Glasnik SED 22 (1982) 2
56
prejeli smo...
Po naključju sem dobil v roke droben zvezek orumene-lih listov popisanimi s skrbnim in lepim rokopisom v bohoričici. Ohranjenih je 52 dobro čitljivih strani. Na prvi strani je datum: Lublana tega 12. Prosenza 1827. Vse kaže, da gre za prevod tz nemških ..medicinskih" knjižic. Gotovo bo bralce Glasnika zanimalo, kako se kakšna bolezen „ušafa" in kakšne „ercntje" je treba uporabljati. Za objavo sem črkopis prilagodil današnji pisavi {v bohoričici bi bilo namreč nemogoče tiskati).
JULIJAN STHAJNAR
BUKVE
Za use potrebe tega gmajn ludstva. To nar lubši je, velik imet; to nar imenitnejši je veliko vedil. Bolši je modrost, koker premožejne; več je učenost, koker bogastvu. Med nsem je pa ta nar več sreča na zemli, to lubu zdravje enga Človeka.
Lublana tega 12. Prosenca 1827,
Tabla.
Za učit se po leteh Bukvah. Ta perve ris kaže bolezen na vode. Ta drug ris kaže use znajne te bolezen. Ta trek Erlclnije. To toku zamerkej skuz pergliho, postavem, ti vldeš eno vodo, na kateri je veliku meherčkov; to pomen, de ta Člouk je pouhen vetrou, toku poglej pod to cifro na vode; si to nešu, pod to najdeš koku je bolezen ušafana. Pod to cifro . , . najdeš Ercnije,
Vodo probat, al bolezen na vod poznat, je ta nar več kenšt na zemli, per tem se nuca ena čista inu strežna glava, ena čista modrost, inu useh enajst darou svetlga Duha.
Kateri prou to kenšt zlož, ta ima zadosti za ta inu guni sveit, če le na dobrti oberne. Zdej za na prej boš use gtahku vidu, inu najdu na to nar tajnši inu zastopniši vižo popisanu, več, kot ti želiš, vender use potrebnu inu nucnu.
Ta pervu je nar bel potreba, bolezen poznat; pred nt mogoče ercnoval; nar bolši je to zadet, bolezen enga bounika na vod, kateri to kenšt dobru znaj kateri se pa voče to kenšt naučit, more lete Štuke znat:
Ta I. štek od vode.
Je na 6 Klasou istalen, to je en začetik za učit
Ta L Klas, kaj je voda, al scajne.
Ta li. Klas, koku listu lovil,
Ta III. Klas, koku vodo gledat more,
Ta IV. Klas, Od Farb te vode,
Ta V. Klas, od teh reči, kar se u vodi najde.
Ta Vf. Klas, koku more vodo sodit,
I.
Ta voda tega človeka ni neč druzga, koker ena ukep izbrana voda od kervi, inu druzih tajhnosti; ta začetik je en votu viterh; kar člouk snej, ali popije, iz tega u želodcu skuhane špiže potegnejo jetra to življenje nase, inu zločijo u 4. žilah tega trupl3,
1.	Te žlahtne inu grenke ženfte zločijo jetra po žilah na zadne u žouč.
2.	Te teške inu grobe ženfte pošlejo po žilah inu uranah.
3.	Kar je še bel vndenga gre skuz žile na fedice; te zločjo vodo iz kervi, inu pošlejo na member, (to je na ta vud).
4.	Kir je na tako vižo kri očistena, gre po usih žilah k pomoč tega živlejna.
Dalej je treba merkat per spoznajnu te vode na 4. reči: dobru jih zamerkaj:
1.	Farbo te vode,
2.	Te okulstave inu ušafanje te vode,
3.	Kaj je noter z3popadenu.
4.	U kolku talou se tista reč stala.
1.	Ta farba te vode je le dvojne sorte, namreč bela inu černa, te dvej farbe ste na 18. talou zložene.
2.	Te okulstave inu ušafajne imajo dvej lastnost, namreč čista inu gosta.
3.	U vode se najde veliko use sorte reči.
4.	Voda se na tri tale istala: 1. na dne, 2. na sred, 3. na verh.
1. Ta spodnt tal kaže bolezen u dne života pod reber, 2. na sred žvota, 3. ta zgorni tal kaže bolezen u glav.
Koku se mora voda lovit.
1.	Voda se more zjutraj prestreč u en lep pomit glaž.
2.	Glaž postav na en krej, de na bo preveč merzlu, ne preveč uvroče.
3.	Voda se nasme preveč prelivat iz enga glaža u druzga.
4.	Vodo ne več u en glaž ulit, koker od enga barta, debjo še mejn blo: de se farba na spremeni.
III.
Koku se more voda gledat. Od tega se mora na šest štokou dobru ahtat:
1.	More vodo u en čist okrogou glaž ulit,
2.	Ta glaž more na svetlu postavit.
3.	Voda more stat to nar mejn po firkelca ure zmeram u glažu.
4.	Na to moreš dobru merkat, al se bo voda kej spremenila: učasih je u začetku voda gosta, rata potlej čista.
5.	Spoznat starost enga človeka: zakaj enga otroka voda je mlečne farbe; enga per 15. letih ne cel bela inu gosta ; enga odrašenga mladga človeka ermena čista; enga starga čista, ket voda.
6.	To je zdrava voda, kar bolezen zadene, najdeš za na prej, to te bo nar pred golfalu, če bo bounik zvečer tako rihto jedu, de bo žefran noter, tok bo voda ermena, če bo vin zlo piu, bo voda erdeča; to je golfija teh arcatou.
IV.
Kar farbo te vode zadene.
1. Černa ket tinta, 2. černa ket luh, 3. siva ket svtnc-To pomen en izžgan faiht u človeku. 4. bela ket voda, 5. bela ket Sava, 6. bela ket merleč: to pomen s" popolnema hud želodec. 7. bleda ket mesna župa, 8-bleda koker b kašo uprau: to pomen eno sredno bolezen-9. Rumena, koker limone, 10. rumena koker jabolka: tO pomen dobro kri, pa popolnoma hladna. 11. rudeča koker zlato, 12. rudeča koker vogen: to pomen popo'" noma pre vročo kri. 13. rudeča koker žefran, 14. rudeČ3 koker senčni žefran, 15. rudeča, koker plemen: Pome" ferderbajne te nature. 16. Rudeča koker vin, 17. zelen3 koker trava: To pomen dol jemajne te nature.
(se nadaljuj«'
J