum
na = o (čem) de (z ablat.) nad a spes, spei, f. nadaljujem continuo 1 nadejam se spero 1 nadležen molestus 3
nadloga miseria, ae nagnjen (naprej) pronus 3 nagovorim com-pello, is, ere, puli,
pulsum najbližji proximus 3 najbolj maxime najprej primum najvišji summus 3 naklep consilium, i nakrat subito
naložim im-pono, is, ere, posui,
positum namakam irrigo 1 namen consilium, i namreč nam; enim napaka vitium, t napor labor, oris, m. naposled tandem narava natura, ae narodpopulus, i, m.; gens,gentis, f.;
natio, dnis, f. nasitim satio 1 nasladnost voluptas, atis, f. nastavljen (komu) obnoxius (alicui) naš noster, tra, trum natančen diligens, entis naučim se (česa) disco 3 (aliquid) navada mos, moriš, m. navadno plerumque navdam (z veseljem) compleo 2
(gaudio) navzoč(en) sem adsum, adesse nazaj retro; nazaj pokličem re-voco 1
naznanim nuntio 1; indico 1 ne non; (pred imperativom in konjunktivom imperativnega pomena) ne; ne le — ampak
tudi non tantum (solum) — sed etiam
ne vem ignoro 1; nescio 4 nebo caelum, T neboječ impavidus 3 nedostajam desum, deesse nego quam negotov incertus 3 nehvaležen ingratus 3 neizmeren immensus 3 neizobražen incultus 3 nekaj (jih) nonnulli, ae, a nekateri nonniillus 3 nekdaj olim; aliquando; quondam nekoč = nekdaj
nemar: v nemar puščam neglego 3 nemarnost neglegentia, ae neolikan incultus 3 neoškodovan integer, gra, grum nepodoben dissimilis, e nepošten (-jak) improbus 3 nesloga discordia, ae nesložen discors, cordis nesreča calamitas, atis, f.; res
(rerum) adversae, arum nesrečen miser, era, erum; in-
felix, icis nesrečnik miser, eri; infelix, icis, m. Nestor Nestor, oris neugoden adversus 3 neumen - bedast nevaren periculosus 3 nevarnost periculum, i neveden imperitus 3 neverjeten incredibilis, e nevihta procella, ae; ternpestas, atis, f.
nezgoda calamitas, atis, f. nezmernost intemperantia, ae neznan ignotus 3 neznaten parvus 3; exiguus 3 nežen tener, era, erum
nič nihil (indecUn.); nihilum, I
ničev(en) vanus 3
nihče = nikdo
nikdar nümquam
nikdo nemo (neminis), m.
nikoli nümquam
nisem nön sum
niti neque; niti — niti neque — neque; niti = še — ne ne — quidem njiva ager, grl nobeden nullus 3 noč nox, noctis, f. noga pes, pedis, m. noj strUthiocamelüs, i nosim porto 1 notranji internus 3 nov novus 3 nravi mores, um, m. Numa Pompilij Numa (ae) Pom-pilius, i.
O.
0 (interiect.) o! o (praepos.) de (z ablat.) o da bi litinam (s konjunkt.) obala Vitus, oris, n. občevanje commercium, i obči publicus 3
občina clvitäs, ätis, f.; res (rel)
publica, ae obdarim, obdarujem dönö 1 obdarjen praeditus 3 obed cena, ae obedujem cenö 1 obilica cöpia, ae objokujem defleö 2 oblast potestäs, ätis, f. oblastnik magisträtus, üs, m. oblastvo magisträtus, Us, m.
obleka vestimenta, orum, n. oblika forma, ae obljubim prdmittd 3 obljubljen prdmissus 3 oborožen armatus 3 obotavljam se cessd 1 obrnem (obračam) verso 1 obupam desperd 1 obvladam oc-cupo 1 obžalujem deploro 1 ocean Ocčanus, l oče pater, tris, m. od a, (pred vokali. in h) ob (z ablat.)
od = zavoljo prae (z ablat.)
odkod unde
odbijam arceo 2
odgovor responsum, l
odgovorim respondeo 2
odidem = odhajam
odhajam discedo 3
odletim avold 1
odličen inslgnis, e
odložim depono 3
od m enim con-stitud, is, ere, stitul,
stitUtum odnesem asporto 1 odobrim probo 1; ne odobrim
improbo 1 odprt sem pateo 2 odrečem recuso 1 odsoten sem absum, abesse odvračam prohibeo 2 odvrnem = odvračam odzdravim (-vljam) resaluto 1 ognem se (česa) vito 1 (rem) ognjen igneus 3
ohranim (-njujem) servo 1; con-
servo 1 oko oculus, l
okraj regio, dnin, f. okras drnamentum, i okrasje ornamenta, drum okrepčam recreo 1 okrog circa (z akuzat.) olajšam levo 1 omenim iactd 1 ondi ibi
opazujem observo 1 opica simia, ae opravek = opravilo opravilo negotium, i oprostim (česa) libero 1 (re) orel aquila, ae orjem aro 1 orožje arma, drum, n. osel asinus, i oslabim debilito 1 oslobodim (skrbi) libero 1 (cura) osrčujem confirmo 1 ostal reliquus 3 ostanem maneo 2 oster asper, era, erum; acer, acris, acre
ostrašim de-terreó, ere, ui, itum ošaben superbus 3 oškodujem quasso 1 otok ínsula, ae otroci liberi, drum, m. otroška doba pueritia, ae ovca ovis, is, f. oviram prohibeo 2 ozdravim (iti) sano 1 oznanjevalka nüntia, ae.
P.
Pa autem; sed padem cado 3 pak vero
Palamed Palamedes, ¿s (junak grški)
pamet mens, mentis, f.; ratio,
onis, f. pameten prudens, entis pametujem animo (memoria)teneo 2 pastir pastor, oris, m. pav pavo, onis, m. Pavel Paullus, i pazljiv attentus 3 pečina rupes, is, f. Peloponez Peloponnesus, i, f. pero penna, ae; perje pennae, arum
Perzijan Persa, ae, m. pes canis, is, c. pesen carmen, inis, n. pesnik poeta, ae, m. peščica manus, us, f. pešec pedes, itis, m. petje cantus, tis, m. pismo epistula, ae pišem scribo 3
plačilo praemium, i; merces, edis, f. Plateje Plataeae, arum, f. pleme genus, eris, n. plen praeda, ae pleve palea, ae
plodonosen frugifer, fera, ferum ploha = dež
pluča pilimo, onis, m. (navadno
plur.:) pulmonis, um plug aratrum, i po per (z akuzat.) po (= za kom, - čim)post (z akuzat.) po dnevi interdiu pobijem neco 1; caedo 3 poboj caedes, is, f. poboljšam emendo 1 pobožen pius 3 počasen tardus 3 počitek quies, etis, f.
počnem ago 3
pod (na vprašanje: kje?) sub (z ablat.); (na vprašanje: kam? in: kedaj?) sub (z akuzat.) podjeten industrius 3 podkolenek poples, itis, m. podoba imago, inis, f. podoben similis, e podobnost similitudo, inis, f. podpiram iuvo 1; adiuvo 1 pogosten creber, bra, brum pogosto(krat) saepe pogovor colloquium, l;sermo, onis, m. pograjam = grajam poguba pernicies, ei, f. poguben perniciosus 3 pogumen fortis, e pohleven modicus 3 pohvalim = hvalim pojem canto 1 pokaram vitupero 1 pokažem monstro 1; os-tendo 3,
tendi (ostentus 3) pokličem nazaj revoco 1 pokončen erectus 3 pokopavam (-kopljem) humo 1;
sepelio 4 pokoren sem pareo 2 pokrit tectus 3 poleg tega praeterea poletje aestas, atis, f. polje (= planjava) campus, i;
(= njiva ali zemljišče) ager, grl polom ruina, ae
polotim se (koga) in-vado, is, ere,
vasi, vasum (aliquem) polotok paenlnsula, ae polovica dlmidium, i položaj nevaren res (rerum) du-biae, arum
položim pom 3 polubog herds, herois, m. Poluk Pollux, ucis pomagam (komu) adsum, adesse (alicui); non desum, non deesse (alicui) pomirim sedo 1 pomladanski vernus 3 pomljiv, pomneč memor, oris pomnim animo (memoria) teneo 2 pomoč auxilium, l pomorski navališ, e ponočen nocturnus 3 ponosen superbus 3 popačim de-pravo 1 popravim emendo 1 poraz clades, is, f. poročam nuntio 1 poseben eximius 3 posel negotium, l posezam (za čim) ap-peto, is, ere,
petlvl, petltum (aliquid) poskusim tento 1 poslanec legatus, l poslavim = slavim poslopje aedificium, l poslušam audio 4 poslušen sem = pokoren sem posvarim moneo 2 posvečen dicčitus 3; sacer, era,
erum pošljem mitto 3 pošten (-jak) probus 3 pot via, ae
potem posteči; turn; kmalu potem
paulo post potemnim (-ujem) obscuro 1 potok rivus, l
potovanje peregrlnatio, onis, f. potreben necessarius 3
potrjujem affirmo 1 poučim (—ujem) doceo 2 poveličujem praedico 1 poveljnik imperator, oris, m. poveljstvo imperium, i povem dico 3
pozdravim (-vljam) saluto 1 ; (v pismu:) pozdravljam koga (prav srčno) (plurimam) salutem dico alicui pozneje posteči požar incendium, i požrem, požiram devoro 1 požrešen avidus 3 prav lahko facillime pravi verus 3; rectus 3 pravi (glagol) inquit pravica ius, iuris, n.; po pravici
merita pravičen iustus 3 pravičnost iiistitia, ae pravo ius, iiiris, n. prazen vacuus 3; (v prenesenem
pomenu:) vanus 3; inanis, e prebijem (čas) con-sUmo, is, ere,
sumpsi, sumptum (tempus) prebivalec incola, ae m. pred ante (z akuzat.) pred vsem imprimis predniki maiores, um, m. pregovor prdverbium, i prehud nimius 3 prekašam supero 1 prekosim = prekašam prekrasen praeclarus 3 premagam supero 1; vinco 3 premda quamquam premišljam considero 1 premorem possum, posse prenesem, prenašam tolero 1
preostanem (po) supersum, super-
esse (ex) prepovedujem veto 1 preselim se migro 1 prestrašim perterreo 2 preteč minax, acis prevara fraus, fraudis, f. prevaram fallo 3 preveč nimium; nimis prevelik nimius 3 previden cautus 3 previdnost prudentia, ae preziram pro nikilo aestimo 1;
contemno 3 pri ad—, apud (z akuzat.) približam se (-ujem se) appro-
ptnquo 1 priborim si zmago victoriam re-
porto 1 pričakujem exspecto 1 prid: v prid sem (komu) prosum,
prodesse (alicui) pridem venio 4
priden sedulus 3; diligens, entis pridobim (-dobivam) paro 1;
comparo 1 prihajam advento 1; venio 4; ad-
venio 4 prihodnji futurus 3 prijatelj amicus, i prijateljica amica, ae prijazen amicus, i prijeten iucundus 3 prilastim si vindico 1 prilika occasio, onis, f. primeren aptus 3 primerjam comparo 1 pripeka ardor, oris, m. (navadno
plur.:) ardores, um pripraven (za) idoneus 3 (ad)
pripravljam paró 1 priroda natura, ae prisostvujem adsum, adesse prispodabljam comparo 1 prištevam adnumeró 1 proročišče óraculum, i prorokujem prae-dicó, is, ere,
dixi, dictum prosim oró 1; rogó 1 prost líber, era, erum prožam praebeó 2 prsi pectus, oris, n. prst (—a) digitus, i prvak princeps, cipis, m. prvi primus 3 psovanje contumelia, ae ptica, ptič avis, is, f. ptuj alienus 3; peregrinus 3; na
ptujem per-egre (ddv.) ptujec peregrinus, I; advena, ae, m. ptujina: v ptujini per-egre (adv.) pustošim vastó 1 pušica sagitta, ae.
R.
Raba Usus, Us, m. rana vidnus, eris, n. ranim vulneró 1 rastlina planta, ae raven aequus 3 ravnam regó 3
ravnodušje aequa (ae) mens, mentis razdelim di-vido, is, ere, visi,
visum razdenem deleó 2 razen varius 3 razkošen luxuriósus 3 različen varius 3 razodenem detegó 3 razpor discordia, ae
razrušim diruó 3
razsodek iüdicium, i
razsvelljujem illustrd 1
raztrgam laceró 1; dilaceró 1
raztrgan lacer, era, erum
razumnost prüdentia, ae
razun praeter (z akuzat.)
razveseljujem delectó 1
razžalim = žalim
reč res, rei, f.
rečem dicó 3; reče inquit
redek rarus 3
redim aló 3
redko(kedaj) raro
reka fiuvius, i; flümen, inis, n.
Rem Eemus, i
rep cauda, ae
resničen verus 3
res, resnično vere
rešim servó 1
rešitev cónservatió, ónis, f.
reven (revež) pauper, eris
revščina inopia, ae; paupertas,
atis, f. Rim Roma, ae Rimljan Rómanus, i rimski Rómanus 3 rodoviten fecundus 3 rog cornu, Us, n. rojen natus 3
rojstvo: pred Kristovim rojstvom:
ante Christum natum; po Kri-stovem rojstvu post Christum natum roka manus, üs, f. rokoborec pugil, ilis, m. Romul Rómulus, i ropanje rapiña, ae roparski rapax, acis ropot fragor, óris, m.
rosa ros, rdris, m.
roža rosa, ae
rudeč ruber, bra, bruni.
H.
S (kedar znači društvo ali spremstvo) cum (z ablat.)
sad fructus, Us, m. Scipijon Scipiä, önis Seit Scytha, ae, m. sedaj nune
sedanji praesens, entis sedim sedeo 2 sel nuntius, i
sem, biti (bivati) sum, esse senat senätus, Us, m. senca umbra, ae senčnat opäcus 3 sestra soror, oris, f. severen septentrionalis, e sezidam aedified 1 sežigam cremd 1 sicer quidem Sicilija Sicilia, ae, f. silen vehemens, entis; (= velikanski :) ingens, entis Simonid Simonides, is sin filius, i sir cäseus, i
siromašen (siromak) inops, opis skačem (skakam) salio, is, ire sklenem iungo, is, ere, iUnxi,
iünetum skop avärus 3 skopuh avärus, i skoro fere skrb cura, ae skrben diligens, entis skrbim cUrö 1
skrbnost diligentia, ae
skromen modestus 3
skupaj Unä
skupen communis, e
slab malus 3
slabim hebetd 1; minud 3
sladek dulcis, e
slast voluptäs, ätis, f.
slava gloria, ae
slavec lUscinia, ae
slaven clärus 3
slavim celebro 1
sled vestigium, i
slep(ec) caecus 3
slišim audio 4
sloboda libertäs, ätis, f.
sloboden liber, era, erum
sloga concordia, ae
složen concors, cordis
slon elephantus, i
sluh auditus, Us, m.
slušam päreö 2
služabnik minister, tri
služim servio 4
smejem se ruled 2
smem debeo 2
smrt mors, mortis, f.
sneg nix, nivis, f.
snidem se con-venio, is, ire, veni,
ventum sodba indicium, i sodnik iudex, ids, m. sodržavljan = državljan Sokrat Socrates, is sol sal, salis, m. solnce sol, sdlis, m. soproga uxor, oris, f. sosed vicinus, i sovraštvo odium, i sovražen inimicus 3
sovražnik (državni) hostis, is, m.;
(zasebni) inimicus, i spanje somnus, i spim dormio 4 spišem scribd 3; conscribo 3 spomin memoria, ae sporočim trado 3 spoštujem colo 3 spoznam cdgndscd 3; intellego 3 spredaj na prsih (dobljen) adverso
pectore (acceptus 3) spretnost ars, artis, f. sramota dedecus, oris, n. sramoten turpis, e srce animus, i; cor, cordis, n. srebro argentum, i sreča fortuna, ae; felicitas, atis, f.;
res (rerum) secundae, arum srečen beatus 3; felix, icis stanišče sedes, is, f. star vetus, eris
star = starodaven antiquus 3;
starodavniki antiqui, drum, m. starček, starec senex, senis, m. starejšinstvo senatus, us, m. starodavnost antiquitas, atis, f. starost senectus, utis, f. starši parentes, um, m. steber columna, ae steklen vitreus 3 stiskam urgeo 2
stojim sto 1; na čelu stojim (komu)
praesum, praeesse (alicui) strah timor, oris, m.; metus, us, m. strast cupiditas, atis, f. strašim terreo 2 strašljiv(ec) ignavus 3 stražim custodio 4 streha tectum, i strežem servio 4
strog severus 3
strup venenum, i
sučem se moveor 2
suženj servus, i
svet consilium, i
svet (= zemlja) mundus, i
svetišče templum, i
svetloba candor, oris, m.
svetovalec consultor, oris, m.
svinja sus, suis, f.
svoboda, svoboden = sloboda, slo-
boden svoj suus, sua, suum.
Š.
Še ne nöndum šega mos, möris, m. širok latus 3
škodim noceö 2; obsum, obesse škodljiv noxius 3 škodujem noceö 2 škodujoč nocens, entis škrjanec alauda, ae šola schola, ae štejem numerö 1 število numerus, i štorklja cicdnia, ae.
T.
Tabor castra, drum, n. tak(ošen) tališ, e tako ita; tam takoj statim tarem urgeö 2
Tarkvinij Prisk Tarquinius (i)
Priscus, i tedaj tum
Telemah Telemachus, i (Uliksov sin)
telo corpus, oris, n.
Temistoklej Themistocles, is ter et; que (se priveša) težava molestia, ae; difficult as,
atis, f. težaven difficilis, e težek (storiti) difficilis, e; (po
teži:) gravis, e tičim (pod čim) subsum, subesse
(alicui rei) tiger tigris, is, f. tip tactus, us, m. tje do usque ad (z akuzat.) toda sed
tolažba solacium, i; solamen,
inis, n. tolik tantus 3
toliko (jih) tot (adiect. indeclin.)
tolst pinguis, e
topel calidus 3
toplota calor, oris m.
topol populus, i, f.
torej (pred imperativom) proinde;
(pri sklepanju) igitur tovariš socius, i tovaršija societas, atis, f. trapim vexo 1 trden firmus 3 trdim affirmo 1 trgovec mercator, oris, m. Troja Troia, ae, f. trud opera, ae; labor, oris, m. tudi etiam; quoque tur ur us, i tvoj tuus, tua, tuum.
IT.
Učen doctus 3
učenec discipulus, i
učenje doctrina, ae; studium, i
učim se (česa) disco 3 (aliquid); učim se na izust edisco 3 (ali-quid) učitelj magister, tri udeležba societas, atis, f. udeležim (~ujem se česa) inter-
sum, interesse (alicui rei) ugajam (= pokoren sem) obtem-perd 1; (= všeč sem) placeo 2; ne ugajam (= nisem všeč) dis-pliceo 2
ugodim = ugajam (= pokoren sem)
ugrabljen raptus 3 ukanim fallo 3 ukrasim = krasim ukrotim domo 1 Uliks Ulixes, is umazan sordidus 3 ume(je)m intellegd 3 umet(el)en artificiosus 3 umet(el)nik artifex, icis, m. umet(el)nost ars, artis, f. umirajoč moribundus 3 uničim deled 2 upam sperd 1
uprežem konja pred plug iungd (3)
equum ad aratrum ura hora, ae urim exerced 2 usmrtim neco 1
usoda fortuna, ae; sors, sortis, f. ustanovitev: po ustanovitvi mesta
ab urbe condita ustrezam servio 4 utaborim se castra colloco 1 utešim plačo 1; lenio 4 utrdim, utrjujem firmo 1; (kak
kraj) munio 4 utrujen fessus 3.
V (na vprašanje: kam?) in (z akuzat.); (na vprašanje: kje?) in (z ablat.) vabljiv amoenus 3 vaja üsus, Us, m. val unda, ae varam fallo 3 varen tutus 3 včasih interdum
večen sempiternus 3; aeternus 3
večer vesper, eri
večnost aeternitas, atis, f.
vede litterae, arum, f'.
vedenje mores, um, m.
vedež vates, is, c.
vedno semper
veja ramus, i
vejat ramosus 3
veličasten magnificus 3
velik magnus 3
velikanski ingéns, entis
velikost magnitUdo, inis, f.
velikrat saepe
veljava (—vnost) auctoritas, atis, f. vem scio 4; ne vem ignoro 1;
nescio 4 ven kličem evoco 1 vendar tamen; vendar le nihilo
minus venec corona, ae verjamem credo 3 verujem = verjamem ves omnis, e veselim delecto 1 veselje gaudium, i vešč peritus 3 veter ventus, i vid visus, Us, m.
vidim video 2 vijolica viola, ae vino vinum, i vinograd vinea, ae visok altus 3
vitek procerus 3; gracilis, e vladalec rector, oris, m. vladam guberno 1; rego 3; (kot
kralj) regno vladarstvo imperium, i vmes sem intersum, interesse vnet sem (česa) flagro 1 (re) voda aqua, ae
vodja, vodnik dux, ducis, m. vojak miles, itis, m. vojna bellum, i
vojska (= vojaki) exercitus, us, m.
vojskovodja dux, ducis, m.
vojstvo exercitus, Us, m.
vojujem vojno bellum gero 3
vol bos, bovis, m.
volja voluntas, atis, f.
volk lupus, i
vonj odor, oris, m.
vprašam rogo 1; interrogo 1
vrat collum, i
vrh vertex, ids, m.
vrnem reddo 3
vrnem se remeo 1; re-verto, is,
ere, verti, versum vroč calidus 3 vročina = toplota vrsta genus, eris, n. vrt. hortus, i
vsak omnis, e; quisque, quaeque,
quodque (quidque) vsak dan cotidie vselej semper všeč(en) gratus 3 všeč sem placed 2
vzbujam excito 1 vzdignem tollö 3 vzduh aura, ae vzgled exemplum, i vznemirjam concito 1 vzročni k auctor, oris, m. vzrok causa, ae.
X.
Z = s
za (kom) post (aliquem)
za (= mesto koga ali braneč koga)
pro (z ablat.) zabava voluptäs, atis, f. začetek pfincipium, i; initium, i zadosti = dosti zadovoljen contentus 3 zadržujem impedid 4 zahajam commeö 1 zahtevam postulo 1; poseo 3 zajdem aberro 1 zakaj cur?
zakličem komu acclamö (1) alicui
zakon lex, legis, f.
zalezujem (mornarja) insidias
paró 1 (nautae) zamerim: ne zamerim i-gnóscó,
is, ere, gnóvi, gnótum zaničujem contemnó 3; spernó 3 zanikavam negó 1 zapazim animadvertó 3 zapodim v beg fugó 1 zapoved praeceptum, i zapovedujem imperó 1 zapustim relinquó 3 zarja jutranja aurora, ae zaslužim mereó 2 zaščita praesidium, i zašepečem (—petam) insusurró 1 zatajim celó 1
zato itaque; quârè
zavetnik patronus, i
zaveza societâs, atis, f.
zavist invidia, ae
zavrnem z brazde flectd (3) ex
suled zberem eolligd 3 zbor consilium, i zdrav = zdravilen salUber, bris, bre zdrav (= ne bolan) sânus 3 zdravje valëtudd, inis, f. zdravnik medicus, i zdravstvujem valed 2 združim cdniungo 3 združujem cdnsocïô 1 zel(išče) herba, ae zelo valdë ; maxime zemeljski terrester, tris, tre zemlja terra, ae
zgodopisec rêrum gestàrum serip-
tor, oris, m. zgrabim comprehends, is, ere, hendï,
hënsum zibel cïïnae, arum, f. zid mïïrus, i ; zidovje mûri, drum zima hiems, hiemis, f. zlajšam lënid 4 zlasti imprimis; praesertim zlato aurum, i zlo malum, i zloben malus 3 zmaga victoria, ae zmagalec victor, oris, m. zmagam superd 1 ; vined 3 zmagovit victor, oris, m. zmanjšam (-ujem) minud 3 zmečkam obtero 3 zmernost frTigalitas, atis, f. zmirom semper
znak specimen, inis, n.; signum, i
znamenje Signum, i
znan ndtus 3
znanosti litterae, ar um, f.
znesem comporto 1
zob déns, dentis, m.
zoper in (z akuzat.) .
zopet, rursus
zrel matUrus 3
zver(ina) bestia, ae
zvest fidus 3
zvestoba fides, ei, f.
zvezda Stella, ae; astrum, i
zvijača dolus, i; zvijačno per dolum
zvit callidus 3
zvok sonitus, üs, m.
zvunanji externus 3.
Ž.
Žaba rana, ae žalim laedö 3
žalosten miser, era, erum; tristis, e žarek radius, i že iam
žejen sem esurio 4; žejen esuriens,
entis želim opto 1 željen cupidus 3 žitno polje seges, etis, f. žival bestia, ae; animal, alis, n. živec na suhem (kopnem) terre-
ster, tris, tre živim vivo 3 življenje vita, ae
živo bitje animans, antis, c. (v
plur. tudi n.) životinja animal, alis, n. žrelo fauces, ium, f. žrjav grus, gruis, f. žrtvenik ara, ae žuželka insectum, i.